<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-04-202504C130202306300-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0630-23-202503648-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="4/06/2025 16:02:15" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="FU+l8/O5S7fxf2RHITEMwXkEbjoBDbBhyvNTsc8qwWvIQs2rkHE6UL5ATTrO6Z+Sg8UoFA/qP2z2Gu/ylEQF4XHjNIV5cT2EoSet1GSpyhm4foeQaSAbQOQmrUAA9tBp+WlmSmTB46ur8NgU0FAcLHgV0Gj25JF0HMyXPcO4aOo=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="lendvcl" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0630" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="lendvcl" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 25-04-25 12:00:22" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="194060596c184ba68b19894f44c52df1" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0630" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 30. 4. 2025 – Zadeva C‑630/23</div>
      <div id="rId21" style="default">AxFina Hungary (Nadaljnji obstoj pogodbe)</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (deseti senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 30. aprila 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Direktiva 93/13/EGS – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Pogodba o lizingu, izražena v tuji valuti – Člena 6 in 7 – Nepošteni pogoj, v skladu s katerim valutno tveganje nosi potrošnik – Učinki ugotovitve nepoštenosti takega pogoja – Neveljavnost pogodbe – Učinki razglasitve ničnosti pogodbe v celoti“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑630/23,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) z odločbo z dne 26. septembra 2023, ki je na Sodišče prispela 17. oktobra 2023, v postopku 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      ZH,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      KN
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      AxFina Hungary Zrt.,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-10" title="page-1">
      SODIŠČE (deseti senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      v sestavi D. Gratsias, predsednik senata, E. Regan in B. Smulders (poročevalec), sodnika,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      generalni pravobranilec: D. Spielmann,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za ZH in KN L. Marczingós, ügyvéd,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za AxFina Hungary Zrt. G. Stanka, ügyvéd,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za madžarsko vlado M. Z. Fehér in K. Szíjjártó, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo P. Kienapfel in Zs. Teleki, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-22" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(1), člena 6(1) in člena 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288, in popravek v UL 2019, L 214, str. 25).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med ZH in KN (v nadaljevanju: potrošnika) ter družbo AxFina Hungary Zrt. (v nadaljevanju: AxFina) glede pravnih posledic odprave pogoja v zvezi z valutnim tveganjem iz pogodbe o lizingu, izražene v tuji valuti ter sklenjene med družbo AxFina in ZH (v nadaljevanju: pogoj v zvezi z valutnim tveganjem).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V enaindvajseti in štiriindvajseti uvodni izjavi Direktive 93/13 je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-1">
      „ker morajo države članice zagotoviti, da se nepošteni pogoji ne uporabljajo v pogodbah, ki jih s potrošniki sklene prodajalec ali ponudnik, in če se taki pogoji vendarle uporabijo, da niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nepoštenih pogojev;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-1">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-30" title="page-1">
      ker morajo imeti sodišča ali upravni organi držav članic na voljo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v potrošniških pogodbah“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1(2) te direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-2">
      „Določbe te direktive ne veljajo za pogodbene pogoje, ki temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih in določbah ali načelih mednarodnih konvencij, katerih pogodbenice so države članice ali Skupnost, zlasti na področju prometa.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6(1) navedene direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-2">
