<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-51/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CJ0051</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:36">EU:C:2022:36</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>18</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>18</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20220120">20. 1. 2022</DATE> – Zadeva C‑51/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Komisija/Grčija (Izterjava državnih pomoči – Feronikelj)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (drugi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20220120">20. januarja 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: grščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Neizpolnitev obveznosti države</KEYWORD><KEYWORD>Državne pomoči</KEYWORD><KEYWORD>Pomoči, ki so bile razglašene za nezakonite in nezdružljive z notranjim trgom</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost izterjave</KEYWORD><KEYWORD>Sodba Sodišča o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti</KEYWORD><KEYWORD>Neizvršitev</KEYWORD><KEYWORD>Nespoštovanje obveznosti izterjave nezakonitih in nezdružljivih pomoči</KEYWORD><KEYWORD>Finančne sankcije</KEYWORD><KEYWORD>Sorazmernost in odvračilnost</KEYWORD><KEYWORD>Denarna kazen</KEYWORD><KEYWORD>Pavšalni znesek</KEYWORD><KEYWORD>Zmožnost plačila</KEYWORD><KEYWORD>Ponderiranje glasov države članice v Evropskem parlamentu</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑51/20,</P><P>zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260(2) PDEU, vložene <DATE ISO="20200129">29. januarja 2020</DATE>,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Evropska komisija</HT>, ki jo zastopata A. Bouchagiar in B. Stromsky, agenta,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Helenski republiki</HT>, ki jo zastopata K. Boskovits in A. Samoni-Rantou, agenta,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (drugi senat),</P><P>v sestavi A. Arabadjiev (poročevalec), predsednik prvega senata v funkciji predsednika drugega senata, I. Ziemele, sodnica, T. von Danwitz, P. G. Xuereb in A. Kumin, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20210701">1. julija 2021</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>ugotovi, da Helenska republika s tem, da ni sprejela vseh ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171109">9. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑481/16</NO.CASE>, neobjavljena, v nadaljevanju: sodba o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:845">EU:C:2017:845</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni izpolnila obveznosti iz te sodbe in iz člena 260(1) PDEU;</P></ITEM><ITEM><P>Helenski republiki naloži, naj Komisiji plača dnevno denarno kazen v višini 26.697,89 EUR za vsak dan zamude pri izvršitvi sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti od razglasitve sodbe v tej zadevi do dneva popolne izvršitve sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti;</P></ITEM><ITEM><P>Helenski republiki naloži, naj Komisiji plača pavšalni znesek, ki se izračuna tako, da se dnevni znesek v višini 3709,23 EUR pomnoži s številom dni, preteklih od razglasitve sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti do prenehanja kršitve te države članice oziroma, če kršitev ni prenehala, do dneva razglasitve sodbe v tej zadevi, in</P></ITEM><ITEM><P>Helenski republiki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Helenska republika je v okviru programa gospodarske prilagoditve začela izvajati program privatizacije. Družba Larco General Mining &amp; Metallurgical Company SA (v nadaljevanju: Larco), grško rudarsko in metalurško podjetje, je med družbami, ki jih je treba privatizirati. Ta družba je specializirana za izkopavanje in predelavo laterita, izkopavanje lignita ter proizvodnjo feroniklja in stranskih proizvodov. Njene dejavnosti vključujejo raziskovanje, razvoj, rudarstvo, taljenje in trgovanje s proizvodi na svetovni ravni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Hellenic Republic Asset Development Fund, družba, ustanovljena za vodenje postopka privatizacije, je marca 2012 Komisijo obvestila o načrtu za privatizacijo družbe Larco.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Komisija je nato opravila predhodno preučitev tega načrta, da bi se prepričala, da ta ne vsebuje elementov državne pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Grškim organom je poslala vprašalnik. Iz odgovorov na vprašalniku, ki jih je Komisija prejela <DATE ISO="20120316">16. marca 2012</DATE>, izrecno izhaja, da je družba Larco že prejela pomoč grške države. Dalje, Komisija je zahtevala dodatne informacije v elektronskih dopisih z dne <DATE ISO="20120418">18. aprila 2012</DATE>, <DATE ISO="20120424">24. aprila 2012</DATE>, <DATE ISO="20120705">5. julija 2012</DATE>, <DATE ISO="20120822">22. avgusta 2012</DATE> in <DATE ISO="20121207">7. decembra 2012</DATE> ter v dopisih z dne <DATE ISO="20120504">4. maja 2012</DATE> in <DATE ISO="20130114">14. januarja 2013</DATE>, na katere so grški organi odgovorili <DATE ISO="20120420">20. aprila 2012</DATE>, <DATE ISO="20120426">26. aprila 2012</DATE>, <DATE ISO="20121003">3. oktobra 2012</DATE>, <DATE ISO="20121113">13. novembra 2012</DATE>, <DATE ISO="20121115">15. novembra 2012</DATE>, <DATE ISO="20121207">7. decembra 2012</DATE>, <DATE ISO="20121224">24. decembra 2012</DATE> in <DATE ISO="20130118">18. januarja 2013</DATE>. Službe Komisije in predstavniki grških organov so se srečali <DATE ISO="20120430">30. aprila 2012</DATE> in <DATE ISO="20120911">11. septembra 2012</DATE> v Atenah (Grčija) ter <DATE ISO="20130125">25. januarja 2013</DATE> v Bruslju (Belgija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Komisija je z dopisom z dne <DATE ISO="20130306">6. marca 2013</DATE> Helensko republiko obvestila o svoji odločitvi, da bo začela formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU glede različnih ukrepov, kot so državna poroštva, odobrena družbi Larco za leta 2008, 2010 in 2011, povečanje kapitala v letu 2009, sporazum o poravnavi dolgov, podpisan leta 1998, oziroma možnost predložitve bančnih garancij v višini 1,5 milijona EUR namesto plačila davčne globe v višini 190 milijonov EUR.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Komisija je nato grške organe in zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s temi ukrepi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Komisija je pripombe grških organov prejela <DATE ISO="20130430">30. aprila 2013</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20140327">27. marca 2014</DATE> sprejela Sklep 2014/539/EU o državni pomoči SA.34572 (13/C) (ex 13/NN), ki jo je Grčija odobrila družbi Larco General Mining &amp; Metallurgical Company S.A. (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="254" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 254, str. 24</REF.DOC.OJ>), katerega členi od 2 do 5 določajo, da so zadevni ukrepi nezakonite in z notranjim trgom nezdružljive pomoči, da je treba te pomoči izterjati od družbe Larco in da je treba Komisiji predložiti informacije, zlasti v zvezi z ukrepi, ki so že bili sprejeti za uskladitev s tem sklepom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Poleg tega, ker je Helenska republika Komisijo obvestila, da namerava nekatera sredstva družbe Larco prodati z dvema ločenima razpisoma, je Komisija istega dne sprejela Sklep o državni pomoči SA.37954 (2013/N) v zvezi s to prodajo (v nadaljevanju: sklep o prodaji nekaterih sredstev družbe Larco). Komisija v zadnjenavedenem sklepu navaja, da glede na informacije, ki jih je predložila Helenska republika, postopka javnega razpisa vodita država in družba Larco kot lastnici sredstev, na katera se nanašata javna razpisa. Natančneje, prvi razpis naj bi se nanašal na metalurški obrat v Larymni (Grčija) in na 40 % pravic do izkoriščanja laterita v Agiosu Ioannisu (Grčija), drugi pa na 73 % pravic izkopavanja laterita na Evbeji (Grčija) in vseh pravic do izkopavanja laterita v Kastorii (Grčija). Ob koncu obeh postopkov javnih razpisov in neodvisno od njunih izidov naj bi bil zoper družbo Larco uveden stečajni postopek v skladu z nacionalno zakonodajo, njena preostala sredstva pa naj bi bila prodana v okviru postopka likvidacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh informacij je Komisija v sklepu o prodaji nekaterih sredstev družbe Larco menila, da navedena prodaja, prvič, ne