EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.10.2025
COM(2025) 662 final
2025/0338(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leta 2026, 2027 in 2028, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (SRP) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) določa cilje, ki se med drugim uporabljajo pri določanju ribolovnih možnosti, tj. omejitev ulova in ribolovnega napora. Cilj je zagotoviti, da je ribištvo EU ekološko ter gospodarsko in družbeno trajnostno. Evropski parlament in Svet sta sprejela uredbi (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472 o vzpostavitvi večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode (v nadaljnjem besedilu: večletni načrt za Severno morje in večletni načrt za zahodne vode), v katerih je za nekatere staleže določeno, kako naj se ti cilji dosežejo pri določanju ribolovnih možnosti.
Ribolovne možnosti se za večino staležev določijo vsako leto, za nekatere staleže pa vsaki dve do štiri leta.
Nekatere ribolovne možnosti določi EU samostojno, nekatere pa na podlagi dvostranskih ali večstranskih posvetovanj z državami nečlanicami EU.
Namen tega predloga je določiti ribolovne možnosti za nekatere:
–staleže, za katere EU samostojno določi ribolovne možnosti;
–staleže, ki se: (i) upravljajo skupaj z Združenim kraljestvom v Severnem morju in severozahodnih vodah, vključno z globokomorskimi staleži na navedenih območjih; (ii) upravljajo skupaj z Norveško in Združenim kraljestvom v Severnem morju; (iii) upravljajo skupaj z Norveško v Skagerraku in Kattegatu; ali (iv) ki so predmet posvetovanj z obalnimi državami Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC);
–staleže, ki jih upravljajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO); in
–staleže v vodah držav nečlanic EU.
Pristop k določanju ribolovnih možnosti
Ribolovne možnosti se določijo v skladu s členom 16(4) osnovne uredbe, ki se nanaša na cilje SRP ter večletna načrta za Severno morje in zahodne vode.
Komisija vsako leto objavi sporočilo, ki vsebuje pregled stanja ustreznih staležev na podlagi znanstvenega mnenja in pojasnjuje njen pristop k predlogu ribolovnih možnosti. Najnovejše letno sporočilo ima naslov Trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2026 (COM(2025) 296 final).
Komisija predlaga ribolovne možnosti, ki temeljijo na znanstvenem mnenju ter so v skladu s pristopom, opisanim v letnem sporočilu in v tem predlogu.
Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je med 28. majem in 27. junijem 2025 v odgovor na poziv Komisije pripravil letno ali večletno znanstveno mnenje o številnih staležih, zajetih v tem predlogu.
Ribolovne možnosti, ki so na voljo EU, se dodelijo državam članicam v skladu s členom 16(1) osnovne uredbe o načelu relativne stabilnosti.
Ribolovne možnosti, ki bodo predlagane pozneje
Ribolovne možnosti za avtonomne staleže EU, za katere znanstveno mnenje še ni na voljo, so v tem predlogu označene s „pm“ (pro memoria). Ko bo na voljo znanstveno mnenje, bo ta predlog posodobljen z neuradnimi dokumenti služb Komisije.
Prav tako bodo ribolovne možnosti za nekatere druge staleže predlagane glede na rezultate posvetovanj z državami nečlanicami EU, ki še niso zaključeni, in letnih zasedanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki še niso potekala. V zvezi s temi posvetovanji in letnimi zasedanji regionalnih organizacij za upravljanje ribištva Komisija predlaga, Svet pa sprejme stališča, ki se izrazijo v imenu EU. Za dvostranska posvetovanja z Združenim kraljestvom o skupnih staležih in v primeru letnih zasedanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva Komisija predlaga, Svet pa sprejme specifikacije večletnih stališč EU.
Ker posvetovanja z državami nečlanicami EU, še niso bila zaključena ali letna zasedanja nekaterih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva še niso potekala, je besedilo ustreznih uvodnih izjav in določb Uredbe Sveta (EU) 2025/202 vključeno v ta predlog v oglatih oklepajih, ribolovne možnosti pa so označene s „pm“. Vendar se pri določbah posodobijo datumi in sklicevanja.
Po zaključku posvetovanj z državami nečlanicami EU ali letnih zasedanj zadevnih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva bo ta predlog posodobljen z neuradnimi dokumenti služb Komisije.
Obveznost iztovarjanja
V skladu s členom 15 osnovne uredbe za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova, od 1. januarja 2019 velja obveznost iztovarjanja. To pomeni, da bi bilo treba ves ulov, vključno z ulovom pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, izvleči in obdržati na krovu ribiških plovil, evidentirati, iztovoriti in po potrebi odšteti od kvot. Vendar osnovna uredba določa nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja. Komisija je na podlagi skupnih priporočil držav članic sprejela delegirane uredbe, ki določajo podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova, ki dovoljujejo zavržke na podlagi izjeme de minimis ali izjeme zaradi visoke stopnje preživetja.
Od uvedbe obveznosti iztovarjanja in v skladu s členom 16(2) osnovne uredbe morajo ribolovne možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, saj zavržki načeloma niso več dovoljeni.
Ob upoštevanju zahtevane uporabe obveznosti iztovarjanja Komisija predlaga TAC na podlagi mnenja o ulovu ICES. Pri predlaganih kvotah EU se upoštevajo zavržki, do katerih pride na podlagi določenih izjem; te količine se ne bodo iztovarjale in vštevale v kvote, zato se odštejejo od kvot EU. Do izračuna navedenih količin so kvote EU za avtonomne staleže EU v tem predlogu označene kot „pm“. Poleg tega Komisija za staleže, za katere ICES izda le mnenje o iztovarjanju, na podlagi tega mnenja predlaga TAC.
Vsakoletna prilagodljivost
Člena 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 določata vsakoletno prilagodljivost za kvote za staleže, ki imajo tako „analitične ocene“ kot „previdnostne ocene“. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC na podlagi biološkega statusa staležev in zavez, doseženih s tretjimi državami, odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata.
Komisija predlaga izključitev vsakoletne prilagodljivosti v skladu s členoma 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za staleže: (i) z analitičnimi ocenami z biomaso, nižjo od Blim; (ii) s previdnostnimi ocenami, za katere ICES priporoča bodisi nični ulov bodisi prekinitev ciljnega ribolova; (iii) za katere bo dovoljen le prilov ali znanstveni ribolov; in (iv) za katere se EU in zadevne države nečlanice EU niso dogovorile o uporabi vsakoletne prilagodljivosti ali pa so izključile uporabo te prilagodljivosti na podlagi biološkega statusa staležev.
Člen 15(9) osnovne uredbe določa nadaljnjo vsakoletno prilagodljivost za kvote. Da pa bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila doseganje ciljev SRP, se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter člen 15(9) osnovne uredbe ne bi smeli uporabljati kumulativno.
Vsakoletno prilagodljivost za kvote na podlagi člena 15(9) osnovne uredbe bi bilo treba izključiti tudi za staleže, za katere je vsakoletna prilagodljivost izključena v skladu s členoma 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96.
Rekreacijski ribolov
Rekreacijski ribolov ima lahko znaten vpliv na staleže, pri katerih rekreacijski ribolov pomeni znaten del celotnega ulova teh staležev. Za take staleže je zato primerno upoštevati vse dejavnosti, ki bi lahko vplivale na staleže, ne glede na to, ali so te dejavnosti gospodarske ali rekreacijske. Komisija za doseganje ciljev SRP in po potrebi na podlagi člena 10(4) večletnega načrta za Severno morje in člena 11 večletnega načrta za zahodne vode predlaga ukrepe tudi za rekreacijski ribolov, med drugim z obale.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlagani ukrepi so skladni s cilji in pravili iz osnovne uredbe, večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode ter Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 (v nadaljnjem besedilu: uredba o jegulji).
•Skladnost z drugimi politikami EU
Predlagani ukrepi so skladni z drugimi politikami EU, zlasti z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva o morski strategiji). Namen navedene direktive je prispevati k doseganju dobrega okoljskega stanja, zlasti za deskriptor 3, ki zahteva, da so vse ribe in lupinarji, ki se izkoriščajo v komercialne namene, znotraj varnih bioloških meja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga tega predloga je člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog spada v izključno pristojnost EU, kot je navedeno v členu 3(1), točka (d), PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.
•Sorazmernost
S predlogom se ribolovne možnosti določijo in dodelijo državam članicam v skladu s cilji in pravili iz osnovne uredbe ter večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode ter z izidi nekaterih letnih zasedanj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki so že potekala. Zato bi bilo treba ribolovne možnosti določiti na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ter ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov pri mešanem ribolovu, kjer je to mogoče.
Države članice se na podlagi člena 16(6) in (7) ter člena 17 osnovne uredbe odločijo, kako se ribolovne možnosti, ki so jim na voljo, dodelijo ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, v skladu z določenimi merili iz navedenih členov. Zato imajo države članice pri razdeljevanju dodeljenih kvot potrebno polje proste presoje v skladu s svojim prednostnim socialno-ekonomskim modelom, da izkoristijo ribolovne možnosti, ki so jim na voljo.
•Izbira instrumenta
Uredba se šteje za najprimernejši instrument, saj omogoča določitev zahtev, ki se uporabljajo neposredno za države članice in zadevne gospodarske subjekte. To bo pripomoglo k pravočasnemu in usklajenemu izvajanju zahtev ter s tem k večji pravni varnosti.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
•Posvetovanja z deležniki
(a)Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev
Komisija se je posvetovala z deležniki, zlasti prek svetovalnih svetov, na podlagi svojega letnega sporočila Trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2026.
(b)Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje
Deležniki so v odgovorih na navedeno letno sporočilo predstavili svoja stališča o oceni stanja virov, ki jo je izvedla Komisija, in o ustreznem odzivu z ukrepi upravljanja. Komisija je njihove odgovore upoštevala pri oblikovanju tega predloga.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Strokovne skupine ICES in organi odločanja so oblikovali okvir za znanstveno mnenje ICES. Ta okvir je osnovan na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih, neodvisni strokovnjaki pa so ga strokovno pregledali. Znanstveno mnenje ICES se izda na podlagi navedenega okvira, da se omogoči uresničevanje ciljev in pravil osnovne uredbe ter večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode, kot je zahtevala Komisija.
Znanstveno mnenje ICES je odvisno predvsem od podatkov:
–(i) za staleže, za katere so na voljo celoviti nabori podatkov, ki omogočajo celovite analitične ocene glede na starost/dolžino, ICES pripravi ocene velikosti staležev in napovedi o tem, kako bodo različni scenariji izkoriščanja vplivali na te velikosti staležev (tabele scenarijev ulova). Na tej podlagi ICES oceni, kakšne prilagoditve ribolovnih možnosti so potrebne, da bo stalež na ravni, ki omogoča največji trajnostni donos (MSY) pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah. Za take staleže znanstveno mnenje, kadar je to mogoče, določa razpon vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo največji trajnostni donos (v nadaljnjem besedilu: razpon FMSY), kot je opredeljen v večletnih načrtih;
–(ii) za staleže, za katere je na voljo manj podatkov, ICES ne zagotovi scenarijev ulova, temveč opredeli dolgoročne trende lovnega prirasta, biomase in ribolovne umrljivosti. Na tej podlagi oceni ribolovne možnosti v skladu z največjim trajnostnim donosom, in sicer na podlagi približkov največjega trajnostnega donosa;
–(iii) za druge staleže, za katere so na voljo omejeni podatki, se ICES pri pripravi svojega mnenja o ravni ribolovnih možnosti opira na previdnostni pristop k upravljanju ribištva in uporablja določeno metodologijo. Za staleže, za katere je na voljo več podatkov, ICES opredeli dolgoročne trende lovnega prirasta, biomase in ribolovne umrljivosti, ne oceni pa približkov največjega trajnostnega donosa. Za staleže, za katere je na voljo najmanj podatkov, ICES opredeli trende ulova ali iztovarjanja.
Ocene ICES za staleže iz točk (i) in (ii) se imenujejo „analitične ocene“, mnenje pa se imenuje „mnenje na podlagi MSY“. Ocene za staleže iz točke (iii) se imenujejo „previdnostne ocene“, mnenje pa se imenuje „previdnostno mnenje“.
Za staleže iz točke (i) ICES vsako leto objavi mnenje. Za staleže iz točk (ii) in (iii) ICES ne izvaja ocene staležev in ne objavlja letnega mnenja. Za staleže iz točk (ii) in (iii) ICES ocenjuje dolgoročne trende. ICES zato meni, da se ocenjeni status navedenih staležev v obdobju iz mnenja ne bo bistveno spremenil. Za te staleže je mnenje, ki ga objavi ICES, najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za celotno obdobje iz mnenja. Komisija za avtonomne staleže EU, za katere ICES objavi mnenje, veljavno več let, predlaga določitev letnega TAC, ki zajema celotno obdobje iz mnenja, tj. obdobje dveh do treh let (večletni TAC).
Eden od ciljev SRP je obnoviti staleže do ravni, ki omogočajo MSY, in jih ohraniti na teh ravneh. Ta cilj je izrecno vključen v člen 2(2), drugi pododstavek, osnovne uredbe, ki določa, da se ta cilj „doseže […] za vse staleže [...] do leta 2020“. Komisija zato predlaga, da se ribolovne možnosti za ciljne staleže v okviru večletnih načrtov in za ciljne staleže, ki niso zajeti v večletnih načrtih, določijo v skladu z mnenjem na podlagi MSY.
Ribolovne možnosti za ciljne staleže v Severnem morju in zahodnih vodah, za katere je bilo izdano mnenje na podlagi MSY, se določijo na podlagi ustreznih večletnih načrtov. V njih je opredeljen razpon vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo MSY („razpon FMSY“) in tako zagotavljajo določeno stopnjo prilagodljivosti pod določenimi pogoji. Komisija je ICES pozvala, naj pripravi znanstveno mnenje, ki bo podlaga za izvajanje prilagodljivosti, in oceni, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te prilagodljivosti. Zgornji razpon vrednosti FMSY se lahko uporabi za določitev TAC, če je biomasa zadevnega staleža nad MSY Btrigger in samo če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokaza to potrebno, da se:
–v primeru mešanega ribolova dosežejo cilji, določeni v ustreznem večletnem načrtu, ali
–prepreči resna škoda, ki jo staležu povzroča dinamika staležev znotraj vrste ali med različnimi vrstami, ali
–omejijo velika nihanja med leti.
Ko je biomasa staleža nižja od MSY Btrigger, bi bilo treba ribolovne možnosti določiti na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase.
V skladu s členom 4(6) večletnega načrta za Severno morje in členom 4(7) večletnega načrta za zahodne vode bi bilo treba določiti ribolovne možnosti za ciljne staleže, da se zagotovi manj kot 5-odstotna verjetnost, da se biomasa zniža pod Blim. Kadar je na voljo mnenje na podlagi MSY, ki temelji na celovitih analitičnih ocenah glede na starost/dolžino, lahko ICES v svojem mnenju navede take verjetnosti (kratkoročno). Da se ta verjetnost doseže, bo morda treba ustrezno zmanjšati ribolovno umrljivost ciljnega staleža ali začasno ustaviti usmerjeni ribolov.
Za ciljne staleže s previdnostnimi ocenami, za katere mnenje na podlagi MSY ni na voljo, Komisija predlaga, da se ribolovne možnosti določijo na podlagi previdnostnega mnenja, ki je najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje in je v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.
Ribolovne možnosti za staleže prilova se predlagajo v skladu z mnenjem na podlagi MSY, če je na voljo. Za staleže prilova s previdnostnimi ocenami, za katere mnenje na podlagi MSY ni na voljo, se v tem predlogu ponovno uporablja previdnostno mnenje. Ribolovne možnosti za staleže prilova v Severnem morju in zahodnih vodah bi bilo treba prav tako določiti na podlagi ustreznih večletnih načrtov.
Pri določanju ribolovnih možnosti za staleže prilova bi bilo treba upoštevati tudi vidike mešanega ribolova na podlagi člena 5(3) večletnih načrtov za Severno morje in zahodne vode ter člena 16(4) osnovne uredbe v povezavi s členom 2(1) in (5), točki (c) in (f), navedene uredbe.
•Ocena učinka
Področje uporabe uredbe o ribolovnih možnostih je omejeno s členom 43(3) PDEU.
Namen tega predloga je preprečiti kratkoročne pristope v korist dolgoročne trajnostnosti. Upošteva pobude deležnikov in svetovalnih svetov, ki jih je ICES proučil in o njih dal pozitivno mnenje. Predlog Komisije za reformo SRP je temeljil na oceni učinka (SEC(2011) 891), v kateri je bilo navedeno, da je doseganje cilja največjega trajnostnega donosa sicer nujen pogoj za okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnost, vendar teh treh ciljev ni mogoče doseči ločeno.
Kar zadeva ribolovne možnosti za staleže regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in za staleže, ki se upravljajo skupaj s tretjimi državami, ta predlog v bistvu pomeni izvajanje mednarodno dogovorjenih ukrepov. Vsi vidiki, ki so pomembni za oceno možnih učinkov ribolovnih možnosti, se obravnavajo na stopnji priprave in vodenja mednarodnih posvetovanj, na katerih se EU s tretjimi državami dogovori o ribolovnih možnostih.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno.
•Temeljne pravice
Predlog je skladen s temeljnimi pravicami, zlasti tistimi, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog nima proračunskih posledic.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Spremljanje in skladnost bosta zagotovljena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/2842 Evropskega parlamenta in Sveta.
•
Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Avtonomni staleži EU
|
TAC
(vrsta ter ICES in druga območja)
|
Koda TAC
|
Predlagani TAC za leto 2026 (v tonah)
|
Predlagana sprememba TAC v primerjavi z letom 2025
|
Razlaga
|
|
morske spake
(Lophiidae)
južni Biskajski zaliv in iberske vode
8c, 9 in 10; vode EU Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) 34.1.1
|
ANF/8C3411
|
5 340
|
–2 %
|
ICES izda mnenje na podlagi MSY za dve različni vrsti morskih spak na tem območju: malo morsko spako (Lophius budegassa) in morsko spako (Lophius piscatorius).
