<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-414/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CC0414</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:851">EU:C:2017:851</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>30</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>30</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi E. Tancheva – Zadeva C‑414/16</HT></P><P><HT TYPE="SC">V. Egenberger</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Evgenija Tancheva,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20171109">9. novembra 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑414/16</HT></P><P>Vera Egenberger</P><P>proti</P><P>Evangelisches Werk für Diakonie und Entwicklung e.V.</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložilo Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Enako obravnavanje pri zaposlovanju</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4(2) Direktive 2000/78/ES</KEYWORD><KEYWORD>Bistvene, legitimne in upravičene poklicne zahteve organizacij, katerih etika temelji na veri ali prepričanju</KEYWORD><KEYWORD>Različno obravnavanje pri zaposlovanju zaradi vere v pomožni cerkveni organizaciji</KEYWORD><KEYWORD>Člen 17 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Cerkvena pravica do samoodločbe</KEYWORD><KEYWORD>Omejen sodni nadzor nad <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>samopodobo<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/> verskih skupin po ustavnem pravu države članice</KEYWORD><KEYWORD>Primarnost, enotnost in učinkovitost prava Unije o enakem obravnavanju</KEYWORD><KEYWORD>Člena 52(3) in 53 Listine Evropske uniji o temeljnih pravicah</KEYWORD><KEYWORD>Tehtanje nasprotujočih si pravic</KEYWORD><KEYWORD>Horizontalni učinki Listine</KEYWORD></INDEX><TOC><TITLE><TI><P>Kazalo</P></TI></TITLE><TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>I.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Uvod</ITEM.CONT><ITEM.REF>2</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>II.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pravni okvir</ITEM.CONT><ITEM.REF>4</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>A.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin</ITEM.CONT><ITEM.REF>4</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>B.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pogodba o Evropski uniji</ITEM.CONT><ITEM.REF>4</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>C.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pogodba o delovanju Evropske unije</ITEM.CONT><ITEM.REF>4</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>D.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Listina Evropske unije o temeljnih pravicah</ITEM.CONT><ITEM.REF>4</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>E.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Direktiva 2000/78</ITEM.CONT><ITEM.REF>5</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>F.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Nemško pravo</ITEM.CONT><ITEM.REF>6</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>III.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Dejansko stanje v postopku v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>7</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><?PAGE NO="2"?><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>IV.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Predložitvena odločba</ITEM.CONT><ITEM.REF>8</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>V.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Presoja</ITEM.CONT><ITEM.REF>9</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>A.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pregled</ITEM.CONT><ITEM.REF>9</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>B.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Uvodne opombe</ITEM.CONT><ITEM.REF>11</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>1.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Dejavnost verskih organizacij in področje uporabe prava Unije</ITEM.CONT><ITEM.REF>11</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>2.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Pravila o uporabi Listine in postopek v glavni stvari</ITEM.CONT><ITEM.REF>12</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>3.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Sodni nadzor nad delovnimi razmerji in verske organizacije v Nemčiji</ITEM.CONT><ITEM.REF>14</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>C.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Prvo vprašanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>15</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>1.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Omejitve sodnega nadzora nad verskimi organizacijami v vlogi delodajalcev na podlagi sodne prakse ESČP</ITEM.CONT><ITEM.REF>16</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>2.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Člen 4(2) Direktive 2000/78</ITEM.CONT><ITEM.REF>17</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>a)</NO.ITEM><ITEM.CONT>Uvodne pripombe</ITEM.CONT><ITEM.REF>17</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>b)</NO.ITEM><ITEM.CONT>Ali člen 4(2) Direktive 2000/78 podpira omejitve sodnega nadzora po ustavnem pravu države članice?</ITEM.CONT><ITEM.REF>18</ITEM.REF></TOC.ITEM><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>1)</NO.ITEM><ITEM.CONT>Besedilo</ITEM.CONT><ITEM.REF>18</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>2)</NO.ITEM><ITEM.CONT>Sobesedilo in namen</ITEM.CONT><ITEM.REF>19</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>3)</NO.ITEM><ITEM.CONT>Zgodovina nastanka</ITEM.CONT><ITEM.REF>19</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>3.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Člen 17 PDEU</ITEM.CONT><ITEM.REF>20</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>4.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Predlog glede prvega vprašanja</ITEM.CONT><ITEM.REF>23</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>D.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Tretje vprašanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>23</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>E.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Drugo vprašanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>27</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>F.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Sklepne pripombe</ITEM.CONT><ITEM.REF>28</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK><TOC.BLK><TOC.ITEM><NO.ITEM>VI.</NO.ITEM><ITEM.CONT>Odgovor na vprašanja za predhodno odločanje</ITEM.CONT><ITEM.REF>29</ITEM.REF></TOC.ITEM></TOC.BLK></TOC.BLK></TOC></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Vera Egenberger se je neuspešno prijavila na delovno mesto, razpisano novembra 2012, in sicer za določen čas osemnajstih mesecev, pri Evangelisches Werk für Diakonie und Entwicklung e.V. (v nadaljevanju: nasprotna stranka). To je združenje, oseba zasebnega prava, ki uresničuje izključno splošno koristne, dobrodelne in verske cilje ter je socialna ustanova evangeličanske cerkve v Nemčiji. Delovno mesto je bilo razpisano za pripravo poročila o tem, ali Nemčija spoštuje Mednarodno konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (v nadaljevanju: poročilo<?PAGE NO="3"?> o rasni diskriminaciji). Vera Egenberger (v nadaljevanju: pritožnica) ima več let izkušenj na tem področju in je avtorica številnih upoštevnih objav.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Pisna stališča tožeče stranke.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Pritožnica trdi, da ni bila sprejeta na delovno mesto, ker naj ne bi pripadala nobeni veroizpovedi, da je bila s tem kršena njena pravica do svobode prepričanja, kot je izražena v členu 10 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), in da je bila diskriminirana zaradi navedenega prepričanja, kar naj bi pomenilo kršitev člena 21 Listine ter členov 1 in 2 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne <DATE ISO="20001127">27. novembra 2000</DATE> o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (v nadaljevanju: Direktiva 2000/78).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79. Postopek v glavni stvari zadeva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>pogoje, pod katerimi je dostopna zaposlitev […], vključno z izbirnimi merili in pogoji za sprejem v službo,<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> v skladu s členom 3(1)(a) Direktive 2000/78.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ker zadeva nasprotne stranke temelji na členu 4(2) Direktive 2000/78, gre pri tem sporu v bistvu za različno obravnavanje na podlagi prepričanja v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>poklicnim delom v cerkvah ali drugih zasebnih ali javnih organizacijah, katerih etika temelji na veri ali prepričanju<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, v skladu z navedeno določbo. Vendar pa je to tudi prvi primer, v katerem je bilo Sodišče pozvano, naj razloži člen 4(2) Direktive 2000/78,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodišče je že imelo priložnost razložiti člen 4(1) Direktive 2000/78 v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Bougnaoui in ADDH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:204">EU:C:2017:204</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141113">13. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Vital Pérez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑416/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2371">EU:C:2014:2371</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110913">13. septembra 2011</DATE>; <NAME.CASE>Prigge in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑447/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:573">EU:C:2011:573</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100112">12. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Wolf</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑229/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:3">EU:C:2010:3</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161115">15. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Sorondo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑258/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:873">EU:C:2016:873</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pri čemer so se pojavila zapletena vprašanja o povezanosti te določbe z različnimi določbami Listine, vključno s členom 22, ki določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, in členom 17 PDEU, ki ščiti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>status<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> po pravu države članice, ki ga imajo cerkve in verska združenja ali skupnosti ter svetovnonazorske in nekonfesionalne organizacije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Robbers, G., <HT TYPE="ITALIC">Religion and Law in Germany</HT>, druga izdaja, Wolters Kluwer, 2013; Zucca, L., in Ungureanu, C., <HT TYPE="ITALIC">Law</HT>, <HT TYPE="ITALIC">State and Religion in the New Europe</HT>, Cambridge University Press, 2012; Doe, N., Law and Religion in Europe: a Comparative Introduction, Oxford University Press, 2011; McCrea, R., <HT TYPE="ITALIC">Religion and the Public Order of the European Union</HT>, Oxford University Press, 2010; Lustean, L. N., in Madeley, J. T. S., (urednika), <HT TYPE="ITALIC">Religion, Politics and Law in the Europe an Union</HT>, Routledge, 2010; de Charentenay, P., <HT TYPE="ITALIC">Les relations entre l’Union européenne et les religions</HT>, <HT TYPE="ITALIC">Revue du Marché commun et de l’Union européenne</HT>, 465 (2003), str. 904; Massignon, B., <HT TYPE="ITALIC">Les relations entre les institutions religieuses et l’Union européenne: un laboratoire de gestion et de la pluralité religieuses et philisophique</HT>?, Armogathe, J.‑R., in Willaime, J.‑P., (urednika) <HT TYPE="ITALIC">Les mutations contemporaines du religieux</HT>, Brepols, 2003, str. 25.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Poleg tega so po poročilih verske ustanove v Nemčiji drugi največji delodajalec, ki ima v nekaterih regijah in na področjih dela skoraj monopolni položaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Vzporedno poročilo o 19. do 22. Poročilu, ki ga je Zvezna republika Nemčija predložila odboru ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (2015), str. 42. Poročilo je na voljo na spletnem naslovu http://www.institut-fuer-menschenrechte.de/fileadmin/user_upload/PDF-Dateien/Pakte_Konventionen/ICERD/icerd_state_report_germany_19-22_2013_parallel_FMR_Diakonie_2015_en.pdf. Glede na spis gre za poročilo o diskriminaciji na podlagi rase, ki ga je objavila nasprotna stranka.</P></NOTE> Zato ni mogoče preveč poudariti občutljivosti tehtanja med ohranitvijo pravice evropskih verskih organizacij do avtonomije in samoodločbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>V Nemčiji imajo pravico do samoodločbe verske organizacije in njihove pridružene članice. Glej člen 91, BVerfG z dne <DATE ISO="20141022">22. oktobra 2014</DATE>, 2 BvR 661/12.</P></NOTE> (kar je temeljna podlaga za trditve nasprotne stranke glede spornega neenakega obravnavanja) in učinkovito uporabo prepovedi diskriminacije zaradi vere in prepričanja na etnično in versko raznolikem evropskem trgu dela, na katerem sta enak dostop do zaposlitve in poklicni razvoj bistvena za vsakega posameznika, ne samo kot sredstvo zaslužka in zagotavljanja samostojnega življenja, ampak tudi kot pomemben način samoizpolnitve in uresničitve svojih potencialov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej sklepne predloge generalne pravobranilke <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>E. Sharpston v zadevi Bougnaoui in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:553">EU:C:2016:553</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri navaja točko 11 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M. Poiaresa Madura v zadevi Coleman</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:61">EU:C:2008:61</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej tudi uvodno izjavo 9 Direktive 2000/78.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 9 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="009.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta pravica vključuje svobodo spremembe vere ali prepričanja ter svobodo, da človek bodisi sam ali skupaj z drugimi ter zasebno ali javno izraža svojo vero ali prepričanje v bogoslužju, pouku, praksi in verskih obredih.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="009.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja se sme omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pogodba o Evropski uniji</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 4(2) PEU določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. Spoštuje njihove temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti. Zlasti nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pogodba o delovanju Evropske unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 10 PDEU določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti si Unija prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 17 PDEU določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="017.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="017.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="017.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">D.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Listina Evropske unije o temeljnih pravicah</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 10 Listine je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Svoboda misli, vesti in vere<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>. Člen 10(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere. Ta pravica vključuje svobodo spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo izražanja svoje vere ali svojega prepričanja posamezno ali skupaj z drugimi, javno ali zasebno, pri bogoslužju, pouku, običajih in obredih.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 22 Listine, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Kulturna, verska in jezikovna raznolikost<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 52(3) Listine določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Kolikor ta listina vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sta vsebina in obseg teh pravic enaka kot vsebina in obseg pravic, ki ju določa navedena konvencija. Ta določba ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 53 Listine, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Raven varstva<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Nobena določba te listine se ne sme razlagati kot omejevanje ali zoževanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih, na njihovem področju uporabe, priznavajo pravo Unije […] Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustave držav članic.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">E.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Direktiva 2000/78</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 24 Direktive 2000/78 je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Evropska unija v svoji Deklaraciji št. 11 o statusu cerkva in nekonfesionalnih organizacij, ki je priloga Sklepne listine Amsterdamske pogodbe, izrecno priznava, da spoštuje in ne vpliva na status cerkva in verskih združenj ali skupnosti, ki ga imajo na podlagi nacionalne zakonodaje v državah članicah, in da enako spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij. Glede na to lahko države članice obdržijo ali opredelijo posebne zahteve glede bistvenih, legitimnih in upravičenih poklicnih zahtev, ki so mogoče potrebne za opravljanje neke poklicne dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2000/78, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Namen<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Namen te direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 2 Direktive 2000/78 je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Koncept diskriminacije<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>. Člen 2(1) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>V tej direktivi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>načelo enakega obravnavanja<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="2018" ID="QE0022"/> pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 2(2)(a) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>V smislu odstavka 1:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 4 Direktive 2000/78 je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Poklicne zahteve<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. V prvem pododstavku člena 4(2) Direktive 2000/78 je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Držav[e] članice lahko ohranijo določbe v nacionalni zakonodaji, veljavni ob sprejetju te direktive, ali predvidijo, da bo zakonodaja, sprejeta v prihodnje, privzela nacionalno prakso, kakršna obstaja ob sprejetju te direktive, na podlagi katerih v primeru poklicnega dela v cerkvah ali v drugih javnih ali zasebnih organizacijah, katerih etika temelji na veri ali prepričanju, različno obravnavanje zaradi vere<?PAGE NO="6"?> ali prepričanja posameznika ne predstavlja diskriminacije, ker zaradi narave tega dela ali zaradi konteksta [okoliščin], v kater[ih] se izvaja, vera ali prepričanje predstavlja bistveno legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na etiko organizacije. Tako različno obravnavanje se izvaja ob upoštevanju ustavnih določb in načel države članice, pa tudi splošnih načel prava Skupnosti in ne bi smelo upravičevati diskriminacije zaradi česar koli drugega.<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">F.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Nemško pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 4(1) in (2) Grundgesetz (ustava Zvezne republike Nemčije, v nadaljevanju: GG) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Svoboda vere in vesti ter svoboda verskih in filozofskih prepričanj sta nedotakljivi.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Zagotovljena je svoboda bogoslužja.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člen 140 GG določa, da so členi od 136 do 139 in 141 Verfassung des Deutschen Reiches (ustava nemškega rajha, v nadaljevanju: WRV) sestavni del ustave. V glavnih določbah člena 137 WRV je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="137.