pomeni državne pomoči ter, drugič, ne povzroča gospodarske kontinuitete med družbo Larco in lastnikom ali lastniki sredstev, ki bodo prodana, če je spoštovanih več določb in pogojev. Komisija je štela, da vprašanje izterjave nezakonitih in nezdružljivih državnih pomoči, ki so bile izplačane družbi Larco, v teh okoliščinah ne bo zadevalo novih lastnikov sredstev, namenjenih za prodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Dvomesečni rok, ki je bil Helenski republiki s členom 5 Sklepa 2014/539 postavljen za predložitev informacij o ukrepih, sprejetih za izterjavo zadevnih pomoči, se je iztekel <DATE ISO="20140528">28. maja 2014</DATE>, pri čemer Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Z dopisom z dne <DATE ISO="20140623">23. junija 2014</DATE> je Komisija grške organe opozorila na njihove obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa 2014/539, in zahtevala, naj jo v roku 20 delovnih dni obvestijo o podrobnih pravilih za izvajanje tega sklepa. Ti organi so v elektronskem sporočilu z dne <DATE ISO="20140718">18. julija 2014</DATE> odgovorili, da ji v tem roku ne morejo predložiti pojasnil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Komisija je Helensko republiko tudi opozorila, da mora spoštovati štirimesečni rok iz člena 4(2) Sklepa 2014/539. Vendar se je ta rok iztekel <DATE ISO="20140728">28. julija 2014</DATE>, Komisija pa ni prejela informacij o izvajanju tega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Komisija je z dopisoma z dne <DATE ISO="20141006">6. oktobra 2014</DATE> in <DATE ISO="20151218">18. decembra 2015</DATE> to državo članico pozvala, naj ji predloži te informacije in organizira razpravo glede podrobnih pravil za izterjavo zadevnih pomoči. Toda navedena država članica na ta dopisa ni odgovorila. Na sestanku med Komisijo in grškimi organi v Atenah ti organi niso navedli nobenega argumenta, s katerim bi utemeljili neobstoj izvedbenih ukrepov za izvršitev Sklepa 2014/539.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Ker je Komisija menila, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi Sklepa 2014/539, je <DATE ISO="20160902">2. septembra 2016</DATE> v skladu s členom 108(2) PDEU proti tej državi članici vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, v kateri je predlagala, naj se ugotovi, da ta država v predpisanem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za uskladitev s tem sklepom, oziroma da v nasprotju z zahtevami iz člena 5 navedenega sklepa Komisije nikakor ni zadostno obvestila o sprejetih ukrepih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Sodišče je <DATE ISO="20171109">9. novembra 2017</DATE> v sodbi o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti razsodilo, da Helenska republika v predpisanem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev Sklepa 2014/539, in Komisije ni obvestila o ukrepih, sprejetih na podlagi tega sklepa.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Predhodni postopek</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Po razglasitvi sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti je Komisija <DATE ISO="20171115">15. novembra 2017</DATE> na grške organe naslovila dopis, v katerem jih je pozvala, naj izterjajo nezakonite in z notranjim trgom nezdružljive pomoči, ti organi pa na ta dopis niso odgovorili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20181113">13. novembra 2018</DATE> v dopisu, naslovljenem na grškega ministra za finance, zahtevala informacije o stanju postopka izterjave zadevnih pomoči in navedla, da lahko vloži tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260 PDEU. Na ta dopis prav tako ni prejela odgovora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Ker je Komisija ugotovila, da Sklep 2014/539 še ni bila izvršen, je <DATE ISO="20190125">25. januarja 2019</DATE> Helenski republiki v skladu s členom 260(2) PDEU poslala uradni opomin, v katerem jo je pozvala, naj v roku dveh mesecev predloži pripombe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Ta država članica je <DATE ISO="20190329">29. marca 2019</DATE> odgovorila na uradni opomin in zlasti razkrila težave, na katere je naletela, ter izrazila svojo željo po sodelovanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da vloži to tožbo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Razvoj tega postopka</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Helenska republika je <DATE ISO="20200214">14. februarja 2020</DATE> sprejela zakon št. 4664/2020. Člen 21 tega zakona določa, da se nad družbo Larco uvede sistem izrednega upravljanja, ki mora po hitrem in poenostavljenem postopku pripeljati do likvidacije te družbe (v nadaljevanju: izredno upravljanje).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Monomeles Efeteio Athinon (višje sodišče v sestavi sodnika posameznika v Atenah, Grčija) je na zahtevo te države članice kot upnice družbe Larco z odločbo št. 1407/2020 z dne <DATE ISO="20200228">28. februarja 2020</DATE> nad to družbo uvedlo sistem izrednega upravljanja, ki ni pripeljal do prenehanja delovanja navedene družbe. Navedeno sodišče je v isti odločbi imenovalo izrednega upravitelja, zadolženega za izvedbo popisa vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev te družbe in ki mora za prenos sredstev te družbe uporabiti postopek javnega razpisa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Grški organi so <DATE ISO="20200313">13. marca 2020</DATE> na eni strani družbo Larco pozvali, naj v roku tridesetih koledarskih dni plača znesek, ki ustreza znesku pomoči, razglašenih za nezakonite in nezdružljive z notranjim trgom, skupaj z zakonitimi obrestmi, na drugi strani pa Komisijo obvestili o sistemu izrednega upravljanja, uporabljenem za družbo Larco.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Sodišče je <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200326">26. marca 2020</DATE> <NAME.CASE>s sodbo Larko/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑244/18 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:238">EU:C:2020:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) ugodilo pritožbi družbe Larco zoper sodbo Splošnega sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180201">1. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Larko/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑423/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:57">EU:T:2018:57</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), s katero je to zavrnilo tožbo te družbe za razglasitev ničnosti Sklepa 2014/539. Sodbo Splošnega sodišča je razveljavilo v delu, v katerem je bil zavrnjen prvi del prvega tožbenega razloga, ki se je nanašal na poroštvo, ki ga je grška država leta 2008 dala družbi Larco za posojilo v višini 30 milijonov EUR, ki ga je ATE Bank odobrila tej družbi (v nadaljevanju: ukrep št. 2).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Na podlagi sodbe Sodišča je družba Larco pripravila ugovore zoper znesek pomoči v zvezi z ukrepom št. 2, ki ga je treba izterjati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Izredni upravitelj družbe Larco je <DATE ISO="20200407">7. aprila 2020</DATE> vložil tožbo proti Helenski republiki, da bi dosegel arbitražno rešitev spora glede lastništva obrata v Larymni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Grški organi so z dopisom z dne <DATE ISO="20200427">27. aprila 2020</DATE> Komisijo obvestili o ugovorih družbe Larco v zvezi z ukrepom št. 2, na katere je ta institucija odgovorila z dopisom z dne <DATE ISO="20200506">6. maja 2020</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Ti organi so <DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE> grškim davčnim organom poslali dopis, v katerem so zahtevali, naj se zadevne pomoči od družbe Larco v celoti izterjajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Helenska republika je na podlagi zahteve Sodišča za pojasnila, ki temelji na členu 62(1) Poslovnika Sodišča, predložila dokumente v zvezi z izterjavo zadevnih pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Iz odgovora na to zahtevo za pojasnila je razvidno, prvič, da je bila družba Larco <DATE ISO="20210322">22. marca 2021</DATE> še vedno pod sistemom izrednega upravljanja, ob upoštevanju časa, potrebnega za izdajo arbitražne odločbe v zvezi z lastništvom obrata v Larymni, in dejstva, da bi moral ta sistem prenehati po koncu obdobja dvanajstih mesecev, ki je teklo od uvedbe tega sistema, oziroma obdobja devetih mesecih, ki je teklo od izdaje te odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Drugič, arbitražno sodišče je z navedeno odločbo, ki je bila izdana <DATE ISO="20200924">24. septembra 2020</DATE> in popravljena <DATE ISO="20201008">8. oktobra 2020</DATE>, priznalo lastninsko pravico grške države na metalurškem obratu in rudarskem kompleksu v Larymni. Družba Larco je ostala najemnica teh sredstev grške države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Tretjič, po izdaji te odločbe sta bila javna razpisa, navedena v točki 10 te sodbe, s katerima je Helenska republika izrazila svoj namen prodaje nekaterih sredstev družbe Larco, posodobljena in izredni upravitelj je pripravil dokončni popis vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev družbe Larco.