Komisija predlaga, da se TAC določi na ravni vsote vrednosti iz mnenja na podlagi MSY in točkovne vrednosti FMSY za obe vrsti.
|
|
oslič
(Merluccius merluccius)
južni Biskajski zaliv in iberske vode
8c, 9 in 10; vode EU območja CECAF 34.1.1
|
HKE/8C3411
|
17 445
|
Ohranitev
|
ICES je izdal mnenje na podlagi MSY za ta stalež.
Komisija predlaga, da se TAC ohrani za leto 2025 in določi v skladu z mnenjem na podlagi MSY, med točkovno vrednostjo FMSY in najvišjo vrednostjo v razponu FMSY („MSY Fupper“). Predlaga, da se TAC določi v zgornjem razponu FMSY, med točko FMSY in MSY Fupper, v skladu s členom 4(5), točka (a), večletnega načrta za zahodne vode in ob upoštevanju, da je oslič vrsta, ki najbolj omejuje mešani ribolov. Poleg tega Komisija predlaga, da se TAC določi pod ravnjo MSY Fupper: (i) za dolgoročno zaščito staleža, za katerega so bili TAC od leta 2022 določeni nad točkovno vrednostjo FMSY; in (ii) ker je pri ribolovu, usmerjenem v osliča, prilov polak, biomasa staleža polaka pa ostaja pod Itrigger ter se je po podatkih ICES med letoma 2023 in 2024 zmanjšala.
|
|
šuri
(Trachurus spp.)
Iberske vode
9
|
JAX/09.
|
56 520
|
–5 %
|
ICES je izdal mnenje na podlagi MSY za ta stalež.
Komisija predlaga, da se TAC določi v skladu z mnenjem na podlagi MSY.
|
|
krilati rombi
(Lepidorhombus spp.)
južni Biskajski zaliv in iberske vode
8c, 9 in 10; vode EU območja CECAF 34.1.1
|
LEZ/8C3411
|
4 986
|
+12 %
|
ICES izda mnenje na podlagi MSY za dve različni vrsti krilatega romba na tem območju: Lepidorhombus whiffiagonis in Lepidorhombus Boscii.
Komisija predlaga, da se TAC določi na ravni vsote vrednosti iz mnenja na podlagi MSY in točkovne vrednosti FMSY za obe vrsti.
|
|
morska plošča
(Pleuronectes platessa)
Kattegat
|
PLE/03AS.
|
2 349
|
Ohranitev
|
ICES je izdal mnenje na podlagi MSY za ta stalež.
Ta TAC predstavlja delež (34 %) iz mnenja ICES za morsko ploščo v Kattegatu in Baltskem morju. Ta številka temelji na porazdelitvi ulova v letu 2024, ki je določena v mnenju ICES.
Komisija predlaga, da se TAC določi v skladu z mnenjem na podlagi MSY in pod najnižjo vrednostjo iz razpona FMSY („MSY F„lower““). Predlaga, da se TAC določi pod MSY Flower, saj sta pri ribolovu, usmerjenem v škampa, prilov trska in morski list, za staleže slednjih pa obstaja mnenje o ničnem ulovu.
|
|
morska plošča
Biskajski zaliv in iberske vode
8, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1
|
PLE/8/3411
|
Za leta 2026, 2027 in 2028:
99
|
–20 %
|
ICES ne more zagotoviti informacij o velikosti staleža ali ribolovnem pritisku, zato za ta stalež izda previdnostno mnenje. Zadnje mnenje, ki ga je objavil ICES, velja za leta 2026, 2027 in 2028.
Komisija predlaga, naj se TAC za leta 2026, 2027 in 2028 določi na podlagi previdnostnega mnenja.
|
|
polak
Biskajski zaliv
8a, 8b, 8d in 8e
|
POL/8ABDE.
|
Za leti 2026 in 2027:
712
|
–26 %
|
Mnenje ICES zajema tri TAC.
ICES je izdal mnenje na podlagi MSY za ta stalež. Zadnje mnenje, ki ga je objavil ICES, velja za leti 2026 in 2027.
V navedenem mnenju ICES ugotavlja, da biomasni indeks navedenega staleža ostaja nižji od Itrigger (79 % Itrigger in 104 % Iloss ) ter se je med letoma 2023 in 2024 zmanjšal za 11 %.
Poleg tega je Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) v okviru ocene navedenih TAC za leti 2026 in 2027 pregledal strokovno pogodbeno poročilo o teh TAC. V skladu s strokovnim pogodbenim poročilom in ob predpostavki povprečnega ribolovnega vedenja v obdobju 2021–2023:
-če bi bili navedeni TAC za leti 2026 in 2027 kumulativno določeni na ravni, ki jo priporoča ICES (tj. 703 ton), bi zaradi obveznosti iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom navedenega staleža, moralo eno ali več ribiških plovil pri mešanem ribolovu prenehati z ribolovom, tudi če bi še vedno imelo oziroma imela kvoto za druge vrste, kar bi povzročilo predčasno prepoved nekaterih vrst ribolova;
-zlasti: (i) zadevni francoski ribolov v Biskajskem zalivu naj bi se zaključil 11. septembra; (ii) zadevni španski ribolov v Kantabrijskem morju 5. septembra in (iii) zadevni španski ribolov v iberskih vodah 13. septembra;
-te prepovedi ribolova naj bi privedle do zmanjšanja skupne vrednosti iztovarjanj za vse vrste za zadevne segmente flote za 32 %, 28 % oziroma 27 % ter do „znatnih vplivov na njihovo socialno-ekonomsko uspešnost“; in
-TAC, potrebni za izvajanje ribolova do konca leta, naj bi znašali 834 ton, 148 ton oziroma 164 ton.
|
|
|
|
|
|
V svoji oceni: „STECF ugotavlja, da podatki, uporabljeni za izvedbo te analize, ne zajemajo ali predstavljajo trenutnih ribolovnih vzorcev v tej regiji, saj podatki za leto 2024 niso bili na voljo. Ker teh podatkov ni bilo, je bilo kot približek vrednosti za opis trenutnih ribolovnih vzorcev uporabljeno povprečje v obdobju 2021–2023. STECF se zaveda, da so bili leta 2024 v primerjavi s predhodnimi leti ribolovni vzorci verjetno drugačni, tudi zaradi prepovedi francoskega ribolova februarja 2024 (simulirano v ad hoc … [poročilo]) in znatnega zmanjšanja TAC polaka).“ Vendar je STECF v svoji oceni prav tako ugotovil, da je bilo „poročilo ustrezno zaključeno glede na dostopne podatke“.
Komisija zato v skladu s členom 5(3) večletnega načrta za zahodne vode in za vzpostavitev ravnovesja med nadaljevanjem mešanega ribolova (glede na morebitne resne socialno-ekonomske posledice v primeru nenadaljevanja) in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenega staleža ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti na ravni največjega trajnostnega donosa, predlaga, da se navedeni TAC za leti 2026 in 2027 določijo izključno za prilov in kumulativno na ravni nedavnih iztovarjanj (v letu 2024, po podatkih ICES, tj. 923 ton).
Kot je navedeno v strokovnem pogodbenem poročilu, če so bili TAC določeni na taki ravni:
-(i) zadevni francoski ribolov v Biskajskem zalivu naj bi se zaključil 16. decembra; (ii) zadevni španski ribolov v Kantabrijskem morju 22. septembra in (iii) zadevni španski ribolov v iberskih vodah 30. novembra; ter
-te prepovedi ribolova naj bi privedle do zmanjšanja skupne vrednosti iztovarjanj za vse vrste za zadevne segmente flote za 5 %, 23 % oziroma 7 %.
Ker so navedeni TAC izključno za prilov, se poleg tega predlaga, da se za navedene TAC izključi vsakoletna prilagodljivost v skladu s členoma 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96.
|
|
polak
Kantabrijsko morje
8c
|
POL/08C.
|
Za leti 2026 in 2027:
80
|
–26 %
|
Glej zgornjo razlago za polaka v Biskajskem zalivu.
|
|
polak
Iberske vode
9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1
|
POL/9/3411
in POL/93411P (dodatna količina za Portugalsko)
|
Za leti 2026 in 2027:
98
in 33 (dodatna količina za Portugalsko)
|
–26 %
in –26 %
|
Glej zgornjo razlago za polaka v Biskajskem zalivu.
|
|
brancin
Biskajski zaliv
8a in 8b
|
Ni relevantno
|
Ni relevantno
|
Ni relevantno
|
ICES izda mnenje na podlagi MSY za ta stalež in na tem območju.
Poleg tega je pri ribolovu, usmerjenem v osliča, prilov polak, biomasa staleža polaka pa ostaja nižja od Itrigger in se je po podatkih ICES med letoma 2023 in 2024 zmanjšala.
Komisija zato predlaga:
-da bi morali Francija in Španija pri določanju svojih kvot za komercialni ribolov skupaj zagotoviti, da vsota teh kvot, komercialnih zavržkov, iztovarjanja rekreacijskega ribolova in mrtvih zavržkov iz rekreacijskega ribolova ne presega MSY Flower za skupne odvzeme za razdelka ICES 8a in 8b (Biskajski zaliv), tj. 5 286 ton; ter
-da se za rekreacijski ribolov ohrani omejitev ulova 1 riba/na ribiča in na dan.
|
|
morski list
(Solea solea)
Biskajski zaliv
8a in 8b
|
SOL/8AB.
|
2 482
|
–1 %
|
ICES je izdal mnenje na podlagi MSY za ta stalež.
Komisija predlaga, da se TAC določi v skladu z mnenjem na podlagi MSY in točkovno vrednostjo FMSY, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju trenutnega zmanjšanja biomase (biomasa naj bi po napovedih za leto 2026 znašala približno 91 % MSY Btrigger, zato priporočeni celotni ulov ustreza točkovni vrednosti FMSY, zmanjšani za 9 %).
|
|
morski list
južni Biskajski zaliv in iberske vode
8c, 8d, 8e, 9 in 10; vode Unije območja CECAF 34.1.1
|
SOO/8CDE34
|
Za leti 2026 in 2027:
388
|
–28 %
|
TAC zajema tri vrste morskega lista na tem območju; morski listi (Solea solea) in dve drugi vrsti morskih listov.
ICES izda mnenje na podlagi MSY samo za morskega lista na tem območju. Zadnje mnenje, ki ga je objavil ICES, velja za leti 2026 in 2027.
Komisija za leti 2026 in 2027 predlaga določitev pod-TAC za morskega lista, tj. za vrsto, za katero ICES izda mnenje. Komisija predlaga, da se pod-TAC določi v skladu z mnenjem na podlagi MSY, tj. na 190 ton. Predlaga tudi, naj se TAC določi v skladu z mnenjem za morskega lista in ob upoštevanju deležev ulova treh vrst morskega lista (49 % morskega lista in 51 % drugih vrst morskega lista). Deleži ulova temeljijo na deležih ulova v obdobju 2022–2024 iz mnenja ICES.
|
|
mol
Biskajski zaliv
8
|
WHG/08.
|
Za leti 2026 in 2027:
990
|
–27 %
|
ICES izda mnenje na podlagi MSY za mola na podobmočju ICES 8 in v razdelku ICES 9a (Biskajski zaliv in iberske vode). Zadnje mnenje, ki ga je objavil ICES, velja za leti 2026 in 2027.
Komisija predlaga, naj se TAC za leti 2026 in 2027 določi v skladu z mnenjem na podlagi MSY.
|
Staleži iz Priloge 36, tabela F, k sporazumu o trgovini in sodelovanju
Poleg tega Komisija predlaga ribolovne možnosti za nekatere staleže iz Priloge 36, tabela F, k Sporazumu o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani(v nadaljnjem besedilu: sporazum o trgovini in sodelovanju). V navedeni prilogi so navedeni staleži, ki so prisotni samo v vodah ene pogodbenice.
|
TAC
(vrsta ter ICES in druga območja)
|
Koda TAC
|
Predlagani TAC za leto 2026 (v tonah)
|
Predlagana sprememba TAC v primerjavi z letom 2025
|
Razlaga
|
|
okati ribon
(Pagellus bogaraveo)
vode Azorov
10
|
SBR/10-
|
382
|
–3 %
|
ICES izda mnenje na podlagi MSY za ta stalež. Zadnje mnenje, ki ga je objavil ICES, velja za leti 2026 in 2027.
Komisija predlaga, da se TAC za 2026 določi v skladu z mnenjem na podlagi MSY.
|
|
valovito progasta raža v Biskajskem zalivu
8
– TAC v okviru TAC za raže na območjih 8 in 9
|
RJU/8-C.
– TAC v okviru SRX/89-C.
|
33
|
Ohranitev
|
ICES ne more zagotoviti informacij o velikosti staleža ali ribolovnem pritisku, zato za ta stalež izda previdnostno mnenje. Zadnje mnenje, ki ga je objavil ICES, velja za obdobje 2025–2028.
Komisija predlaga, da se TAC za leto 2026 izključno za prilov določi na isti ravni, kot jo je določil Svet leta 2024 na podlagi mnenja, veljavnega za obdobje 2025–2028.
Poleg tega Komisija predlaga, da se za leto 2026 ohranijo dodatne količine za ribolov v znanstvene namene, da se omogoči zbiranje podatkov iz ribolova na enaki ravni kot za leto 2025. Namen teh dodatnih količin je izboljšati razpoložljive znanstvene podatke iz ribolova.
|
|
valovito progasta raža v iberskih vodah
9
– TAC v okviru TAC za raže na območjih 8 in 9
|
RJU/9-C.
– TAC v okviru SRX/89-C.
|
50
|
Ohranitev
|
ICES ne more zagotoviti informacij o velikosti staleža ali ribolovnem pritisku, zato za ta stalež izda previdnostno mnenje. Zadnje mnenje, ki ga je objavil ICES, velja za obdobje 2025–2028.
Komisija predlaga, da se TAC izključno za prilov za leto 2026 določi na isti ravni, kot jo je določil Svet leta 2024 na podlagi mnenja, veljavnega za obdobje 2025–2028.
Poleg tega Komisija predlaga, da se za leto 2026 ohrani dodatna količina za ribolov v znanstvene namene, da se omogoči zbiranje podatkov iz ribolova na enaki ravni kot za leto 2025. Namen te dodatne količine je izboljšati razpoložljive znanstvene podatke iz ribolova.
|
Jegulja
ICES je izdal mnenje za celotno naravno območje razširjenosti jegulje (Anguilla anguilla), ki vključuje severovzhodni Atlantik in Sredozemsko morje. Glede na kritično stanje jegulje ICES:
–(i) v zadnjih dveh desetletjih dosledno priporoča, naj se umrljivost jegulje zaradi človekovih dejavnosti na celotnem naravnem območju razširjenosti ohranja čim bliže ničli;
–(ii) od leta 2021 priporoča, da bi bilo treba ob uporabi previdnostnega pristopa v vseh habitatih doseči nični ulov jegulje. To se nanaša na rekreacijski in gospodarski ulov ter vključuje ulov steklenih jegulj za obnovo staleža in akvakulturo;
–(iii) v mnenju z dne 30. maja 2022 navaja, da kljub prizadevanjem držav članic ni bil dosežen splošni napredek pri doseganju cilja za celotno EU, da v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj, na podlagi člena 2(4) uredbe o jegulji. Priporočil je tudi, da bi se morala ohranitvena prizadevanja osredotočati na ukrepe, za katere je po definiciji zelo verjetno, da bodo zmanjšali umrljivost in povečali število jegulj, ki dospejo na drstišča.
Mnenje ICES za leto 2026 bo objavljeno 4. novembra 2025.
Zaporedno trimesečno obdobje prepovedi ribolova jegulje je bilo določeno v uredbah o letnih ribolovnih možnostih za morske in brakične vode EU severovzhodnega Atlantika (od leta 2018 do leta 2022). Z Uredbo Sveta (EU) 2023/194 je bilo obdobje prepovedi ribolova jegulje v morskih in brakičnih vodah EU severovzhodnega Atlantika podaljšano na šest mesecev. Poleg tega je bil prepovedan tudi ves rekreacijski ribolov jegulje v navedenih vodah. Z uredbama Sveta (EU) 2024/257 in (EU) 2025/202 so bili navedeni ukrepi ohranjeni, za zagotovitev učinkovitega varstva srebrne jegulje, ki se seli iz Baltskega morja v Severno morje, pa vsebujeta zahtevo, da se obalne države članice podobmočja ICES 3, tj. Danska, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Finska in Švedska, dogovorijo o učinkovitih obdobjih prepovedi ribolova srebrne jegulje. Poleg tega so bili z Uredbo (EU) 2024/257 pojasnjeni pogoji za uporabo odstopanja za nadaljnji omejeni ribolov jegulje v obdobju selitve jegulje.
Glede na stalno kritično stanje jegulje Komisija za leto 2026 predlaga ohranitev ukrepov za jeguljo iz Uredbe (EU) 2025/202. Ta predlog bo posodobljen, potem ko bo ICES objavil svoje znanstveno mnenje za jeguljo v severovzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju za leto 2026.
2025/0338 (NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leta 2026, 2027 in 2028, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi možnostmi. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike (SRP), kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe, ter uredbama (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnih načrtov za nekatere staleže, ki se lovijo v Severnem morju in zahodnih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže. V skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti dodelijo državam članicam, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.
(2)Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo treba določiti v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013: (i) na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja; (ii) na podlagi dolgoročne perspektive; (iii) ob upoštevanju regionalnih posebnosti; in (iv) ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.
(3)Na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova, od 1. januarja 2019 velja obveznost iztovarjanja, čeprav se lahko uporabijo nekatere izjeme. Na podlagi skupnih priporočil držav članic in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija sprejela delegirane uredbe (EU) 2023/2459 in (EU) 2023/2623 o določitvi podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova.
(4)Pri ribolovnih možnostih za staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da zavržki načeloma niso več dovoljeni. Zato bi ribolovne možnosti morale temeljiti na količini celotnega ulova iz znanstvenega mnenja (če je na voljo), ki ga izda Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Količine, ki se lahko kot izjema od obveznosti iztovarjanja še naprej zavržejo, bi bilo treba odšteti od navedene količine celotnega ulov iz mnenja. Poleg tega bi morale biti ribolovne možnosti za staleže, za katere ICES izda le mnenje o iztovarjanju, določene na podlagi navedenega mnenja.