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Državna cerkev ne obstaja.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="137.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Zagotovljena je svoboda ustanavljanja verskih skupnosti […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="137.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Verske skupnosti samostojno urejajo in upravljajo svoje zadeve v mejah prava, ki velja zanje. Svojo oblast izvajajo brez vmešavanja centralne vlade ali lokalnih organov.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="137.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA>Združenja, katerih namen je spodbujanje filozofskega prepričanja v skupnosti, imajo enak status kot verske skupnosti.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Člen 1 Allgemeine Gleichbehandlungsgesetz (splošni zakon o enakem obravnavanju, v nadaljevanju: AGG) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Namen tega zakona je preprečiti ali odpraviti vse oblike diskriminacije na podlagi rase, etničnega porekla, spola, vere ali prepričanj, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Člen 7(1) AGG določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>Delavci ne smejo biti diskriminirani v zvezi s katerim od razlogov iz člena 1. Ta prepoved velja enako, če povzročitelj diskriminacije povzroči obstoj le ene od oblik diskriminacije, naštetih v členu 1.<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Člen 6(1), drugi stavek, AGG med drugim določa, da so kandidati za delovna mesta delavci za namene člena 7 AGG.</P></NOTE></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Člen 9(1) AGG določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>Brez poseganja v določbe člena 8 [tega zakona] je različno obravnavanje na podlagi vere ali prepričanja pri zaposlovanju v verskih skupnostih ali z njimi povezanih ustanovah (ne glede na pravno obliko) ali združenjih, ki so namenjena skrbi za vero ali prepričanje v skupnosti, dovoljeno, če neka vera ali prepričanje ob upoštevanju tega, kako se zadevni delodajalec dojema, glede na njegovo pravico do samoodločbe ali zaradi narave njegovega dela, pomeni upravičeno poklicno zahtevo.<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v postopku v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V spornem razpisu v postopku v glavni stvari je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>Pogoj za prijavo je članstvo v evangeličanski cerkvi ali cerkvi, ki je včlanjena v Arbeitsgemeinschaft Christlicher Kirchen in Deutschland (delovna skupnost krščanskih cerkev v Nemčiji), in istovetenje z diakonskim poslanstvom. Prosimo, da v življenjepisu navedete svojo veroizpoved.<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Naloge, opisane v tem razpisu, so v okviru projekta vključevale osebno zastopanje krščanskih cerkva v Nemčiji zunanjemu političnemu svetu, javnosti in organizacijam za varstvo človekovih pravic ter sodelovanje z ustreznimi organi. Poleg tega so vsebovale zagotavljanje informacij krščanskim cerkvam v Nemčiji in usklajevanje postopka oblikovanja mnenj v navedeni organizaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Kot je navedeno zgoraj, se je pritožnica, ki ne pripada nobeni verski skupnosti, neuspešno prijavila na razpisano delovno mesto. Na koncu je bil izbran kandidat, ki je svojo veroizpoved opredelil kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>evangeličanski kristjan, socializiran v berlinski deželni cerkvi<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Pritožnica je vložila tožbo pri Arbeitsgericht Berlin (delovno sodišče v Berlinu) za plačilo odškodnine v višini vsaj <FT TYPE="DECIMAL">9788,65</FT> EUR. Arbeitsgericht (delovno sodišče) je ugotovilo diskriminacijo pritožnice, vendar je odškodnino omejilo na <FT TYPE="DECIMAL">1957,73</FT> EUR. Pritožnica je vložila pritožbo pri Landesarbeitsgericht Berlin-Brandenburg (nemško regionalno delovno sodišče Berlin-Brandenburg) in nato pri Bundesarbeitsgericht (nemško zvezno delovno sodišče).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Ker navedeno sodišče ni prepričano o pravilni razlagi prava Unije v okoliščinah te zadeve, je Sodišču na podlagi člena 267 PDEU v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 4(2) Direktive 2000/78/ES razlagati tako, da lahko delodajalec, kakršen je nasprotna stranka v obravnavanem primeru – oziroma cerkev zanj – sam zavezujoče odloči, ali pripadnost kandidata določeni veri zaradi narave tega dela ali zaradi okoliščin, v katerih se izvaja, pomeni bistveno, legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na njegovo oz. cerkveno etiko?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:</TXT><P>Ali se določba nacionalnega prava – kot je v obravnavanem primeru člen 9(1), prva možnost, splošnega zakona o enakem obravnavanju (AGG) – v skladu s katero je različno obravnavanje zaradi vere pri zaposlovanju pri verskih skupnostih in z njimi povezanih ustanovah dovoljeno, tudi če neka vera ob upoštevanju tega, kako se ta verska skupnost dojema, glede na njeno pravico do samoodločbe pomeni upravičeno poklicno zahtevo, v sporu, kakršen je obravnavani, ne uporabi?</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:</TXT><P>Katere zahteve je treba glede narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja, določiti kot bistvene, legitimne in upravičene poklicne zahteve glede na etiko organizacije v skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78/ES?<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Pisna stališča so Sodišču predložili pritožnica, nasprotna stranka, nemška vlada in Irska ter Evropska komisija. Obravnave <DATE ISO="20170718">18. julija 2017</DATE> so se udeležili vsi razen Irske.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predložitvena odločba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari se na podlagi upoštevnih določb AGG ni izpodbijalo, da je Nemčija uveljavila možnost iz prvega pododstavka člena 4(2) Direktive 2000/78, da bi v povezavi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>bistvenimi, legitimnimi in upravičenimi poklicnimi zahtevami<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>ohranila določbe v nacionalni zakonodaji, veljavni ob sprejetju Direktive 2000/78<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> ali da bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>predvidela, da bo zakonodaja, sprejeta v prihodnje, privzela nacionalno prakso<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, kakršna obstaja na tisti dan.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Čeprav je bil AGG objavljen <DATE ISO="20060814">14. avgusta 2006</DATE> (glej BGB1, I, str. 1897), Direktiva 2000/78 pa je začela veljati <DATE ISO="20001202">2. decembra 2000</DATE>, AGG glede na predlog nemške vlade o objavi AGG odseva nacionalne prakse, ki so obstajale na dan začetka veljavnosti Direktive 2000/78. Glej Deutscher Bundestag, Drucksache 16/1780, <DATE ISO="20060608">8. junij 2006</DATE>, str. 35.</P></NOTE> V skladu s predložitveno odločbo pritožnica trdi, da je to, da je bilo iz zaposlitvenega oglasa razvidno, da se v prijavnem postopku upošteva vera, v nasprotju s prepovedjo diskriminacije iz člena 7(1) AGG, vsaj če se ta razlaga v skladu s pravom Unije. Člen 9(1) AGG ne more upravičiti nastale diskriminacije. Poleg tega naj bi bilo tudi razvidno, da nasprotna stranka ni dosledno za vsa razpisana delovna mesta zahtevala verske pripadnosti in da so razpisano delovno mesto med drugim s projektnimi sredstvi financirale necerkvene tretje osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Nasprotna stranka meni, da je različno obravnavanje na podlagi vere upravičeno na podlagi člena 9(1) AGG. V skladu s pravili nemške protestantske cerkve je pripadnost krščanski cerkvi nujni pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Pravica do take zahteve naj bi bila zajeta z nemško ustavno zaščiteno cerkveno pravico do samoodločbe in naj bi izhajala iz člena 140 GG v povezavi s členom 137(3) WRV. To naj bi bilo v skladu s pravom Unije, zlasti z vidika člena 17 PDEU. Dalje naj bi verska pripadnost ob upoštevanju tega, kako se organizacija nasprotne stranke dojema, glede na naravo spornega dela pomenila upravičeno poklicno zahtevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V zvezi s prvim vprašanjem je v predložitveni odločbi navedeno, da je bila izrecna želja zakonodajalca, da se člen 4(2) Direktive 2000/78 prenese tako, da se ohranijo veljavne pravne določbe in prakse; nacionalni zakonodajalec se je tako v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>pravico do samoodločbe<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> izrecno skliceval na sodno prakso Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče) glede člena 140 GG v povezavi členom 137(3) WRV. Tako je po nemškem pravu sodni nadzor v okviru člena 4(2) Direktive 2000/78 omejen na nadzor sprejemljivosti, ki se opravi na podlagi tega, kako se verska skupnost dojema. Vendar pa se nacionalno predložitveno sodišče sprašuje, ali je taka razlaga člena 9(1) AGG v skladu s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v zvezi z drugim vprašanjem opozarja, da je glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča potreben razmislek o tem, ali je prepoved diskriminacije zaradi vere subjektivna pravica, ki sodišča tudi v sporih med zasebnima strankama zavezuje, da ne uporabijo neskladnih določb držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160419">19. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>DI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:278">EU:C:2016:278</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100119">19. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Kücükdeveci</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑555/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:21">EU:C:2010:21</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar pa še ni bilo odločeno, ali se to nanaša na primer, ko se delodajalec opira na primarno pravo Unije, kot je člen 17 PDEU, da bi upravičil slabši položaj na podlagi vere.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem dobiti pojasnilo, kako se lahko merila, določena na podlagi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zvezi s tem, kar je v predložitveni odločbi navedeno kot spori o lojalnosti glede prepričanja v vzpostavljenih delovnih razmerjih, nanašajo na razlago člena 4(2) Direktive 2000/78. Ta merila vključujejo zlasti naravo dela na zadevnem delovnem mestu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>ESČP, <DATE ISO="20140612">12. junij 2014</DATE>, Fernández Martínez proti Španiji (CE:ECHR:2014:0612JUD005603007, točka 131), ESČP, <DATE ISO="20100923">23. september 2010</DATE>, Obst proti Nemčiji (CE:ECHR:2010:0923JUD000042503, točke od 48 do 51), in ESČP, <DATE ISO="20100923">23. september 2010</DATE>, Schüth proti Nemčiji (CE:ECHR:2010:0923JUD000162003, točka 69).</P></NOTE> povezavo zadevnega dela z razglašenim poslanstvom<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>ESČP, <DATE ISO="20100923">23. september 2010</DATE>, Schüth proti Nemčiji (CE:ECHR:2010:0923JUD000162003, točka 69). Glej tudi verodostojnost cerkve v javnosti in med svojimi verniki, ESČP, <DATE ISO="20110203">3. februar 2011</DATE>, Siebenhaar proti Nemčiji (CE:ECHR:2011:0203JUD001813602, točka 46), o tem, ali je bil sporni položaj pomemben, ESČP, <DATE ISO="20100923">23. september 2010</DATE>, Obst proti Nemčiji (CE:ECHR:2010:0923JUD000042503, točka 51).</P></NOTE> in varstvo pravic drugih, na primer interesov katoliške univerze v njenem poučevanju o katoliškem prepričanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>ESČP, <DATE ISO="20091020">20. oktober 2009</DATE>, Lombardi Vallauri proti Italiji (CE:ECHR:2009:1020JUD003912805, točka 41).</P></NOTE> ESČP tudi tehta nasprotujoče si pravice in interese.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20100923">23. septembra 2010</DATE>, Schüth proti Nemčiji (CE:ECHR:2010:0923JUD000162003, točka 69).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pregled</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Svojo analizo bom začel z obravnavo treh uvodnih vprašanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Prvič, preučil bom, ali odgovor na vprašanja za predhodno odločanje zahteva razmislek o tem, ali je nasprotna stranka opravljala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>gospodarske dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> ali ne, ko je člane opredeljenih krščanskih cerkva povabila k razpisu za pripravo poročila o rasni diskriminaciji in k njegovi strokovni predstavitvi ter na koncu izbrala takega kandidata.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Drugič, pojasnil bom, kako in zakaj sta člena 52(3) in 53 Listine bistvena za rešitev pravnih težav, ki se pojavljajo v postopku v glavni stvari. Člen 52(3) Listine določa, da sta, kolikor ta listina vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z EKČP, vsebina in obseg teh pravic enaka kot vsebina in obseg pravic, ki ju določa navedena konvencija. V členu 52(3) je dodano, da ta določba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije.<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> Del člena 53, ki je najbolj pomemben, zadeva izjavo, kot jo je Sodišče razlagalo v sodbi Melloni,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130226">26. februarja 2013</DATE> (<NO.CASE>C‑399/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:107">EU:C:2013:107</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M.A.S in M.B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑42/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:564">EU:C:2017:564</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0157">157</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0158">158</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) (še nerešena zadeva).</P></NOTE> da [se] <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>[n]obena določba te Listine ne sme razlagati kot omejevanje ali zoževanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih, na njihovem področju uporabe, priznavajo pravo Unije in […] ter ustave držav članic.<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Tretjič, podrobno bom navedel neskladnosti v spisu, predloženem Sodišču, o natančni vsebini nemškega prava, kot se je oblikovalo v sodni praksi Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče) v zvezi z omejitvami sodnega nadzora nad verskimi organizacijami, ki se v okviru zaposlitvenega prava sklicujejo na pravico do samoodločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Nato bom odgovoril na vprašanja za predhodno odločanje. Najprej bom odgovoril na prvo in tretje vprašanje, ker je zanj v bistvu potrebna razlaga člena 4(2) Direktive 2000/78 glede na primarno pravo Unije, vključno s členom 17 PDEU, ter upoštevno sodno prakso Sodišča in ESČP.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Pri odgovoru na prvo vprašanje bom preučil, ali je sklicevanje v členu 17 PDEU na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>status<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> verskih organizacij na podlagi prava države članice v povezavi s sklicevanjem iz prvega odstavka člena 4(2) Direktive 2000/78<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glede na to, da se postopek v glavni stvari nanaša na posameznikova prepričanja in ne njeno obnašanje, zahteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/><HT TYPE="ITALIC">delovanje</HT> v dobri veri in lojalno do etosa organizacije<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> (moj poudarek), določena v drugem pododstavku člena 4(2) Direktive 2000/78, ni upoštevna za postopek v glavni stvari.</P></NOTE> na ustavne določbe in načela države članice dovolj za <HT TYPE="ITALIC">renvoi</HT> na pravo držav članic in v postopku v glavni stvari na nemško pravo glede obsega in temeljitosti sodnega nadzora, če zaposleni ali prihodnji zaposleni<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Člen 3 Direktive 2000/78 vključuje med drugim zaposlovanje (člen 3(1)(a)) in odpustitev (člen 3(1)(c)).</P></NOTE> izpodbija sklicevanje verske organizacije na člen 4(2) Direktive 2000/78, da bi upravičil neenako obravnavanje zaradi vere ali prepričanja pri delovnih razmerjih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Pri opredelitvi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>zahtev<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, omenjenih v tretjem vprašanju (ki bi jih za namene analize raje imenoval upoštevni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>dejavniki<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>), se bom glede narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja, pri določitvi bistvenih, legitimnih in upravičenih poklicnih zahtev glede na etiko organizacije v skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78 opiral na analizo iz odgovora na prvo vprašanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje, ki ga bom preučil nazadnje, zadeva posledice, ki bodo sledile v smislu pravnih sredstev, če razlaga določb prava Unije, upoštevna za rešitev obravnavanega spora, ni v skladu z besedilom upoštevnih določb nemškega prava, tako da zadnjenavedenega ni mogoče razlagati v skladu s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>To vprašanje se v postopku v glavni stvari postavlja, ker je temeljna pravica na podlagi prava Unije o prepovedi diskriminacije na podlagi prepričanja konkretizirana v direktivi Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160419">19. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>DI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:278">EU:C:2016:278</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ker pravila o izvrševanju direktiv v pravu države članice niso pomembna, če je temeljna pravica, ki se izvršuje horizontalno, izražena v členu Pogodbe, je pravni položaj bolj jasnejši. Glej na primer sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19741212">12. decembra 1974</DATE>, <NAME.CASE>Walrave in Koch</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑36/74</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:140">EU:C:1974:140</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19780615">15. junija 1978</DATE>, <NAME.CASE>Defrenne</NAME.CASE> (<NO.CASE>149/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1978:130">EU:C:1978:130</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000606">6. junija 2000</DATE>, <NAME.CASE>Angonese</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:296">EU:C:2000:296</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej na splošno Tridimas, T., <HT TYPE="ITALIC">Horizontal effect of general principles: bold rulings and fine distinctions in Bernitz</HT>, v U., Groussot, X., in Schulyok, F., <HT TYPE="ITALIC">General Principles of EU Law and European Private Law</HT>, Wolters Kluwer, 2013, str. 213.</P></NOTE> postopek v glavni stvari pa zadeva horizontalni položaj, pri katerem se na navedeno direktivo Unije sklicujeta obe stranki v sporu ena proti drugi, pri čemer je pritožnica zasebni subjekt, nasprotna stranka pa združenje, ki je oseba zasebnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>V spisu ni ničesar, kar bi nakazovalo na to, da je morala nasprotna stranka izvršiti nalogo v okviru javne službe in da ji je nemška vlada za to dodelila posebna pooblastila, ali da je nasprotna stranka pravna oseba javnega prava in bi bila zato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>primerljiva z državo<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> ter bi zanjo glede Direktive 2000/78 veljala doktrina neposrednega učinka. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171010">10. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Farrell</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑413/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:745">EU:C:2017:745</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Pritožnica se proti nasprotni stranki sklicuje na člena 1 in 2 Direktive 2000/78, nasprotna stranka pa proti pritožnici na člen 4(2) Direktive 2000/78. Vendar pa je Sodišče dosledno menilo, da direktiva sama za posameznika ne more ustvarjati obveznosti in se torej nanjo proti njemu ni mogoče sklicevati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej nazadnje Farrell, <HT TYPE="ITALIC">ibid</HT>. (točka 31 in navedena sodna praksa). Glej zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120124">24. januarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Dominguez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:33">EU:C:2012:33</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140115">15. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Association de médiation sociale</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑176/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2">EU:C:2014:2</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100119">19. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Kücükdeveci</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑555/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:21">EU:C:2010:21</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20041005">5. oktobra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Pfeiffer in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑397/01 do C‑403/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:584">EU:C:2004:584</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0108">108</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Obveznost nacionalnih sodišč, da nacionalno pravo razlagajo v skladu s pravom Unije, ima dodatne omejitve. Tako je obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na pravo Unije, omejena s splošnimi pravnimi načeli in ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava <HT TYPE="ITALIC">contra legem</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160419">19. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>DI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:278">EU:C:2016:278</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej sklepne predloge generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Farell</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑413/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:492">EU:C:2017:492</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0150">150</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v katerih navedena generalna pravobranilka Sodišče poziva k ponovni obravnavi in kritični presoji utemeljitev iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940714">14. julija 1994</DATE>, <NAME.CASE>Faccini Dori</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑91/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:292">EU:C:1994:292</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), za zavrnitev horizontalnega neposrednega učinka direktiv.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Zato ta izraz klasične prepovedi horizontalnega neposrednega učinka direktiv trči z drugim pravilom, ki ga je Sodišče razvilo v sodni praksi. Medtem ko je namreč temeljna pravica o prepovedi diskriminacije zaradi starosti posebej konkretizirana z direktivo Unije, pa ima vseeno horizontalni neposredni učinek, v obsegu, da se <HT TYPE="ITALIC">nobeni</HT> nacionalni ukrepi – kar velja tudi za ukrepe <HT TYPE="ITALIC">contra legem</HT> – ki niso v skladu z njo, ne smejo uporabiti, kar velja tudi za spore, v katerih ena zasebna stranka nasprotuje drugi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Za poglobljeno razpravo o omejitvah horizontalnih učinkov direktiv glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>DI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:776">EU:C:2015:776</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Zato želi nacionalno predložitveno sodišče v skladu z drugim vprašanjem izvedeti, ali spada prepoved diskriminacije zaradi vere in prepričanja v isti <HT TYPE="ITALIC">cadre</HT> pravic kot prepoved diskriminacije zaradi starosti, zaradi česar bo nacionalno predložitveno sodišče tako zavezano, da ne sme uporabiti <HT TYPE="ITALIC">nikakršnih</HT> nacionalnih ukrepov, ki niso v skladu s pravom Unije (zlasti členom 4(2) Direktive 2000/78), ne glede na horizontalno naravo spora, ki ga obravnava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>V točki 62 sklepnih predlogov generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bougnaoui</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:553">EU:C:2016:553</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) je navedeno, da je načelo prepovedi diskriminacije zaradi vere, tako kot načelo prepovedi diskriminacije zaradi starosti, splošno načelo prava, ki je posebej konkretizirano v Direktivi 2000/78. Generalna pravobranilka J. Kokott v točkah od 144 do 146 sklepnih predlogov v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CHEZ</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑83/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:170">EU:C:2015:170</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) trdi, da ima prepoved diskriminacije zaradi etničnega porekla in rase, ki je posebej konkretizirana v Direktivi Sveta 2000/43/ES z dne <DATE ISO="20000629">29. junija 2000</DATE> o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 20, zvezek 1, str. 23) enak status vsaj v pravnih razmerjih, za katere je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>značilno strukturno neravnotežje udeležencev<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>.</P></NOTE> Nadalje je iz predložitvene odločbe, če ne že iz drugega vprašanja razvidno, da nacionalno predložitveno sodišče želi smernice tudi o tem, ali je za to določitev člen 17 PDEU kakor koli upošteven.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvodne opombe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dejavnost verskih organizacij in področje uporabe prava Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Vera ni bila vsebovana v nobeni od treh pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, Evropske skupnosti za premog in jeklo ali Evropske skupnosti za atomsko energijo. Poleg tega je zaradi ciljev Rimske pogodbe, ki so bili v bistvu zastavljeni za namen doseganja gospodarskega povezovanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej člen 2 Pogodbe EGS. Ta določba je postala člen 2 Pogodbe ES in jo je treba primerjati s seznamom pristojnosti, ki so zdaj navedene v členu 3 PEU, in se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>veliko bolj osredotoča na negospodarske cilje kot Pogodba ES<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>. Glej Lenaerts, K., in van Nuffel, P., <HT TYPE="ITALIC">European Union Law</HT>, Sweet in Maxwell, 2011, str. 107.</P></NOTE> čeprav se lahko zdaj zdijo skromni, zgodnja sodna praksa Sodišča določala okoliščine, v katerih je sodelovanje v skupnosti, ki temelji na veri ali drugi obliki filozofskega prepričanja, spadalo na področje uporabe prava Skupnosti le na gospodarski podlagi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi Steymann iz leta 1988 menilo, da je področje uporabe prava EGS zajemalo sodelovanje v skupnosti, ki temelji na veri ali drugi obliki filozofskega prepričanja, če je tako sodelovanje mogoče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>šteti za gospodarsko dejavnost v smislu člena 2 Pogodbe<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19881005">5. oktobra 1988</DATE>, <NAME.CASE>Steymann</NAME.CASE> (<NO.CASE>196/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:475">EU:C:1988:475</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19861023">23. oktobra 1986</DATE>, <NAME.CASE>van Roosmalen</NAME.CASE> (<NO.CASE>300/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:402">EU:C:1986:402</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> generalni pravobranilec G. Slynn pa je v sklepnih predlogih, ki jih je istega leta predstavil v zadevi Humbel in Edel, ugotovil, da verske skupnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>zaposlujejo ljudi in plačujejo za ogrevanje in razsvetljavo<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> in da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>lahko zaračunavajo za nekatere storitve<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>. Vendar pa je generalni pravobranilec G. Slynn poudaril, da „je pravi preskus ugotoviti, ali se storitve opravljajo kot del gospodarske dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Humbel in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Edel</NAME.CASE> (<NO.CASE>263/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:151">EU:C:1988:151</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, str. 5379). Enak pristop velja tudi v zvezi s sodelovanjem pri športnih dejavnostih in glede izobraževalnih ustanov. Glej nedavne sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:135">EU:C:2017:135</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Vendar pa se je odvisnost od ekonomskega povezovanja s temeljnimi pristojnostmi Unije zmanjšala s poznejšimi spremembami Pogodbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Za pregled glej na primer Konstadinides, T., <HT TYPE="ITALIC">Division of Powers in European Union Law</HT> (Delitev pristojnosti v pravu Unije), Wolters Kluwer, 2009, zlasti poglavje 1, in str. 12. Lenaerts in van Nuffel, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. od 106 do 111.</P></NOTE> tako da to, ali verska organizacija opravlja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>gospodarsko dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> ali ne, ni vedno odvisno od vsebinskega dela spornega prava Unije. Take organizacije so na primer nasprotovale omejitvam prostega pretoka z vplivom na svoje interese, ki so jih države članice poskušale utemeljiti z javnim redom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Na primer sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000314">14. marca 2000</DATE>, <NAME.CASE>Église de scientologie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑54/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:124">EU:C:2000:124</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Za kritiko pomanjkanja razprave o verski svobodi v tej zadevi glej zgoraj McCrea, str. od 188 do 190. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19741204">4. decembra 1974</DATE>, <NAME.CASE>Van Duyn</NAME.CASE> (<NO.CASE>41/74</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:133">EU:C:1974:133</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar pa lahko pomeni, da je treba preučiti politike <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>moralne in filozofske narave<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca W. Van Gervena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Society for the Protection of Unborn Children Ireland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑159/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:249">EU:C:1991:249</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940324">24. marca 1994</DATE>, <NAME.CASE>Schindler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:119">EU:C:1994:119</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V skladu z veljavnim ustavnim okvirom Evropske unije se lahko verske organizacije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Zadeva Liga van Moskeeën en Islamitische Organisaties Provincie Antwerpen in drugi (C‑426/16, še nerešena zadeva).</P></NOTE> in posamične stranke<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Bougnaoui in AADH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:204">EU:C:2017:204</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>G4S Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:203">EU:C:2017:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej tudi zadevo IR (C‑68/17, še nerešena zadeva).</P></NOTE> sklicujejo na varstvo, ki ga zagotavlja člen 10 Listine, če njihovo svobodo vere izpodbijajo akti institucij, organov, uradov ali agencij Unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Na primer sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19761027">27. oktobra 1976</DATE>, <NAME.CASE>Prais/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑130/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:142">EU:C:1976:142</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ali akti držav članic pri izvajanju prava Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130226">26. februarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Åkerberg Fransson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑617/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:105">EU:C:2013:105</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170516">16. maja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Berlioz Investment Fund</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑682/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:373">EU:C:2017:373</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ne glede na to, ali je namen takih ukrepov urejanje gospodarskih dejavnosti ali ne. Enako velja za spore horizontalne narave, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki zahteva razlago prava države članice čim bolj v skladu z Direktivo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Ugotovljeno v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901113">13. novembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Marleasing</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑106/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:395">EU:C:1990:395</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej zgoraj, točke od 42 do 44.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Zato ne glede na trditve predstavnika Komisije na obravnavi menim, da za namene vprašanj za predhodno odločanje v postopku v glavni stvari ni pomembno, ali je nasprotna stranka, opravljala gospodarsko dejavnost ali ne, ko je razpisala delovno mesto za pripravo poročila o rasni diskriminaciji, ki je bilo namenjeno le prihodnjim kandidatom, ki so spadali v določeno kategorijo krščanskih veroizpovedi, in je kandidata izbrala iz ene od navedenih kategorij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Pristop, ki ga je zagovarjala Komisija, bi res lahko povzročil neupravičeno zmanjšanje obsega <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> člena 17 PDEU glede priznanja statusa cerkva, verskih združenj ali verskih skupnosti ter svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu, le kadar opravljajo gospodarske dejavnosti. Lahko bi še bolj zožil tudi obseg <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> prava Unije v zvezi s temi organizacijami na način, ki ni v skladu z moderno paradigmo pristojnosti Unije, kot je določena s Pogodbama EU in DEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Ali bi na primer verska organizacija, ki gradi velik center bogoslužja, morala biti izvzeta iz zahtev Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111213">13. decembra 2011</DATE> o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="026" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 26, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> le zato, ker objekt ne bo imel gospodarskega namena in se bo uporabljal izključno za bogoslužje, tako da za zadevno versko organizacijo ni mogoče šteti, da opravlja gospodarske dejavnosti? Menim, da je treba na to vprašanje nujno odgovoriti nikalno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Tukaj je mogoče težavo, ki jo je obravnavalo Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170627">27. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:496">EU:C:2017:496</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razlikovati od težave v postopku v glavni stvari. V navedeni zadevi je bilo to, ali je tožeča verska organizacija opravljala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>gospodarsko dejavnost<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, bistveno za ugotovitev, ali je bila oprostitev davka, ki jo je zahtevala od španske vlade, državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU v skladu s sodno prakso Sodišča na tem vsebinskem področju. Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:135">EU:C:2017:135</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 36 do 60).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravila o uporabi Listine in postopek v glavni stvari</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari je treba Listino uporabiti v skladu z naslednjimi pravili.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Prvič, kot je ugotovljeno z ustaljeno sodno prakso Sodišča, je treba predpise sekundarne zakonodaje Unije razlagati in uporabiti v skladu s temeljnimi pravicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170810">10. avgusta 2017</DATE>, <NAME.CASE>Tupikas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑270/17 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:628">EU:C:2017:628</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je poleg tega menilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>pravica, zagotovljena s členom 10(1) Listine, ustreza pravici, zagotovljeni s členom 9 EKČP, in ima v skladu s členom 52(3) Listine enak pomen in obseg<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Bougnaoui in ADDH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:204">EU:C:2017:204</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>G4S Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:203">EU:C:2017:203</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi Pojasnilo k členu 10 Listine (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="303" PAGE.FIRST="17" DATE.PUB="2007">UL 2007, C 303, str. 17</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Namen člena 52(3) Listine je zagotoviti potrebno usklajenost med pravicami iz Listine in ustreznimi pravicami, zagotovljenimi z EKČP, ne da bi to škodilo avtonomiji prava Unije in Sodišča Evropske unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>JZ</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑294/16 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:610">EU:C:2016:610</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi člen 6(1) PEU.</P></NOTE> Zato je pravica verskih skupnosti, kot je nasprotna stranka, do samostojnega obstoja zagotovljena do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>minimalne ravni varstva<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170315">15. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Al Chodor</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑528/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:213">EU:C:2017:213</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki je določena s sodno prakso ESČP. Ta <HT TYPE="ITALIC">forum externum</HT> pravice do svobode vere je treba obravnavati pri razlagi člena 4(2) Direktive 2000/78 in člena 17 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Drugič, ker člen 9 EKČP zagotavlja tudi <HT TYPE="ITALIC">forum internum</HT> svobode vere in prepričanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>GS 4 Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:203">EU:C:2017:203</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar vključuje svobodo ne imeti verskega prepričanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej na primer ESČP, <DATE ISO="20170406">6. april 2017</DATE>, Klein in drugi proti Nemčiji (CE:ECHR:2017:0406JUD001013811, točka 77 in navedena sodna praksa). Prošnja za obravnavo pred velikim senatom je v obravnavi.</P></NOTE> je treba hkrati ustrezno upoštevati tudi razlago členov 1 in 2 Direktive 2000/78 z vidika sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je upoštevna za ta del člena 9 EKČP, pri določitvi, ali je bila pritožnica po pravu Unije izpostavljena nezakoniti diskriminaciji ali pa upravičenemu neenakemu obravnavanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>GS4 Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:382">EU:C:2016:382</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Pristop ESČP k upravičenim omejitvam na podlagi člena 9(2) EKČP zahteva obravnavo, ali je sporni ukrep <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>nujen v demokratični družbi<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>. Pri tem bo ESČP določilo, ali so razlogi za utemeljitev različnega obravnavanja na podlagi vere ali prepričanja upoštevni, zadostni in sorazmerni z zastavljenim legitimnim ciljem, pri čemer zadnjenavedeni zahteva tehtanje pravic in interesov drugega zoper sporno ravnanje. Glej točko 47 sklepnih predlogov generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bougnaoui in ADDH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:553">EU:C:2016:553</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v katerih je navedena sodba ESČP, <DATE ISO="20010215">15. februar 2001</DATE>, Dahlab proti Švici (CE:ECHR:2001:0215DEC004239398).