      „Države članice določijo, da nepošteni pogoji, uporabljeni v pogodbi, ki jo s potrošnikom sklene prodajalec ali ponudnik, kakor je določeno z nacionalnim pravom, niso zavezujoči za potrošnika in da pogodba še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez nepoštenih pogojev.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7(1) iste direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-2">
      „Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Madžarsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prejšnji civilni zakonik</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 209/A Polgári Törvénykönyvről szóló 1959. évi IV. törvény (zakon št. IV iz leta 1959 o civilnem zakoniku) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: prejšnji civilni zakonik), določa, da so nepošteni pogoji potrošniške pogodbe, ki so kot splošni pogoji postali del pogodbe, ali tisti, ki jih je prodajalec ali ponudnik določil enostransko, vnaprej in brez posamičnega dogovora, nični. V skladu s tem členom 209/A se sme ničnost uveljavljati le v korist potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 237(1) prejšnjega civilnega zakonika je treba v primeru neveljavnosti pogodbe ponovno vzpostaviti položaj, kakršen je bil ta pred njeno sklenitvijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 237(2) tega zakonika je določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-2">
      „Če ponovna vzpostavitev položaja, kakršen je bil ta pred sklenitvijo pogodbe, ni mogoča, lahko sodišče določi, da se pogodba uporablja do sprejetja odločitve. Navedena pogodba se lahko razglasi za veljavno, če je mogoče odpraviti razlog za neveljavnost, zlasti z odpravo nesorazmerne prednosti v primeru nesorazmerja med dajatvami pogodbenih strank in v primeru oderuške pogodbe. V takih primerih je treba odrediti vračilo dajatve, ki je morebiti ostala brez protidajatve.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz člena 361(1) navedenega zakonika izhaja, da kdor je pridobil premoženjsko korist v škodo druge osebe, mora to korist povrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 363 istega zakonika je določal, da se „[p]ravila o posesti brez pravne podlage […] uporabljajo za povračilo premoženjske koristi, povezane z obogatitvijo; zavezanec za povračilo lahko zahteva povračilo potrebnih stroškov, ki so bili namenjeni stvari.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakon DH1</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(1) in (2) a Kúriának a pénzügyi intézmények fogyasztói kölcsönszerződéseire vonatkozó jogegységi határozatával kapcsolatos egyes kérdések rendezéséről szóló 2014. évi XXXVIII. törvény (zakon št. XXXVIII iz leta 2014 o ureditvi konkretnih vprašanj v zvezi z odločbo Kúria (vrhovno sodišče) o poenotenju sodne prakse na področju kreditnih pogodb, ki jih finančne institucije sklenejo s potrošniki) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon DH1), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-47" title="page-3">
      „1. V potrošniških kreditnih pogodbah so (razen pogodbenih pogojev, dogovorjenih posamično) nični pogoji, v skladu s katerimi lahko finančna institucija pri izplačilu sredstev za pridobitev predmeta kredita ali lizinga uporabi nakupni tečaj, pri odplačilu dolga pa prodajni tečaj oziroma drug menjalni tečaj kot tisti, ki je določen za izplačilo sredstev.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-48" title="page-3">
      2. Namesto ničnega pogoja iz odstavka 1 se tako za izplačilo kot odplačilo kredita (vključno s plačilom obrokov ter vseh stroškov, taks in provizij v tujih valutah) […] uporabi uradni menjalni tečaj Magyar Nemzeti Bank (madžarska narodna banka) za zadevno tujo valuto.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakon DH2</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(1) a Kúriának a pénzügyi intézmények fogyasztói kölcsönszerződéseire vonatkozó jogegységi határozatával kapcsolatos egyes kérdések rendezéséről szóló 2014. évi XXXVIII. törvényben rögzített elszámolás szabályairól és egyes egyéb rendelkezésekről szóló 2014. évi XL. törvény (zakon št. XL iz leta 2014 o pravilih na področju obračuna, ki ga določa zakon št. XXXVIII iz leta 2014 o ureditvi konkretnih vprašanj v zvezi z odločbo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) o poenotenju sodne prakse na področju kreditnih pogodb, ki jih finančne institucije sklenejo s potrošniki, in nekaterih drugih določbah) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon DH2), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-3">