(5)V večletnih načrtih, vzpostavljenih z uredbama (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472, so določeni cilji in ukrepi za dolgoročno upravljanje staležev, zajetih v teh večletnih načrtih. Ribolovne možnosti za staleže iz člena 1(1) navedenih uredb (v nadaljnjem besedilu: ciljni staleži) bi bilo treba določiti v skladu z razponom vrednosti ribolovne umrljivosti, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY) (v nadaljnjem besedilu: razponi FMSY), ali na nižji ravni in v skladu z zaščitnimi ukrepi iz navedenih uredb. Razponi FMSY so določeni v ustreznih mnenjih ICES. Ribolovne možnosti za ciljne staleže, za katere ni mogoče določiti razponov FMSY, in staleže iz člena 1(4) navedenih uredb (staleži prilova) bi bilo treba določiti v skladu s cilji iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali, kadar ustrezne znanstvene informacije niso na voljo, v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 8, Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(6)V skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2018/973 in členom 4(7) Uredbe (EU) 2019/472 bi bilo treba določiti ribolovne možnosti za ciljne staleže, da se zagotovi manj kot 5-odstotna verjetnost, da se biomasa zniža pod mejno referenčno točko (Blim).
(7)V skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2018/973 in členom 8 Uredbe (EU) 2019/472, če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od ciljnih staležev: (i) nižja od MSY Btrigger , se sprejmejo popravni ukrepi, in sicer se zlasti določijo ribolovne možnosti na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša, da se upošteva zmanjšanje biomase; in (ii) nižja od Blim, bi bilo treba sprejeti nadaljnje popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev staleža na ravni, višje od tistih, ki omogočajo MSY. Ti popravni ukrepi lahko zlasti vključujejo prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti za navedene staleže ali druge staleže pri ribolovu.
(8)Za nekatere staleže ICES priporoča nični ulov ali majhen ulov ali pa napoveduje, da bi se manj kot 5-odstotna verjetnost, da se biomasa zniža pod Blim, lahko: (i) dosegla le z majhnim ulovom; (ii) dosegla le z ničnim ulovom oziroma (iii) ne bi bila dosežena niti z ničnim ulovom. Vendar je lahko v primeru, ko so bili TAC za navedene staleže določeni na navedenih ravneh, zaradi obveznosti iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom navedenih staležev pri mešanem ribolovu, eno ali več ribiških plovil primorano prenehati z ribolovom, tudi če imajo še vedno kvoto za druge vrste, kar lahko povzroči predčasno prepoved nekaterih vrst ribolova. Na podlagi člena 5(3) uredb (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472 ter člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v povezavi s členom 2(1) in (5), točki (c) in (f), navedene uredbe ter za vzpostavitev ravnovesja med nadaljevanjem mešanega ribolova (glede na morebitne resne socialno-ekonomske posledice v primeru nenadaljevanja) in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenega staleža ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti na ravni največjega trajnostnega donosa (MSY), je primerno določiti posebne TAC za prilove navedenih staležev. Navedene prilovne TAC bi bilo treba določiti na ravneh, ki: (i) preprečujejo tveganje predčasne prepovedi ribolova zaradi pomanjkanja kvot ribiških plovil za staleže, ulovljene kot prilov, kadar bi taka predčasna prepoved lahko kratkoročno imela resne socialno-ekonomske posledice; hkrati pa (ii) zagotavljajo ohranjanje zadevnih staležev, kadar ima lahko neohranjanje staležev resne dolgoročne okoljske in socialno-ekonomske posledice ter s tem povezane kratkoročne socialno-ekonomske posledice. Te prilovne TAC bi bilo treba določiti tudi na ravneh, ki temeljijo na specifičnih, zanesljivih in preverljivih dokazih o morebitnih predčasnih prepovedih ribolova, morebitnih kratkoročnih socialno-ekonomskih posledicah in dolgoročnih učinkih na okolje. Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za mešani ribolov, pri katerem se kot prilov ujamejo ribe iz navedenih staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k temu, da se biomasa ogroženih staležev obnovi na trajnostno raven.
(9)Da bi v največji možni meri zagotovili uporabo ribolovnih možnosti pri mešanem ribolovu v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, je ustrezno vzpostaviti skupen fond za izmenjavo kvot za tiste države članice, ki nimajo kvot za kritje svojega neizogibnega prilova na nekaterih območjih.
(10)V skladu s členom 2(2) in členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba za staleže, ki niso zajeti v uredbah (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472, kadar so na voljo ustrezne znanstvene informacije, ribolovne možnosti določiti v skladu s točkovno vrednostjo FMSY in po potrebi na ravneh, ki staleže obnavljajo nad ravnmi, ki omogočajo MSY. Kadar take informacije niso na voljo, bi bilo treba ribolovne možnosti določiti v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.
(11)Za nekatere staleže mnenje ICES velja več let in ostaja najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za celotno obdobje iz mnenja. V teh primerih bi bilo treba določiti letne TAC, ki zajemajo celotno obdobje iz mnenja (v nadaljnjem besedilu: večletni TAC). Če pa je v tem obdobju na voljo novo mnenje ICES, bi bilo treba čim prej po njegovi objavi zagotoviti, da večletni TAC ostanejo skladni z novim mnenjem. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da letni odbitki od količine celotnega ulova iz mnenja (zaradi upoštevanja izjem od obveznosti iztovarjanja) ostanejo skladni z razpoložljivimi podatki.
(12)V skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2019/472 morata Španija in Francija skupaj zagotoviti, da pri določanju svojih kvot za komercialni ribolov brancina (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 8a in 8b vsota teh kvot, komercialnih zavržkov, iztovarjanja rekreacijskega ribolova in mrtvih zavržkov iz rekreacijskega ribolova ne presega najnižje vrednosti iz razpona FMSY („MSY F“„lower“) za skupne odvzeme za navedeno območje, tj. 5 286 ton. Da bi Komisija lahko spremljala pravilno uporabo ciljev in pravil iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 in Uredbe (EU) 2019/472, bi morale države članice Komisiji predložiti informacije o teh kvotah.
(13)Dodatne ukrepe za rekreacijski ribolov brancina v razdelkih ICES 8a in 8b bi bilo treba ohraniti zaradi pomembnega vpliva rekreacijskega ribolova na ribolovno umrljivost navedenega staleža.
(14)Za nekatere staleže ICES priporoča ulov nad ravnjo majhnega ulova. Vendar je lahko v primeru, ko so bili TAC za navedene staleže določeni na navedenih ravneh, zaradi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom navedenih staležev pri mešanem ribolovu, eno ali več ribiških plovil primorano prenehati z ribolovom, tudi če imajo še vedno kvoto za druge vrste, kar lahko povzroči predčasno prepoved nekaterih vrst ribolova. Na podlagi člena 5(3) uredb (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472 ter člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v povezavi s členom 2(1) in (5), točki (c) in (f), navedene uredbe ter za vzpostavitev ravnovesja med nadaljevanjem mešanega ribolova (glede na morebitne resne socialno-ekonomske posledice v primeru nenadaljevanja) in potrebo po doseganju dobrega statusa navedenega staleža ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti na ravni največjega trajnostnega donosa (MSY), je primerno določiti posebne TAC za prilove navedenih staležev. Navedene prilovne TAC bi bilo treba določiti na ravneh, ki: (i) preprečujejo tveganje predčasne prepovedi ribolova zaradi pomanjkanja kvot ribiških plovil za staleže, ulovljene kot prilov, kadar bi lahko taka predčasna prepoved imela kratkoročno resne socialno-ekonomske posledice; hkrati pa (ii) zagotavljajo ohranjanje zadevnih staležev, kadar ima lahko neohranjanje staležev resne dolgoročne okoljske in socialno-ekonomske posledice ter s tem povezane kratkoročne socialno-ekonomske posledice. Te prilovne TAC bi bilo treba določiti tudi na podlagi specifičnih, zanesljivih in preverljivih dokazov o morebitnih predčasnih prepovedih ribolova, morebitnih kratkoročnih socialno-ekonomskih posledicah in dolgoročnih učinkih na okolje. Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za mešani ribolov, pri katerem se kot prilov ujamejo ribe iz navedenih staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k temu, da se biomasa ogroženih staležev obnovi na trajnostno raven.
(15)V skladu z ustreznim mnenjem ICES rekreacijski ulov polaka (Pollachius pollachius) v podobmočju ICES 8 in razdelku ICES 9a ni zanemarljiv. Zato je primerno določiti omejitve za rekreacijski ulov polaka v podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF) 34.1.1.
(16)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po objavi znanstvenega mnenja ICES za jeguljo za leto 2026.] [ICES je maja 2022 opozoril, da kljub prizadevanjem držav članic za obnovo jegulje (Anguilla anguilla) ni bil dosežen splošni napredek pri doseganju cilja za celotno Unijo, da v morje dospe vsaj 40 % biomase srebrnih jegulj, kot je določeno v členu 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007, in da glede umrljivosti niso bili opaženi jasni trendi. ICES je v svojem mnenju novembra 2025 znova priporočil, da bi bilo treba v primeru uporabe previdnostnega pristopa v vseh habitatih in v vseh življenjskih obdobjih določiti nični ulov jegulje, in sicer na celotnem naravnem območju njene razširjenosti, kar vključuje severovzhodni Atlantik in Sredozemsko morje. To se nanaša na rekreacijski in gospodarski ulov ter vključuje ulov steklenih jegulj za obnovo staleža in akvakulturo.]
(17)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po objavi znanstvenega mnenja ICES za jeguljo za leto 2026.] [Z Uredbo Sveta (EU) 2023/194 je bilo obdobje prepovedi vseh komercialnih ribolovnih dejavnosti za jegulje v morskih in brakičnih vodah Unije severovzhodnega Atlantika podaljšano na šest mesecev. Z njo je bil prepovedan tudi ves rekreacijski ribolov jegulje v navedenih vodah. Štelo se je, da bi bil stalež bolje zaščiten s šestmesečnim obdobjem prepovedi ribolova kot z ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi, ki so se izvajali do leta 2022. Prav tako se je štelo, da bi podaljšano obdobje prepovedi ribolova pospešilo doseganje cilja, določenega v členu 2(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007, da v morje dospe vsaj 40 % srebrnih jegulj. Z uredbama Sveta (EU) 2024/257 in (EU) 2025/202 so bili navedeni ukrepi ohranjeni, hkrati pa so bila pojasnjena merila za določitev obdobja prepovedi ribolova in morebitno odstopanje za nadaljnji omejeni ribolov jegulje v obdobju selitve jegulje. Glede na stalno kritično stanje jegulje je primerno, da se navedeni ukrepi ohranijo v letu 2026.]
(18)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po objavi znanstvenega mnenja ICES za jeguljo za leto 2026.] [Na podlagi Uredbe (ES) št. 1100/2007 je obnavljanje staleža steklene jegulje ohranitveni ukrep, ki so ga nekatere države članice izbrale v svojih načrtih za upravljanje jegulje. Da bi lahko navedene države članice še naprej izvajale navedeni ukrep, se lahko zahteva ulov steklene jegulje v morskih in brakičnih vodah Unije severovzhodnega Atlantika v ustreznem času leta in po možnosti med njihovim glavnim obdobjem selitve. Zato lahko države članice dovolijo, da se ribolov steklene jegulje izključno za obnovo staleža nadaljuje dodatnih 50 dni v glavnem obdobju selitve steklene jegulje.]
(19)ICES je v svojem mnenju za nekatere staleže morskih psov in skatov (skati, morskih psi, raže) za leto 2026 priporočil nični ulov zaradi njihovega slabega stanja ohranjenosti ali kadar bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Zato bi bilo treba prepovedati ribolov takih vrst. Poleg tega se na podlagi člena 15(4), točka (a), Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja ne uporablja za vrste, katerih ulov je prepovedan. Ob naključnem ulovu se navedene vrste ne bi smele poškodovati in bi se morale takoj izpustiti. Ne šteje se, da se z zavržki takih morskih psov in skatov znatno poveča ribolovna umrljivost; ti zavržki podpirajo ohranitev navedenih staležev, saj je zanje značilna visoka stopnja preživetja, potem so se jih zavrže.
(20)Za povečanje uporabe ribolovnih možnosti je primerno dovoliti prožno ureditev za nekatera območja TAC, če gre za isti biološki stalež.
(21)Člena 3 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 določata vsakoletno prilagodljivost za kvote za staleže, za katere veljata tako previdnostni kot analitski TAC. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 in 4 navedene uredbe ne uporabljata, na podlagi biološkega statusa staležev in zavez, doseženih s tretjimi državami. Poleg tega člen 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa nadaljnjo vsakoletno prilagodljivost za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila doseganje ciljev SRP, se vsakoletna prilagodljivost za kvote iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ter člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ne bi smela uporabljati kumulativno. Vsakoletno prilagodljivost za kvote iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba izključiti tudi za staleže, za katere se izključi vsakoletna prilagodljivost iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96.
(22)Kadar določeni stalež lovi le ena država članica, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pooblastiti za določitev TAC za navedeni stalež. Tako pooblastilo je ustrezno, če država članica pri določanju ravni TAC upošteva cilje in pravila iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 in iz uredb (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472. Da bi Komisija lahko spremljala pravilno uporabo ciljev in pravil iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter uredb (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472, bi morale države članice Komisiji predložiti informacije o navedenih TAC. Poleg tega lahko Komisija od Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) zahteva, naj oceni te TAC, in če STECF oceni, da ti TAC niso skladni s cilji in pravili iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter uredb (EU) 2018/973 in (EU) 2019/472, bi morale države članice TAC spremeniti v skladu z mnenjem STECF.
(23)Določiti je treba omejitve ribolovnega napora za morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES 7e) v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2019/472.
(24)V skladu s členi 6, 11, 13 in 16 Uredbe (EU) 2023/2053 Evropskega parlamenta in Sveta je treba določiti zgornje meje ribolovnega napora za tuna (Thunnus thynnus) na delu območja Konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), zlasti v Atlantskem oceanu vzhodno od 45°Z .
(25)Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2023/2842 Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z ulovom in ribolovnim naporom za staleže, ki jih ureja ta uredba.
(26)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju NEAFC.] [Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je na letnem zasedanju leta 2024 za pogodbenice NEAFC sprejela TAC v zvezi s kljunatim okunom (Sebastes mentella) v mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 2 za leto 2025, ki se lahko lovi v obdobju od 1. julija 2025 do 30. novembra 2025. Kvoto Unije za rdečega okuna na tem območju za leto 2025 bi bilo treba določiti na ravni zadevnega TAC. Poleg tega bi morale države članice ribiška plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, prepovedati usmerjeni ribolov rdečega okuna, ko pogodbenice NEAFC v celoti izkoristijo TAC in se ribolov prepove.]
(27)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju NEAFC.] [Skuša (Scomber scombrus), sinji mol (Micromesistius poutassou) in atlantsko-skandinavski sled (Clupea harengus) v severovzhodnem Atlantiku so predmet posvetovanj obalnih držav o upravljanju ribištva za navedene staleže in so tudi staleži, ki jih upravlja NEAFC. Unija je pri teh posvetovanjih sodelovala na podlagi stališč, ki jih je Svet potrdil 10. oktobra 2024. Izid teh posvetovanj je dokumentiran v odobrenem zapisniku za atlantsko-skandinavskega sleda v severovzhodnem Atlantiku za leto 2025, podpisanem 18. oktobra 2024, za sinjega mola v severovzhodnem Atlantiku za leto 2025, podpisanem 16. oktobra 2024, in za skušo v severovzhodnem Atlantiku za leto 2025, podpisanem 22. oktobra 2024. NEAFC je na letnem zasedanju leta 2024 sprejela priporočila o ohranitvenih in upravljalnih ukrepih za atlantsko-skandinavskega sleda, sinjega mola in skušo za leto 2025. Zato je primerno določiti TAC za atlantsko-skandinavskega sleda, sinjega mola in skušo v severovzhodnem Atlantiku za leto 2025 na ravni ribolovnih možnosti, dogovorjeni v zadevnih odobrenih zapisnikih obalnih držav in priporočilih NEAFC.]
(28)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju ICCAT.] [Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je na letnem zasedanju leta 2024 ohranila obstoječe ukrepe za nekatere staleže na območju Konvencije ICCAT. Poleg tega je ICCAT povečala TAC za leto 2025 v primerjavi z letom 2024 za veleokega tuna (Thunnus obesus) in severnoatlantsko mečarico (Xiphias gladius). Prav tako je ICCAT prepoved uporabe naprav za zbiranje rib za ribolov tropskega tuna prestavila na pozneje v letu in njeno trajanje skrajšala na 45 dni. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]
(29)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju CCAMLR.] [Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) je na letnem zasedanju leta 2024 sprejela omejitve ulova za staleže na območju Konvencije CCAMLR za obdobje od 1. decembra 2024 do 30. novembra 2025. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]
(30)Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na svojem letnem zasedanju leta 2025 določila naslednje ukrepe na svojem območju pristojnosti za leto 2026: (i) ohranila je obstoječe ukrepe, sprejete za rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares); (ii) pregledala je omejitve ulova za veleokega tuna; in (iii) sprejela je omejitve ulova za črtastega tuna (Katsuwonus pelamis). Navedene ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. [Kvoto Unije za črtastega tuna na območju pristojnosti IOTC za leto 2026 bi bilo treba dodeliti državam članicam v skladu z dogovorom, doseženim med zadevnimi državami članicami o ključu za dodelitev za navedeni stalež, ki upošteva [X]].
(31)Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) je načrtovano od 2. do 6. marca 2026. Zato bi bilo treba na območju Konvencije SPRFMO do letnega zasedanja in do določitve TAC za leto 2026 začasno ohraniti obstoječe ukrepe, ki so funkcionalno povezani s TAC.
(32)Medameriška komisija za tropskega tuna (IATTC) je na svojem letnem zasedanju leta 2025 spremenila nekatere obstoječe ukrepe, ki se uporabljajo na območju Konvencije IATTC, hkrati pa ohranila število plavajočih naprav za zbiranje rib za leto 2026. Navedene ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.