</P></NOTE> Seveda pa imata pritožnica in nasprotna stranka pravico do učinkovitega pravnega sredstva za uveljavljanje svojih pravic v skladu s členom 47 Listine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej tudi člen 19, drugi odstavek, PEU. V skladu s pojasnili k Listini (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="303" PAGE.FIRST="17" DATE.PUB="2007">UL 2007, C 303, str. 17</REF.DOC.OJ>) prvi odstavek člena 47 Listine temelji na členu 13 EKČP, čeprav je varstvo v okviru prava Unije širše. Drugi odstavek člena 47 ustreza členu 6(1) EKČP. Za podrobne in nedavne analize glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Berlioz Investment Fund</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑682/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:2">EU:C:2017:2</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in Prechal, S., <HT TYPE="ITALIC">The Court of Justice and Effective Judicial Protection: What has the Charter Changed</HT>?, Paulussen, C., Takács, T., Lazic, V. in Van Rompuy, B. (ured.), <HT TYPE="ITALIC">Fundamental Rights in International and European Law: Public and Private Law Perspective</HT>, Springer, Berlin, 2016, str. 143. Sodišče je nedavno potrdilo, da morajo biti značilnosti pravnih sredstev iz direktive, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>[…] tako določene v skladu s členom 47 Listine.<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170927">27. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Puškár</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑73/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:725">EU:C:2017:725</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi ESČP, <DATE ISO="20091020">20. oktober 2009</DATE>, Lombardi Vallauri proti Italiji (CE:ECHR:2009:1020JUD003912805, točke od 66 do 72).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Tako pridem do tretjega razloga, iz katerega je Listina upoštevna za postopek v glavni stvari. Sodna praksa Sodišča in ESČP temelji na tem, da je v sporu med pravicami ali pri nasprotovanju med njimi bistvena naloga sodišč, da temeljito pretehtajo sporne nasprotujoče si interese.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Analiza, ki je zahtevala tehtanje nasprotujočih si pravic, je bila zlasti pomembna v sodbi Sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>G4S Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:203">EU:C:2017:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20041014">14. oktobra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Omega</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑36/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:614">EU:C:2004:614</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Pred ESČP glej točke od 68 do 75 spodaj.</P></NOTE> Enak pristop je treba nujno uporabiti pri reševanju spora v postopku v glavni stvari, pri katerem ne gre za neposredno nasprotovanje med posameznikom in državo glede varstva temeljnih pravic, pri čemer pa je zadnjenavedena varuhinja nasprotujočih si pravic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Jellinek, G., <HT TYPE="ITALIC">System der subjektiven őffentlichen Rechte</HT>, Mohr Siebeck, 1905, str. 125.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Tako je mogoče člen 4(2) Direktive 2000/78 šteti za zakonodajni izraz pravice nasprotne stranke v Uniji do avtonomije in samoodločbe, kot je varovana na podlagi členov 9 in 11 EKČP z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>glede na etiko organizacije<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>, ki je osrednji element člena 4(2) Direktive 2000/78 in ga je treba razlagati z vidika upoštevne sodne prakse ESČP. Člena 1 in 2 Direktive 2000/78 sta zakonodajni izraz pravice<?PAGE NO="14"?> pritožnice do nediskriminacije zaradi vere ali prepričanja, kot je zagotovljena s členoma 9 in 14 EKČP v povezavi s členom 2(5) Direktive 2000/78, ter pristojnosti držav članic, da ohranijo ukrepe, ki so med drugim potrebni za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>varstvo pravic in svoboščin drugih<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, ki jih morajo sodišča pretehtati, če si pravice nasprotujejo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej v zvezi s tem zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110913">13. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Prigge in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑447/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:573">EU:C:2011:573</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 52 do 64).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Četrtič, za pristop, ki ga je treba uporabiti pri vprašanjih v postopku v glavni stvari, je bistven še en element člena 52(3) Listine skupaj z besedilom člena 53 Listine. Člen 52(3) v nadaljevanju določa, da ta določba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, medtem ko člen 53 z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>Raven varstva<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> med drugim določa, da se nobena določba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>ne sme razlagati kot omejevanje ali zoževanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih, na njihovem področju uporabe, priznavajo pravo Unije […] ter ustave držav članic<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej tudi člen 52(4) Listine.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>V zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>širšim varstvom<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, ki ga lahko Unija zagotovi na podlagi člena 52(3) Listine in kot bom ponazoril v oddelku V (del C) v nadaljevanju v odgovoru na prvo vprašanje, je treba ustrezno upoštevati, ali imata člen 17 PDEU in člen 4(2) Direktive 2000/78 tak vpliv, da se je Unija odločila zagotoviti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>širše varstvo<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> od varstva, ki ga zagotavlja EKČP glede obsega in temeljitosti sodnega nadzora nad odločitvami, v okviru katerih nameravajo verske organizacije, kot je nasprotna stranka, uveljavljati pravico do avtonomije in samoodločbe, medtem ko je treba pri tretjem vprašanju oblikovati dejavnike, ki naj jih sodišče uporabi pri tehtanju pravice do nediskriminacije zaradi vere ali prepričanja, ki jo zagotavljata člena 1 in 2 Direktive 2000/78,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Generalna pravobranilka E. Sharpston v točkah od 60 do 67 sklepnih predlogov v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bougnaoui in ADDH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:553">EU:C:2016:553</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) trdi, da je varstvo pred neposredno diskriminacijo zaradi vere, zagotovljeno s pravom Unije, močnejše kot varstvo, zagotovljeno z EKČP.</P></NOTE> in pravice do samoodločbe in avtonomije verske organizacije, ki je priznana v členu 4(2) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>To Sodišče je v zvezi s členom 53 Listine v sodbi Melloni menilo, da je treba to določbo razlagati tako, da je uporaba standardov temeljnih pravic, ki izhajajo iz ustavnega reda države članice, izključena, če posega v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>primarnost, enotnost in učinkovitost prava Unije<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> prek ozemlja navedene države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130226">26. februarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Melloni</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:107">EU:C:2013:107</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M.A.S in M.B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑42/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:564">EU:C:2017:564</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0157">157</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) (še nerešena zadeva).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Vendar pa ravno to želi nasprotna stranka od nacionalnega predložitvenega sodišča, tako da bi se zdelo, da je prišlo do kompromitirajočega vpliva prepovedi diskriminacije zaradi prepričanja, ki jo zagotavljata člena 1 in 2 Direktive 2000/78 skupaj z obširnimi in jasno izraženimi pravili o pravnih sredstvih iz navedene direktive,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej poglavje II Direktive 2000/78, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>Pravna sredstva in izvršba<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>, ki med drugim zajema člen 9 o pravnem varstvu in člen 10 o dokaznem bremenu. Enako pomembni sta tudi določbi iz poglavja IV z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>Končne določbe<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>, in sicer člen 16 o upoštevanju določb in člen 17 o sankcijah. Glej tudi uvodne izjave od 30 do 32 in 35 Direktive 2000/78. Sodišče je v okviru Direktive 2000/78 razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>vsem osebam, ki menijo, da jim je bila storjena krivica, ker niso bile obravnavane skladno z načelom enakega obravnavanja, omogočile, da uveljavijo svoje pravice v sodnem postopku<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120419">19. aprila 2012</DATE>, <NAME.CASE>Galina Meister</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑415/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:217">EU:C:2012:217</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zaradi omejitev, ki jih nalaga nemško ustavno pravo, kot je opisano v predložitveni odločbi, glede temeljitosti sodnega nadzora nad utemeljitvami neenakega obravnavanja zaradi vere ali prepričanja, ki jih v okviru delovnih razmerij podajo organizacije, kot je nasprotna stranka. Zato je treba odločiti, ali je ta ureditev prek povezanih učinkov člena 17 PDEU in člena 4(2) Direktive 2000/78 združljiva s pravom Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodni nadzor nad delovnimi razmerji in verske organizacije v Nemčiji</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Nazadnje je pomembno poudariti, da so bili Sodišču predloženi nedosledni opisi vsebine sodne prakse Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče), iz katerih ni popolnoma jasen obseg omejitev sodnega nadzora pri verskih organizacijah v vlogi delodajalcev, da bi ohranili cerkveno pravico do samoodločbe na podlagi člena 137 WRV in zlasti prvega stavka člena 137(3).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V skladu s predložitveno odločbo v okviru odškodninskega zahtevka na podlagi diskriminacije v postopku imenovanja/prijave nadzor sprejemljivosti pomeni, da nad standardom, ki ga je določila cerkev sama, ni treba izvesti nadzora, ampak se preprosto domneva, če lahko cerkveni delodajalec sprejemljivo zatrdi, da je razpisna zahteva konkretne vere izraz tega, kako se verska skupnost dojema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Vendar pa je nemški predstavnik na obravnavi poudaril, da Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče) verskih delodajalcev ni odvezalo nobenega sodnega nadzora, in v tem smislu izpodbijal analizo iz predložitvene odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodba Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče) z dne <DATE ISO="20141022">22. oktobra 2014</DATE>, 2 BvR 661/12, zlasti v točki 125, je bila v tem smislu navedena kot upoštevna.</P></NOTE> Nemški predstavnik je navedel, da je ustavno sodišče dejansko razvilo dvostopenjski nadzor za spore, kot je ta v postopku v glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>V predložitveni odločbi je dvostopenjski postopek sodnega nadzora naveden kot oblika sodnega nadzora, ki ga je Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče) oblikovalo v okviru odpustitve in diskriminacije zaradi vere in prepričanja, vendar pa še ni odločilo, ali naj se ta pravila uporabljajo tudi pri zaposlovanju.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Nemški predstavnik je navedel, da je izhodišče, da lahko verski delodajalci sami odločijo, za katero delo se pri zaposlovanju zahteva pripadnost zadevni veri, nadzor nad sprejemljivostjo pa naj bi pomenil prvo stopnjo. Tukaj lahko nemška delovna sodišča ocenijo uvrstitev, ki jo je sprejel verski delodajalec, čeprav morajo izključiti vprašanja, povezana z doktrino, kot je razlaga svetih spisov. Nato pa lahko na drugi stopnji delovna sodišča opravijo celovito presojo in pretehtajo interese cerkve ter njihovo svobodo vere glede na katere koli nasprotujoče si temeljne pravice zaposlenega na drugega.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Tehtanje je razvidno tudi iz sodb ESČP, <DATE ISO="20110203">3. februar 2011</DATE>, Siebenhaar proti Nemčiji (CE:ECHR:2011:0203JUD001813602, glej zlasti točke od 42 do 47), in ESČP, <DATE ISO="20100923">23. september 2010</DATE>, Obst proti Nemčiji (CE:ECHR:2010:0923JUD000042503). Trditve Robbersa, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., na str. 136 so v skladu s trditvami nemškega predstavnika na obravnavi; Robbers navaja BVerfGE (temeljni zakon) z dne <DATE ISO="19800325">25. marca 1980</DATE>, BVerfGE 53, 366, 400 in naslednje.; BVerfG z dne <DATE ISO="19831213">13. decembra 1983</DATE>, BVerfGE 66, 1, 22; BVerfG z dne <DATE ISO="19850604">4. junija 1985</DATE>, B VerfGE 70, 138, 167; BVerfG z dne <DATE ISO="19860514">14. maja 1986</DATE>, BVerfGE 72, 278, 289. Glej tudi Freiherr von Campenhausen, A., in de Wall, H., <HT TYPE="ITALIC">Staatskirchenrecht</HT> (4. izdaja, Munchen, C.H.Beck 2006) str. od 107 do 111.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Sodišče ni pristojno za razlago upoštevnih določb prava države članice v okviru predložitvenih odločb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130613">13. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Kostov</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑62/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:391">EU:C:2013:391</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je omejeno z delitvijo pristojnosti med sodišči Evropske unije in nacionalnimi sodišči v dejanskem in pravnem okviru, kot je opisano v predložitveni odločbi, v kateri so navedena vprašanja, ki so mu predložena v odločanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. (točka 25 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Potem ko bo Sodišče v skladu z zahtevo iz prvega in tretjega vprašanja razložilo člen 17 PDEU in člen 4(2) Direktive 2000/78, bo moralo nato nacionalno predložitveno sodišče odločiti, ali je mogoče člen 137 WRV in člen 9(1) AGG razlagati v skladu s pravom Unije, in uporabiti odgovor Sodišča na drugo vprašanje, če to ni mogoče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Prvo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Nacionalno predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje, ali je treba člen 4(2) Direktive 2000/78 razlagati tako, da lahko delodajalec, kot je pritožnica v postopku v glavni stvari – oziroma cerkev zanj – sam zavezujoče odloči, ali pripadnost kandidata določeni veri zaradi narave tega dela ali zaradi okoliščin, v katerih se izvaja, pomeni bistveno, legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na etiko nasprotne stranke?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Najprej bom analiziral sodno prakso ESČP, ki je upoštevna za omejitve sodnega nadzora, če si stojita nasproti pravica verskih organizacij do avtonomije, kot je zagotovljena s členoma 9 in 11 EKČP, in katera druga pravica, ki je tudi zagotovljena z EKČP, kot je pravica do zasebnega življenja iz člena 8. Nato bom analiziral člen 4(2) Direktive 2000/78, da ugotovim, ali glede obsega in temeljitosti sodnega nadzora nad verskimi organizacijami, ki se pri delovnih razmerjih sklicujejo na to pravico, zagotavlja širše varstvo pravice verskih organizacij do avtonomije in samoodločbe v smislu člena 52(3) Listine. Nazadnje bom z enakim namenom preučil člen 17 PDEU.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Omejitve sodnega nadzora nad verskimi organizacijami v vlogi delodajalcev na podlagi sodne prakse ESČP</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Menim, da sodna praksa ESČP ne podpira omejitve sodnega nadzora v obsegu, navedenem v prvem vprašanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>V sodbah, v katerih je bil sodni nadzor nad domnevno kršitvijo pravice na podlagi EKČP omejen s pravom pogodbenice iz razlogov, povezanih z avtonomijo verskih organizacij, pa naj bo to ustavna ali kakšna druga določba, je ESČP potrdilo, da morajo biti merila sodnega nadzora, ki jih zagotovi pogodbenica, vseeno zadostna za ugotavljanje, ali so bile upoštevane druge pravice, ki jih zagotavlja EKČP. Tehtanje, ki se uporabi v zvezi s tem, ne temelji na tem, ali se spor nanaša na zaposlitev ali odpustitev, tako kot člen 3 Direktive 2000/78, ki omejuje področje uporabe te direktive, ne uvaja take razlike.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V sodbi Fernández Martinez proti Španiji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>ESČP, <DATE ISO="20140612">12. junij 2014</DATE> (CE:ECHR:2014:0612JUD005603007).</P></NOTE> je šlo na primer za to, da je srednješolski učitelj katoliške vere s sedemletnimi delovnimi izkušnjami, ki je bil zaposlen pri španskem državnem organu, ki ga je tudi plačeval, zahteval pravico do zasebnega in družinskega življenja na podlagi člena 8 EKČP, ker mu delodajalec po tem, ko se je izvedelo, da je po osebnem statusu poročen duhovnik, ni podaljšal pogodbe o delovnem razmerju. V zadevi, pri kateri je šlo za pristop Tribunal Constiticional (špansko ustavno sodišče) k sodnemu nadzoru, ko je bila ogrožena temeljna pravica katoliške cerkve do svobode vere v kolektivni razsežnosti ali razsežnosti skupnosti, je ESČP v točki z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>Omejitve avtonomije (verskih organizacij)<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> menilo:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>Sama trditev verske skupnosti, da obstaja dejanska ali morebitna nevarnost za njeno avtonomijo, ne zadostuje, da bi bilo poseganje v pravico do spoštovanja zasebnega ali družinskega člana v skladu s členom 8 Konvencije. Poleg tega mora zadevna verska skupnost glede na okoliščine posameznega primera tudi dokazati, da je zatrjevana nevarnost verjetna in precejšna in da sporno poseganje v pravice do spoštovanja zasebnega življenja ne presega tistega, kar je potrebno za odpravo nevarnosti, in se ne uporablja za kateri koli namen, ki ni povezan z izvajanjem avtonomije verske skupnosti. Prav tako ne sme vplivati na samo bistvo pravice do zasebnega in družinskega življenja. <HT TYPE="ITALIC">Nacionalna sodišča morajo zagotoviti, da so ti pogoji izpolnjeni, tako da temeljito preučijo okoliščine zadeve in temeljito pretehta sporne nasprotujoče si interese</HT>.<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. (točka 132 (moj poudarek) in navedena sodna praksa).</P></NOTE></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Zato se strinjam z mnenjem, da če verska skupnost ali organizacija ni prepričljiva pri dokazovanju, da je poseganje države, ki je v postopku v glavni stvari to, da nacionalna sodišča uporabijo pravo Unije o enakem obravnavanju, resnična nevarnost za njeno avtonomijo, ne more zahtevati, da država zadevne dejavnosti navedene skupnosti ne bo urejala s pravom te države. V tem smislu verske skupnosti ne smejo biti izključene iz državne sodne pristojnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>ESČP, <DATE ISO="20151201">1. december 2015</DATE>, Károly Nagy proti Madžarski (CE:ECHR:2015:1201JUD005666509, točka 15 skupnih odklonilnih mnenj sodnikov Saja, Vučinića in Kūrisa). Veliki senat ESČP je <DATE ISO="20170914">14. septembra 2017</DATE> tožbo v tej zadevi razglasil za nedopustno iz dejanskih razlogov, da v postopku v glavni stvari ni upoštevna. Glej CE:ECHR:2017:0914JUD005666509.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>ESČP je v sodbi Schüth proti Nemčiji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>ESČP, <DATE ISO="20100923">23. september 2010</DATE> (CE:ECHR:2010:0923JUD000162003).</P></NOTE> pri kateri sta bili za obravnavani primer upoštevna člena 9(1) AGG in člen 137 WRV, ugotovilo, da Nemčija do organista in zborovodje katoliške župnijske cerkve Svetega Lambertusa v Essnu, ki je bil odpuščen z delovnega mesta zaradi otroka v zunajzakonski zvezi, ni upoštevala svojih pozitivnih obveznosti v zvezi s pravico do zasebnega življenja iz člena 8 EKČP. Ugotovilo je, da je Nemčija zaradi kvalitete sodnega nadzora nacionalnega delovnega sodišča kršila člen 8 EKČP.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>ESČP je v sodbi Schüth poudarilo, da je obrazložitev nacionalnega pritožbenega sodišča v zvezi s sklepi o ravnanju tožeče stranke<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. (točka 66).