      „Če je bil uporabljen nični pogoj iz člena 3(1) [zakona DH1], je treba v korist potrošnika kot preplačilo, ki izhaja iz valutne razlike, obračunati razliko med zneskom kredita, odobrenega na podlagi tega pogoja, in zneskom, ki izhaja iz pretvorbe v skladu z odstavkom 2, ter med obroki, plačanimi na podlagi navedenega pogoja, in obroki, ki izhajajo iz pretvorbe v skladu z odstavkom 2.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 37(1) zakona DH2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-4">
      „V zvezi s pogodbami, za katere velja ta zakon, lahko stranke sodišču predlagajo samo, naj ugotovi neveljavnost pogodbe ali nekaterih pogodbenih določil […] – ne glede na razloge za navedeno neveljavnost – če predlagajo še, da se ugotovijo pravne posledice neveljavnosti, in sicer razglasitev veljavnosti pogodbe ali njenih učinkov do trenutka, ko se sprejme odločba [o neveljavnosti]. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakon DH7</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 Egyes fogyasztói kölcsönszerződésekből eredő követelések forintra átváltásával kapcsolatos kérdések rendezéséről szóló 2015. évi CXLV. törvény (zakon št. CXLV iz leta 2015 o ureditvi vprašanj, povezanih s pretvorbo nekaterih terjatev iz potrošniških kreditnih pogodb v forinte) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon DH7), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-4">
      „Kreditna institucija je dolžna:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-57" title="page-4">
      (a) svoje terjatve, ki obstajajo na podlagi kreditnih pogodb, izraženih v tuji valuti, za katere velja ta zakon, pretvoriti v terjatve v forintih (v nadaljevanju: pretvorba v forinte) v skladu s poglavjem 4,
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-58" title="page-4">
      (b) svoje terjatve iz kreditnih pogodb, izraženih v tuji valuti, zajetih s tem zakonom, ki so bile sklenjene s potrošniki in so že bile odpovedane, pretvoriti v terjatve v forintih v skladu s poglavjem 5.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 9(1) zakona DH7 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-4">
      „Sprememba kreditne pogodbe, izražene v tuji valuti, v skladu s tem poglavjem ne sme biti v škodo zadevnega potrošnika glede višine obresti, provizij in stroškov, povezanih s transakcijo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 12(1) tega zakona določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-4">
      „Menjalni tečaj, ki se uporablja za pretvorbo v forinte, je uradni valutni tečaj madžarske narodne banke z dne 19. avgusta 2015.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 15(1) navedenega zakona določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-64" title="page-4">
      „Kreditna institucija terjatve iz kreditnih pogodb, izraženih v tuji valuti, ki so že bile odpovedane, pretvori v terjatve v forintih v skladu s podrobnimi pravili iz tega poglavja in po menjalnem tečaju iz člena 12(1).“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ZH je 21. junija 2007 z družbo AxFina sklenil pogodbo o lizingu, izraženo v tuji valuti, in sicer v švicarskih frankih (CHF), za nakup motornega vozila, KN pa je dal solidarno poroštvo za izpolnitev pogodbenih obveznosti ZH. Stranke so se dogovorile, da je treba kredit iz postopka v glavni stvari odplačati v 120 fiksnih mesečnih obrokih v madžarskih forintih (HUF). Ta pogodba je poleg tega vsebovala pogoj v zvezi z valutnim tveganjem, v skladu s katerim naj bi se ob izteku navedene pogodbe opravil obračun glede spremembe menjalnega tečaja te tuje valute in zaradi katerega je bilo tveganje, povezano z apreciacijo navedene tuje valute glede na madžarski forint, v celoti naloženo ZH in KN (v nadaljevanju: potrošnika).