(33)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju CCSBT.] [Komisija za ohranitev južnega tuna (CCSBT) je na letnem zasedanju leta 2023 sprejela TAC za južnega tuna (Thunnus maccoyii) za triletno obdobje od leta 2024 do leta 2026. Navedeni ukrep bi bilo treba prenesti v pravo Unije za leto 2025.]
(34)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju SEAFO.] [Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) je na letnem zasedanju leta 2024 za obdobje 2025–2026 ohranila TAC na območju Konvencije SEAFO, ki so bili določeni za leto 2024. Vendar se je TAC za patagonsko zobato ribo (Dissostichus eleginoides) na podobmočju SEAFO D za leto 2025 v primerjavi z letom 2024 povečal za 13 ton. Navedene ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]
(35)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po letnem zasedanju WCPFC.] [Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) je na letnem zasedanju leta 2024 za leto 2025 ohranila ukrepe, sprejete za leto 2024. Navedene ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]
(36)Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na 47. letnem zasedanju leta 2025 sprejela ribolovne možnosti za leto 2026 za nekatere staleže na območju Konvencije NAFO. Prav tako je za leto 2026 ohranila ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi za severnega kratkoplavutega lignja (Illex illecebrosus) na podobmočjih NAFO 3 in 4 ter rumenorepo limando (Limanda ferruginea) v razdelkih NAFO 3LNO, da bi se čim bolj zmanjšale ravni prilova neciljnih vrst, in brez katerih bi bilo treba zmanjšati ribolovne možnosti za ta staleža, da bi zaščitili neciljne vrste. Navedene ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.
(37)Na letnem zasedanju SIOFA (Sporazum o ribolovu v južnem Indijskem oceanu) leta 2025 so bili revidirani obstoječi ukrepi za globokomorske morske pse, vključno z obstoječim zaprtjem ribolovnih območij in seznamom vrst morskih psov, za katere je prepovedan usmerjeni ribolov na območju Sporazuma SIOFA. Poleg tega je SIOFA sprejel nov ukrep za bentoški ribolov, ki vključuje zaprtje določenih območij za vse dejavnosti pridnenega ribolova, na določenih območjih pa se dovoli le pridneni ribolov s parangalom. Navedene ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.
(38)Na podlagi člena 498(2) Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju) se Unija in Združeno kraljestvo letno posvetujeta, da se do 10. decembra vsako leto dogovorita o TAC za naslednje leto za staleže iz Priloge 35 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju. Če se o TAC ne dogovorita do 10. decembra, morata pogodbenici posvetovanja nemudoma nadaljevati, da bi se dogovorili o TAC, kot zahteva člen 499(1) Sporazuma o trgovini in sodelovanju.
(39)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po zaključku posvetovanj med Unijo in Združenim kraljestvom.] [Unija se je leta 2024 z Združenim kraljestvom dvostransko posvetovala o določitvi velikega števila TAC za leto 2025 za staleže iz Priloge 35 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju. Navedena posvetovanja so bila izvedena na podlagi člena 498(2), (4) in (6) Sporazuma o trgovini in sodelovanju. Unija je pri teh posvetovanjih sodelovala na podlagi stališča Unije, ki ga je Svet potrdil 7. oktobra 2024, in v skladu z delovnimi dokumenti služb Komisije, ki jih je Svet potrdil 5., 8. in 19. novembra ter 2. decembra 2024. Izid posvetovanj je bil dokumentiran v zapisniku, podpisanem 6. decembra 2024. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo zato treba določiti na ravneh, določenih v navedenem zapisniku, druge ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, prav tako določenimi v navedenem zapisniku, pa bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]
(40)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po zaključku posvetovanj med Unijo, Združenim kraljestvom in Norveško.] [Unija, Združeno kraljestvo in Norveška so se leta 2024 na tristranskih sestankih posvetovali o šestih deljenih staležih, ki se upravljajo skupaj na območjih v njihovi pristojnosti, da bi se dogovorili o upravljanju teh staležev, vključno z ribolovnimi možnostmi za leto 2025. Ta posvetovanja so potekala med 4. novembrom in 2. decembrom 2024 na podlagi stališča Unije, ki ga je Svet potrdil 7. oktobra 2024, in v skladu z delovnim dokumentom služb Komisije, ki ga je Svet potrdil 8. novembra 2024. Izid posvetovanj je bil dokumentiran v odobrenem zapisniku, ki so ga vodje delegacij podpisali 2. decembra 2024. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti na ravni, dogovorjeni z Združenim kraljestvom in Norveško, druge določbe tega odobrenega zapisnika pa bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]
(41)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po zaključku posvetovanj med Unijo in Norveško.] [Unija je organizirala dvostranska posvetovanja z Norveško o sedmih deljenih staležih, ki se upravljajo skupaj v Skagerraku (trska (Gadus morhua), vahnja (Melanogrammus aeglefinus), atlantski sled (Clupea harengus), severna kozica (Pandalus borealis), morska plošča (Pleuronectes platessa), papalina (Sprattus sprattus) in mol (Merlangius merlangus)), da bi se dogovorili o upravljanju teh staležev in ribolovnih možnostih za leto 2025 ter o izmenjavi kvot in ureditvah dostopa. Ta posvetovanja, izvedena na podlagi stališča Unije, ki ga je Svet potrdil 4. oktobra 2024, so bila zaključena 5. decembra 2024, izid posvetovanj pa je bil dokumentiran v treh odobrenih zapisnikih, ki so jih vodje delegacij podpisali 5. decembra 2024. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo treba določiti na ravni, dogovorjeni z Norveško, druge določbe iz navedenih odobrenih zapisnikov pa bi bilo treba prenesti v pravo Unije.]
(42)[Uvodna izjava in ustrezne določbe bodo posodobljene po zaključku posvetovanj med Unijo ter vlado Grenlandije in vlado Danske.] [Pogodbenici sta se v skladu s postopkom iz Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in protokola o izvajanju navedenega sporazuma dogovorili, da se raven ribolovnih možnosti, ki so za leto 2025 Uniji na voljo v grenlandskih vodah, določi na ravni, kot je bila dogovorjena in določena v navedenem protokolu o izvajanju, kar se potrdi z izmenjavo pisem, kot je določeno v členu 12(8) navedenega sporazuma, po začasni uporabi protokola o izvajanju s strani obeh pogodbenic. Zadevne ribolovne možnosti bi bilo zato treba določiti na ravni, določeni v protokolu o izvajanju, in ob upoštevanju prenosov na Norveško, kot so bili dogovorjeni v okviru dvostranskih posvetovanj o ribištvu med Unijo in Norveško za leto 2025.]
(43)S Pogodbo z dne 9. februarja 1920 o Spitzbergih (Svalbard) (v nadaljnjem besedilu: Pariška pogodba iz leta 1920) je vsem njenim pogodbenicam zagotovljen enak in nediskriminatoren dostop do virov okoli Svalbarda, kar velja tudi za ribolov. Stališče Unije glede tega dostopa je opredeljeno v več verbalnih notah Norveški, pri čemer so zadnje z dne 26. februarja 2021, 28. junija 2021, 1. avgusta 2022 in 26. oktobra 2023. Kar zadeva ribolovne možnosti za snežne morske pajke (Chionoecetes spp.) okoli Svalbarda, je primerno omejiti število ribiških plovil, ki jim je dovoljeno izvajati take ribolovne dejavnosti, s čimer bi bilo izkoriščanje snežnega morskega pajka okoli Svalbarda skladno z nediskriminatornimi pravili upravljanja, ki jih določi Norveška, saj je to območje je v skladu z zadevnimi določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in Pariške pogodbe iz leta 1920 pod suverenostjo in jurisdikcijo Norveške. Dodelitev takih ribolovnih možnosti državam članicam je omejena na leto 2026. V Uniji so za zagotavljanje skladnosti z veljavno zakonodajo odgovorne predvsem države članice zastave.
(44)[Uvodna izjava in ustrezne določbe o staležih na severovzhodu Arktike bodo posodobljene, ko bodo na voljo ustrezne informacije.] [Kar zadeva ribolovne možnosti za trsko na severovzhodu Arktike, je primerno določiti kvoto Unije za trsko v vodah Svalbarda in mednarodnih vodah podobmočja ICES 1 in razdelka 2b za leto 2025 na podlagi referenčnega TAC za navedeni stalež in zgodovinskega ribolovnega deleža Unije v višini 2,8274 %. Navedeno kvoto Unije bi bilo treba dodeliti državam članicam v skladu s Sklepom Sveta 87/277/EGS, ob upoštevanju prilagoditev, potrebnih zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, kot je določeno v Prilogi 36, tabela E, k Sporazumu o trgovini in sodelovanju.]
(45)[Uvodna izjava in ustrezne določbe o ribolovnih možnostih v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele, bodo posodobljene, ko bodo na voljo ustrezne informacije.] [V skladu z izjavo Unije, ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane, odobreno v imenu Unije s Sklepom Sveta (EU) 2015/1565, je treba določiti največje število dovoljenj za ribolov hlastača, ki so Venezueli na voljo v vodah Unije za leto 2025.]
(46)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dovoljenjem posameznim državam članicam za upravljanje dodelitev ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni, za dodelitev dodatnih dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter za določitev oblik tabel za zbiranje in sporočanje informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(47)Za zagotovitev neprekinjene uporabe in preprečitev pravne negotovosti v obdobju od konca leta do datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za naslednje leto bi se morale določbe iz te uredbe, ki zadevajo prepovedi in zaprte sezone, še naprej uporabljati tudi na začetku leta 2027, dokler ne začne veljati uredba o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2027. Iz istih razlogov bi se morale določbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do 31. decembra 2028, še naprej uporabljati na začetku leta 2028 oziroma 2029 do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2028 oziroma 2029.
(48)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in zaščitili preživetje ribičev, bi bilo treba to uredbo uporabljati z učinkom od 1. januarja 2026. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti za čimprejšnjo zagotovitev pravne varnosti začeti veljati na dan objave.
(49)Zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) so ob koncu leta 2025 sprejele določene mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in so začeli veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Določbe iz te uredbe, s katerimi se taki ukrepi prenesejo v pravo Unije, bi bilo zato treba uporabljati retroaktivno. Zlasti ker ribolovna sezona na območju Konvencije CCAMLR traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne 1. decembra 2025, je ustrezno, da se zadevne določbe iz te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Poleg tega ribolovna sezona za zobate ribe na območju Sporazuma SIOFA traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so TAC za to skupino vrst določeni za obdobje od 1. decembra 2025, bi bilo treba TAC uporabljati od navedenega datuma. Taka retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo pogodbenice, prepovedano loviti na območju Konvencije CCAMLR in območju Sporazuma SIOFA brez dovoljenja –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
1.Ta uredba določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije.
2.Ribolovne možnosti iz odstavka 1 vključujejo:
(a)omejitve ulova za leto 2026 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, tudi za leti 2027 in 2028;
(b)omejitve ribolovnega napora za leto 2026, razen omejitev ribolovnega napora iz Priloge II, ki se uporabljajo od 1. februarja 2026 do 31. januarja 2027;
(c)ribolovne možnosti za obdobje od 1. decembra 2025 do 30. novembra 2026 za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR in za nekatere staleže na območju Sporazuma SIOFA; ter
(d)ribolovne možnosti za obdobje od 1. junija 2026 do 31. maja 2027 na območju Konvencije Komisije za ribištvo severnega Pacifika (NPFC).
Člen 2
Področje uporabe
1.Ta uredba se uporablja za naslednja ribiška plovila:
(a)ribiška plovila Unije in
(b)ribiška plovila tretjih držav v vodah Unije.
2.Ta uredba se uporablja tudi za:
(a)določen rekreacijski ribolov, kadar je takšen ribolov izrecno naveden v zadevnih določbah te uredbe, in
(b)gospodarski ribolov z obale.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:
(a)„ribiško plovilo tretje države“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države in je v njej registrirano;
(b)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;
(c)„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;
(d)„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:
(i)za ribolov, za katerega velja izjema od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4) do (7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, količino rib iz posameznega staleža, ki se lahko iztovori vsako leto;
(ii)za vse druge vrste ribolova količino rib iz posameznega staleža, ki se lahko ulovi vsako leto;
(e)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;
(f)„analitična ocena“ pomeni količinsko oceno trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, vključno s približki, ki so bili v znanstvenem pregledu označeni kot dovolj kakovostni za pripravo znanstvenega mnenja;
(g)„analitski TAC“ pomeni TAC, za katerega je na voljo analitična ocena;
(h)„previdnostni TAC“ pomeni TAC, za katerega analitična ocena ni na voljo, temveč je na voljo ocena, ki temelji na previdnostnem pristopu, ali pa ocena ni na voljo;
(i)„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa ribiških mrež, kot je določena v členu 6, točka (34), Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta;
(j)„register ribiške flote Unije“ pomeni register, ki ga je vzpostavila Komisija v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(k)„ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
(l)„instrumentna boja“ pomeni bojo, jasno označeno z edinstveno referenčno številko, ki omogoča identifikacijo njenega lastnika, in opremljeno s sistemom za satelitsko sledenje, ki omogoča spremljanje njenega položaja;
(m)„operativna boja“ pomeni vsako predhodno aktivirano in vključeno instrumentno bojo, nameščeno na morju na plavajočih napravah za zbiranje rib ali plavajočih objektih, ki oddaja podatke o položaju in druge razpoložljive informacije, kot so na primer približne meritve ultrazvočnega globinomera.
Člen 4
Ribolovna območja
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve ribolovnih območij:
(a)„območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja)“ pomeni geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta;
(b)„Skagerrak“ pomeni geografsko območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;
(c)„Kattegat“ pomeni geografsko območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;
(d)„funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
–53°30' S 15°00' Z,
–53°30' S 11°00' Z,
–51°30' S 11°00' Z,
–51°30' S 13°00' Z,
–51°00' S 13°00' Z,
–51°00' S 15°00' Z;
(e)„funkcionalna enota 25 razdelka ICES 8c“ pomeni geografsko morsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
–43°00' S 9°00' Z,
–43°00' S 10°00' Z,
–43°30' S 10°00' Z,
–43°30' S 9°00' Z,
–44°00' S 9°00' Z,
–44°00' S 8°00' Z,
–43°30' S 8°00' Z;
(f)„funkcionalna enota 26 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
–43°00' S 8°00' Z,
–43°00' S 10°00' Z,
–42°00' S 10°00' Z,
–42 00' S 8° 00' Z;
(g)„funkcionalna enota 27 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
–42°00' S 8°00' Z,
–42°00' S 10°00' Z,
–38°30' S 10°00' Z,
–38°30' S 9°00' Z,
–40°00' S 9°00' Z,
–40°00' S 8°00' Z;
(h)„funkcionalna enota 30 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje pod jurisdikcijo Španije v Cadiškem zalivu in v sosednjih vodah razdelka ICES 9a;
(i)„funkcionalna enota 31 razdelka ICES 8c“ pomeni geografsko morsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:
–43°30' S 6°00' Z,
–44°00' S 6°00' Z,
–44°00' S 2°00' Z,
–43°30' S 2°00' Z;
(j)„Cadiški zaliv“ pomeni geografsko območje v razdelku ICES 9a vzhodno od zemljepisne dolžine 7°23'48'' Z;
(k)„območje Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju antarktičnih živih morskih virov;
(l)„območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik)“ pomeni geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta;
(m)„območje Konvencije IATTC (Medameriška komisija za tropskega tuna)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko (Konvencija iz Antigve);
(n)„območje Konvencije ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku;
(o)„območje pristojnosti IOTC (Komisija za tuna v Indijskem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu;
(p)„območje Konvencije NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika)“ in „območja NAFO“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika;
(q)„upravno območje NAFO“ pomeni tisti del območja Konvencije NAFO, ki ne spada pod nacionalno jurisdikcijo;
(r)„območje Konvencije NPFC“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu;
(s)„območje Konvencije SEAFO (Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku;
(t)„območje Sporazuma SIOFA (Sporazum o ribolovu v južnem Indijskem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu;
(u)„območje Konvencije SPRFMO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu;
(v)„območje Konvencije WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika)“ pomeni geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana;
(w)„odprto morje Beringovega morja“ pomeni geografsko območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja;
(x)„območje prekrivanja med območjema konvencij IATTC in WCPFC“ pomeni geografsko območje, ki ga opredeljujejo naslednje meje:
–zemljepisna dolžina 150° Z,
–zemljepisna dolžina 130° Z,
–zemljepisna širina 4° J,
–zemljepisna širina 50° J.
NASLOV II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE
Poglavje I
Splošne določbe
Člen 5
TAC in dodelitve
1.TAC za ribiška plovila Unije v vodah Unije in nekaterih vodah zunaj Unije ter dodeljevanje teh TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.
2.Ribiškim plovilom Unije se lahko na podlagi dovoljenja zadevne obalne države dovoli ribolov v vodah pod ribolovno jurisdikcijo Ferskih otokov, Grenlandije, Norveške ter na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen ob upoštevanju TAC iz Priloge I k tej uredbe ter pogojev iz člena 22 te uredbe, dela A Priloge V k tej uredbi in Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta ter delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.
3.Ribiškim plovilom Unije se lahko na podlagi dovoljenja Združenega kraljestva dovoli ribolov v vodah pod njegovo ribolovno jurisdikcijo ob upoštevanju TAC iz Priloge I k tej uredbi ter pogojev iz člena 22 te uredbe in Uredbe (EU) 2017/2403 in delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.
Člen 6
TAC, ki jih določijo države članice
1.TAC iz Priloge I k tej uredbi določi zadevna država članica, kadar je tako določeno v navedeni prilogi.
2.TAC, ki jih določi država članica iz odstavka 1:
(a)so skladni s cilji in pravili iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter uredb (EU) 2018/973 in 2019/472, predvsem s ciljem trajnostnega izkoriščanja staleža, in
(b)zagotavljajo izkoriščanje staleža, ki je:
(i)če je analitična ocena na voljo, kolikor je mogoče v skladu z MSY, ali
(ii)če analitična ocena ni na voljo ali je nepopolna, v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.