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Četrtič, postopka v zvezi s tema javnima razpisoma sta potekala vzporedno in sta se morala končati najpozneje <DATE ISO="20210708">8. julija 2021</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Neizpolnitev obveznosti</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Na prvem mestu, Komisija Helenski republiki očita, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, ker grški organi več kot pet let od sprejetja Sklepa 2014/539 in več kot dve leti od razglasitve te sodbe od družbe Larco niso izterjali zadevnih državnih pomoči.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Po navedbah Komisije so grški organi ukrepe za izterjavo teh pomoči sprejeli šele po 29. januarju 2020, ko je bila vložena ta tožba, kar je v nasprotju z zahtevo po takojšnji in učinkoviti izvršitvi tega sklepa. Najprej, zakon 4664/2020, ki določa, da se nad družbo Larco uvede sistem izrednega upravljanja, naj bi bil sprejet šele <DATE ISO="20200214">14. februarja 2020</DATE>. Dalje, sistem izrednega upravljanja naj bi bil nad družbo Larco uveden <DATE ISO="20200228">28. februarja 2020</DATE>. Nazadnje, grški organi naj bi <DATE ISO="20200313">13. marca 2020</DATE> družbo Larco pozvali, naj v roku 30 dni vrne znesek, ki ustreza tem pomočem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>V zvezi z izrednim sistemom upravljanja družbe Larco Komisija navaja, prvič, da člen 21(4) zakona 4664/2020 določa, da je ta družba lahko upravičena do državne subvencije, da bi lahko pokrila svoje stroške, povezane z uporabo tega sistema. Po mnenju Komisije so pomoči v zvezi z delovanjem družbe Larco, ki so predvidene s to določbo in katerih namen je to družbo razbremeniti stroškov, ki bi jih običajno morala nositi v okviru tekočega upravljanja oziroma običajnih dejavnosti, kategorija pomoči, ki je še posebej škodljiva za konkurenco. V obravnavani zadevi naj bi grški organi družbi Larco že dodelili pomoči za tekoče poslovanje v okviru izrednega upravljanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Drugič, Komisija meni, da bi morala Helenska republika zoper družbo Larco začeti postopek zaradi insolventnosti in na seznam terjatev vpisati terjatve v zvezi z vračilom zadevnih pomoči v roku štirih mesecev iz člena 4 Sklepa 2014/539. Takemu vpisu naj bi morala slediti bodisi popolna izterjava zadevnih pomoči bodisi likvidacija prejemnika pomoči in dokončno prenehanje njegovih dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi pa naj Helenska republika terjatev v zvezi z vračilom zadevnih pomoči ne bi vpisala na seznam terjatev. Člen 21(9) zakona 4664/2020 določa, da se tak formalni vpis lahko opravi šele po prenosu sredstev družbe Larco na najboljšega ponudnika po koncu prodaje teh sredstev na dražbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Komisija meni, da bi bilo sodbo o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti tudi ob predpostavki, da je bila terjatev Helenske republike v zvezi z vračilom zadevnih pomoči formalno vpisana na seznam terjatev po prenosu sredstev družbe Larco, kot je predvideno v okviru sistema izrednega upravljanja, mogoče v celoti izvršiti le, če bi izkupiček od likvidacije zadoščal za izterjavo celotnega zneska zadevnih pomoči. V nasprotnem primeru bi le likvidacija in dokončno prenehanje dejavnosti družbe Larco omogočila zagotovitev popolne izvršitve te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Na drugem mestu, glede obveznosti Helenske republike, da Komisijo obvesti, ta institucija trdi, da organi te države članice v predpisanem roku niso posredovali elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti natančnost izračuna zneska pomoči, ki ga je treba izterjati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Tako naj ti organi ne bi izvršili sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Komisija poleg tega meni, da dejstvo, da je zadeva pred Splošnim sodiščem v zvezi s tožbo, ki jo je družba Larco vložila za razglasitev ničnosti Sklepa 2014/539, po izdaji sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200326">26. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Larko/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑244/18 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:238">EU:C:2020:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), še vedno nerešena, za obravnavano zadevo ni upoštevno. Trdi, da postopek zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260(2) PDEU ni odvisen od postopka na podlagi člena 263 PDEU. Ta institucija pojasnjuje, da je Sodišče s to sodbo delno razveljavilo sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180201">1. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Larko/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑423/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:57">EU:T:2018:57</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni pa razglasilo ničnosti Sklepa 2014/539, ki ostaja v celoti izvršljiv. Helenska republika naj bi torej morala ta sklep v celoti izvršiti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Helenska republika v obrambo na prvem mestu navaja, da so grški organi sprejeli več ukrepov, ki pomenijo velik napredek pri izvrševanju sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti. Tako naj bi grški organi zaradi finančnih težav družbe Larco <DATE ISO="20200214">14. februarja 2020</DATE> določili, da se nad družbo Larco uvede sistem posebnega upravljanja, ki naj bi se zanjo uporabil <DATE ISO="20200228">28. februarja 2020</DATE> in bi moral prenehati po koncu obdobja dvanajstih mesecev, ki je teklo od datuma, ko je bil uporabljen, oziroma obdobja devetih mesecev, ki je teklo od razglasitve arbitražne odločbe o sporu glede lastništva obrata v Larymni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Prvič, Helenska republika navaja, da je v primerjavi z rednim stečajnim postopkom in posebnim postopkom, določenim z zakonom 4307/2014, izredno upravljanje poseben postopek zaradi insolventnosti, v okviru katerega izredni upravitelj opravi hitro prodajo sredstev zadevnega podjetja in organizira postopek javnega razpisa, da se prepreči oslabitev sredstev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Dejstvo, da je bil nad družbo Larco uveden sistem izrednega upravljanja, naj seveda ne bi povzročilo takojšnjega prenehanja njenih dejavnosti. Vendar naj bi se ohranitev delovanja obrata v Larymni štela za nujno za to, da bi se po eni strani kar najbolj zvišala cena sredstev družbe Larco in da bi se po drugi strani zagotovila nadaljnja proizvodnja niklja v Grčiji, ki je še posebej pomembna tako za grško kot tudi evropsko gospodarstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi grško ministrstvo za okolje in energetiko imelo v okviru nacionalnega prava možnost dodelitve državnih subvencij za kritje stroškov, potrebnih za izvajanje izrednega upravljanja, in stroškov delovanja, da bi se ohranila dejavnost podjetja do njegovega prenehanja. Vendar naj bi bilo treba morebitne zneske, plačane iz tega naslova, odšteti od prodajne cene sredstev in jih vrniti državi brez upoštevanja drugih terjatev, ki so vpisane na seznam terjatev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Drugič, Helenska republika navaja, da mora izredni upravitelj v petih dneh po koncu postopka javnega razpisa upnike pozvati, naj dokončno prijavijo svoje terjatve, in nato sestaviti preglednico dokončne razvrstitve terjatev. Helenska republika, natančneje, v zvezi z datumom vpisa terjatev na seznam trdi, da se ta vpis v postopku izrednega upravljanja – za razliko od rednega stečajnega postopka, v okviru katerega se vpis na seznam terjatev opravi pred likvidacijo podjetja – opravi po prodaji sredstev zadevne družbe. Z odstopanjem od veljavnih splošnih določb naj bi terjatve države, ki se nanašajo na izterjavo nezakonitih in nezdružljivih pomoči, prevladale nad vsemi splošnimi ali posebnimi prednostmi drugih upnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Tretjič, Helenska republika trdi, da bo do dokončnega prenehanja dejavnosti družbe Larco prišlo s prodajo sredstev te družbe, tako da bo zagotovljen neobstoj gospodarske kontinuitete in izkrivljanja konkurence na zadevnem trgu. Tako naj bi uvedba sistema izrednega upravljanja nad družbo Larco pomenila nepovraten postopek, ki bi moral pripeljati do likvidacije te družbe in do dokončnega prenehanja njene dejavnosti. Helenska republika trdi, da bi bil v primeru neuspelega postopka javnega razpisa nad družbo Larco vsekakor sprožen stečaj in njena sredstva bi bila likvidirana po rednem stečajnem postopku. Tak neuspeh naj bi bilo treba ugotoviti, če med postopkom izrednega upravljanja 75 % sredstev tega podjetja ne bi bilo prodanih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Poleg tega Helenska republika ne izpodbija, da Sklep 2014/539 po razglasitvi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200326">26. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Larko/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑244/18 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:238">EU:C:2020:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ostaja v celoti izvršljiv. Vendar po navedbah te države članice Komisija v obvestilu o izterjavi nezakonitih in z notranjim trgom nezdružljivih državnih pomoči šteje, da je začasno izvršitev sklepa o vračilu, kadar je zadeva s tožbo zoper ta sklep še nerešena, mogoče zagotoviti na primer tako, da prejemnik pomoči plača celoten znesek, ki ga je treba vrniti, na depozitni račun.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Helenska republika na drugem mestu trdi, da je z dopisom z dne <DATE ISO="20200313">13. marca 2020</DATE> Komisijo obvestila o vseh ukrepih, sprejetih za izterjavo zadevnih pomoči. Helenska republika naj bi <DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE> odredila izterjavo celotnega zneska teh pomoči.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Najprej je treba poudariti, da ničnostna tožba, ki jo je družba Larco vložila zoper Sklep 2014/539 in zaradi katere je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200326">26. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Larko/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑244/18 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:238">EU:C:2020:238</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ne vpliva na izvršljivost tega sklepa in posledično na ta spor. V skladu s sodno prakso Sodišča in kot izhaja iz člena 278 PDEU, ničnostna tožba namreč nima odložilnega učinka, če Splošno sodišče ne odloči drugače. Vložitev ničnostne tožbe tako načeloma ne spremeni izvršljivosti odločbe, katere razveljavitev se predlaga (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑63/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:458">EU:C:2015:458</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Glede trditve Helenske republike, da Komisija v obvestilu o izterjavi nezakonitih in z notranjim trgom nezdružljivih državnih pomoči določa, da je začasno izvršitev sklepa o vračilu, kadar je zadeva s tožbo zoper ta sklep še nerešena, mogoče zagotoviti na primer tako, da prejemnik pomoči plača celoten znesek, ki ga je treba vrniti, na depozitni račun, zadostuje navesti, da v obravnavani zadevi ta država članica ni predložila dokazov, ki bi potrjevali tako izplačilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Primarno je treba na prvem mestu opozoriti, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da mora država članica, ki je naslovnica odločbe, na podlagi katere je zavezana zagotoviti vračilo nezakonitih pomoči, ki so bile razglašene za nezdružljive z notranjim trgom, v skladu s členom 288, četrti odstavek, PDEU sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev izvršitve te odločbe. Zagotoviti mora učinkovito vračilo zneskov, ki jih je treba plačati za odpravo izkrivljanja konkurence, ki ga je povzročila konkurenčna prednost, nastala zaradi teh pomoči (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Zagotovitev vračila nezakonite pomoči, razglašene za nezdružljivo z notranjim trgom, je treba namreč izvesti nemudoma in v skladu s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice, če ti omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe Komisije. V ta namen morajo zadevne države članice sprejeti vse ukrepe, ki so jim na voljo v nacionalnih pravnih sistemih, vključno z začasnimi ukrepi, brez poseganja v pravo Unije (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Glede primerov, v katerih je treba vračilo nezakonito izplačanih in z notranjim trgom nezdružljivih državnih pomoči zagotoviti od podjetij, ki so to pomoč prejela in ki so v težavah ali v stečaju, je treba opozoriti, da take težave ne vplivajo na obveznost izterjave pomoči. Država članica si je zato po potrebi dolžna prizadevati za likvidacijo družbe, za vpis svoje terjatve med obveznosti tega podjetja ali za sprejetje kakršnega koli drugega ukrepa, ki bi omogočil vračilo pomoči (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180117">17. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑363/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:12">EU:C:2018:12</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Natančneje, v skladu z ustaljeno sodno prakso je vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo izkrivljenja konkurence, ki je nastalo zaradi teh pomoči, načeloma mogoče doseči z vpisom terjatve v zvezi z vračilom zadevnih pomoči na seznam terjatev (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180117">17. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑363/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:12">EU:C:2018:12</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Vendar je treba poudariti, da tak vpis omogoča izpolnitev obveznosti izterjave samo, če takrat, ko državni organi ne morejo doseči vračila celotnega zneska pomoči, stečajni postopek pripelje do likvidacije podjetja oziroma do popolnega prenehanja opravljanja njegovih dejavnosti, ki ga državni organi lahko sprožijo kot delničarji ali kot upniki (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180117">17. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑363/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:12">EU:C:2018:12</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da se popolno prenehanje dejavnosti podjetja, ki je prejelo državno pomoč, zahteva le, če vračilo celotnega zneska pomoči med postopkom stečaja še vedno ni mogoče (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180117">17. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑363/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:12">EU:C:2018:12</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Poudariti je tudi treba, da se v zvezi s postopkom neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260(2) PDEU kot referenčni datum za presojo obstoja te neizpolnitve obveznosti uporabi dan izteka roka, določenega v uradnem opominu, ki je bil izdan na podlagi te določbe (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Komisija je v obravnavanem primeru, kot je bilo navedeno v točki 20 te sodbe, <DATE ISO="20190125">25. januarja 2019</DATE> Helenski republiki v skladu s postopkom iz člena 260(2) PDEU poslala uradni opomin, zato je referenčni datum, ki je naveden v prejšnji točki te sodbe, dan izteka roka, ki je določen v tem opominu, in sicer <DATE ISO="20190325">25. marec 2019</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Očitno je, da grški organi na ta dan niso spoštovali obveznosti izterjave zadevnih pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Kot je namreč razvidno iz točk od 23 do 25, 45 in 52 te sodbe, so grški organi ukrepe za izterjavo zadevnih pomoči sprejeli šele po 29. januarju 2020, ko je bila vložena ta tožba. Prvič, zakon 4664/2020, s katerim je bil uveden sistem izrednega upravljanja, je bil namreč sprejet <DATE ISO="20200214">14. februarja 2020</DATE>, torej skoraj eno leto po izteku roka, določenega v uradnem opominu, in skoraj šest let po izteku prvotnega roka za izvršitev Sklepa 2014/539. Drugič, ni sporno, da je Helenska republika nad družbo Larco sistem izrednega upravljanja uvedla <DATE ISO="20200228">28. februarja 2020</DATE>. Tretjič, poziv k vračilu zneska, ki ustreza zadevnim pomočem, v roku 30 dni je bil družbi Larco poslan <DATE ISO="20200313">13. marca 2020</DATE>. Nazadnje, četrtič, grški organi so <DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE> grškim davčnim organom poslali dopis, v katerem so zahtevali, naj ti od družbe Larco izterjajo zadevne pomoči v celoti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Helenska republika v teh okoliščinah ne more utemeljeno trditi, da je do datuma izteka roka, določenega v uradnem opominu, sprejela vse ukrepe, potrebne za izvedbo postopka izterjave zadevnih državnih pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba v zvezi z neobvestitvijo Komisije navesti, da Helenska republika do datuma izteka roka, določenega v dopisu z dne <DATE ISO="20190125">25. januarja 2019</DATE>, Komisiji ni predložila informacij, naštetih v členu 5 Sklepa 2014/539.