</P></NOTE> zelo jedrnata in da zato interesi cerkve kot delodajalca niso bili pretehtani glede na pravico tožeče stranke do zasebnega in družinskega življenja, ki ga zagotavlja člen 8 EKČP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. (točka 67).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>ESČP je ugotovilo, da delovno pritožbeno sodišče ni preučilo vprašanja povezave med delom tožeče stranke in razglašenim poslanstvom cerkve, ampak se zdi, da je o tej točki privzelo mnenje cerkve kot delodajalke, ne da bi ga dodatno preverilo. ESČP je sklenilo, da delodajalec, čigar etika temelji na veri ali filozofskem prepričanju, svojim zaposlenim sicer lahko naloži posebne obveznosti lojalnosti na podlagi EKČP, vendar pa nad odločitvijo o odpustitvi, ki temelji na kršitvi take obveznosti, zaradi pravice delodajalca do avtonomije ni mogoče izvesti le omejenega sodnega nadzora, ki ga izvede ustrezno nacionalno delovno sodišče, ne da bi upoštevalo naravo zadevnega delovnega mesta in ustrezno pretehtalo zadevne interese v skladu z načelom sorazmernosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. (točka 69).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Zato je šlo za kršitev člena 8 EKČP, ker Nemčija ni izpolnila svoje zgoraj navedene pozitivne obveznosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Člen 4(2) Direktive 2000/78</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne pripombe</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>V zvezi s tem bi rad navedel dve uvodni pripombi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Prvič, stanje v postopku v glavni stvari se nanaša na neposredno diskriminacijo, izhajajočo iz prepričanja pritožnice oziroma iz tega, da ne pripada nobeni veroizpovedi. Za neposredno diskriminacijo se šteje, kadar je, je bila ali bi bila oseba zaradi svojega prepričanja obravnavana manj ugodno od druge osebe v primerljivem položaju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Člen 2(2)(a) v povezavi s členom 1 Direktive 2000/78.</P></NOTE> Tako se za neposredno diskriminacijo šteje, kadar je zatrjevani diskriminacijski ukrep <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>neločljivo povezan z obravnavanim razlogom različnega obravnavanja<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Točka 44 sklepnih predlogov generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>GS4 Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:382">EU:C:2016:382</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in zadeve, navedene v opombi 25 navedenih sklepnih predlogov. Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080710">10. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Feryn</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑54/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:397">EU:C:2008:397</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razsodilo, da se je neposredna diskriminacija zgodila pri javnih izjavah delodajalca, ki je iskal kandidata za zaposlitev.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Zato v nasprotju z nedavnimi zadevami, v katerih je bilo Sodišče pozvano, naj presodi o horizontalnem nasprotovanju med svobodo vere v okviru posredne diskriminacije in drugo temeljno pravico, ter zlasti pravico o svobodi gospodarske pobude,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>G4S Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:203">EU:C:2017:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bougnaoui in ADDH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:204">EU:C:2017:204</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> člen 2(2)(b)(i) Direktive 2000/78 nasprotni stranki ni na voljo za utemeljitev neenakega obravnavanja. Ta določa, da ne gre za posredno diskriminacijo, če je mogoče upoštevno določbo, merilo ali prakso objektivno utemeljiti z legitimnim ciljem, sredstva za uresničitev tega cilja pa so primerna in potrebna. Ker se postopek v glavni stvari<?PAGE NO="18"?> nanaša na neposredno diskriminacijo, je edina utemeljitev, ki jo ima v postopku v glavni stvari na voljo nasprotna stranka, tista, ki je določena z Direktivo 2000/78.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke E. Sharpston v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Bougnaoui in ADDH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:553">EU:C:2016:553</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101118">18. novembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Kleist</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑356/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:703">EU:C:2010:703</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ustrezni utemeljitvi v postopku v glavni stvari sta člena 4(2) in 2(5) Direktive 2000/78,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Člen 52(1) Listine se v postopku v glavni stvari ne uporablja, ker bi se z njim razširilo utemeljitve, ki so na voljo glede neposredne diskriminacije, na podlagi vere in prepričanja, s tem pa bi se preseglo tiste, ki so na voljo na podlagi Direktive 2000/78, to je v členih 2(5) in 4(2).To ne bi bilo v skladu s členom 53 Listine, ki določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>nobena določba te listine se ne sme razlagati kot omejevanje ali zoževanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih […] priznava[…] pravo Unije<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>.</P></NOTE> kakor se razlagata glede na primarno pravo Unije, ter zlasti člen 17 PDEU in člen 47 Listine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Zato mi ni treba preučiti, kot je trdila Irska v pisnih stališčih, ali člen 4(2) Direktive 2000/78 zagotavlja utemeljitev, ki velja za posredno in neposredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja v zvezi s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>poklicnimi dejavnostmi v […] organizacijah, katerih etos temelji na veri ali prepričanju<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Drugič, čeprav sprejemam trditve pritožnice, da je treba člen 4(2) Direktive 2000/78, ki je tako kot člena 4(1) in 2(5) iste direktive določba, ki odstopa od načela prepovedi diskriminacije, razlagati ozko,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110913">13. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Prigge in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑447/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:573">EU:C:2011:573</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, in sicer točko 72 glede člena 4(1) Direktive 2000/78 in točko 56 glede člena 2(5) Direktive 2000/78), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141113">13. novembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Vital Pérez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑416/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2371">EU:C:2014:2371</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, in sicer točko 47 glede člena 4(1) Direktive 2000/78). Glej na splošno sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000111">11. januarja 2000</DATE>, <NAME.CASE>Kreil</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:2">EU:C:2000:2</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), glede tega, da je treba odstopanja od posamičnih pravic, ki so določena v direktivah o enakem obravnavanju, razlagati ozko.</P></NOTE> sodne prakse Sodišča glede razlage člena 4(1) Direktive 2000/78 ni mogoče uporabiti za razlago člena 4(2) Direktive 2000/78. Zadnjenavedeno pravilo je posebno pravilo, oblikovano za obravnavanje posebnega stanja okoliščin, v katerih lahko verske organizacije, ki spadajo na področje uporabe člena 3 Direktive 2000/78, zakonito različno obravnavajo. To je privedlo do razglasitve odstavka, ki ima malo skupnega s členom 4(1) Direktive 2000/78, in sodne prakse, ki ni primerna za razlago člena 4(2) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>V členu 4(2) Direktive 2000/78 na primer niso navedene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>značilnosti<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> v zvezi z verskim prepričanjem, poudarek na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>značilnostih<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> pa je bistven za razlago člena 4(1) Direktive 2000/78.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Kot je poudarjeno v točki 68 sklepnih predlogov generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>GS4 Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:382">EU:C:2016:382</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) in zadevah, navedenih v opombi 35 navedenih sklepnih predlogov.</P></NOTE> Člen 4(1) Direktive 2000/78 se sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>bistvene in odločilne<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> poklicne zahteve in omejitve različnega obravnavanja izrecno pogojuje z razlogi iz člena 1 Direktive 2000/78 za legitimne cilje in sorazmerne zahteve. Vendar pa se člen 4(2) sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>bistvene, legitimne in upravičene poklicne zahteve glede na etiko organizacij<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>, medtem ko se neposredno ne sklicuje na načelo sorazmernosti (glej v nadaljevanju oddelek V (del D)).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ali člen 4(2) Direktive 2000/78 podpira omejitve sodnega nadzora po ustavnem pravu države članice?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Besedilo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Vem, da se prvi pododstavek člena 4(2) Direktive 2000/78 nanaša na pravo države članice v dveh pogledih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>O načelih za razlago ukrepov Unije glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Pinckernelle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑535/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:996">EU:C:2016:996</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 34 do 70).</P></NOTE> Prvič, nanaša se na ohranjanje zakonodaje in sprejetje zakonodaje, ki vključuje nacionalno prakso, kakršna obstaja ob sprejetju te Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Čeprav to zajema člen 137 WRV in člen 9(1) AGG, ne morem sprejeti trditve, da to pomeni, da je sodna praksa Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče), v kateri se razlagajo ti ukrepi, ob sprejetju Direktive 2000/78 zamrznjena. Taka razlaga bi bila v nasprotju s členom 4(2) Direktive 2000/78, ki je omejen na <HT TYPE="ITALIC">zakonodajo</HT>, in obveznostjo nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160419">19. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>DI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:278">EU:C:2016:278</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="19"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Drugič, prvi pododstavek člena 4(2) Direktive 2000/78 določa, da se različno obravnavanje iz te določbe izvaja <HT TYPE="ITALIC">ob upoštevanju</HT> ustavnih določb in načel države članice (glej tudi člen 52(4) Listine glede <HT TYPE="ITALIC">skupnih</HT> ustavnih tradicij držav članic).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Vendar pa ubeseditev člena 4(2) Direktive 2000/78 ne podpira zmanjšanja vloge sodišč pri nadzoru nad sklicevanjem verske organizacije na člen 4(2) Direktive 2000/78, zlasti ker v tej določbi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>pri opredelitvi smisla in obsega<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> ni izrecnega sklicevanja na nacionalno pravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161201">1. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Daouidi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑395/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:917">EU:C:2016:917</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Kot taka mora biti omejitev iz člena 4(2) Direktive 2000/78 avtonomna, pri tej omejitvi pa je treba upoštevati sobesedilo te določbe in cilj, ki se uresničuje z Direktivo 2000/78.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid.</HT></P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sobesedilo in namen</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Poleg tega člen 2(5) Direktive 2000/78 kaže na vlogo sodišč pri tehtanju interesov in vlogo, ki jo imajo glede na to, da je cilj Direktive 2000/78, kot je naveden v uvodni izjavi 37 navedene direktive, v vsej Uniji zagotoviti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>enake pogoje, kar zadeva enakost pri zaposlovanju in delu<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>, in ob ustreznem spoštovanju <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>statusa<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/> verskih organizacij na podlagi nacionalne zakonodaje, kot je navedeno v uvodni izjavi 24 Direktive 2000/78 in členu 17 PDEU (glej oddelek V (del C, točka 3) v nadaljevanju).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zgodovina nastanka</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Nazadnje, v <HT TYPE="ITALIC">travaux préparatoires</HT> za člen 4(2) ne najdem ničesar v podporo obsegu vloge ustavnega prava države članice, ki ga zatrjuje nasprotna stranka. Ne najdem na primer nobenega posebnega predloga, kaj šele dogovora o zoženju katere koli določbe Direktive 2000/78, katerega namen bi bil zagotoviti dosledno sodno izvrševanje Direktive 2000/78<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Glej zgornjo opombo 52.</P></NOTE> glede upoštevanja standardov sodnega nadzora, določenih z nacionalnim ustavnim pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Predlog Nemčije, da bi bilo v členu 4(2) Direktive 2000/78 navedeno sklicevanje na cerkve, ki jih nemška ustava posebej varuje, ni bil sprejet. Glej Svet Evropske unije, Rezultat postopka delovne skupine o socialnih vprašanjih z dne <DATE ISO="20000718">18. julija 2000</DATE>, 10254/00 (<DATE ISO="20000727">27. julij 2000</DATE>), SOC 250 JAI 77, str. 14, opomba 19.</P></NOTE> Ni znakov, da se pomembna pravila o dokaznem bremenu iz člena 10 Direktive 2000/78 ne uporabijo, če je sporen člen 4(2) navedene direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>V zvezi s prenosom dokaznega bremena na nasprotno stranko, ko sodišče države članice ugotovi, da gre za domnevo diskriminacijo, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>FOA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑354/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2463">EU:C:2014:2463</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nič ne kaže, da bi bila sprejeta taka posebna pravila, ki se uporabljajo na podlagi člena 15 Direktive 2000/78 v zvezi s Severno Irsko in diskriminacijo na podlagi vere ali člena 6 Direktive 2000/78 o utemeljitvi različnega obravnavanja na podlagi starosti oziroma člena 3(4) Direktive 2000/78 in njegovi izključitvi diskriminacije na podlagi invalidnosti in starosti v zvezi z oboroženimi silami iz področja uporabe Direktive 2000/78.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100603">3. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Caja de Ahorros y Monte de Piedad de Madrid</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑484/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:309">EU:C:2010:309</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče razsodilo, da člena 4(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne <DATE ISO="19930405">5. aprila 1993</DATE> o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288) ni mogoče razlagati tako, da državam članicam preprečuje, da bi sprejele strožja pravila, kot jih določa sama direktiva, če so namenjena zagotavljanju višje stopnje varstva potrošnikov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Vendar pa priznavam, da so bile v postopku oblikovanja člena 4(2) Direktive 2000/78 predlagane številne spremembe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Za zapis predlogov in nasprotnih predlogov, ki jih je obravnaval Svet, glej: http:www.consilium.europa.eu/register/en/content/int/?lang=EN&amp;typ=ADV, Medinstitucionalni dokument: 1999/0225 (CNS). Člen 4(2) Direktive 2000/78 je bil del prvotnega predloga Komisije (COM(1999) 0565 final (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="177E" PAGE.FIRST="42" DATE.PUB="2000">UL 2000, C 177E, str. 42</REF.DOC.OJ>), vendar ko so se začela pogajanja, je bil predmet devetih osnutkov ter več zadržkov in predlogov sprememb. Vsi osnutki pa so se nanašali na poklicno delo, povezano z versko dejavnostjo. Vendar je bilo v poročilu Evropskega parlamenta o predlogu Komisije, A5‑0264/2000 z dne <DATE ISO="20000921">21. septembra 2000</DATE>, str. 24, navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>Namen je, da se razširi besedilo tako, da vključuje širše <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>socialne<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="2018" ID="QE0082"/> dejavnosti verskih organizacij, ter hkrati omeji tako, da je vključeno osebje, ki je neposredno vpleteno v ideološko vodenje (na primer niso vključeni tajniki ali hišniki). Iz nje je tudi jasno, da se bo oprostitev uporabljala zgolj za verska prepričanja in ne za na primer spolno usmerjenost.<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/></P></NOTE> podobno kot je obstajala neenotnost pri besedilu člena 17 PDEU, kar se je dogajalo med Konvencijo, ki je privedla do sprejetja Pogodbe o ustavi za Evropo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Podpisan v Rimu <DATE ISO="20041029">29. oktobra 2004</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="310" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2004">UL 2004, C 310, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (glej v nadaljevanju oddelek V (del C, točka 3)). Iz tega lahko sklepam, da imajo države članice na podlagi člena 4(2)<?PAGE NO="20"?> Direktive 2000/78 široko polje proste presoje glede poklicnega dela, za katero je vera ali prepričanje bistvena, legitimna in upravičena poklicna zahteva zaradi narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101012">12. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Ingeniørforeningen i Danmark</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑499/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:600">EU:C:2010:600</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), v kateri je Sodišče poudarilo, da ima država članica v sporu o diskriminaciji zaradi starosti široko polje proste presoje pri izbiri ukrepov, s katerimi lahko doseže cilje na področju socialne politike in politike zaposlovanja, vendar pa ta prosta presoja ne sme ogroziti načela prepovedi diskriminacije zaradi starosti.</P></NOTE> pri čemer je za razlago navedene določbe vedno pristojno Sodišče. Vendar pa iz <HT TYPE="ITALIC">travaux préparatoires</HT> ni razvidno nič več kot to, kar kaže na zahtevna pogajanja, ki so na koncu privedla do sprejetja kompromisnega besedila, delno tudi zaradi nesoglasij o vsebini člena 4(2) Direktive 2000/78.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Osnutki zapisnikov (objavljeni <DATE ISO="20010201">1. februarja 2001</DATE>) z 2296. zasedanja Sveta (Zaposlovanje in socialna politika), ki je potekalo v Luxembourgu <DATE ISO="20001017">17. oktobra 2000</DATE>, 12458/00,PV/CONS 61 SOC 363, str. 4, in sporočilo za medije z dne <DATE ISO="20001017">17. oktobra 2000</DATE> o 2296. zasedanju Sveta, 12125/00 (Press 378).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Tako sem ugotovil, da v prvem pododstavku člen 4(2) Direktive 2000/78 sam določa standard sodnega nadzora, ki ga je treba uporabiti, če se izpodbija stališče verske organizacije, da različno obravnavanje na podlagi prepričanja ne pomeni nezakonite diskriminacije. Ali pomeni vera ali prepričanje posameznika zaradi narave zadevnega dela ali okoliščin, v katerih se izvaja, bistveno, legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na etiko organizacije? Zahteve te določbe bom določil v odgovoru na tretje vprašanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Člen 17 PDEU</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Če je treba razlagati določbo sekundarnega prava Unije, je treba to storiti čim bolj v smeri njene skladnosti z določbami Pogodbe in s splošnimi načeli prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040401">1. aprila 2004</DATE>, <NAME.CASE>Borgmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑1/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:202">EU:C:2004:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Člen 17(1) in (2) PDEU je zato neposredno upošteven za razlago člena 4(2) Direktive 2000/78. Glede na navedeno menim, da je vpliv člena 17 PDEU na ustavno strukturo Unije manj izrazit, kot zatrjuje nasprotna stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Širša struktura Unije in zlasti temeljitost njene zavezanosti k podpori temeljnim pravicam nasprotuje razlagi člena 17(1) PDEU, v katerem je določeno, da Unija spoštuje in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>ne posega v status, ki ga cerkve in verska združenja ali verske skupnosti v vseh mogočih okoliščinah uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>, zlasti če zaradi statusa takih organizacij, dodeljenega na podlagi nacionalnega prava držav članic, niso zagotovljene njihove temeljne pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>To je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča. Glede tega je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki se želijo doseči z ureditvijo, katere del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170427">27. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>Pinkernelle</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑535/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:315">EU:C:2017:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Minimalna raven varstva, ki ga zagotavlja člen 52(3) Listine, je v zvezi s pravico verskih organizacij do avtonomije in samoodločbe v povezavi s sklicevanjem na sodno prakso ESČP najpomembnejša za razlago člena 17 PDEU. Čeprav člen 17(1) PDEU določa, da Unija <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>, to ne more pomeniti, da je mogoče pravila v zvezi z avtonomijo cerkva in drugih verskih organizacij, ki so se oblikovala v okviru členov 9 in 11 EKČP (in ki jih bom podrobno navedel v oddelku V (del D)), preprosto ignorirati pri <HT TYPE="ITALIC">zmanjšanju</HT> obsega glede priznanja statusa cerkva, verskih združenj in skupnosti ter svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu, čeprav bi besedilo člena 17(1) in (2) PDEU, če se razlaga ločeno, lahko pomenilo prav to.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>V tem primeru bi moralo Sodišče in sodišča držav članic v skladu z obveznostmi iz člena 47 Listine in členom 19 PEU ter obveznostjo držav članic iz tega člena, da vzpostavijo „pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Sodišče je nedavno razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>[t]ej pravici ustreza obveznost – ki je državam članicam naložena s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU – da vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije, ustreza člen 47<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/> Listine. Glej točko 70 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca M. Bobka v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>El Hassani</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑403/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:659">EU:C:2017:659</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) (še nerešena zadeva), v kateri je navedena sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170516">16. maja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Berlioz Investment Fund</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑682/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:373">EU:C:2017:373</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v okviru področja uporabe prava Unije, še naprej zagotavljati svobodo misli, vesti in vere, kot je določeno v členu 10 Listine, in dejansko tudi svobodo zbiranja in združevanja iz člena 12 Listine,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>Vzporedna določba člena 12 Listine je člen 11 EKČP. ESČP je razsodilo, da je treba pri sporu v zvezi z versko skupnostjo člen 9 EKČP razlagati ob upoštevanju člena 11 EKČP o svobodi zbiranja in združevanja. Glej na primer ESČP, <DATE ISO="20130709">9. julij 2013</DATE>, Sindicatul <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>Pãstoral cel Bun<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/> proti Romuniji (CE:ECHR:2013:0709JUD000233009, točka 136).</P></NOTE> v skladu s temeljnimi pravicami Unije, in raven varstva na podlagi sodne prakse ESČP v zvezi z avtonomijo verskih organizacij. Kot je v pisnih stališčih navedla Komisija, morajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>[v] Evropski uniji, ki temelji na pravu, […] njena sodišča zagotavljati skladnost s pravom Unije<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0090"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160921">21. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑140/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:708">EU:C:2016:708</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0117">117</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Drugače povedano, menim, da bi bilo napačno člen 17(1) in (2) PDEU razlagati kot neke vrste meta načelo ustavnega prava,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0091"><P>Glej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>Introduction<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>, Larry Alexander in Alexander, L. (ured.), <HT TYPE="ITALIC">Constitutionalism: Philosophical Foundations</HT> (Cambridge University Press, 1998), str. 1, in njegovo razpravo na straneh od 2 do 4 o razlikovanju med zakoni, sprejetimi pred ustavo, katerih elementi so sorazmerno nespremenljivi (npr. delitev oblasti), in simbolično ustavo, katere vsebina se lahko spreminja, ne da bi se spreminjali zakoni, sprejeti pred ustavo.</P></NOTE> ki Unijo zavezuje k spoštovanju statusa cerkva, verskih združenj in skupnosti ter svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu ne glede na okoliščine. Tak pristop ne bi bil v skladu z drugimi določbami primarnega prava Unije, kot je mehanizem iz člena 7 PEU, da ugotovi obstoj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/> vrednote, na katerih temelji Unija, kot je določeno v členu 2 PEU. Poleg tega je treba upoštevati tudi člen 10 PDEU in cilje Unije določanja in izvajanja politik in dejavnosti, ter člena 22 in 47 Listine, od katerih prvonavedeni podpira pluralizem, zadnjenavedeni pa izraža splošno načelo pravice do učinkovitega pravnega sredstva pri kršitvi pravic in svoboščin, zagotovljenih s pravom Unije. To pravilo je bilo vključeno v celoto temeljnih pravic Unije zlasti prek spora v zvezi s kršitvijo prava Unije o enakem obravnavanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0092"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860515">15. maja 1986</DATE>, <NAME.CASE>Johnston/RUC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑222/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:206">EU:C:1986:206</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Glej novejšo sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130627">27. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Agrokonsulting‑04</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑93/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:432">EU:C:2013:432</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Priznavam, da je mogoče trditi, da člen 5 PEU in njegovo sklicevanje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>subsidiarnost<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> podpira izključno pristojnost v rokah držav članic v zvezi z obsegom in temeljitostjo sodnega nadzora nad akti verskih organizacij, ki pri delovnih razmerjih ustvarjajo diskriminacijo na podlagi vere in prepričanja, in da člen 4(2) PEU poudarja obveznost Evropske unije do spoštovanja nacionalnih identitet držav članic ter njihovih temeljnih političnih in ustavnih struktur.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Vendar pa se tudi strinjam, da čeprav člen 17 PDEU dopolnjuje in daje poseben učinek členu 4(2) PEU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0093"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Congregación de Escuelas Pías Provincia Betania</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑74/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:135">EU:C:2017:135</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pa iz zadnjenavedenega člena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>ni mogoče zaključiti, da bi bila določena strokovna področja ali področja delovanja v celoti izvzeta iz področja uporabe Direktive 2000/78. <HT TYPE="ITALIC">Uporaba</HT> te direktive namreč ne sme vplivati na nacionalno identiteto držav članic. Nacionalna identiteta torej ne omejuje področja uporabe Direktive, ampak jo je treba pri razlagi tam vsebovanega načela enakega obravnavanja in utemeljitvenih razlogov za morebitno različno obravnavanje ustrezno upoštevati<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0094"><P>Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi n <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>GS4 Security Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:382">EU:C:2016:382</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej na splošno člen 4(2) PEU, sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Remondis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑51/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:985">EU:C:2016:985</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160602">2. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Bogendorff von Wolffersdorff</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑438/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:401">EU:C:2016:401</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Varstvo iz člena 4(2) PEU vključuje zadeve, kot so razdelitev pooblastil med ustanovnimi vladnimi organi držav članic, kot so <HT TYPE="ITALIC">Länder</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0095"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140612">12. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Digibet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑156/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:1756">EU:C:2014:1756</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Zato primarno pravo v Pogodbah ne vključuje določb, ki bi bile dovolj zavezujoče oblikovane, da bi se ne bi upoštevalo tehtanje ESČP in Sodišča pri nasprotovanju med temeljnimi pravicami,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0096"><P>Glej zgoraj točki 55 in 56 ter od 68 do 75.</P></NOTE> ali da bi se zmanjšala pristojnost Unije glede sodnega varstva prepovedi diskriminacije zaradi vere, če se verska organizacija sklicuje na člen 4(2) Direktive 2000/78.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0097"><P>Glej po analogiji točko 16 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000111">11. januarja 2000</DATE>, <NAME.CASE>Kreil</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:2">EU:C:2000:2</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Iz spornih členov Pogodbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>ni bilo mogoče sklepati<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>, da Pogodba vsebuje splošno izjemo od področja uporabe prava Skupnosti za vse ukrepe, sprejete zaradi razlogov javne varnosti.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Niti cilji člena 17 PDEU, kot so razvidni iz zgodovine njegovega nastanka,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0098"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑220/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:815">EU:C:2016:815</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Za podrobno razpravo zgodovine nastanka člena 17 PDEU in upoštevnih delov preambule k PEU glej npr. McCrea, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. od 53 do 74, in Oanta G. A., <HT TYPE="ITALIC">The Status of Churches and Philosophical and Non-Confessional Organizations within the Framework of the European Union Reform</HT>, Lex et Scientia International Journal, Bucharest (Romunija), št.<HT TYPE="SUP">o</HT>XV, zv. 2, 2008, str. 121.</P></NOTE> ne podpirajo takega razvoja neposredne podpore. O besedilu člena 17 PDEU so razpravljali na Konvenciji o Pogodbi o ustavi za Evropo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0099"><P>Člen 17 je bil člen I‑52 Pogodbe o ustavi za Evropo (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="310" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2004">UL 2004, C 310, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> na kateri naj bi krščanski lobisti močno pritiskali, da se v besedilu navede verska in zlasti evropska krščanska dediščina,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0100"><P>Glej <HT TYPE="ITALIC">Post-Synodal Apostolic Exhortation Ecclesia in Europe of His Holiness Pope John Paul II to the Bishops, Men and Women in the Consecrated Life and All the Lay Faithful on Jesus Christ Alive in His Church the Source of Hope for Europe</HT>, <DATE ISO="20030628">28. junij 2003</DATE>. Dobesedni navedek v COMECE, <HT TYPE="ITALIC">The Treaty Establishing a Constitution for Europe: Elements for an Evaluation</HT> <DATE ISO="20050311">11. marec 2005</DATE>, na voljo na naslovu: http://www.comece.eu/dl/pmnrJKJOmKkJqx4KJK/20050311PUBCONV_EN.pdf, str. 3.</P></NOTE> medtem ko so enako zavzete posvetne skupine in države članice to zavračale v imenu ločitve cerkve od države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0101"><P>McCrea, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 54. Na medvladni konferenci leta 1996 je nemška delegacija menda neuspešno predlagala naslednji člen: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>Unija meni, da je ustavni položaj verskih skupnosti v državah članicah izraz identitete držav članic in njihove kulture, kot del njihove skupne pravne dediščine.<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> Glej Oanta, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 123.</P></NOTE> Ustvarjene napetosti se kažejo v tem, da navedba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>duhovnega vzgiba<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/>, ki je bila predlagana med Konvencijo in ki so ji vsekakor nasprotovale nekatere verske skupine, ker se ni nanašala izključno na krščanstvo, ni bila vključena v končno različico Pogodbe o ustavi za Evropo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0102"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="169" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2003">UL 2003, C 169, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> Nazadnje je bilo besedilo Izjave št. 11, priložene k Amsterdamski pogodbi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0103"><P>Izjava št. 11 k Sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Amsterdamsko pogodbo, podpisano <DATE ISO="19971002">2. oktobra 1997</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="340" PAGE.FIRST="133" DATE.PUB="1997">UL 1997, C 340, str. 133</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (ista sprememba, s katero so se razširila pooblastila Unije za boj proti diskriminaciji med drugim na podlagi vere ali prepričanja)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0104"><P>Člen 13 ES je bil sprejet na podlagi sprememb iz Amsterdamske pogodbe. Postal člen 19 PEU.</P></NOTE> sprejeto kot odstavka 1 in 2 člena 17 PDEU,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0105"><P>Delovni dokument Konference predstavnikov vlad držav članic, predsedstvo IGC, z dne <DATE ISO="20070723">23. julija 2007</DATE>, CIG 1/07 str. 49.</P></NOTE> dodan pa je bil tudi člen 17(3) PDEU za strukturiranje že obstoječega dialoga med institucijami Unije ter verskimi in nazorskimi skupnostmi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0106"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. Glej npr. Houston, K., <HT TYPE="ITALIC">The Logic of Structured Dialogue between Religious Associations and the Institutions of the European Union</HT>, v Leustean, L. N., in Madeley, J. T. S. (ured.), <HT TYPE="ITALIC">Religion, Politics and Law in the European Union</HT> (Routledge, 2010), str. 201; Mudrov, S. A., <HT TYPE="ITALIC">The European Union and Christian Churches: The Patterns of Interaction</HT>, Discussion paper, Europa-Kolleg Hamburg, Institute for European Integration, št. 3/14.</P></NOTE> Preambula k Pogodbi EU res izhaja iz številnih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>kulturnih, verskih in humanističnih<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> virov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Očitno je, da ni nobenih dokazov, da bi bil namen člena 17 PDEU celoten prenos sodnega varstva na pravo države članice glede utemeljitve neenakega obravnavanja na podlagi vere ali prepričanja, če so za tako neenako obravnavanje odgovorne verske organizacije, ki spadajo na področje uporabe člena 3 Direktive 2000/78. Menim, da je člen 17 PDEU tesneje povezan s členom 5(2) PEU, s katerim so za status cerkva izključno pristojne države članice, kot je v pisnih stališčih poudarila nasprotna stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Člena 17(1) in (2) PDEU torej pomenita, da imajo države članice absolutno diskrecijsko pravico pri izbiri modela svojih odnosov z verskimi organizacijami in skupnostmi in da mora biti Unija glede tega v nevtralnem položaju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0107"><P>Oanta, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 127. V neki študiji je opredeljenih kar pet modelov upravljanja odnosov med cerkvijo in državo. Glej Mancini, S., in Rosenfeld, M., <HT TYPE="ITALIC">Unveiling the limits of tolerance; comparing the treatment of majority and minority religious symbols in the public sphere</HT>, Zucca in Ungureanu, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 160 in 162.</P></NOTE> Takšna razlaga <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>statusa<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/> na podlagi prava držav članic v členu 17 PDEU je v skladu z obsegom obveznosti Unije na podlagi člena 4(2) PEU, da se spoštujejo temeljne politične in ustavne strukture držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0108"><P>Točka 95 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="23"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Skratka, člen 17 PDEU ponazarja, da ustavni imperativi Unije kažejo na to, kar je neki teoretik poimenoval <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>vrednota pluralizma<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/>. V skladu s tem se spori med nasprotujočimi si pravicami ali pristop k njim štejejo za običajne in se rešujejo s tehtanjem nasprotujočih si elementov, ne pa z dajanjem prednosti enemu elementu pred drugim po hierarhiji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0109"><P>McCrea, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 60 in 61, ki navaja Bengoetxea, J., MacCormick, N. in Moral Soriano, L., <HT TYPE="ITALIC">Itegration and Integrity in the Legal Reasoning of the European Court of Justice</HT> Búrca, G., in Weiler, J. H. H., (ured.) <HT TYPE="ITALIC">The European Court of Justice</HT> (Oxford University Press, 2001), str. 64.</P></NOTE> To se kaže v členu 2 PEU, členu 22 Listine in členu 2(5) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Predlog glede prvega vprašanja</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Na vprašanje torej predlagam naslednji odgovor:</TXT><P>Člen 4(2) Direktive 2000/78/ES je treba razlagati tako, da delodajalec, kot je nasprotna stranka v obravnavanem primeru – oziroma cerkev zanj – sam ne more zavezujoče odločiti, ali pripadnost kandidata določeni veri zaradi narave tega dela ali zaradi okoliščin, v katerih se izvaja, predstavlja bistveno, legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na njegovo oz. cerkveno etiko.</P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">D.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tretje vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Vendar pa vsa dejanja niso varovana z zakonom le zato, ker izvirajo iz neke vrste verskega prepričanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0110"><P>Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>GS4 Security Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:382">EU:C:2016:382</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v katerih so navedene sodbe ESČP z dne <DATE ISO="20051110">10. novembra 2005</DATE>, Leyla Şahin proti Turčiji (CE:ECHR:2005:1110JUD004477498), z dne <DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE>, S.A.S. proti Franciji (CE:ECHR:2014:0701JUD004383511), in z dne <DATE ISO="20151126">26. novembra 2015</DATE>, Ebrahimian proti Franciji (CE:ECHR:2015:1126JUD006484611).