3.Vsaka zadevna država članica Komisiji do 15. marca predloži naslednje informacije:
(a)TAC, ki jih je določila;
(b)podatke, ki jih je zbrala in ocenila ter ki so bili podlaga za določitev TAC; in
(c)podrobnosti o tem, kako TAC, ki so bili določeni, izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.
4.Komisija lahko po potrebi zahteva, da STECF:
(a) oceni informacije iz odstavka 3, točki (b) in (c); in
(b) oceni, ali TAC, ki jih določijo države članice, izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2.
5. Če se informacije, ki jih predložijo države članice, v skladu z mnenjem STECF štejejo za nezadostne, zadevne države članice Komisiji najpozneje en mesec po objavi mnenja STECF predložijo nove informacije, skupaj s podpornimi informacijami, ki utemeljujejo te nove informacije v zvezi z mnenjem STECF.
6. Če TAC, ki jih določijo države članice, v skladu z mnenjem STECF ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 2, zadevne države članice v skladu z mnenjem STECF popravijo TAC, ki so jih določile, in te popravljene TAC skupaj s podpornimi informacijami, ki utemeljujejo popravljene TAC v skladu z mnenjem STECF, predložijo Komisiji najpozneje en mesec po objavi navedenega mnenja, kadar je to ustrezno, skupaj z novimi podatki iz odstavka 5.
Člen 7
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova
1.Ulov, za katerega ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se obdrži na krovu ali iztovori le, če:
(a)so ulov opravila ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana, ali
(b)je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bila dodeljena, in ta kvota ni izčrpana.
2.Za namene odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so staleži neciljnih vrst znotraj varnih bioloških meja iz navedenega člena opredeljeni v Prilogi I k tej uredbi.
Člen 8
Mehanizem izmenjave kvot za TAC za neizogibni prilov
1.Da bi se upoštevala obveznost iztovarjanja in da bi se kvote za nekatere prilove dale na voljo državam članicam, ki nimajo kvot, se za TAC, določene v Prilogi IA, uporablja mehanizem izmenjave kvot iz odstavkov 2 do 5 tega člena.
2.6 % vsake kvote v okviru TAC za trsko (Gadus morhua) v Keltskem morju (COD/7XAD34), trsko zahodno od Škotske (COD/5BE6A), mola (Merlangius merlangus) v Irskem morju (WHG/07A.) in morsko ploščo (Pleuronectes platessa) v razdelkih ICES 7h, 7j in 7k (PLE/7HJK.) ter 3 % vsake kvote v okviru TAC za mola na zahodu Škotske (WHG/56-14), ki so dodeljene vsaki državi članici, se dajo na voljo za skupni fond za izmenjavo kvot (v nadaljnjem besedilu: fond), ki se vzpostavi 1. januarja. Države članice brez kvot imajo izključni dostop do skupnega fonda do 31. marca.
3.Količin, vzetih iz skupnega fonda, ni dovoljeno izmenjati ali prenesti v naslednje leto. Po 31. marcu se vse neporabljene količine vrnejo državam članicam, ki so prvotno prispevale v skupni fond.
4.Države članice brez kvote dajo v zameno na voljo kvote za staleže, navedene v Prilogi IA, del C, razen če se država članica brez kvote in država članica, ki prispeva v skupni fond, dogovorita drugače.
5.Kvote iz odstavka 4 imajo enakovredno tržno vrednost, določeno na podlagi tržnega menjalnega tečaja ali drugih za obe strani sprejemljivih menjalnih tečajev. Če drugih možnosti ni, se enakovredna tržna vrednost določi na podlagi povprečja cen v Uniji v preteklem letu, ki jih sporoči Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).
6.Če mehanizem izmenjave kvot iz odstavkov 2 do 5 državam članicam ne omogoča, da svoje neizogibne prilove krijejo v podobnem obsegu, si države članice prizadevajo, da bi se dogovorile o izmenjavi kvot na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, pri čemer zagotovijo, da imajo izmenjane kvote enakovredno tržno vrednost.
Člen 9
Omejitve ribolovnega napora v zahodnem Rokavskem prelivu
1.Za obdobje iz člena 1(2), točka (b), te uredbe so omejitve ribolovnega napora za morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES 7e) določene v Prilogi II.
2.Komisija lahko na zahtevo države članice v skladu s točko 7.4 Priloge II sprejme izvedbeni akt, s katerim tej državi članici dodeli dodatno število dni na morju poleg števila dni iz točke 5 Priloge II, ki ga lahko država članica ribiškemu plovilu, ki pluje pod njeno zastavo, odobri za prisotnost v razdelku ICES 7e, kadar ima na krovu katero koli regulirano orodje. Komisija tak izvedbeni akt sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2) te uredbe.
3.Komisija lahko na zahtevo države članice sprejme izvedbeni akt, s katerim zadevni državi članici poleg dni iz točke 5 Priloge II dodeli največ tri dodatne dni na morju med 1. februarjem 2026 in 31. januarjem 2027, ko sme biti ribiško plovilo prisotno v razdelku ICES 7e na podlagi programa okrepljenega znanstvenega opazovanja iz točke 8.1 Priloge II. Tako dodelitev izvede na podlagi opisa, ki ga predloži država članica v skladu s točko 8.3 Priloge II in po posvetovanju s STECF. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2) te uredbe.
[Členi 10 in 15 do 18 te uredbe bodo posodobljeni po zaključku posvetovanj med Unijo in Združenim kraljestvom ter med Unijo, Združenim kraljestvom in Norveško.]
[Člen 10
Ukrepi za ribolov brancina v razdelkih ICES 4b, 4c in 6a ter na podobmočju ICES 7
1.Ribiškim plovilom Unije in za gospodarski ribolov z obale je prepovedano loviti brancina (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 4b in 4c in na podobmočju ICES 7 ali obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenih območjih.
2.Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za prilov brancina pri dejavnostih gospodarskega ribolova z mrežami s kopnega. Ta izjema velja za preteklo število mrež na obali, določeno na ravneh pred letom 2017. Dejavnosti gospodarskega ribolova z mrežami na kopnem niso usmerjene na brancina, iztovori pa se lahko le neizogibni prilov brancina.
3.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko ribiška plovila Unije januarja in od 1. aprila do 31. decembra v razdelkih ICES 4b, 4c, 7d, 7e, 7f in 7h lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo, premeščajo ali iztovarjajo brancina, ulovljenega na navedenem območju, in sicer z naslednjim orodjem in znotraj naslednjih omejitev:
(a)z uporabo pridnenih vlečnih mrež količina neizogibnega prilova ne presega 3,8 tone na ribiško plovilo in na leto ter 10 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu zadevnega ribiškega plovila na ribolovno potovanje;
(b)z uporabo potegalk količina neizogibnega prilova ne presega 3,8 tone na ribiško plovilo in na leto ter 10 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu zadevnega ribiškega plovila na ribolovno potovanje;
(c)kar zadeva ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulov brancina s trnki in vrvicami v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016, največ 6,8 tone na ribiško plovilo in na leto;
(d)kar zadeva ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulov brancina z zabodnimi mrežami na kolih v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016, največ 1,8 tone na ribiško plovilo in na leto.
V primeru zamenjave ribiškega plovila Unije lahko države članice dovolijo, da se ta odstopanja uporabijo za drugo ribiško plovilo Unije, pod pogojem, da se število ribiških plovil Unije, za katera velja vsako od odstopanj, in njihova skupna ribolovna zmogljivost ne povečata.
4.Omejitve ulova iz odstavka 3 niso prenosljive med ribiškimi plovili.
5.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, v razdelkih ICES 4b, 4c, 6a in 7a do 7k:
(a)od 1. februarja do 31. marca:
(i)sta za brancina dovoljena le ribolov z ribiško palico ali ročno ribiško vrvico in izpustitev;
(ii)je prepovedano obdržati, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenem območju;
(b)januarja in od 1. aprila do 31. decembra:
(i)lahko vsak ribič ulovi in obdrži največ dva osebka brancina na dan;
(ii)je najmanjša velikost obdržanega brancina 42 cm;
(iii)se s pritrjenimi mrežami brancin ne sme niti uloviti niti v njih obdržati.
6.Odstavek 5 ne posega v strožje nacionalne ukrepe za rekreacijski ribolov.]
Člen 11
Ukrepi za ribolov brancina v Biskajskem zalivu
1.Španija in Francija pri določanju svojih ribolovnih možnosti za komercialni ribolov brancina v Biskajskem zalivu (razdelka ICES 8a in 8b) skupaj zagotovita, da vsota teh ribolovnih možnosti, komercialnih zavržkov, iztovarjanja rekreacijskega ribolova in mrtvih zavržkov iz rekreacijskega ribolova ne presega 5 286 ton. Uredba (ES) št. 1224/2009 se uporablja za navedene ribolovne možnosti.
2.Španija in Francija do 15. marca Komisijo obvestita o ribolovnih možnostih iz odstavka 1 in kako te ribolovne možnosti izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.
3.Španija in Francija (BSS/8AB) sporočita ulov pri gospodarskem ribolovu v okviru ribolovnih možnosti iz odstavka 1.
4.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, v razdelkih ICES 8a in 8b:
(a)lahko vsak ribič ulovi in obdrži največ enega osebka brancina na dan in
(b)se s pritrjenimi mrežami brancin ne sme niti uloviti niti v njih obdržati.
5.Odstavek 4 ne posega v strožje nacionalne ukrepe za rekreacijski ribolov.
Člen 12
Ukrepi za polaka na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1
1.Za ulov polaka (Pollachius pollachius) na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1 se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 42 cm.
2.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1:
(a)lahko vsak ribič ulovi in obdrži največ dva osebka polaka na dan; ko je ta zgornja meja dosežena, se lahko izvaja ribolov na način „ulovi in izpusti“; in
(b)se od 1. januarja do 30. aprila ne sme uloviti in obdržati noben osebek polaka; v tem obdobju se kljub temu lahko izvaja ribolov na način „ulovi in izpusti“.
3.Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v strožje nacionalne ukrepe za rekreacijski ribolov.
[Člen 13 bo posodobljen po objavi znanstvenega mnenja ICES za jeguljo za leto 2026.]
Člen 13
Ukrepi za ribolov jegulje v vodah Unije podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8 in 9
1.Ta člen se uporablja za morske in brakične vode Unije podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8 in 9 ter za sosednje brakične vode Unije, ki vključujejo estuarije, obalne lagune in somornice.
2.Ta člen se ne uporablja za operacije gospodarskega ribolova, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav z ribiškim plovilom ali brez ribiškega plovila, pod pogojem, da je izvajanje teh raziskav skladno s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241 ter da je STECF Komisiji in zadevnim državam članicam potrdil, da so take raziskave znanstveno utemeljene.
3.Med 1. aprilom 2026 in 31. marcem 2027 je najmanj šest mesecev prepovedano izvajati dejavnosti gospodarskega ribolova jegulje (Anguilla anguilla) v vseh njenih življenjskih obdobjih. Poleg tega si države članice in ribiči po najboljših močeh prizadevajo čim bolj zmanjšati in po možnosti odpraviti naključni ulov jegulje. Osebki naključno ulovljenih jegulj se ne poškodujejo in se takoj izpustijo. Zadevna država članica v ta namen posamično ali skupaj z drugimi določi eno ali več obdobij prepovedi ribolova ob upoštevanju naslednjih pogojev:
(a)obdobje ali obdobja prepovedi ribolova med državami članicami ali znotraj ene države članice se lahko po potrebi razlikujejo od enega ribolovnega območja do drugega, da se upošteva geografski in časovni selitveni vzorec jegulje v različnih življenjskih obdobjih;
(b)obdobje ali obdobja prepovedi ribolova trajajo vsaj šest zaporednih ali nezaporednih mesecev ter se uporabljajo za vse zadevne ribiče na ustreznem ribolovnem območju;
(c)obdobje ali obdobja prepovedi ribolova so skladna z ohranitvenimi cilji iz Uredbe (ES) št. 1100/2007 in nacionalnimi načrti upravljanja, pripravljenimi na podlagi člena 2 navedene uredbe; in
(d)obdobje ali obdobja prepovedi ribolova zajemajo glavno obdobje ali obdobja selitve jegulje, vključno z obdobjem njene največje selitve, v ustreznem življenjskem obdobju v zadevni državi članici.
4.Z odstopanjem od odstavka 3, točka (d), lahko zadevne države članice za jegulje s skupno dolžino 12 cm ali več v glavnem obdobju selitve dovolijo ribolovne dejavnosti do skupaj 30 zaporednih ali nezaporednih dni, ki se uporabljajo za vse zadevne ribiče na ustreznem ribolovnem območju. V navedenem primeru zadevne države članice določijo dodatno, časovno enakovredno obdobje prepovedi v glavnem obdobju selitve oziroma eventualno tik pred tem obdobjem ali po njem. Kadar država članica dovoli ribolov v nezaporednih dneh, se ribolovno orodje izvleče iz vode med temi obdobji nezaporednih dni.
5.Z dodatnim odstopanjem od odstavka 3, točka (d), lahko zadevna država članica dovoli ribolov jegulje s skupno dolžino 12 cm ali več pri selitvi iz voda Unije na njeno drstitveno območje v Sargaškem morju (v nadaljnjem besedilu: dolvodna selitev) do skupno 50 zaporednih ali nezaporednih dni. To velja za vse zadevne ribiče na zadevnem ribolovnem območju v glavnem obdobju selitve pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:
(a)taka ribolovna dejavnost je dovoljena le, če edini dostop do morskih voda nujno poteka prek brakičnih voda zunaj Unije;
(b)ulovi v podrazdelkih ICES 22–32 dosegajo najmanjšo referenčno velikost ohranjanja 35 cm v skladu s Prilogo VIII, del A, k Uredbi (EU) 2019/1241;
(c)jegulja, ki je spolno zrela in je bila ulovljena, se ne poškoduje, se brez nepotrebnega odlašanja prepelje in takoj izpusti v bližnje morske vode Unije na mestu, ki ga določi zadevna država članica, kar ji omogoči nadaljevanje dolvodne selitve;
(d)naključno ulovljena jegulja, ki ni spolno zrela, se ne poškoduje in se takoj izpusti nazaj v vodo; ter
(e)ribolovna dejavnost se izvaja v sodelovanju z nacionalnim znanstvenim organom.
6.Za jegulje s skupno dolžino 12 cm ali več na podobmočju ICES 3 se o obdobju ali obdobjih prepovedi ribolova iz odstavka 3 in odstopanju od njih iz odstavka 4 dogovorijo vse zadevne države članice, da se zagotovi učinkovita zaščita jegulje pri selitvi iz Baltskega morja v Severno morje. Če tak dogovor ne bo dosežen do 1. aprila 2026, bo obdobje prepovedi ribolova na Danskem, v Nemčiji, Estoniji, Latviji, Litvi, na Poljskem, Finskem in Švedskem trajalo od 15. septembra 2026 do 15. marca 2027, pri čemer odstopanje od prepovedi iz odstavka 4 ne bo mogoče.
7.Z nadaljnjim odstopanjem od odstavka 3, točka (d), lahko zadevne države članice za jegulje s skupno dolžino manj kot 12 cm v glavnem obdobju selitve dovolijo ribolovne dejavnosti do skupaj 30 zaporednih ali nezaporednih dni, ki se uporabljajo za vse zadevne ribiče na ustreznem ribolovnem območju. Poleg tega lahko zadevne države članice dovolijo ribolov izključno za obnovo staleža za največ dodatnih 50 dni v glavnem obdobju selitve. V obeh primerih zadevne države članice določijo dodatno, časovno enakovredno obdobje prepovedi v glavnem obdobju selitve oziroma eventualno tik pred tem obdobjem ali po njem. Kadar država članica dovoli ribolov v nezaporednih dneh, se ribolovno orodje izvleče iz vode med temi obdobji nezaporednih dni.
8.Rekreacijski ribolov evropske jegulje je prepovedan v vseh življenjskih obdobjih.
9.Zadevne države članice posamično ali skupaj z drugimi obvestijo Komisijo:
(a)do 1. maja o obdobju ali obdobjih prepovedi ribolova, določenih v skladu z odstavki 3 do 7, skupaj s podpornimi informacijami, ki utemeljujejo izbrano obdobje ali obdobja;
(b)v dveh tednih od njihovega sprejetja o nacionalnih ukrepih v zvezi z obdobjem ali obdobji prepovedi ribolova, določenih v skladu z odstavki 3 do 7;
(c)v osmih tednih pred začetkom obdobja ali obdobij prepovedi ribolova, določenih v skladu z odstavki 3 do 7, o ribolovnih dejavnostih, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 5, vključno z: (i) mestom ali mesti in datumi ribolovnih dejavnosti, (ii) pričakovanim številom in vrsto gospodarskih subjektov ter sodelujočim nacionalnim znanstvenim organom in (iii) določenim mestom ali mesti za izpust;
(d)v največ osmih tednih od konca ribolovnih dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z odstavkom 5, o: (i) številu in vrsti gospodarskih subjektov; (ii) številu spolno odraslih jegulj, ulovljenih med navedenimi ribolovnimi dejavnostmi; (iii) številu jegulj, ki niso spolno zrele, ulovljenih med navedenimi ribolovnimi dejavnostmi ter (iv) številu spolno zrelih jegulj, ki so bile označene.
Člen 14
Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti
1.Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:
(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(b)odbitke in dodelitve na podlagi člena 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
(c)ponovne dodelitve na podlagi členov 12 in 47 Uredbe (EU) 2017/2403;
(d)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(e)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(f)odbitke in prilagoditve na podlagi členov 105, 106, 107 in 107a Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter
(g)prenose in izmenjave kvot v skladu s členoma 23 in 53 te uredbe.
2.Staleži, za katere velja previdnostni ali analitski TAC, so za namene vsakoletnega upravljanja TAC in kvot iz Uredbe (ES) št. 847/96 določeni v Prilogi I k tej uredbi.