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Ugotoviti je torej treba, da Helenska republika s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, ni izpolnila obveznosti iz člena 260(1) PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Denarne sankcije</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Denarna kazen</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Komisija meni, da neizpolnitev obveznosti, ki se očita Helenski republiki, med tem, ko Sodišče presoja dejansko stanje, še vedno obstaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Predlaga, naj se neizvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti sankcionira med drugim s plačilom denarne kazni, pri čemer se opira na svoje sporočilo SEC(2005) 1658 z dne <DATE ISO="20051212">12. decembra 2005</DATE>, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Izvajanje člena [260 PDEU]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="126" PAGE.FIRST="15" DATE.PUB="2007">UL 2007, C 126, str. 15</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: sporočilo iz leta 2005), na svoje sporočilo o spremembi metode izračuna pavšalnih plačil in dnevnih denarnih kazni, ki jih Komisija predlaga v postopkih ugotavljanja kršitev pred Sodiščem Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="070" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2019">UL 2019, C 70, str. 1</REF.DOC.OJ>) in na svoje sporočilo, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Posodobitev podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in periodičnih denarnih kazni, ki jih bo Komisija predlagala Sodišču Evropske unije v postopkih za ugotavljanje kršitev<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="309" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2019">UL 2019, C 309, str. 1</REF.DOC.OJ>). Komisija trdi, da je v skladu s formulo, ki je bila navedena v sporočilu iz leta 2005, dnevna denarna kazen enaka enotni pavšalni osnovi v višini 3116 EUR, pomnoženi s koeficientom resnosti, koeficientom trajanja in s faktorjem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>n<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>V zvezi s koeficientom resnosti Komisija trdi, da so določbe Pogodbe DEU na področju državnih pomoči, ki so bile v obravnavanem primeru kršene, temeljne. Ta institucija izpostavlja škodljiv učinek, ki so ga nezakonite in nezdružljive pomoči, ki niso bile izterjane, imele na trg, na katerem družba Larco opravlja svojo dejavnost. Ob upoštevanju značilnosti tega trga Komisija meni, da škodljiv učinek neizterjanih pomoči na konkurenco ne zadeva le podjetij v Grčiji, ampak tudi splošneje v Evropski uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Glede vprašanja, ali obstajajo obteževalne ali olajševalne okoliščine, Komisija na eni strani opozarja na ponavljajoče se neizpolnitve obveznosti Helenske republike na področju državnih pomoči in na drugi strani meni, da v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati nobene olajševalne okoliščine. Zato predlaga, naj se uporabi koeficient resnosti 7 na lestvici od 1 do 20, določeni v sporočilu iz leta 2005.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>V zvezi s trajanjem kršitve Komisija navaja, da je na dan, ko se je odločila, da bo pri Sodišču vložila tožbo v obravnavani zadevi, to je <DATE ISO="20191127">27. novembra 2019</DATE>, kršitev, katere začetek je določen na datum izreka sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, to je <DATE ISO="20171109">9. november 2017</DATE>, trajala 24 mesecev, tako da je treba na lestvici od 1 do 3, ki je prav tako določena v tem obvestilu, uporabiti koeficient trajanja 2,4.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Glede plačilne zmožnosti tožene države članice in, natančneje, glede faktorja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>n<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> Komisija navaja, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da se je sistem glasovanja v Svetu Evropske unije spremenil, zato s faktorjem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>n<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> ni več mogoče upoštevati števila glasov zadevne države članice v Svetu Evropske unije in se je treba opreti na bruto domači proizvod (BDP) držav članic kot prevladujoč dejavnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Vendar je treba po mnenju Komisije za naložitev sankcij, ki so hkrati sorazmerne in dovolj odvračilne, ohraniti institucionalno težo zadevne države članice v Uniji kot bistveni element izračuna faktorja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>n<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>. Po njenem mnenju upoštevanje zgolj BDP znatno povečuje razliko med<?PAGE NO="11"?> državami članicami v zvezi s tem dejavnikom. Komisija trdi, da mora metoda izračuna faktorja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>n<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> temeljiti ne le na demografski ali gospodarski teži, ampak tudi na dejstvu, da ima vsaka država članica notranjo vrednost v institucionalnem okviru Unije. Zato naj bi bilo treba za ohranitev ravnotežja med plačilno zmožnostjo in institucionalno težo države članice v Uniji faktor <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>n<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> izračunati na podlagi BDP na eni strani in števila sedežev v Evropskem parlamentu, dodeljenega zadevni državi članici, na drugi. Ta institucija zato meni, da je treba ta faktor <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>n<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> za Helensko republiko določiti na 0,51.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Vendar naj bi uporaba BDP in števila sedežev v Evropskem parlamentu brez možnosti prilagoditve pripeljala do znatno nižje referenčne vrednosti od vrednosti, ki izhaja iz uporabe prejšnje metode izračuna faktorja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>n<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>. Komisija tako za izračun enotne pavšalne osnove za denarno kazen predlaga uporabo prilagoditvenega faktorja 4,5, da se zagotovi, da zneski sankcij, ki jih Komisija predlaga Sodišču, ostanejo sorazmerni in dovolj odvračalni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Nazadnje, glede periodičnosti denarne kazni Komisija meni, da bi morala biti dnevna, in ne polletna. Meni, da se dnevne denarne kazni v obravnavanem primeru ne smejo zniževati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Helenska republika ugovarja, da v obravnavani zadevi ni treba naložiti finančnih sankcij, ker je bil dosežen znaten napredek s samim sprejetjem zakona 4664/2020 in s tem, da je bil nad družbo Larco uveden sistem izrednega upravljanja. Ta država članica poleg tega poudarja, da je namen tega sistema v celoti zagotoviti hitro likvidacijo družbe Larco, bodisi s prodajo njenih sredstev, ki jo opravi izredni upravitelj, da se doseže najvišja mogoča cena, bodisi – če prodaja 75 % sredstev ni izvedena v obdobju dvanajstih mesecev – tako, da se nad to družbo sproži redni stečajni postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Helenska republika meni, da če bi Sodišče ugotovilo, da je treba denarno kazen kljub temu naložiti, znesek denarne kazni, ki jo predlaga Komisija, ni prilagojen posebnim okoliščinam obravnavanega primera in ni v skladu z načelom sorazmernosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>V zvezi z resnostjo kršitve Helenska republika na prvem mestu trdi, da je treba upoštevati, prvič, ukrepe, sprejete v tej fazi, in drugič, dejstvo, da v obravnavani zadevi znesek, ki ga je treba izterjati, skupaj z obrestmi, izračunanimi <DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE>, znaša 160 milijonov EUR, medtem ko je v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), znesek, ki ga je bilo treba izterjati, znašal 670 milijonov EUR. V teh okoliščinah ta država članica ob upoštevanju časa, ki naj bi bil potreben za dosego znatnega napredka v postopku likvidacije družbe Larco, predlaga, naj se denarna kazen določi na polletni osnovi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Helenska republika na drugem mestu trdi, da ni verjetno, da bi te pomoči imele hude posledice za konkurenčne pogoje v Uniji in da bi povzročile izkrivljanje konkurence.