</P></NOTE> Nacionalno predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem sprašuje o zahtevah, ki jih je treba glede narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja, določiti kot bistvene, legitimne in upravičene poklicne zahteve glede na etiko organizacije v skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Kot je razvidno iz predhodne analize v zvezi z odgovorom na prvo vprašanje, je v členu 4(2) Direktive 2000/78 nasprotovanje med pravico verskih organizacij do avtonomije in samoodločbe, <HT TYPE="ITALIC">forum externum</HT>, na eni strani, ter pravico zaposlenih in prihodnjih zaposlenih do <HT TYPE="ITALIC">forum internum</HT> svobode prepričanja ter prepovedi diskriminacije na podlagi navedenih prepričanj na drugi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>V tej analizi sem poleg temeljev za odgovor na prvo vprašanje opredelil naslednje dejavnike, ali zahteve, kot so navedene v tretjem vprašanju, ki so upoštevne za to, ali so poklicne zahteve glede vere ali prepričanja zaradi narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja, bistvene, legitimne in upravičene glede na etiko organizacije:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>pravica verskih organizacij do avtonomije in samoodločbe je temeljna pravica, ki je priznana s pravom Unije in ki jo to varuje, kot je izražena s členoma 10 in 12 Listine. Člen 4(2) Direktive 2000/78, zlasti v njem naveden sklic na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>etiko<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/> verskih organizacij, je treba razlagati v skladu s to temeljno pravico;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>člen 4(2) Direktive 2000/78 daje državam članicam široko, a ne neomejeno prosto presojo v zvezi s poklicnim delom, za katero pomeni vera ali prepričanje bistveno, legitimno in upravičeno poklicno zahtevo zaradi narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0111"><P>Točka 86 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>sklic na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>ustavne določbe in načela države članice<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/> v prvem pododstavku člena 4(2) Direktive 2000/78, če se razlaga ob upoštevanju člena 17(1) PDEU, pomeni, da je treba Direktivo 2000/78 izvajati tako, da spoštuje model, ki ga je izbrala posamezna država članica za odnose med cerkvijo ter verskimi združenji ali skupnostmi in državo, in ne posega vanj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0112"><P>Točka 99 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="24"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Glede na to, da člena 10 in 12 Listine <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>ustrezata<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/> členom 9 in 11 EKČP v smislu člena 52(3) Listine, pravica verskih organizacij do samoodločbe in avtonomije vključuje vsaj to varstvo na podlagi prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>ESČP je razsodilo, da se v zelo izjemnih primerih zaradi pravice do vere, kot jo zagotavlja EKČP, izključi vsaka prosta presoja države pri odločanju, ali so verska prepričanja ali sredstva, uporabljena za izražanje takih prepričanj, legitimna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0113"><P>Na primer ESČP, <DATE ISO="20140408">8. april 2014</DATE>, Magyar Keresztény Mennonita Egyház in drugi proti Madžarski (CE:ECHR:2014:0408JUD007094511, točka 76 in navedena sodna praksa). Spodbujanje nečloveške ideologije bi na primer bilo v očitnem nasprotju s temeljnimi vrednotami Unije na podlagi člena 2 PEU. Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi GS4 Secure Solutions (C‑157/15, EU:C: 2016:382, točka 89).</P></NOTE> Pravica verske skupnosti do avtonomnega obstoja je v jedru jamstev iz člena 9 EKČP, kar je tudi nujno za pluralizem v demokratični družbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0114"><P>ESČP, <DATE ISO="20160426">26. april 2016</DATE>, İzzettin Doğan in drugi proti Turčiji (CE:ECHR:2016:0426JUD006264910, točka 93 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Poseganje države v notranjo organizacijo cerkva je v nasprotju s sodno prakso ESČP,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0115"><P>ESČP, <DATE ISO="20100916">16. september 2010</DATE>, Holy Synod of the Bulgarian Orthodox Church (Metropolitan Inokentiy) in drugi proti Bolgariji, (CE:ECHR:2010:0916JUD000041203, točka 26).</P></NOTE> za določanje verske pripadnosti verske skupnosti pa so odgovorni le najvišji duhovni organi in ne država.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0116"><P>ESČP, <DATE ISO="20160426">26. april 2016</DATE>, İzzettin Doğan in drugi proti Turčiji (CE:ECHR:2016:0426JUD006264910, točki 110 in 121 ter navedena sodna praksa).</P></NOTE> Če organizacijsko življenje skupnosti ne bi bilo varovano s členom 9, bi postali ranljivi vsi drugi vidiki posameznikove svobode veroizpovedi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0117"><P>ESČP, <DATE ISO="20130709">9. julij 2013</DATE>, Sindicatul <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>Pãstoral cel Bun<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/> proti Romuniji (CE:ECHR:2013:0709JUD000233009, točka 136).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Država ne sme zavezovati verske skupnosti, da vključuje nove ali izključuje obstoječe člane.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0118"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. (točka 137).</P></NOTE> Država ne sme niti zavezovati verske skupnosti, da posameznikom zaupa konkretno versko nalogo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0119"><P>ESČP, <DATE ISO="20140612">12. junij 2014</DATE>, Fernández Martínez proti Španiji (CE:ECHR:2014:0612JUD005603007, točka 129 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Upoštevanje avtonomije verskih skupnosti, ki jo priznava država, pomeni zlasti, da bi morala država sprejeti pravico takih skupnosti, da se v skladu s svojimi pravili in interesi odzovejo na vsako oporečniško gibanje v svojih vrstah, ki bi lahko ogrozilo njihovo kohezijo, podobo ali enotnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0120"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. (točka 128).</P></NOTE> Samo najresnejši in najnujnejši razlogi lahko upravičijo poseg države,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0121"><P>ESČP, <DATE ISO="20160426">26. april 2016</DATE>, İzzettin Doğan in drugi proti Turčiji (CE:ECHR:2016:0426JUD006264910, točka 110).</P></NOTE> tako da imajo na primer države pravico preveriti, ali gibanje ali združenje, ki navidezno sledi svojim verskim ciljem, izvaja dejavnosti, ki so škodljive prebivalcem ali javnemu redu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0122"><P>ESČP, <DATE ISO="20011213">13. december 2001</DATE>, Metropolitanska cerkev Besarabije in drugi proti Moldaviji (CE:ECHR:2001:1213JUD004570199, točka 113).</P></NOTE> Na splošno je varstvo iz člena 9 EKČP pogojeno le s privrženostjo članov verskih organizacij stališčem, ki pridobijo neko raven verodostojnosti, resnosti, kohezije in pomembnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0123"><P>ESČP, <DATE ISO="20130115">15. januar 2013</DATE>, Eweida in drugi proti Združenemu kraljestvu, (CE:ECHR:2013:0115JUD004842010, točka 81).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Če gre za spor v zvezi z organizacijo verske skupnosti, je treba člen 9 EKČP razlagati ob upoštevanju člena 11 EKČP, ki ščiti združenja pred neupravičenimi posegi države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0124"><P>ESČP, <DATE ISO="20130709">9. julij 2013</DATE>, Sindicatul <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>Pãstoral cel Bun<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> proti Romuniji (CE:ECHR:2013:0709JUD000233009, točka 136).</P></NOTE> V zvezi s tem je ESČP že večkrat razsodilo, da svoboda vere pomeni svobodo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>izpovedovanja vere v krogu enako verujočih.<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0125"><P>ESČP, <DATE ISO="20080731">31. julij 2008</DATE>, Religionsgemeinschaft der Zeugen Jehovas in drugi proti Avstriji (CE:ECHR:2008:0731JUD004082598, točka 61).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="25"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>ESČP je pogosto poudarilo, da ima država vlogo nevtralnega in nepristranskega organizatorja prakticiranja različnih ver, prepričanj in verovanj, pri čemer je navedlo, da ta vloga spodbuja javni red, versko harmonijo ter strpnost v demokratični družbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0126"><P>ESČP, <DATE ISO="20160426">26. april 2016</DATE>, İzzett in Doğan in drugi proti Turčiji (CE:ECHR:2016:0426JUD006264910, točka 107 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Poskusi države, da je razsodnik med verskimi skupnostmi in različnimi oporečniškimi frakcijami, ki lahko nastanejo v njih, lahko ogrozijo avtonomnost cerkve, ki je predmet obravnavanega spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0127"><P>ESČP, <DATE ISO="20130709">9. julij 2013</DATE>, Sindicatul <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>Pãstoral cel Bun<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/> proti Romuniji (CE:ECHR:2013:0709JUD000233009, točki 165 in 166).</P></NOTE> Samovoljno poseganje države v notranji spor o vodilni vlogi v cerkvi in s tem v notranjo organizacijo je veljalo za nesorazmerno in kršitev člena 9 EKČP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0128"><P>ESČP, <DATE ISO="20090122">22. januar 2009</DATE>, Sinoda bolgarske pravoslavne cerkve (Metropolitan Inokentiy) (CE:ECHR:2009:0122JUD000041203).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Ob tem je treba poudariti, da se ne strinjam s trditvami nasprotne stranke, da prepoved državnim organom, da presojajo verska prepričanja ali posegajo v notranjo organizacijo verskih subjektov, nujno pomeni, da so zadnjenavedena poleg sodišč tudi edini subjekti, ki lahko odločajo, ali je poklicna zahteva zaradi narave dela in okoliščin, v katerih se izvaja, bistvena, legitimna in upravičena na podlagi člena 4(2) Direktive 2000/78. Namesto tega sprejemam trditve Irske iz pisnih stališč, da je etika vere subjektivna in precej ločena od dela, potrebnega za njeno ohranjanje, kar pa je objektivni vidik, nad katerim morajo izvesti nadzor sodišča. Drugače povedano, nasprotna stranka je združila dva različna pojma. Čeprav je treba sodni nadzor nad etiko cerkve omejiti, kot kaže sodna praksa ESČP in v tej zadevi ustavne tradicije držav članic,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0129"><P>Za bolj temeljito analizo glede držav članic glej Doe, op.cit., poglavje 5, strani od 114 do 138. Na strani 120 avtor trdi, da je v zvezi s sodno prakso značilno bolgarsko ustavno sodišče, pri čemer navaja: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>Poseganje države in vlade v notranjo organizacijsko življenje verskih skupnosti in institucij ter njihovo javno izražanje vere je nedopustno, razen posegov na podlagi ustave.<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> Glej odločbo št. 5 z dne <DATE ISO="19920611">11. junija 1992</DATE>, zadeva št. 11/92, SG št. 49 z dne <DATE ISO="19920616">16. junija 1992</DATE>.</P></NOTE> to ne pomeni, da je sodišče države članice oproščeno presoje <HT TYPE="ITALIC">zadevnega dela</HT>, glede na etiko vere, nad katero skoraj ni mogoče izvesti nadzora, da določi, ali je neenako obravnavanje na podlagi prepričanja bistveno, legitimno in upravičeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Pri odločanju nacionalnega predložitvenega sodišča, ali je pripadnost krščanski veri bistvena, legitimna in upravičena poklicna zahteva za delovno mesto priprave poročila o rasni diskriminaciji, ki vključuje javno in strokovno zastopanje nasprotne stranke ter koordinacijo procesa oblikovanja mnenj znotraj te organizacije, je treba upoštevati tri dodatne dejavnike.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0130"><P>Točka 24 zgoraj.</P></NOTE></TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(iv)</NO.P><TXT>izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>upravičen<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/> iz člena 4(2) Direktive 2000/78 zahteva analizo, ali so poklicne zahteve, ki vključujejo neposredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, ustrezno prilagojene varstvu pravice nasprotne stranke do avtonomije in samoodločbe v smislu, da so primerne za namen uresničevanja tega cilja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(v)</NO.P><TXT>izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0107" REF.END="QE0107"/>bistven, legitimen<QUOT.END REF.START="QS0107" CODE="201C" ID="QE0107"/> zahtevata analizo povezave med zadevnim delom in razglašenim poslanstvom nasprotne stranke;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0131"><P>ESČP, <DATE ISO="20100923">23. september 2010</DATE>, Schüh proti Nemčiji (CE:ECHR:2010:0923JUD000162003, točka 69). Ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0108" REF.END="QE0108"/>povezava<QUOT.END REF.START="QS0108" CODE="201C" ID="QE0108"/> je tudi del presoje kredibilnosti cerkve v javnosti in svojimi privrženci, ESČP, <DATE ISO="20110203">3. februar 2011</DATE>, Siebenhaar proti Nemčiji (CE:ECHR:2011:0203JUD001813602, točka 46), ter pri presoji, ali je zadevni položaj prevladujoč, ESČP, <DATE ISO="20100923">23. september 2010</DATE>, Obst proti Nemčiji (CE:ECHR:2010:0923JUD000042503, točka 51). Določitev poklicnih zahtev glede na delo, ki je povezano z razglašenim poslanstvom verske organizacije, je tudi upoštevno pri ohranjanju legitimnosti.</P></NOTE></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(vi)</NO.P><TXT>v skladu z zahtevo iz člena 4(2) Direktive 2000/78, da je treba različno obravnavanje izvajati glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0109" REF.END="QE0109"/>splošna načela prava<QUOT.END REF.START="QS0109" CODE="201C" ID="QE0109"/>, ter pristopom ESČP, da se člen 9(2) EKČP razlaga v smislu ugotavljanja, ali pravica verske organizacije do avtonomije in samoodločbe povzroča nesorazmerne učinke glede na druge pravice, ki jih varuje EKČP,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0132"><P>Glej zlasti ESČP, <DATE ISO="20161004">4. oktober 2016</DATE>, Travaš proti Hrvaški (CE:ECHR:2016:1004JUD007558113, točka 109 in navedena sodna praksa).</P></NOTE> je treba vpliv v smislu sorazmernosti na legitimnost zagotavljanja polnega učinka prepovedi diskriminacije zaradi vere<?PAGE NO="26"?> ali prepričanja na podlagi Direktive 2000/78 pretehtati glede na pravico nasprotne stranke do avtonomije in samoodločbe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0133"><P>Glej v enakem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000111">11. januarja 2000</DATE>, <NAME.CASE>Kreil</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:2">EU:C:2000:2</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pri čemer se ustrezno upošteva dejstvo, da člen 3 Direktive 2000/78 ne razlikuje med zaposlovanjem in odpustitvijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0134"><P>Glej točko 69 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Točki (iv) in (v) je treba dodatno pojasniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Pravila o razlagi ukrepov Unije so bila podrobneje razložena v točkah od 81 do 85 zgoraj. Glede točke (iv) je po mojem mnenju odločilno to, da je v <HT TYPE="ITALIC">travaux préparatoires</HT> sprememba, ki jo je predlagala luksemburška delegacija, in sicer sprememba izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0110" REF.END="QE0110"/>potreben<QUOT.END REF.START="QS0110" CODE="201C" ID="QE0110"/> v izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0111" REF.END="QE0111"/>upravičen<QUOT.END REF.START="QS0111" CODE="201C" ID="QE0111"/> glede na predlog vlade Združenega kraljestva, da se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0112" REF.END="QE0112"/>potreben<QUOT.END REF.START="QS0112" CODE="201C" ID="QE0112"/> zamenja z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0113" REF.END="QE0113"/>ustrezen<QUOT.END REF.START="QS0113" CODE="201C" ID="QE0113"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0114" REF.END="QE0114"/>upošteven<QUOT.END REF.START="QS0114" CODE="201C" ID="QE0114"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0135"><P>Glej Dodatek, ki spreminja 12269/00 SOC 344 JAI 112, Svet Evropske unije SOC 345 JAI 113 z dne <DATE ISO="20001012">12. oktobra 2000</DATE>, str. 2.</P></NOTE> To po mojem mnenju pomeni razvoj, da zakonodajalec Unije z uporabo izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0115" REF.END="QE0115"/>upravičen<QUOT.END REF.START="QS0115" CODE="201C" ID="QE0115"/> priznava uporabo prvega dela splošnega načela sorazmernosti. To vključuje presojo tega, ali je zadevni ukrep ustrezen za zagotovitev legitimnega cilja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0136"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970626">26. junija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Familiapress</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑368/95</NO.CASE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:325">EU:C:1997:325</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Glede točke (v) sem to ugotovil ob upoštevanju sobesedila izrazov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0116" REF.END="QE0116"/>bistven, legitimen<QUOT.END REF.START="QS0116" CODE="201C" ID="QE0116"/>, saj sta oba povezana tako z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0117" REF.END="QE0117"/>etiko organizacije<QUOT.END REF.START="QS0117" CODE="201C" ID="QE0117"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0118" REF.END="QE0118"/>naravo zadevnega dela<QUOT.END REF.START="QS0118" CODE="201C" ID="QE0118"/> oziroma z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0119" REF.END="QE0119"/>okoliščinami, v katerem se izvaja<QUOT.END REF.START="QS0119" CODE="201C" ID="QE0119"/>. Poleg tega obstajajo razlike med jezikovnimi različicami. Izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0120" REF.END="QE0120"/>bistven<QUOT.END REF.START="QS0120" CODE="201C" ID="QE0120"/> je v švedski različici <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0121" REF.END="QE0121"/>verkligt<QUOT.END REF.START="QS0121" CODE="201C" ID="QE0121"/>, malteški <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0122" REF.END="QE0122"/>genwin<QUOT.END REF.START="QS0122" CODE="201C" ID="QE0122"/>, latvijski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0123" REF.END="QE0123"/>īstu<QUOT.END REF.START="QS0123" CODE="201C" ID="QE0123"/>, finski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0124" REF.END="QE0124"/>todelinnen<QUOT.END REF.START="QS0124" CODE="201C" ID="QE0124"/>, danski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0125" REF.END="QE0125"/>regulært<QUOT.END REF.START="QS0125" CODE="201C" ID="QE0125"/>, hrvaški <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0126" REF.END="QE0126"/>stvarni<QUOT.END REF.START="QS0126" CODE="201C" ID="QE0126"/>, in madžarski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0127" REF.END="QE0127"/>valódi<QUOT.END REF.START="QS0127" CODE="201C" ID="QE0127"/>, medtem ko francoska različica uporabi izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0128" REF.END="QE0128"/>essentielle, légitime<QUOT.END REF.START="QS0128" CODE="201C" ID="QE0128"/>, kar je enako v španski različici <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0129" REF.END="QE0129"/>esencial<QUOT.END REF.START="QS0129" CODE="201C" ID="QE0129"/>, italijanski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0130" REF.END="QE0130"/>essenziale<QUOT.END REF.START="QS0130" CODE="201C" ID="QE0130"/>, portugalski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0131" REF.END="QE0131"/>essencial<QUOT.END REF.START="QS0131" CODE="201C" ID="QE0131"/>, romunski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0132" REF.END="QE0132"/>esențială<QUOT.END REF.START="QS0132" CODE="201C" ID="QE0132"/>, nizozemski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0133" REF.END="QE0133"/>wezenlijke<QUOT.END REF.START="QS0133" CODE="201C" ID="QE0133"/>, nemški <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0134" REF.END="QE0134"/>wesentliche<QUOT.END REF.START="QS0134" CODE="201C" ID="QE0134"/>, estonski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0135" REF.END="QE0135"/>oluline<QUOT.END REF.START="QS0135" CODE="201C" ID="QE0135"/>, bolgarski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0136" REF.END="QE0136"/>основно<QUOT.END REF.START="QS0136" CODE="201C" ID="QE0136"/>, slovaški <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0137" REF.END="QE0137"/>základnú<QUOT.END REF.START="QS0137" CODE="201C" ID="QE0137"/>, češki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0138" REF.END="QE0138"/>podstatný<QUOT.END REF.START="QS0138" CODE="201C" ID="QE0138"/>, poljski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0139" REF.END="QE0139"/>podstawowy<QUOT.END REF.START="QS0139" CODE="201C" ID="QE0139"/>, slovenski <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0140" REF.END="QE0140"/>bistveno<QUOT.END REF.START="QS0140" CODE="201C" ID="QE0140"/> in grški <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0141" REF.END="QE0141"/>ουσιώδης<QUOT.END REF.START="QS0141" CODE="201C" ID="QE0141"/>. Litovsko različico pa bi bilo mogoče razumeti, kakor da pomeni angleški izraz običajen ali navaden <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0142" REF.END="QE0142"/>įprastas<QUOT.END REF.START="QS0142" CODE="201C" ID="QE0142"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba v primeru različnih jezikovnih različic zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0137"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160921">21. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑140/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:708">EU:C:2016:708</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ker izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0143" REF.END="QE0143"/>bistven, legitimen<QUOT.END REF.START="QS0143" CODE="201C" ID="QE0143"/> zaradi razlik v jezikovnih različicah nimata „jasne in enotne razlage,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0138"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140515">15. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Timmel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑359/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:325">EU:C:2014:325</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> sem ugotovil, da je na podlagi sistematičnega pristopa in cilja člena 4(2) Direktive 2000/78, da se ohrani avtonomija in samoodločba verskih organizacij,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0139"><P>Točke od 106 do 109 zgoraj.</P></NOTE> povezava med zadevnim poklicnim delom in razglašenim poslanstvom verske organizacije v središču te preučitve. To se kaže v pravu Unije z uporabo izrazov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0144" REF.END="QE0144"/>bistven, legitimen<QUOT.END REF.START="QS0144" CODE="201C" ID="QE0144"/> v členu 4(2) Direktive 2000/78.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Na tretje vprašanje torej predlagam naslednji odgovor:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0145" REF.END="QE0145"/>V skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78 mora nacionalno predložitveno sodišče pri presoji bistvenih, legitimnih in upravičenih poklicnih zahtev ob upoštevanju narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja, in etike organizacije, upoštevati naslednje:</P><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>pravica verskih organizacij do avtonomije in samoodločbe je temeljna pravica, ki je priznana s pravom Unije in ki jo to varuje, kot je izražena s členoma 10 in 12 Listine. Člen 4(2) Direktive 2000/78, zlasti v njem naveden sklic na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0146" REF.END="QE0146"/>etiko<QUOT.END REF.START="QS0146" CODE="201C" ID="QE0146"/> verskih organizacij, je treba razlagati v skladu s to temeljno pravico;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>člen 4(2) Direktive 2000/78 daje državam članicam široko, a ne neomejeno prosto presojo v zvezi s poklicnim delom, za katero pomeni vera ali prepričanje bistveno, legitimno in upravičeno poklicno zahtevo zaradi narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="27"?><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>sklic na <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0147" REF.END="QE0147"/>ustavne določbe in načela države članice<QUOT.END REF.START="QS0147" CODE="2018" ID="QE0147"/> v prvem pododstavku člena 4(2) Direktive 2000/78, če se razlaga ob upoštevanju člena 17(1) PDEU, pomeni, da je treba Direktivo 2000/78 izvajati tako, da spoštuje model, ki ga je izbrala posamezna država članica za odnose med cerkvijo ter verskimi združenji ali skupnostmi in državo, in ne posega vanj;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iv)</NO.P><TXT>izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0148" REF.END="QE0148"/>upravičen<QUOT.END REF.START="QS0148" CODE="2018" ID="QE0148"/> iz člena 4(2) Direktive 2000/78 zahteva analizo, ali so poklicne zahteve, ki vključujejo neposredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, ustrezno prilagojene varstvu pravice nasprotne stranke do avtonomije in samoodločbe v smislu, da so primerne za namen uresničevanja tega cilja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(v)</NO.P><TXT>izraza <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0149" REF.END="QE0149"/>bistven, legitimen<QUOT.END REF.START="QS0149" CODE="2018" ID="QE0149"/> zahtevata analizo povezave med zadevnim delom in razglašenim poslanstvom nasprotne stranke;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(vi)</NO.P><TXT>v skladu z zahtevo iz člena 4(2) Direktive 2000/78, da je treba različno obravnavanje izvajati glede na <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0150" REF.END="QE0150"/>splošna načela prava<QUOT.END REF.START="QS0150" CODE="2018" ID="QE0150"/>, ter pristopom ESČP, da se člen 9(2) EKČP razlaga v smislu ugotavljanja, ali pravica verske organizacije do avtonomije in samoodločbe povzroča nesorazmerne učinke glede na druge pravice, ki jih varuje EKČP, je treba vpliv v smislu sorazmernosti na legitimnost zagotavljanja polnega učinka prepovedi diskriminacije zaradi vere ali prepričanja na podlagi Direktive 2000/78 pretehtati glede na pravico nasprotne stranke do avtonomije in samoodločbe, pri čemer se ustrezno upošteva dejstvo, da člen 3 Direktive 2000/78 ne razlikuje med zaposlovanjem in odpustitvijo.<QUOT.END REF.START="QS0145" CODE="201C" ID="QE0145"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">E.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Drugo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje obravnava neobičajne okoliščine, v katerih je splošno načelo prava Unije, kot je pravica do enakega obravnavanja na podlagi prepričanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0140"><P>Člen 6(3) PEU potrjuje med drugim, da so temeljne pravice, kot so zagotovljene z EKČP, splošna načela prava Unije. Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160215">15. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>JN</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑601/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:84">EU:C:2016:84</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> konkretizirano v direktivi, v obravnavanem primeru Direktivi 2000/78, vendar pa sodišče države članice nacionalnega prava ne more razlagati v skladu z Direktivo, ker bi to povzročilo razlago nacionalnega prava <HT TYPE="ITALIC">contra legem</HT>, čemur nasprotuje sodna praksa Sodišča v sporih horizontalne narave med zasebnima strankama.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0141"><P>Nasprotna stranka je subjekt zasebnega prava, pritožnica pa zasebni subjekt. Glej podrobneje točke od 41 do 45zgoraj.</P></NOTE> Ali se člen 137(3) WRV in člen 9(1) AGG ne uporabi, če nacionalno predložitveno sodišče ne more razlagati člena 137(3) WRV in člena 9(1) AGG v skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78 ter členom 17 PDEU, kot ju razlaga Sodišče?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Ob uporabi nacionalnega prava morajo nacionalna sodišča, ki morajo to pravo razložiti, upoštevati vsa pravila tega prava in uporabiti metode razlage, ki jih to pravo priznava, da bi ga v največjem mogočem obsegu razložila glede na besedilo in namen zadevne direktive za dosego rezultata, določenega v tej direktivi, in tako izpolnila zahteve iz člena 288, tretji odstavek, PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0142"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160419">19. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>DI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:278">EU:C:2016:278</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Kot sem že navedel, to vključuje spreminjanje njihove ustaljene sodne prakse, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0143"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>. (točka 33).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="28"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Vendar sem ugotovil, da prepoved diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja, kot je izražena v členu 21 Listine, ni subjektivna pravica, ki se uporabi horizontalno med zasebnimi strankami v okoliščinah, v katerih je postavljena ob rob pravici verskih organizacij do avtonomije in samoodločbe, ter da pravnih določb države članice ni mogoče razlagati v skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0144"><P>Generalna pravobranilka J. Kokott je predlagala, da se horizontalni učinek prepovedi diskriminacije zaradi etničnega porekla in rase lahko razlikuje glede na okoliščine, v katerih se pravica uveljavlja. Glej opombo 24 zgoraj.</P></NOTE> Če tako izhaja iz postopka v glavni stvari, je pravno sredstvo, ki ga ima na voljo pritožnica na podlagi prava Unije, ko se zadeva vrne nacionalnemu predložitvenemu sodišču, odškodninska tožba proti Nemčiji za odgovornost države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0145"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140115">15. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Association de médiation sociale</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑176/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2">EU:C:2014:2</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Razlogi za to ugotovitev so naslednji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Prvič, kot sem obravnaval zgoraj, so v skladu s členom 17(1) in (2) PDEU za določanje modela po izbiri držav članic za odnose med cerkvijo in državo izključno pristojne države članice. Če pri tem zakonodajne določbe ne izpolnjujejo vzporednih obveznosti države članice na podlagi prava Unije, na primer v zvezi z zagotavljanjem polnega učinka Direktive 2000/78, so države članice odgovorne za nastalo škodo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Drugič, kot je bilo poudarjeno v pisnih stališčih Irske, ne bi bilo v skladu s širokim poljem proste presoje držav članic, ki je vsebovano v členu 4(2) Direktive 2000/78, v zvezi z določitvijo bistvenih, legitimnih in upravičenih poklicnih zahtev zaradi narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja, da ima prepoved diskriminacije zaradi vere horizontalni neposredni učinek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Tretjič, kot je tudi poudarjeno v pisnih stališčih Irske, v nasprotju z drugimi razlogi za diskriminacijo iz člena 19 PDEU med nacionalnimi ustavnimi tradicijami ni zadostnega soglasja o okoliščinah, v katerih je lahko različno obravnavanje na podlagi vere bistveno, legitimno in upravičeno. Sprejetje člena 17 PDEU in člena 4(2) Direktive 2000/78 to jasno prikazuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Zato na drugo vprašanje predlagam naslednji odgovor:</TXT><P>V okoliščinah postopka v glavni stvari ni potrebno, da se ne uporabi določba nacionalnega prava – kot je v obravnavanem primeru prva možnost člena 9(1), AGG (Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz, splošni zakon o enakem obravnavanju) – v skladu s katero je različno obravnavanje zaradi vere pri zaposlovanju v verskih skupnostih in z njimi povezanih ustanovah zakonito, tudi kadar ob upoštevanju tega, kako se ta verska skupnost dojema glede na njeno pravico do samoodločbe, pripadnost neki veri pomeni upravičeno poklicno zahtevo, če te določbe ni mogoče razlagati v skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78.</P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">F.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sklepne pripombe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Člen 9 AGG je problematična določba. Bil je deležen kritik pri upoštevnem nadzornem odboru za človekove pravice v okviru Združenih narodov v zvezi z njegovo skladnostjo s Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0146"><P>CERD/C/DEU/C0/19‑22, z dne <DATE ISO="20150630">30. junija 2015</DATE>, 86. Zasedanje, točka 15. Glej tudi poročilo o diskriminaciji na podlagi rase, str. 43.</P></NOTE> Enkrat je bil predmet postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, ki ga je začela Komisija proti Nemčiji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0147"><P>Komisija je <DATE ISO="20091029">29. oktobra 2009</DATE> Nemčiji poslala obrazloženo mnenje v zvezi s tem. Glej IP/09/1620. Glej europa.eu/rapid/press-release_IP-09-1620_en.htm. Postopek je bil naknadno prekinjen.</P></NOTE> izpodbijal pa ga je tudi nemški vladni organ, odgovoren za nadzor skladnosti s protidiskriminacijskim pravom v navedeni državi članici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0148"><P>Zweiter Gemeinsamer Bericht der Antidiskriminierungsstelle des Bundes und der in ihrem Zuständigkeitsbereich betroffenen Beauftragten der Bundesregierung und des Deutschen Bundestages, 13 August 2013, Bundestags-Drucksache (publikacija nemškega zveznega parlamenta) 17/14400.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="29"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Iz dejstva, da v Nemčiji verske organizacije zaposlujejo približno 1,3 milijona ljudi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0149"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibid</HT>., stran 238.</P></NOTE> je očitno, da je v javno sfero te države članice vključenih veliko cerkva in povezanih organizacij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0150"><P>McColgan, A., <HT TYPE="ITALIC">Religion and inequality in the European framework</HT>, Zucca in Ungereanu, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 215 in 230. O kompleksnosti, ki nastane, ko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0151" REF.END="QE0151"/>javna in zasebna sfera trčita skupaj<QUOT.END REF.START="QS0151" CODE="201C" ID="QE0151"/> na področju vere glej Mancini in Rosenfeld, <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 162. Neki kritik je trdil, da sodbi Sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170314">14. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Bougnaoui in ADDH</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:204">EU:C:2017:204</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>G4S Secure Solutions</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:203">EU:C:2017:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) kažeta na to, da obstaja nepripravljenost na to, da bi se vera vrnila v civilno družbo. Glej Robin-Olivier, S., Neutraliser la religion dans l‘entreprise?: Arrêts G4S Secure Solutions et Bougnaoui (CJCE, 14 mars 2017, aff. C‑157/15 et C‑188/15), RTDEur., 2, (2017), str. 229.</P></NOTE> Vseeno menim, da so se napetosti, ustvarjene v tem primeru, kot so se konkretizirale v postopku v glavni stvari, zgladile s sprejetjem člena 17 PDEU, člena 4(2) Direktive 2000/78 in priznavanjem pravice verskim organizacijam do avtonomije in samoodločbe kot temeljne pravice, ki jo varuje pravo Unije, s povezanimi učinki členov 10, 12 in 52(3) Listine.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Odgovor na vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Zato Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je postavilo Bundesarbeitsgericht (delovno sodišče, Nemčija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 4(2) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne <DATE ISO="20001127">27. novembra 2000</DATE> o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da delodajalec, kakršen je nasprotna stranka v obravnavanem primeru – oziroma cerkev zanj – ne more sam zavezujoče odločiti, ali pripadnost kandidata določeni veri zaradi narave tega dela ali zaradi okoliščin, v katerih se izvaja, pomeni bistveno, legitimno in upravičeno poklicno zahtevo glede na njegovo oz. cerkveno etiko.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V okoliščinah postopka v glavni stvari ni potrebno, da se ne uporabi določba nacionalnega prava – kot je v obravnavanem primeru prva možnost člena 9(1) AGG (Allgemeines Gleichbehandlungsgesetz, splošni zakon o enakem obravnavanju) – v skladu s katero je različno obravnavanje zaradi vere pri zaposlovanju pri verskih skupnostih in z njimi povezanih ustanovah zakonito, tudi kadar ob upoštevanju tega, kako se ta verska skupnost dojema glede na njeno pravico do samoodločbe, pripadnost neki veri pomeni upravičeno poklicno zahtevo, če te določbe ni mogoče razlagati v skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4(2) Direktive 2000/78 mora nacionalno predložitveno sodišče pri presoji bistvenih, legitimnih in upravičenih poklicnih zahtev ob upoštevanju narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja, in etike organizacije, upoštevati naslednje:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>pravica verskih organizacij do avtonomije in samoodločbe je temeljna pravica, ki je priznana s pravom Unije in ki jo to varuje, kot je izražena s členoma 10 in 12 Listine. Člen 4(2) Direktive 2000/78, zlasti v njem naveden sklic na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0152" REF.END="QE0152"/>etiko<QUOT.END REF.START="QS0152" CODE="201C" ID="QE0152"/> verskih organizacij, je treba razlagati v skladu s to temeljno pravico;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>člen 4(2) Direktive 2000/78 daje državam članicam široko, a ne neomejeno prosto presojo v zvezi v zvezi s poklicnim delom, za katero pomeni vera ali prepričanje bistveno, legitimno in upravičeno poklicno zahtevo zaradi narave dela ali okoliščin, v katerih se izvaja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(iii)</NO.P><TXT>sklic na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0153" REF.END="QE0153"/>ustavne določbe in načela države članice<QUOT.END REF.START="QS0153" CODE="201C" ID="QE0153"/> v prvem pododstavku člena 4(2) Direktive 2000/78, če se razlaga ob upoštevanju člena 17(1) PDEU, pomeni, da je treba Direktivo 2000/78 izvajati tako, da spoštuje model, ki ga je izbrala posamezna država članica za odnose med cerkvijo ter verskimi združenji ali skupnostmi in državo, in ne posega vanj;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="30"?><ITEM><NP><NO.P>(iv)</NO.P><TXT>izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0154" REF.END="QE0154"/>upravičen<QUOT.END REF.START="QS0154" CODE="201C" ID="QE0154"/> iz člena 4(2) Direktive 2000/78 zahteva analizo, ali so poklicne zahteve, ki vključujejo neposredno diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, ustrezno prilagojene varstvu pravice nasprotne stranke do avtonomije in samoodločbe v smislu, da so primerne za namen uresničevanja tega cilja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(v)</NO.P><TXT>izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0155" REF.END="QE0155"/>bistven, legitimen<QUOT.END REF.START="QS0155" CODE="201C" ID="QE0155"/> zahtevata analizo povezave med zadevnim delom in razglašenim poslanstvom nasprotne stranke;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(vi)</NO.P><TXT>v skladu z zahtevo iz člena 4(2) Direktive 2000/78, da je treba različno obravnavanje izvajati glede na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0156" REF.END="QE0156"/>splošna načela prava<QUOT.END REF.START="QS0156" CODE="201C" ID="QE0156"/>, ter pristopom ESČP, da se člen 9(2) EKČP razlaga v smislu ugotavljanja, ali pravica verske organizacije do avtonomije in samoodločbe povzroča nesorazmerne učinke glede na druge pravice, ki jih varuje EKČP, je treba vpliv v smislu sorazmernosti na legitimnost zagotavljanja polnega učinka prepovedi diskriminacije zaradi vere ali prepričanja na podlagi Direktive 2000/78 pretehtati glede na pravico nasprotne stranke do avtonomije in samoodločbe, pri čemer se ustrezno upošteva dejstvo, da člen 3 Direktive 2000/78 ne razlikuje med zaposlovanjem in odpustitvijo.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>