3.Razen če ni v Prilogi I k tej uredbi določeno drugače, se za staleže, za katere velja previdnostni TAC, uporablja člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96, za staleže, za katere velja analitski TAC, pa člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe.
4.Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost, določeno v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
[Člen 15
Zaprte ribolovne sezone za pravo peščenko
Gospodarski ribolov pravih peščenk (Ammodytes spp.) s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 16 mm je v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4 prepovedan od 1. januarja do 31. marca in od 1. avgusta do 31. decembra.]
[Člen 16
Popravni ukrepi za trsko v Severnem morju
1.Območja, zaprta za ribolov, razen s pelagičnim orodjem (zaporne plavarice in vlečne mreže), ter obdobja prepovedi ribolova so določena v Prilogi IV.
2.Ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa najmanj 70 mm v razdelkih ICES 4a in 4b ali najmanj 90 mm v razdelku ICES 3a in s parangali, ne smejo loviti v vodah Unije razdelka ICES 4a severno od zemljepisne širine 58°30′00″ S in južno od zemljepisne širine 61°30′00″ S ter v vodah Unije razdelkov ICES 3a.20 (Skagerrak), 4a in 4b severno od zemljepisne širine 57°00′00″ S in vzhodno od zemljepisne dolžine 5°00′00″ V.
3.Z odstopanjem od odstavka 2 lahko ribiška plovila iz navedenega odstavka lovijo na območjih iz navedenega odstavka, če izpolnjujejo vsaj eno od naslednjih meril:
(a)njihov ulov trske ne predstavlja več kot 5 % njihovega celotnega ulova na ribolovno potovanje; za ribiška plovila, katerih ulov trske v obdobju 2017–2019 ni presegel 5 % njihovega celotnega ulova, se domneva, da izpolnjujejo to merilo, če še naprej uporabljajo enako orodje, kot so ga uporabljala v navedenem obdobju; ta domneva se lahko ovrže;
(b)uporabljajo regulirano zelo selektivno pridneno vlečno mrežo ali potegalko, ki v skladu z znanstveno študijo dosega vsaj 30-odstotno zmanjšanje ulova trske v primerjavi z ribiškimi plovili, ki lovijo z osnovnimi velikostmi mrežnega očesa za vlečno orodje iz dela B, točka 1.1, Priloge V k Uredbi (EU) 2019/1241; take študije lahko oceni STECF in v primeru negativne ocene uporaba zadevnega orodja ni več dovoljena na območjih iz odstavka 2 tega člena;
(c)za ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več (TR1), se uporabljajo naslednje vrste zelo selektivnega orodja:
(i)vlečne mreže s trebušastim delom (belly trawl), katerih najmanjša velikost mrežnega očesa v tem delu znaša 600 mm;
(ii)dvignjena ribiška vrvica (0,6 m);
(iii)horizontalna izločevalna mreža z izhodnim oknom z velikimi mrežnimi očesi;
(d)za ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami z velikostjo mrežnega očesa 70 mm ali več v razdelku ICES 4a in 90 mm ali več v razdelku ICES 3a ter manj kot 100 mm (TR2), se uporabljajo naslednje vrste zelo selektivnega orodja:
(i)horizontalna izločevalna rešetka z največjo razdaljo med prečkami 50 mm za ločevanje bokoplut od somernih rib ter prehodno odprtino za somerne ribe;
(ii)ploskev Seltra s 300-milimetrskimi kvadratastimi mrežnimi očesi;
(iii)izločevalno rešetko z največjo razdaljo med prečkami 35 mm in prehodno odprtino za ribe;
(e)za ribiška plovila velja nacionalni načrt za izogibanje ulovu trske, da bi se s prostorskimi ali tehničnimi ukrepi ali kombinacijo teh ukrepov ulov trske, skladno z ribolovno umrljivostjo, ohranil na ravni, ki ustreza ribolovnim možnostim, določenim na podlagi znanstvenega mnenja; take načrte bi moral za države članice oceniti STECF, za tretje države pa njihov ustrezni nacionalni znanstveni organ, in sicer najpozneje dva meseca po njihovem začetku izvajanja, ter jih po potrebi nadalje revidirati, če se pri teh ocenah ugotovi, da cilj nacionalnega načrta izogibanja ulovu trske ne bo dosežen.
4.Države članice okrepijo spremljanje in nadzor ribiških plovil iz odstavka 2 za zagotovitev izpolnjevanja pogojev iz odstavka 3.
5.Ta člen se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, pod pogojem, da je izvajanje teh raziskav skladno s členom 25 Uredbe (EU) 2019/1241.]
[Člen 17
Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za Keltsko morje, Irsko morje in na zahodu Škotske
1.Za ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami v razdelkih ICES 7f, 7g, delu 7h, ki leži severno od zemljepisne širine 49° 30′ S, in delu 7j, ki leži severno od zemljepisne širine 49° 30′ S in vzhodno od zemljepisne dolžine 11° Z, se uporablja naslednje:
(a)ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami, uporabljajo orodje z eno od naslednjih velikosti mrežnega očesa:
(i)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 110 mm z oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 120 mm;
(ii)mrežo T90 z mrežnimi očesi velikosti 100 mm;
(iii)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 120 mm;
(iv)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 100 mm z oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 160 mm;
(b)poleg tega ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in katerih ulov, stehtan pred kakršnimi koli zavržki, vsebuje najmanj 20 % vahnje (Melanogrammus aeglefinus), uporabljajo ribolovno orodje, izdelano z najmanj enometrsko razdaljo med ribiško vrvico in ščitnikom talne vrvi. Države članice lahko iz uporabe te točke izvzamejo ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in katerih ulov, tehtan pred kakršnimi koli zavržki, vsebuje manj kot 1,5 % trske, pod pogojem, da se za ta plovila postopoma povečuje prisotnost opazovalcev na morju do vsaj 20 % vseh ribolovnih potovanj;
(c)ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami in katerih ulov predstavlja več kot 30 % škampa (Nephrops norvegicus), uporabljajo eno od naslednjih orodij:
(i)plošča s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 300 mm; ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov lahko uporabljajo okno s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 200 mm;
(ii)ploskev Seltra;
(iii)izločevalno rešetko z razdaljo med prečkami 35 mm ali podobno selektivno napravo Net Grid;
(iv)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 100 mm in oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 100 mm;
(v)dvojno vrečo, katere skrajna zgornja vreča je sestavljena iz mreže T90 z mrežnimi očesi velikosti najmanj 100 mm in ki je opremljena z ločevalno ploskvijo z velikostjo mrežnega očesa največ 300 mm;
(d)ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami in katerih ulov vsebuje več kot 55 % mola ali več kot 55 % morske spake (Lophiidae), osliča (Merluccius merluccius) ali krilatih rombov (Lepidorhombus spp.) skupaj, uporabljajo eno od naslednjih orodij:
(i)vrečo z mrežnimi očesi velikosti 100 mm in oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 100 mm;
(ii)vrečo T90 z mrežnimi očesi velikosti 100 mm in podaljšek.
2.Za ribiška plovila, ki lovijo škampa v razdelkih ICES 6a in 5b, v vodah Unije vzhodno od 12° Z (zahodno od Škotske) s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami, se uporablja naslednje:
(a)ribiška plovila uporabljajo okno s kvadratastimi mrežnimi očesi (ohranjen položaj) velikosti najmanj 300 mm za ribiška plovila, ki uporabljajo vrečo z mrežnimi očesi velikosti manj kot 100 mm; za ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 m ali z močjo motorja 200 kW ali manj je lahko skupna dolžina ploskve 2 m, velikost mrežnega očesa pa 200 mm;
(b)ribiška plovila, katerih ulov vsebuje več kot 30 % škampa, uporabljajo okno s kvadratastimi mrežnimi očesi (ohranjen položaj) velikosti najmanj 160 mm za ribiška plovila, ki uporabljajo vrečo z mrežnimi očesi velikosti 100–119 mm.
3.Za ribiška plovila, ki v razdelku ICES 7a (Irsko morje) lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami, se uporablja naslednje:
(a)ribiška plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami z mrežnimi očesi vreče velikosti 70 mm ali več in manj kot 100 mm ter pri katerih več kot 30 % ulova predstavlja škamp, uporabljajo eno od naslednjih orodij:
(i)plošča s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 300 mm; ribiška plovila skupne dolžine manj kot 12 metrov lahko uporabljajo okno s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti 200 mm;
(ii)ploskev Seltra;
(iii)izločevalno rešetko z razdaljo med prečkami 35 mm;
(iv)mrežo CEFAS Net Grid;
(v)vlečno mrežo z izločevalno zaklopnico;
(b)ribiška plovila skupne dolžine 12 metrov ali več, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami in katerih ulov predstavlja več kot 10 % vahnje, trske ter raže (Rajiformes) skupaj, uporabljajo vrečo s 120-milimetrskimi mrežnimi očesi.
4.Odstotki ulova iz odstavkov 1 in 2 tega člena se izračunajo kot delež žive teže vseh morskih bioloških virov, iztovorjenih po vsakem ribolovnem potovanju, v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 27(2) Uredbe (EU) 2019/1241.
5.Ribolov z ribiškimi plovili s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami je prepovedan na naslednjih območjih:
(a)v razdelkih ICES 7b in 7c;
(b)na območju zahodno od zemljepisne dolžine 5° Z v razdelku ICES 7e in
(c)v razdelkih ICES 7f do 7k.
Ta prepoved se ne uporablja za ribiška plovila, kadar:
(a)uporabljajo vrečo z mrežnimi očesi velikosti najmanj 100 mm ali
(b)njihov prilov trske ne presega 1,5 %, kot je ocenil STECF, kadar lovijo zunaj območij iz odstavka 1.]
[Člen 18
Tehnični ukrepi, ki se uporabljajo za okatega ribona na podobmočjih ICES 6 do 8
1.Za ulov okatega ribona (Pagellus bogaraveo) na podobmočjih ICES 6 do 8 se uporablja najmanjša referenčna velikost ohranjanja 36 cm.
2.Najmanjša referenčna velikost ohranjanja 40 cm se uporablja za rekreacijski ulov okatega ribona na podobmočjih ICES 6 in 7.
3.Od 1. januarja do 30. junija je za ribiška plovila, ki plujejo pod francosko zastavo, prepovedan ves ribolov okatega ribona na podobmočjih ICES 6, 7 in 8.
4.Od 1. februarja do 30. septembra je ribolov s pridnenimi parangali (LLS) in pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB) prepovedan na zahodnem območju Kantabrijskega morja, nasproti Asturije in Galicije.
5.Rekreacijski ribolov okatega ribona je prepovedan na naslednjih geografskih območjih: območje RF 1 (Cariño/Celeiro), območje RF 2 (Ribadeo), območje RF 3 (Navia), območje RF 4 (Ensenada Canero), območje RF 5 (Ensenada de Cabrera/Ría San Martín de la Arena), območje RF 6 (Ría de Treto), območje RF 7 (Bilbao/Plentzia) in območje RF 8 (Bermeo/Mundaka).]
Člen 19
Tehnični ukrepi za severno kozico v Skagerraku
1.Če delež nedoraslih severnih kozic (Pandalus borealis) iz člena 5(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2201 vsebuje več kot 30 % celotnega ulova te vrste, lahko nadzorni organi v skladu z navedenim členom priporočijo zaporo v realnem času na podlagi enega vzorca.
2.Za plovila z vlečnimi mrežami, ki lovijo severno kozico s selektivno rešetko Nordmøre, kakor je navedeno v členu 6(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/2201 velja zaprto območje v skladu z navedenim členom.
3.Zaprto območje iz člena 7(b) Delegirane uredbe (EU) 2019/2201 ne presega 100 kvadratnih morskih milj.
4.Območje iz člena 8(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/2201 se zapre za 21 dni, nato pa se zapora samodejno preneha uporabljati ob polnoči po univerzalnem koordiniranem času.
5.Za pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa najmanj 32 mm za ribolov severne kozice, ki so opremljene z izločevalno rešetko Nordmøre z razdaljo med prečkami največ 19 mm in brez naprave za zadrževanje rib, kakor je navedeno v členu 11 Delegirane uredbe (EU) 2019/2201, velja zaprto območje iz člena 6(1) navedene uredbe.
Člen 20
Prepovedane vrste
1.Ribiška plovila Unije ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo naslednjih vrst:
(a)žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 in razdelka ICES 7d; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a; in vodah Unije razdelka ICES 3a;
(b)rdeče sluzoglavke (Beryx splendens) na podobmočju NAFO 6;
(c)morskega vola (Carcharias taurus) v vseh vodah razen v Sredozemskem morju;
(d)kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočij ICES 4, 6, 7 in 8; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a in podobmočja 5 ter vodah Unije podobmočij 3, 9 in 10;
(e)velikega svetilca (Etmopterus princeps) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a; ter mednarodnih vodah podobmočij 1 in 14;
(f)pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4; v vodah Združenega kraljestva razdelka 2a; v vodah Združenega kraljestva in mednarodnih vodah podobmočja 5; v vodah Združenega kraljestva in Unije ter mednarodnih vodah podobmočij 6 do 8; in v mednarodnih vodah podobmočij ICES 12 in 14;
(g)oranžne sluzoglavke (Hoplostethus atlanticus) v vodah Združenega kraljestva in Unije ter mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 do 10, 12 in 14;
(h)atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah;
(i)raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;
(j)valovito progaste raže (Raja undulata) v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 6 in vodah Unije podobmočja 10;
(k)orjaškega kitovca (Rhincodon typus) v vseh vodah;
(l)navadnega goslaša (Rhinobatos rhinobatos) v Sredozemskem morju in
(m)globokomorskih vrst, navedenih v Prilogi IA, del D, v vodah Unije, Združenega kraljestva in mednarodnih vodah območij ICES 1; 2 (razen voda Združenega kraljestva razdelka 2a), 5 do 10, 12 in 14 ter območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 ter v vodah Unije in Združenega kraljestva razdelka ICES 2a in podobmočja 4, kadar je določeno v navedeni prilogi.
2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.
Člen 21
Prenos podatkov
Kadar države članice Komisiji ali organu, ki ga ta imenuje, v elektronski obliki pošljejo podatke o ulovu in ribolovnem naporu v skladu s členoma 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009, pri tem uporabijo kode staležev iz prilog k tej uredbi.
Poglavje II
Dovoljenja za ribolov v vodah tretjih držav
Člen 22
Dovoljenja za ribolov
1.Največje število dovoljenj za ribolov za ribiška plovila Unije v vodah tretje države je, kjer je ustrezno, določeno v Prilogi V, del A.
2.Kadar država članica v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, potem ko o tem uradno obvesti Komisijo, prenese kvoto na drugo državo članico na ribolovnih območjih iz dela A Priloge V k tej uredbi, se pri tem po potrebi ustrezno prenesejo dovoljenja za ribolov. Skupno število dovoljenj za posamezno ribolovno območje, določeno v delu A Priloge V k tej uredbi, ne sme biti preseženo. Država članica, ki prenos izvaja, o tem prenosu dovoljenj za ribolov uradno obvesti Komisijo hkrati ob uradnem obvestilu Komisiji o prenosu kvot.
Poglavje III
Ribolovne možnosti, ki jih upravljajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 23
Prenosi ali izmenjave kvot
1.Kadar pravila regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) omogočajo prenose ali izmenjave kvot med pogodbenicami te RFMO, lahko država članica (v nadaljnjem besedilu: zadevna država članica) s pogodbenico te RFMO razpravlja in določi možen okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot, kakor je primerno. Zadevna država članica o tem okviru uradno obvesti Komisijo.
2.Komisija lahko po uradnem obvestilu v skladu z odstavkom 1 odobri okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot. Če Komisija ta okvir odobri, nemudoma izrecno privoli, da jo nameravan prenos ali izmenjava kvot zavezuje. O prenosu ali izmenjavi uradno obvesti sekretariat zadevne RFMO v skladu s pravili te RFMO.
3.Komisija obvesti države članice o kakršnem koli dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.
4.Ribolovne možnosti, ki jih zadevna država članica prejme ali prenese v okviru prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodane njeni dodelitvi ali odštete od nje, od trenutka, ko prenos ali izmenjava kvot začne učinkovati v skladu s pogoji dogovora z ustrezno pogodbenico RFMO oziroma v skladu s pravili ustrezne RFMO, kakor je primerno. Taki prenosi ali izmenjave ne vplivajo na razdelitveni ključ za dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam v skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti.
[Oddelki 2 do 4 in 8 do 9 te uredbe bodo posodobljeni po letnih zasedanjih RFMO.]
[Oddelek 2
Območje Konvencije NEAFC
Člen 24
Prepoved ribolova rdečega okuna v Irmingerjevem morju
1.V skladu s točko 4.1 Priloge IV k Uredbi (EU) 2024/2594 Evropskega parlamenta in Sveta so vse ribolovne dejavnosti prepovedane na območju, ki ga določajo naslednje koordinate, izmerjene s sistemom WGS84:
|
Zemljepisna širina
|
Zemljepisna dolžina
|
|
63°00′ S
|
30°00' Z
|
|
61°30' S
|
27°35' Z
|
|
60°45' S
|
28°45' Z
|
|
62°00′ S
|
31°35' Z
|
|
63°00′ S
|
30°00' Z
|
2.Ribiškim plovilom je prepovedan ribolov plitvih in globokih pelagičnih kljunatih okunov (Sebastes mentella) iz Irmingerjevega morja in sosednjih voda (podobmočja ICES 5, 12 in 14 ter podobmočji NAFO 1 in 2), njihovo obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje v pristaniščih Unije. Ta prepoved se za ribiška plovila Unije uporablja tudi v pristaniščih tretjih držav.
3.Ribiškim plovilom Unije se prepove sodelovanje pri pretovarjanju, ki vključuje staleže iz odstavka 2.
4.Plovilom Unije se prepove, da ribiška plovila z ulovom staležev iz odstavka 2 oskrbujejo z gorivom ali jim zagotavljajo podporne storitve.
5.Ribiškim plovilom, ki so izvajala usmerjeni ribolov staležev iz odstavka 2, se ne izda dovoljenje za iztovarjanje v pristaniščih Unije.