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Ta država članica na tretjem mestu trdi, da so grški organi, kar zadeva domnevno ponavljanje njenega kršitvenega ravnanja na področju državnih pomoči, v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), sprejeli ukrepe, potrebne za dokončanje postopka izterjave, tako da so izvedli likvidacijo sredstev zadevne družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>Helenska republika zato meni, da v obravnavani zadevi ni primerno uporabiti koeficienta resnosti, višjega od 1.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Glede koeficienta trajanja Helenska republika meni, da ta ne sme presegati 1.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>Nazadnje, v zvezi s plačilno zmožnostjo in, natančneje, faktorjem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>n<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> Helenska republika tako kot Komisija meni, da je treba pri izračunu vrednosti tega faktorja upoštevati ne le gospodarsko težo, ampak tudi institucionalno težo zadevne države članice v Uniji. Upoštevati naj bi bilo torej treba število sedežev v Evropskem parlamentu, dodeljeno tej državi članici.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>Najprej je treba opozoriti, da je cilj postopka iz člena 260(2) PDEU spodbuditi državo članico kršiteljico k izvršitvi sodbe zaradi neizpolnitve obveznosti in s tem zagotoviti učinkovito uporabo prava Unije ter da oba ukrepa, predvidena s to določbo, torej denarna kazen in pavšalni znesek, sledita temu cilju (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0134">134</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>Opozoriti je tudi treba, da Sodišče v vsaki zadevi glede na okoliščine primera, o katerem odloča, in glede na stopnjo prepričevanja in odvračanja, ki se mu zdi potrebna, določi primerne denarne sankcije, da se med drugim preprečijo ponovne podobne kršitve prava Unije (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0107">107</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je naložitev denarne kazni načeloma utemeljena le, če neizpolnitev obveznosti, ki izhaja iz neizvršitve predhodne sodbe, traja do presoje dejanskega stanja, ki jo opravi Sodišče (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0137">137</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>Da bi se ugotovilo, ali je neizpolnitev obveznosti, ki se očita toženi stranki, trajala do presoje dejanskega stanja, ki jo opravi Sodišče, je treba presoditi ukrepe, ki so bili po navedbah tožene države sprejeti po roku, določenem v uradnem opominu (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121211">11. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑610/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:781">EU:C:2012:781</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑367/14</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:611">EU:C:2015:611</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0089">89</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi Helenska republika trdi, da sistem izrednega upravljanja družbe Larco ni prenehal in da je bilo treba oba postopka javnega razpisa, s katerima naj bi bilo mogoče izvesti prodajo sredstev družbe Larco, končati <DATE ISO="20210708">8. julija 2021</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>Vendar zadostuje ugotoviti, da Helenska republika ni dokazala, da je do presoje dejanskega stanja, ki jo je v obravnavani zadevi opravilo Sodišče, sprejela vse ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba ugotoviti, da je neizpolnitev obveznosti, ki se očita Helenski republiki, trajala do presoje dejanskega stanja, ki jo je v obravnavani zadevi opravilo Sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je naložitev plačila denarne kazni Helenski republiki ustrezen finančni način, da se jo spodbudi k sprejetju ukrepov, potrebnih za odpravo ugotovljene neizpolnitve obveznosti, in da se zagotovi popolna izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti denarna kazen določena glede na stopnjo prepričevanja, ki je potrebna, da država članica, ki ni izvršila sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, spremeni svoje ravnanje in odpravi očitano kršitev (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0147">147</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>Sodišče pri izvrševanju pooblastila za odločanje po prostem preudarku na tem področju določi denarno kazen tako, da je ta na eni strani prilagojena okoliščinam ter na drugi strani sorazmerna z ugotovljeno neizpolnitvijo obveznosti in s plačilno zmožnostjo zadevne države članice (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121211">11. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑610/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:781">EU:C:2012:781</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0118">118</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180222">22. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑328/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:98">EU:C:2018:98</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0090">90</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0148">148</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95</NO.P><TXT>Predlogi Komisije v zvezi z denarno kaznijo Sodišča ne zavezujejo in so zgolj koristna oporna točka. Tudi smernice, kot so te iz sporočil Komisije, za Sodišče niso zavezujoče, temveč prispevajo k zagotavljanju preglednosti, predvidljivosti in pravne varnosti v zvezi z ravnanjem Komisije, ko ta institucija Sodišču daje predloge. V okviru postopka, ki poteka na podlagi člena 260(2) PDEU in ki se nanaša na neizpolnitev obveznosti, ki je država članica ni odpravila, čeprav je bila ta neizpolnitev obveznosti ugotovljena že s prvo sodbo, izdano na podlagi člena 258 PDEU ali člena 108(2) PDEU, mora namreč Sodišče ohraniti prosto presojo pri določitvi denarne kazni v znesku in obliki, za katera meni, da sta ustrezna za spodbuditev te države članice k prenehanju neizvrševanja obveznosti, ki izhaja iz te prve sodbe Sodišča (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0119">119</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96</NO.P><TXT>Pri določitvi zneska denarne kazni so temeljna merila, ki jih je treba upoštevati za zagotovitev njene prisilne narave z namenom enotne in učinkovite uporabe prava Unije, načeloma resnost kršitve, trajanje kršitve in zmožnost plačila zadevne države članice. Za uporabo teh meril je treba upoštevati zlasti posledice neizvršitve za zasebne in javne interese ter nujnost, da zadevna država članica izpolni svoje obveznosti (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NAME.CASE>C‑576/18</NAME.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0149">149</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97</NO.P><TXT>Na prvem mestu, v zvezi z resnostjo kršitve je treba poudariti temeljno naravo določb Pogodbe DEU na področju državnih pomoči (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0150">150</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98</NO.P><TXT>Pravila, na katera se nanašata Sklep 2014/539 in sodba o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, so namreč izraz ene od bistvenih nalog, ki so Uniji zaupane na podlagi člena 3(3) PEU, in sicer vzpostavitev notranjega trga, ter Protokola (št. 27) o notranjem trgu in konkurenci, ki je v skladu s členom 51 PEU sestavni del Pogodb in ki določa, da notranji trg vključuje sistem, s katerim se preprečuje izkrivljanje konkurence.