6.Ribiškim plovilom, ki so izvajala usmerjeni ribolov staležev iz odstavka 2, se ne izda dovoljenje za nikakršno ribolovno dejavnost v vodah Unije.
7.Ribiškim plovilom Unije se prepove sodelovanje pri pretovarjanju, ki vključuje plovila, ki so izvajala usmerjeni ribolov staležev iz odstavka 2.
8.Ribiškim plovilom Unije se prepove, da ribiška plovila, ki so izvajala usmerjeni ribolov staležev iz odstavka 2, oskrbujejo z gorivom ali jim zagotavljajo podporne storitve.]
[Oddelek 3
Območje Konvencije ICCAT
Člen 25
Omejitve ribolovnih zmogljivosti ter zmogljivosti gojenja in pitanja
1.Število plovil Unije za ribolov tunov z živo vabo in plovil, ki lovijo s panulo in imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna (Thunnus thynnus) med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku, se omeji v skladu s točko 1 Priloge VI.
2.Število plovil Unije za mali obalni ribolov, ki imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju, se omeji v skladu s Prilogo VI, točka 2.
3.Število ribiških plovil Unije, ki lovijo tuna v Jadranskem morju za namene gojenja in imajo dovoljenje za aktivni ribolov tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm, se omeji v skladu s Prilogo VI, točka 3.
4.Število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje, prevoz ali iztovarjanje tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 4 Priloge VI.
5.Število pasti za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju se omeji v skladu s Prilogo VI, točka 5.
6.Število ribogojnic, ki imajo dovoljenje za gojenje navadnega tuna, ter največji vnos divjega ulovljenega navadnega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 6 Priloge VI.
7.Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov severnega belega tuna (Thunnus alalunga) kot ciljne vrste v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta, se omeji v skladu s točko 7 Priloge VI k tej uredbi.
8.Največje število ribiških plovil Unije z dolžino najmanj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus) na območju Konvencije ICCAT, se omeji v skladu s točko 8 Priloge VI.
Člen 26
Rekreacijski ribolov
Države članice po potrebi iz svojih dodeljenih kvot poseben delež dodelijo za rekreacijski ribolov, kot je določeno v Prilogi ID.
Člen 27
Morski psi
1.Poleg prepovedi iz členov 32 do 36 Uredbe (EU) 2017/2107 je prepovedan tudi usmerjeni ribolov vrst morskih lisic iz rodu Alopias. Ta dodatna prepoved ne posega v prepoved obdržanja na krovu, pretovarjanja ali iztovarjanja katerega koli dela ali celotnega trupa za velikooke morske lisice (Alopias superciliosus) iz člena 32 Uredbe (EU) 2017/2107.
2.Prepovedano je obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati kateri koli del trupa ali celoten trup atlantskega maka (Isurus oxyrinchus) v Atlantskem oceanu severno od 5° S, ulovljenega pri ribolovu na območju Konvencije ICCAT.
Člen 28
Naprave za zbiranje rib za tropske tune
1.Uporaba naprav za zbiranje rib je na območju Konvencije ICCAT prepovedana od 17. marca do 30. aprila.
2.Države članice zagotovijo, da njihova ribiška plovila od 2. do 16. marca ne nameščajo naprav za zbiranje rib.]
[Oddelek 4
Območje Konvencije CCAMLR
Člen 29
Uradna obvestila o raziskovalnem ribolovu zobatih rib za ribolovno sezono 2026–2027
1.Države članice lahko v skladu s členom 7(2) do (7) Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004 sodelujejo ali svojim ribiškim plovilom dovolijo sodelovanje pri raziskovalnem ribolovu zobatih rib (Dissostichus spp.) s parangalom v obdobju od 1. decembra 2026 do 30. novembra 2027 na podobmočjih FAO 48.6, 88.1 in 88.2 ter v razdelkih FAO 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a zunaj območij nacionalne jurisdikcije za ribolov.
2.Z odstopanjem od rokov iz člena 7(5) in (6) Uredbe (ES) št. 601/2004 države članice, ki nameravajo sodelovati v raziskovalnem ribolovu iz odstavka 1 tega člena ali svojim ribiškim plovilom dovoliti sodelovanje v njem, o tem obvestijo sekretariat CCAMLR najpozneje do 1. junija 2026.
Člen 30
Ribolov zobatih rib v ribolovni sezoni 2025–2026
1.Poleg posebnih zahtev za raziskovalni ribolov iz člena 7a Uredbe (ES) št. 601/2004 je ribolov zobatih rib v obdobju od 1. decembra 2025 do 30. novembra 2026 omejen na države članice, podobmočja in število ribiških plovil iz tabele A iz Priloge VII, pri čemer se uporabljajo omejitve celotnega dovoljenega ulova in prilova, določene v tabeli B iz navedene priloge.
2.Neposredni ribolov vrst morskih psov za druge namene kot znanstveno raziskovanje je prepovedan. Vsi morski psi, zlasti mladice in gravidne samice, nenamerno prilovljeni med ribolovom zobatih rib, se živi spustijo.
3.Če je ustrezno, ribolov zobatih rib v kateri koli manjši raziskovalni enoti (MRE) preneha, ko prijavljeni ulov doseže določeni TAC, in se v MRE ustavi do konca ribolovne sezone.
4.Ribolov se odvija v čim večjem geografskem in globinskem razponu, da se pridobijo informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala ter prepreči prevelika koncentracija ulova in ribolovnega napora. Vendar je ribolov v podobmočjih FAO 48.6, 88.1 in 88.2 prepovedan na globini manj kot 550 m.
Člen 31
Ribolov krila v ribolovni sezoni 2026−2027
1.Za namene člena 5a Uredbe (ES) št. 601/2004 države članice, ki v obdobju od 1. decembra 2026 do 30. novembra 2027 načrtujejo ribolov krila (Euphausia superba) na območju Konvencije CCAMLR, o tem do 1. maja 2026 uradno obvestijo Komisijo z uporabo obrazca iz dela B Dodatka k Prilogi VII.
2.Komisija z odstopanjem od rokov iz člena 7(5) in (6) Uredbe (ES) št. 601/2004 ter na podlagi informacij, ki so jih predložile zadevne države članice, sekretariatu CCAMLR pošlje uradna obvestila do 30. maja 2026.
3.Uradno obvestilo iz odstavka 1 tega člena vključuje informacije iz člena 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 601/2004 za vsako ribiško plovilo, ki se mu dovoli ribolov krila.
4.Država članica, ki namerava loviti krila na območju Konvencije CCAMLR, o tem uradno obvesti Komisijo samo v primeru ribiških plovil z dovoljenji, ki v času uradnega obvestila:
(a)plujejo pod njeno zastavo ali
(b)plujejo pod zastavo druge članice CCAMLR in se pričakuje, da bodo v času ribolova plula pod zastavo zadevne države članice.
5.Kadar ribiško plovilo z dovoljenjem, kot je bilo sporočeno sekretariatu CCAMLR v skladu z odstavki 1, 2 in 3, zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile ne more sodelovati pri ribolovu krila, lahko zadevna država članica dovoli njegovo zamenjavo z drugim ribiškim plovilom. V takih primerih zadevna država članica nemudoma obvesti sekretariat CCAMLR, Komisiji pa pošlje to informacijo v vednost ter pri tem navede:
(a)vse podatke o nameravanih nadomestnih plovilih, vključno z informacijami iz člena 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 601/2004, in
(b)podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.]
Oddelek 5
Območje pristojnosti IOTC
Člen 32
Omejitev ribolovne zmogljivosti ribiških plovil, ki lovijo na območju pristojnosti IOTC
1.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo tropskega tuna na območju pristojnosti IOTC, in ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v Prilogi VIII, točka 1.
2.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo mečarico (Xiphias gladius) in belega tuna (Thunnus alalunga) na območju pristojnosti IOTC, ter ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 2 Priloge VIII.
3.Države članice lahko ribiška plovila, določena za eno od vrst ribolova iz odstavkov 1 in 2, prerazporedijo na drug ribolov, če lahko Komisiji dokažejo, da takšna sprememba ne bo pomenila večjega ribolovnega napora za zadevne staleže rib.
4.Kadar je predlagan prenos zmogljivosti na floto države članice, ta država članica zagotovi, da so ribiška plovila, ki se bodo prerazporedila, na seznamu plovil z dovoljenjem IOTC ali na seznamu ribiških plovil drugih RFMO, ki upravljajo ribolov tuna. Ribiških plovil, ki so na katerem koli seznamu plovil RFMO, ki so izvajala nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne aktivnosti (IUU), ni dovoljeno prenesti.
5.Države članice lahko svoje ribolovne zmogljivosti prek zgornjih meja iz odstavkov 1 in 2 povečajo le v okviru omejitev, določenih v razvojnih načrtih, predloženih IOTC.
Člen 33
Plavajoče naprave za zbiranje rib in oskrbovalna plovila
1.Plavajoče naprave za zbiranje rib morajo biti opremljene z instrumentnimi bojami. Uporaba vseh drugih boj, kot so radijske boje, je prepovedana.
2.Ribiško plovilo z zaporno plavarico nikoli ne sme slediti več kot 250 operativnim bojam.
3.Največje število instrumentnih boj, ki se lahko letno pridobijo za vsako ribiško plovilo z zaporno plavarico, je 500. Nobeno ribiško plovilo z zaporno plavarico nikoli ne sme imeti več kot 400 instrumentnih boj, tako boj na zalogi kot operativnih boj.
4.Število oskrbovalnih plovil ne presega treh oskrbovalnih plovil v podporo vsaj dvanajstim plovilom z zapornimi plavaricami, ki vsa plujejo pod zastavo iste države članice. Ta odstavek se ne uporablja za države članice, ki uporabljajo samo eno oskrbovalno plovilo.
5.Posameznemu ribiškemu plovilu z zaporno plavarico kadar koli pomaga največ eno posamezno oskrbovalno plovilo, ki pluje pod zastavo države članice.
6.Unija na seznam plovil z dovoljenjem IOTC ne doda nobenih novih ali dodatnih oskrbovalnih plovil.
Oddelek 6
Območje Konvencije SPRFMO
Člen 34
Pelagični ribolov
1.Samo tiste države članice, ki so aktivno izvajale dejavnosti pelagičnega ribolova na območju Konvencije SPRFMO v letu 2007, 2008 ali 2009, lahko lovijo pelagične staleže na tem območju v skladu s TAC, določenimi v Prilogi IH.
2.Države članice iz odstavka 1 lahko ribolovne možnosti iz Priloge IH uporabijo le, če Komisiji do petnajstega dne v naslednjem mesecu pošljejo naslednje informacije, da jih lahko Komisija sporoči sekretariatu SPRFMO:
(a)seznam plovil, ki aktivno lovijo ali so udeležena pri pretovarjanju na območju Konvencije SPRFMO;
(b)mesečna poročila o ulovu.
Oddelek 7
Območje Konvencije IATTC
Člen 35
Ribolov z zaporno plavarico
1.Plovila z zaporno plavarico ne lovijo rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) ali črtastega tuna (Katsuwonus pelamis):
(a)od 00.00 6. avgusta 2026 do 24.00 8. oktobra 2026 ali od 00.00 9. novembra 2026 do 24.00 11. januarja 2027 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:
–tihooceanska obala Amerik,
–zemljepisna dolžina 150° Z,
–zemljepisna širina 40° S,
–zemljepisna širina 40° J;
(b)od 00.00 9. oktobra 2026 do 24.00 8. novembra 2026 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:
–zemljepisna dolžina 96° Z,
–zemljepisna dolžina 110° Z,
–zemljepisna širina 4° S,
–zemljepisna širina 3° J.
2.Za vsako ribiško plovilo iz odstavka 1, ki pluje pod zastavo države članice, ta država članica pred 1. aprilom 2026 obvesti Komisijo, katera obdobja prepovedi iz odstavka 1, točka (a), je plovilo izbralo.
3.Ribiška plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna na območju Konvencije IATTC, celotni ulov rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna, ki ga ulovijo, obdržijo na krovu, nato pa pretovorijo ali iztovorijo.
4.Odstavek 3 se ne uporablja:
(a)kadar ribe veljajo za neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo;
(b)med končnim delom ribolovnega potovanja, kadar plovilo morda nima dovolj prostora za shranitev celotne količine tuna, ujetega na tem delu potovanja.
5.Za vsako ribiško plovilo Unije z zaporno plavarico, ki lovi na območju Konvencije IATTC in pluje pod zastavo države članice, ta država članica zastave Komisiji do 1. februarja pošlje podatke o letnem ulovu veleokega tuna na območju Konvencije IATTC v predhodnem letu. Komisija zbere te informacije in jih nemudoma posreduje sekretariatu IATTC.
6. Obdobja prepovedi ribolova iz odstavka 1 se podaljšajo za ribiška plovila Unije z zaporno plavarico na podlagi njihovega ulova veleokega tuna na območju Konvencije IATTC v predhodnem letu kot sledi:
–za ribiška plovila, ki so ulovila količino med 1 200 in 1 499 tonami, se obdobje prepovedi ribolova podaljša za 10 dni,
–za ribiška plovila, ki so ulovila količino med 1 500 in 1 799 tonami, se obdobje prepovedi ribolova podaljša za 13 dni,
–za ribiška plovila, ki so ulovila količino med 1 800 in 2 099 tonami, se obdobje prepovedi ribolova podaljša za 16 dni,
–za ribiška plovila, ki so ulovila količino med 2 100 in 2 399 tonami, se obdobje prepovedi ribolova podaljša za 19 dni, ter
–za plovila, ki so ulovila 2 400 ton ali več, se obdobje prepovedi ribolova podaljša za 22 dni.
Podaljšanja obdobij prepovedi iz prvega pododstavka se uporabljajo na naslednji način:
–za obdobje prepovedi ribolova iz odstavka 1, točka (a), se dodatni dnevi dodajo pred začetkom navedenega obdobja prepovedi ribolova in
–za obdobje prepovedi iz odstavka 1, točka (b), se dodatni dnevi dodajo po koncu navedenega obdobja prepovedi ribolova.
Ko zadevna država članica zastave obvesti Komisijo o izbranih obdobjih prepovedi ribolova v skladu z odstavkom 2, jo obvesti tudi o podaljšanjih obdobij prepovedi ribolova za vsako od zadevnih ribiških plovil.
Člen 36
Plavajoče naprave za zbiranje rib
1.Ko je ribiško plovilo z zaporno plavarico na območju Konvencije IATTC, število njenih aktivnih naprav za zbiranje rib v nobenem trenutku ne presega števila iz spodnje tabele. Za napravo za zbiranje rib se šteje, da je aktivna, kadar se namesti na morju, začne oddajati informacije o svoji lokaciji ter ji sledi ribiško plovilo, njegov lastnik ali upravljavec. Naprava za zbiranje rib se aktivira le na krovu plovila z zaporno plavarico.
|
Ribiška plovila, katerih zmogljivost je manjša od 1 200 m3
|
210 naprav za zbiranje rib
|
|
Ribiška plovila, katerih zmogljivost je enaka ali večja od 1 200 m3
|
340 naprav za zbiranje rib
|
2.Ribiško plovilo z zaporno plavarico v obdobju 15 dni pred začetkom obdobja prepovedi ribolova, izbranega v skladu s členom 35(1), točka (a), te uredbe na območju Konvencije IATTC:
(a)ne namešča naprav za zbiranje rib;
(b)pobere enako število naprav za zbiranje rib, kot jih je bilo prvotno nameščenih.
Člen 37
Omejitve ulova za veleokega tuna pri ribolovu s parangalom
Celotni letni ulov veleokega tuna na območju Konvencije IATTC z ribiškimi plovili s parangali vsake države članice je določen v Prilogi IL.
Člen 38
Prepoved ribolova dolgoplavutega morskega psa
1.V skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) 2021/56 Evropskega parlamenta in Sveta je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, shranjevati, prodajati ali ponujati v prodajo kateri koli del trupa ali celotni trup dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus).
2.V skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) 2021/56 se dolgoplavuti morski psi, kolikor je to izvedljivo, takoj, ko se privedejo ob ladijski bok, izpustijo nepoškodovani.
3.Upravljavci ribiških plovil zabeležijo število izpustov z navedbo stanja (mrtev ali živ osebek) in te informacije sporočijo državi članici, katere državljani so. Države članice te informacije, zbrane v letu 2025, pošljejo Komisiji do 31. januarja 2026.
[Oddelek 8
Območje Konvencije SEAFO
Člen 39
Prepoved ribolova globokomorskih morskih psov
Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Konvencije SEAFO:
(a)fantomske morske mačke (Apristurus manis);
(b)bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi);
(c)kratkorepega svetilca (Etmopterus brachyurus);
(d)velikega svetilca (Etmopterus princeps);
(e)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus);
(f)raž (Rajidae);
(g)žametastega trneža (Scymnodon squamulosus);
(h)morskih psov nadreda Selachimorpha;
(i)trneža (Squalus acanthias).]
[Oddelek 9
Območje Konvencije WCPFC
Člen 40
Pogoji za ribolov veleokega tuna, rumenoplavutega tuna, črtastega tuna in južnopacifiškega belega tuna
1.Države članice zagotovijo, da se plovilom z zaporno plavarico, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) na odprtem morju med 20° S in 20° J območja Konvencije WCPFC, dodelijo največ 403 ribolovni dnevi.
2.Ribiška plovila Unije ne lovijo južnopacifiškega belega tuna (Thunnus alalunga) na območju Konvencije WCPFC južno od 20° J.
3.Največje število ribiških plovil Unije z zaporno plavarico, ki imajo dovoljenje za ribolov tropskega tuna na odprtem morju med 20° S in 20° J območja Konvencije WCPFC, ne presega omejitev iz Priloge IX, tabela 2.
Člen 41
Upravljanje ribolova z napravami za zbiranje rib
1.Na delu območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, med 00.00 1. julija 2026 in 24.00 15. avgusta 2026 ribiška plovila z zaporno plavarico, spremljevalna plovila in vsa druga plovila za podporo ribiškim plovilom z zaporno plavarico ne uporabljajo, servisirajo ali nastavljajo mrež na naprave za zbiranje rib.
2.Poleg prepovedi iz odstavka 1 je prepovedano nastavljati mreže na naprave za zbiranje rib na odprtem morju območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, še dodatni mesec od 00.00 1. aprila 2026 do 24.00 30. aprila 2026 ali od 00.00 1. maja 2026 do 24.00 31. maja 2026 ali od 00.00 1. novembra 2026 do 24.00 30. novembra 2026 ali od 00.00 1. decembra 2026 do 24.00 31. decembra 2026.
3.Zadevne države članice skupaj določijo, katera obdobja prepovedi ribolova iz odstavka 2 se uporabljajo za ribiška plovila z zaporno plavarico, ki plujejo pod njihovo zastavo. Države članice do 15. februarja 2026 skupaj obvestijo Komisijo o izbranem obdobju prepovedi ribolova. Komisija do 1. marca 2026 uradno obvesti sekretariat WCPFC o skupnem obdobju prepovedi ribolova, ki so ga izbrale zadevne države članice.
4.Vsaka država članica zagotovi, da nobeno od njenih ribiških plovil z zaporno plavarico ne namesti naenkrat več kot 350 plavajočih naprav za zbiranje rib z aktiviranimi instrumentnimi bojami. Boje se aktivirajo izključno na krovu ribiških plovil z zaporno plavarico.
Člen 42
Največje število ribiških plovil Unije z dovoljenjem za ribolov mečarice
Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov mečarice (Xiphias gladius) na delih območja Konvencije WCPFC južno od 20° J, je navedeno v Prilogi IX.
Člen 43
Omejitve ulova za mečarico pri ribolovu s parangalom južno od 20° J
Države članice zagotovijo, da ulov mečarice južno od 20° J s plovili s parangalom v letu 2026 ne preseže omejitev iz Priloge IG, tabela 2. Države članice zagotovijo tudi, da se ribolovni napor za mečarico zaradi tega ne prenese na območje severno od 20° J.]
Oddelek 10
Beringovo morje
Člen 44
Prepoved ribolova aljaške trske na odprtem morju Beringovega morja
Ribolov aljaške trske (Gadus chalcogrammus) na odprtem morju Beringovega morja je prepovedan.
Oddelek 11
Območje Sporazuma SIOFA
Člen 45
Omejitve pridnenega ribolova
Države članice zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo na območju Sporazuma SIOFA:
(a)omejijo svoj letni ribolovni napor pri pridnenem ribolovu do ravni, določene v Prilogi X;
(b)ne izvajajo pridnenega ribolova, razen z uporabo stoječih parangalov;
(c)ne lovijo na območjih prepovedi bentoškega ribolova Gulden Draak, Rusky, Fools-Flat, East Broken Ridge, Mid-Indian Ridge, Atlantis Bank, Bridle, Banana in Middle of What, kot so opredeljena v Prilogi IK;
(d)ne izvajajo ribolova na območjih prepovedi bentoškega ribolova Walter’s Shoal, Coral in Magneto, kot so opredeljena v Prilogi IK, razen s stoječimi parangali in če je med ribolovom na navedenih območjih na krovu ves čas prisoten znanstveni opazovalec; ter
(e) ne lovijo s pridnenimi parangali na podobmočju 5, kot je opredeljeno v Prilogi IK.
Člen 46
Ukrepi za ribolov zobatih rib
Države članice zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo zobate ribe (Dissostichus spp.) na območju Sporazuma SIOFA:
(a)ne lovijo v globinah manj kot 500 metrov;
(b)imajo na krovu ves čas vsaj enega znanstvenega opazovalca, katerega cilj je, da opazuje 25 % trnkov, izvlečenih na posamezno vrvico, v celotni ribolovni dejavnosti; ter
(c)označijo in izpustijo osebke zobatih rib po stopnji najmanj 5 rib na tono skupne ulovljene žive teže. Ko je ulovljenih 30 ali več zobatih rib, se za izpust označenih osebkov uporabi statistika minimalnega, vsaj 60-odstotnega prekrivanja.
Člen 47
Prepoved usmerjenega ribolova globokomorskih morskih psov
Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Konvencije SIOFA:
(a)portugalskega trneža (Centroscymnus coelolepis), razen v okviru dovoljenega prilova iz Priloge IK;
(b)kljunatega morskega psa (Deania calceus);
(c)hlastavega globokomorskega trneža (Centrophorus granulosus);
(d)temnega morskega psa (Dalatias licha);
(e)Bachove morske mačke (Bythaelurus bachi);
(f)temnouste himere (Chimaera buccanigella);
(g)Didierove himere (Chimaera didierae);
(h)mornarjeve himere (Chimaera willwatchi);
(i)dolgonosega žametastega trneža (Centroselachus crepidater);
(j)Plunketovega trneža (Scymnodon macracanthus);
(k)žametastega trneža (Zameus squamulosus);
(l)beloličnega trneža (Etmopterus alphus);
(m)indijske morske mačke (Apristurus indicus);
(n)dolgonose himere (Harriotta raleighana);
(o)ozkoglave morske mačke (Bythaelurus tenuicephalus);
(p)ovratničarskega šesteroškrgarja (Chlamydoselachus anguineus);
(q)velikookega šesteroškrgarja (Hexanchus nakamurai);
(r)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus);
(s)južnega spečega psa (Somniosus antarcticus);
(t)morskega psa škrata (Mitsukurina owstoni);
(u)modrookega svetilca (Etmopterus viator);
(v)bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi);
(w)luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus);
(x)malega globokomorskega trneža (Centrophorus uyato);
(y)Mitsukurijevega morskega psa (Squalus mitsukurii);
(z)dolgonosega morskega psa (Deania quadrispinosa);
(za)suličastega morskega psa (Deania profundorum);
(zb)tunine raže (Bathyraja tunae);
(zc)veslonose morske podgane (Rhinochimaera africana);
(zd)morske mačke vrste Bythaelurus naylori.
Oddelek 12
Območje Konvencije NPFC
Člen 48
Ribolov lokarde
1.Za ribiška plovila Unije, ki lovijo na območju Konvencije NPFC, države članice zastave Komisiji pošljejo naslednje zbirne podatke do naslednjih datumov:
(a)mesečni ulov, za katerega velja omejitev ulova za lokardo (Scomber japonicus) za vse pogodbenice NPFC za plovila z vlečno mrežo in plovila z zaporno plavarico, kot je določeno v Prilogi IM, če je izkoriščenost teh omejitev ulova pod 60 %, do sedmega dneva naslednjega meseca; ter
(b)tedenski ulov lokarde, za katerega veljajo navedene omejitve ulova, če je izkoriščenost teh omejitev ulova nad 60 % in pod 95 %, do torka naslednjega tedna.
Komisija zbere te informacije in jih nemudoma posreduje izvršnemu sekretarju NPFC.
2.V dveh dneh od datuma izdaje uradnega obvestila izvršnega sekretarja NPFC, da je uporaba teh omejitev ulova dosegla 95 %, Komisija prepove ribolov, za katerega veljajo te omejitve ulova.
3.Komisija zbere podatke o letnem ulovu lokarde na območju Konvencije NPFC in jih posreduje izvršnemu sekretarju NPFC do konca februarja naslednjega leta.
4.Ta člen se uporablja poleg obveznosti poročanja o ulovu iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
Člen 49
Zaščita morskih psov na območju Konvencije NPFC
1.Ribiška plovila Unije, ki izvajajo ribolov na območju Konvencije NPFC, ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morskih psov na območju Konvencije NPFC.
2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.
Člen 50
Zaščita andromnih rib na območju Konvencije NPFC
1.Ribiška plovila Unije, ki izvajajo ribolov na območju Konvencije NPFC, ne lovijo, ohranijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo keta lososa (Oncorhynchus keta), srebrnega lososa (Oncorhynchus kisutch), lososa grbavca (Oncorhynchus gorbuscha), pacifiškega lososa (Oncorhynchus nerka), činuškega lososa (Oncorhynchus tshawytscha), japonskega lososa (Oncorhynchus masou) in šarenke (Oncorhynchus mykiss).
2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.
NASLOV III
RIBOLOVNE MOŽNOSTI ZA RIBIŠKA PLOVILA TRETJIH DRŽAV V VODAH UNIJE
Člen 51
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške ali Ferskih otokov
Ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo Norveške ali Ferskih otokov, lahko Komisija dovoli ribolov v vodah Unije ob upoštevanju TAC iz Priloge I ter pogojev iz te uredbe in naslova III Uredbe (EU) 2017/2403 ter delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.
Člen 52
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva in so registrirana v Združenem kraljestvu, Bailiffovem okrožju Guernsey, Bailiffovem okrožju Jersey ali na Otoku Man in imajo dovoljenje ribiške uprave Združenega kraljestva
Ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva in so registrirana v Združenem kraljestvu, Bailiffovem okrožju Guernsey, Bailiffovem okrožju Jersey ali na Otoku Man in imajo dovoljenje ribiške uprave Združenega kraljestva, lahko Komisija dovoli ribolov v vodah Unije ob upoštevanju TAC iz Priloge I ter pogojev iz te uredbe in Uredbe (EU) 2017/2403 ter delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.
Člen 53
Prenosi ali izmenjave kvot z Združenim kraljestvom
1.Kakršen koli prenos ali izmenjava kvot med Unijo in Združenim kraljestvom se izvede v skladu s tem členom.
2.Država članica, ki namerava prenesti ali izmenjati kvote z Združenim kraljestvom, lahko z Združenim kraljestvom razpravlja o okviru za prenos ali izmenjavo kvot. Zadevna država članica o tem okviru uradno obvesti Komisijo.
3.Če Komisija odobri okvir za prenos ali izmenjavo kvot iz odstavka 2, o katerem jo je uradno obvestila zadevna država članica, brez nepotrebnega odlašanja privoli, da jo ta prenos ali izmenjava kvot zavezuje. Komisija države članice in Združeno kraljestvo uradno obvesti o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.
4.Ribolovne možnosti, prejete od Združenega kraljestva ali prenesene nanj v okviru dogovorjenega prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodane zadevni državi članici ali odštete od dodelitve za zadevno državo članico, od trenutka uradnega obvestila o prenosu ali izmenjavi kvot v skladu z odstavkom 3. Taki prenosi ali izmenjave ne vplivajo na razdelitveni ključ za dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam v skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti.
Člen 54
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele
Za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele, veljajo pogoji iz te uredbe in naslova III Uredbe (EU) 2017/2403 ter delegiranih aktov, ki jih Komisija sprejme na podlagi navedene uredbe.
Člen 55
Dovoljenja za ribolov
Največje število dovoljenj za ribolov za ribiška plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije, je določeno v delu B Priloge V.
Člen 56
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova
Pogoji iz člena 7 se uporabljajo za ulov in prilov ribiških plovil tretje države, ki izvajajo ribolov na podlagi dovoljenj za ribolov iz člena 57.
Člen 57
Prepovedane vrste
1.Ribiška plovila tretjih držav ne lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo naslednjih vrst, če so iz voda Unije:
(a)morskega vola (Carcharias taurus) v vseh vodah Unije;
(b)žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES 3a in 7d in vodah Unije podobmočja ICES 4;
(c)kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije podobmočij ICES 3, 4 in 6 do 10;
(d)pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije podobmočij ICES 4, 6, 7 in 8;
(e)oranžne sluzoglavke (Hoplostethus atlanticus) v vodah Unije podobmočij ICES 3, 4 in 6 do 10;
(f)atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah Unije;
(g)raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;
(h)valovito progaste raže (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES 6 in 10;
(i)navadnega goslaša (Rhinobatos rhinobatos) v vodah Unije in Sredozemskem morju;
(j)orjaškega kitovca (Rhincodon typus) v vseh vodah Unije ter
(k)globokomorskih vrst, navedenih v Prilogi IA, del D, v vodah Unije podobmočij ICES 6 do 10 ter območij CECAF 34.1.1, 34.1.2 in 34.2 ter v vodah Unije podobmočja ICES 4, kadar navedena priloga to določa.
2.Ob nenamernem ulovu se osebki vrst iz odstavka 1 ne poškodujejo in se takoj izpustijo.
NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE
[Člen 58 bo posodobljen po objavi znanstvenega mnenja o neizogibnem prilovu pri mešanem ribolovu.]
[Člen 58
Sprememba Uredbe (EU) 2025/202
Uredba (EU) 2025/202 se spremeni:
(1)Vstavi se naslednji člen 19a:
„Člen 19a
Popravni ukrepi za trsko in morski list v Kattegatu
1.Ribiška plovila Unije, ki v Kattegatu lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa 70 mm, uporabljajo eno od naslednjih selektivnih orodij:
(a)izločevalno rešetko z največjo razdaljo med prečkami 35 mm in prehodno odprtino za ribe;
(b)izločevalno rešetko z največjo razdaljo med prečkami 50 mm za ločevanje bokoplut od somernih rib ter prehodno odprtino za somerne ribe;
(c)ploskev Seltra s 300-milimetrskimi kvadratastimi mrežnimi očesi;
(d)regulirano zelo selektivno orodje, ki ima glede na znanstveno študijo, ocenjeno s strani STECF, takšne tehnične lastnosti, da je v ulovu ribiških plovil, ki imajo na krovu izključno takšno orodje, manj kot 1,5 % ulova trske.
2.Ribiška plovila Unije, ki sodelujejo v projektu države članice in imajo delujočo opremo za popolno dokumentiran ribolov, lahko uporabljajo orodje v skladu z delom B Priloge V k Uredbi (EU) 2019/1241. Zadevna država članica seznam takšnih plovil sporoči Komisiji do 31. marca.
3.Ta člen se ne uporablja za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, pod pogojem, da je izvajanje teh raziskav skladno s členom 25 Uredbe (EU) 2019/1241.“
(2)Člen 63(e) se nadomesti z naslednjim:
„(e)člen 19 se uporablja od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025;“]
(3)Vstavi se naslednji člen 63(ea):
„(ea)člen 19a se uporablja od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026;“]
Člen 59
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 60
Prehodne določbe
Členi 9 do 13, 15 do 20, 24, 27, 38, 39, 44, 45, 47, 49, 50 in 57 te uredbe se v letu 2027 še naprej smiselno uporabljajo do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2026.
Člen 61
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026.
Vendar se:
(a)člen 12(1) uporablja od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 ali do datuma, ko se začne uporabljati delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) 2019/1241, ki spreminja Prilogo VII, del A, k navedeni uredbi glede najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za polaka na podobmočjih ICES 8, 9 in 10 ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1, kar nastopi prej;
(b)člen 13(1) do (8) uporablja od 1. aprila 2026 do 31. marca 2027;
(c)člen 13(9) uporablja od 1. januarja 2026 do 31. marca 2027;
(d)člena 17 in 18 uporabljata od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 ali do datuma, ko se začnejo uporabljati delegirani akti, sprejeti v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) 2019/1241, ki spreminja prilogi VI in VII k navedeni uredbi glede tehničnih ukrepov, ki se uporabljajo za Keltsko morje, Irsko morje in zahodno od Škotske, ter tehničnih ukrepov za okatega ribona na podobmočjih ICES 6, 7 in 8, kar nastopi prej;
(e) člen 19 uporablja od 1. julija 2026 do 30. junija 2027 ali do datuma, ko se začne uporabljati delegirana uredba Komisije o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2019/2201, kar nastopi prej;
(f)člen 23 uporablja od 1. januarja 2026 do 31. januarja 2027;
(g)člen 24 uporablja od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 ali do datuma, ko se začne uporabljati delegirani akt, sprejet v skladu s členom 54(1), točka (m), Uredbe (EU) 2024/2594, ki spreminja Prilogo IV k navedeni uredbi glede tehničnih ukrepov za rdečega okuna v Irmingerjevem morju in sosednjih vodah, kar nastopi prej;
(h)člen 27(2) uporablja od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 ali od datuma, ko se začne uporabljati sprememba Uredbe (EU) 2017/2107, ki uvaja prepoved obdržanja na krovu, pretovarjanja ali iztovarjanja katerega koli dela trupa ali celotnega trupa atlantskega maka (Isurus oxyrinchus) v Atlantskem oceanu severno od 5° S, ulovljenega pri ribolovu na območju Konvencije ICCAT, kar nastopi prej;
(i)člen 30 in Priloga VII uporabljata od 1. decembra 2025 do 30. novembra 2026;
(j)člen 35(1), točka (a), uporablja od 1. januarja 2026 do 11. januarja 2027;
(k) člen 38(3) uporablja od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 ali od datuma, ko se začne uporabljati sprememba Uredbe (EU) 2021/56 v zvezi z evidentiranjem števila izpustov dolgoplavutih morskih psov s strani upravljavcev ribiških plovil, ki navedejo stanje živali in te informacije sporočijo državi članici, katere državljani so, kar nastopi prej;
(l)oddelek 12 uporablja od 1. junija 2026 to 31. maja 2027 ali do dneva, ko se začne uporabljati uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ustreznih ukrepov;
(m)priloge IA do IJ in IL prav tako uporabljajo leta 2027 in leta 2028, kadar je to določeno v navedenih prilogah;
(n)Priloga IA, del B, tabele 116 do 118, opomba 1, uporabljajo od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 ali do datuma, ko se začne uporabljati delegirani akt, sprejet v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z odstopanjem od obveznosti iztovarjanja za trneža, kar nastopi prej;
(o)Priloga IK uporablja od 1. decembra 2025 do 30. novembra 2026, kadar je to določeno v navedeni prilogi;
(p)prilogi IM in XI uporabljata od 1. junija 2026 do 31. maja 2027;
(q)Priloga II uporablja od 1. februarja 2026 do 31. januarja 2027;
(r)omejitve ulova in napora, določene s to uredbo za leto 2026, in kadar je tako določeno v tej uredbi, tudi za leti 2027 in 2028, še naprej uporabljajo v letu 2026, če je ustrezno pa tudi v letih 2027 in 2028, in sicer izključno za:
(i)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(ii)odbitke in dodelitve na podlagi člena 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
(iii)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013; ter
(iv)odbitke in prilagoditve na podlagi členov 105, 106, 107 in 107a Uredbe (ES) št. 1224/2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,