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99</NO.P><TXT>Pomembnost določb Unije, kršenih v primeru, kakršen je obravnavani, je razvidna zlasti iz dejstva, da se z vračilom pomoči, ki so bile razglašene za nezakonite in nezdružljive z notranjim trgom, odpravi izkrivljanje konkurence, povzročeno s konkurenčno prednostjo zaradi teh pomoči, in da<?PAGE NO="14"?> prejemnik s tem vračilom izgubi prednost, ki jo je imel na trgu v primerjavi s konkurenti (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0151">151</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100</NO.P><TXT>Glede neizpolnitve obveznosti, ugotovljene v tej zadevi, je treba opozoriti, prvič, da je Helenska republika sicer sprejela ukrepe za izterjavo zadevnih državnih pomoči, vendar teh pomoči ni izterjala v celoti. Ob tem je treba glede na pravilo, navedeno v točki 94 te sodbe, v skladu s katerim mora biti denarna kazen prilagojena okoliščinam in sorazmerna z ugotovljeno kršitvijo, upoštevati dejstvo, da je družba Larco na podlagi arbitražne odločbe, izdane <DATE ISO="20200924">24. septembra 2020</DATE> in popravljene <DATE ISO="20201008">8. oktobra 2020</DATE>, sicer ostala najemnica metalurškega obrata in rudarskega kompleksa v Larymni, vendar je arbitražno sodišče priznalo lastninsko pravico grške države na teh sredstvih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101</NO.P><TXT>Drugič, poudariti je treba znatnost zneska neizterjane pomoči. Ta znesek je namreč skupaj z obrestmi <DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE> znašal 160 milijonov EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102</NO.P><TXT>Tretjič, upoštevati je treba dejstvo, da je trg, na katerem družba Larco opravlja svojo dejavnost, zlasti trg feroniklja, čezmejen. Zato imajo neizterjane nezakonite in nezdružljive pomoči škodljiv učinek na trg, ki ni omejen na ozemlje Helenske republike.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103</NO.P><TXT>Nazadnje je treba ugotoviti ponavljanje kršitvenega ravnanja te države članice na področju državnih pomoči. Helenska republika je bila namreč na eni strani v okviru tožb na podlagi člena 108(2) PDEU zaradi neizvršitve odločb o izterjavi pomoči neuspešna v zadevah, v katerih so bile izdane sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120301">1. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑354/10</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:109">EU:C:2012:109</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑485/10</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:395">EU:C:2012:395</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131017">17. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑263/12</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:673">EU:C:2013:673</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171109">9. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑481/16</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:845">EU:C:2017:845</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180117">17. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑363/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:12">EU:C:2018:12</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ter na drugi strani v okviru tožbe na podlagi člena 228(2), tretji pododstavek, ES v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090707">7. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑369/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:428">EU:C:2009:428</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da je v obravnavani zadevi kršitev pravil Pogodbe DEU na področju državnih pomoči znatna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105</NO.P><TXT>Na drugem mestu, trajanje kršitve je treba presojati glede na to, kdaj je Sodišče opravilo presojo dejanskega stanja, in ne glede na to, kdaj je Komisija pri njem vložila tožbo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0156">156</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106</NO.P><TXT>Ker Helenski republiki ni uspelo dokazati, da je bila neizpolnitev njene obveznosti popolne izvršitve sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti odpravljena, je treba v teh okoliščinah ugotoviti, da ta neizpolnitev obveznosti traja že več kot štiri leta od razglasitve navedene sodbe, kar pomeni znatno trajanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, glede plačilne zmožnosti zadevne države članice iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba upoštevati nedavno gibanje BDP te države članice, kakor je izkazano ob presoji dejanskega stanja, ki jo opravi Sodišče (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121211">11. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑610/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:781">EU:C:2012:781</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0131">131</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0158">158</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210225">25. februarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija (Direktiva o osebnih podatkih – Kazenske zadeve)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑658/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:138">EU:C:2021:138</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108</NO.P><TXT>Za zagotovitev sorazmernosti in odvračilnosti sankcij Komisija predlaga, naj se poleg BDP zadevne države članice upošteva tudi njena institucionalna teža v Uniji, ki jo odraža število glasov, ki jih ima ta država članica v Evropskem parlamentu. Ta institucija tudi meni, da je treba za zagotovitev sorazmernosti in odvračilnosti sankcij uporabiti koeficient prilagoditve 4,5.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je razvidno iz točke 95 te sodbe, da predlogi Komisije v zvezi z denarno kaznijo Sodišča ne zavezujejo in so zgolj koristna oporna točka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110</NO.P><TXT>Matematične spremenljivke, ki jih Komisija uporablja za izračun zneska denarne kazni, so namreč indikativna pravila, s katerimi so opredeljene smernice ravnanja, ki jim namerava Komisija slediti, zato prispevajo k zagotovitvi preglednosti, predvidljivosti in pravne varnosti njenega ukrepanja ter sorazmernosti zneska denarnih kazni, ki jih namerava predlagati (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000704">4. julija 2000</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑387/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:356">EU:C:2000:356</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111</NO.P><TXT>V tem okviru na eni strani iz sodne prakse po 1. aprilu 2017, to je odkar se prejšnji sistem ponderiranih glasov, ki določa število glasov držav članic v Svetu, ne uporablja več, izhaja, da Sodišče pri presoji plačilne zmožnosti zadevne države članice kot prevladujoč dejavnik upošteva BDP te države članice (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0141">141</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0142">142</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112</NO.P><TXT>Na drugi strani je treba glede upoštevanja institucionalne teže zadevne države članice v Uniji za zagotovitev sorazmernosti in odvračilnosti sankcij opozoriti, prvič, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča, navedene v točki 94 te sodbe, izhaja, da se sorazmernost finančnih sankcij presoja glede na ugotovljeno neizpolnitev obveznosti in plačilno sposobnost zadevne države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113</NO.P><TXT>Drugič, ugotoviti je treba, kot je to storil generalni pravobranilec v točki 35 sklepnih predlogov, da cilj določitve sankcij, ki bodo dovolj odvračilne, ne zahteva nujno upoštevanja institucionalne teže zadevne države članice v Uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114</NO.P><TXT>Kot je namreč generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 29 sklepnih predlogov, institucionalna teža zadevne države članice v Uniji ni odvisna od značilnosti zadevne neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115</NO.P><TXT>Zato upoštevanje institucionalne teže zadevne države članice očitno ni nujno potrebno za zagotovitev zadostnega odvračanja in za to, da je ta država članica spodbujena k temu, da spremeni svoje sedanje ali prihodnje ravnanje v zvezi z dodeljevanjem državnih pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116</NO.P><TXT>V teh okoliščinah se je treba – brez poseganja v možnost Komisije, da predlaga finančne sankcije, ki temeljijo na več merilih, da bi se med drugim omogočila ohranitev razumnega razpona med različnimi državami članicami – pri presoji plačilne zmožnosti Helenske republike za določitev zadostno odvračilnih in sorazmernih sankcij opreti na njen BDP kot prevladujoč dejavnik, ne da bi se upoštevala institucionalna teža Helenske republike, ki jo odraža število glasov, ki jih ima ta država članica v Evropskem parlamentu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117</NO.P><TXT>Poleg tega, glede predloga Komisije, naj se uporabi koeficient prilagoditve 4,5, ta institucija ni navedla objektivnih meril, na podlagi katerih je določila vrednost tega koeficienta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118</NO.P><TXT>Glede periodičnosti denarne kazni Komisija meni, da bi ta morala biti dnevna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119</NO.P><TXT>Vendar je treba upoštevati posebnosti postopkov izterjave zadevnih pomoči.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba upoštevati dejstvo, da so grški organi sprejeli nekatere ukrepe, ki bi lahko bili podlaga za izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti. Toda posledic teh ukrepov ni bilo mogoče zaznati takoj. Očitno je torej, da popolne izvršitve Sklepa 2014/539 in s tem sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti ne bo mogoče doseči v kratkem času.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da bi do morebitne ugotovitve prenehanja kršitve lahko prišlo le po koncu določenega razumnega obdobja, ki bi omogočilo presojo vseh pridobljenih rezultatov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122</NO.P><TXT>Zato je treba določiti polletno denarno kazen, da se Komisiji omogoči, da stanje napredka ukrepov za izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti presoja glede na stanje ob koncu zadevnega obdobja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123</NO.P><TXT>Glede na navedeno in ob upoštevanju polja proste presoje, ki je Sodišču priznano s členom 260(3) PDEU, je treba Helenski republiki naložiti, naj Komisiji plača denarno kazen v višini 4.368.000 EUR za vsako obdobje šestih mesecev zamude pri izvajanju ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti, od dneva razglasitve sodbe v obravnavani zadevi do dneva popolne izvršitve sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pavšalni znesek</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj pavšalni znesek določi tako, da dnevni znesek pomnoži s številom dni trajanja kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125</NO.P><TXT>Ta institucija predlaga, naj se za izračun pavšalnega zneska uporabita isti koeficient resnosti in isti faktor <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>n<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> kot za denarno kazen. Pavšalno osnovo pa določa na 1039 EUR na dan. Drugače kot pri izračunu denarne kazni naj se koeficient trajanja ne bi uporabil, ker naj bi se trajanje kršitve upoštevalo že s pomnožitvijo dnevnega zneska s številom dni trajanja neizpolnitve obveznosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126</NO.P><TXT>Komisija tako predlaga, naj bo pavšalni znesek enak pavšalni osnovi, 1039 EUR, pomnoženi s koeficientom resnosti (7) in faktorjem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>n<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> (0,51), kar znaša 3709,23 EUR, ta znesek pa naj se pomnoži s številom dni, ki so pretekli od datuma razglasitve sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti do datuma izpolnitve obveznosti države članice oziroma, če te obveznosti niso bile izpolnjene, do datuma razglasitve sodbe v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127</NO.P><TXT>Helenska republika ugovarja, da pavšalni znesek, ki ga predlaga Komisija, ni prilagojen posebnim okoliščinam in ni v skladu z načelom sorazmernosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128</NO.P><TXT>Najprej je treba opozoriti, da je Sodišče pri odločanju po prostem preudarku, ki ga ima na tem področju, pristojno, da kumulativno določi denarno kazen in pavšalni znesek (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0163">163</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129</NO.P><TXT>Naložitev plačila pavšalnega zneska in določitev morebitne višine tega zneska morata v vsakem posameznem primeru temeljiti na upoštevanju vseh bistvenih elementov, ki se nanašajo na značilnosti ugotovljene neizpolnitve obveznosti in na ravnanje države članice, na katero se nanaša postopek, ki se je začel na podlagi člena 260 PDEU. Ta člen v zvezi s tem Sodišču podeljuje široko polje proste presoje, da odloči, ali je treba naložiti tako sankcijo, in če je tako, da določi njen znesek (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200312">12. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija (Nezakonita pomoč, dodeljena hotelirskemu sektorju na Sardiniji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑576/18</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:202">EU:C:2020:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0164">164</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130</NO.P><TXT>V tej zadevi vsi pravni elementi in dejstva, na podlagi katerih je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, kažejo, da je treba za učinkovito preprečevanje poznejših podobnih kršitev prava Unije sprejeti odvračilni ukrep, kakršen je naložitev plačila pavšalnega zneska.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131</NO.P><TXT>V teh okoliščinah mora Sodišče v okviru pooblastila za odločanje po prostem preudarku ta pavšalni znesek določiti tako, da bo ta na eni strani prilagojen okoliščinam in na drugi sorazmeren s storjeno kršitvijo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0156">156</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132</NO.P><TXT>Med dejavniki, ki jih je treba pri tem upoštevati, sta zlasti elementa, kot sta resnost ugotovljene kršitve in obdobje njenega trajanja po razglasitvi sodbe o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181114">14. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑93/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:903">EU:C:2018:903</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0157">157</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133</NO.P><TXT>Okoliščine obravnavanega primera, ki jih je treba upoštevati, izhajajo zlasti iz razlogov, ki so bili navedeni v točkah od 97 do 117 te sodbe in ki se nanašajo na resnost in trajanje kršitve ter na plačilno zmožnost zadevne države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedene preudarke je s tem, da se pavšalni znesek, ki ga bo morala plačati Helenska republika, določi na 5.500.000 EUR, opravljena pravična presoja okoliščin obravnavanega primera.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135</NO.P><TXT>Zato je treba Helenski republiki naložiti, naj Komisiji plača pavšalni znesek v višini 5.500.000 EUR.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se Helenski republiki naloži plačilo stroškov, in ker je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, se ji naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Helenska republika s tem, da ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171109">9. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑481/16</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:845">EU:C:2017:845</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni izpolnila obveznosti iz člena 260(1) PDEU.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Helenska republika mora Evropski komisiji plačati denarno kazen v višini 4.368.000 EUR za vsako obdobje šestih mesecev od datuma razglasitve sodbe v obravnavani zadevi do datuma popolne izvršitve sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171109">9. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑481/16</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:845">EU:C:2017:845</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</HT></TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="18"?><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Helenska republika mora Evropski komisiji plačati pavšalni znesek v višini 5.500.000 EUR.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>