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba AxFina je 7. maja 2013 zaradi zamud pri plačilu, ki jih je mogoče pripisati potrošnikoma, pogodbo o lizingu iz postopka v glavni stvari odpovedala s takojšnjim učinkom, s čimer je celoten dolg, ki je izhajal iz te pogodbe, izračunan v madžarskih forintih, postal zapadel v enem obroku. Od tega dolga je družba AxFina med drugim odbila znesek, ki izhaja iz obračuna iz člena 3(1) zakona DH2, kot preplačilo, ki izhaja iz tečajne razlike iz člena 3(1) zakona DH1, in znesek, dobljen s prodajo zadevnega vozila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba AxFina je vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se v primeru ugotovitve nepoštenosti pogoja v zvezi z valutnim tveganjem in posledično neveljavnosti navedene pogodbe ta pogodba razglasi za veljavno z retroaktivnim učinkom od datuma njene sklenitve in naj se potrošnikoma solidarno naloži plačilo zneska 1.637.682 HUF (približno 4000 EUR) iz naslova glavnice in zamudnih obresti. Od tega zneska naj bi bilo 972.960 HUF (približno 2.250 EUR) dolgovanih iz naslova valutnega tveganja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče, ki je odločalo na prvi stopnji, je v svoji sodbi sicer ugotovilo neveljavnost pogodbe o lizingu iz postopka v glavni stvari zaradi nepoštenosti pogoja v zvezi z valutnim tveganjem, vendar je razsodilo, da morata potrošnika vseeno nositi to tveganje v omejenem obsegu. V ta namen je terjatev družbe AxFina, ki je temeljila na tej pogodbi, ki jo je razglasilo za veljavno, zmanjšalo za znesek, ki ga je ZH izgubil v primerjavi s položajem, v katerem bi bila navedena pogodba izražena v madžarskih forintih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče, ki je odločalo o pritožbi, ki sta jo potrošnika vložila zoper to sodbo, je sodbo potrdilo. Po njegovem mnenju je rešitev iz navedene sodbe omogočila odpravo posega v interese teh potrošnikov, ki ga je povzročil pogoj v zvezi z valutnim tveganjem. Poleg tega naj bi nepovratna narava storitev, določenih v navedeni pogodbi, izključevala ponovno vzpostavitev položaja, v katerem bi navedena potrošnika bila, če ne bi bilo pogoja v zvezi z valutnim tveganjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ista potrošnika sta zoper odločbo, izdano v pritožbenem postopku, vložila revizijo pri Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska), ki je predložitveno sodišče. V tem okviru med drugim predlagata, naj se izda odločba o zavrnitvi prvotne tožbe, ki jo je vložila družba AxFina, pri čemer v zvezi s tem trdita, da je izključitev rešitve, s katero bi se ponovno vzpostavil položaj, v katerem bi bila, če ne bi bilo pogoja v zvezi z valutnim tveganjem, v nasprotju s pravom Unije in da sodišče poleg tega ne sme spremeniti vsebine tega nepoštenega pogoja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče navaja, da se mora tako izreči o usodi pogodbe o lizingu, izražene v tuji valuti, kadar se pogoj iz te pogodbe, v skladu s katerim valutno tveganje v celoti nosi zadevni potrošnik, šteje za nepošten, ker ta potrošnik ni bil ustrezno obveščen o naravi tega tveganja, in kadar bi odprava tega pogoja, ki naj bi opredeljeval glavni predmet navedene pogodbe, povzročila neveljavnost navedene pogodbe v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem predložitveno sodišče pojasnjuje, prvič, da so v madžarskem pravu pravne posledice neveljavnosti pogodbe v celoti urejene s členom 237(1) in (2) prejšnjega civilnega zakonika. V skladu s to določbo naj bi bili pravni posledici te neveljavnosti, ki ju je treba uporabiti prednostno in sta „enakovredni“, ponovna vzpostavitev prvotnega položaja ali – če je razlog za neveljavnost mogoče odpraviti – razglasitev zadevne pogodbe za veljavno ex tunc, pri čemer je ta razglasitev veljavnosti mogoča zlasti, če ni mogoče ponovno vzpostaviti položaja pred sklenitvijo te pogodbe. Če niti taka razglasitev veljavnosti ni mogoča, naj bi sodišče, ki odloča o zadevi, navedeno pogodbo razglasilo za veljavno do izdaje svoje odločbe in odredilo vračilo protivrednosti storitve, ki je morebiti ostala brez protidajatve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, glede pogodb, ki spadajo na področje uporabe zakonov DH1 in DH2, kot je pogodba o lizingu iz postopka v glavni stvari, naj bi bilo treba šteti, da člen 37(1) zakona DH2 kot posledici neveljavnosti take pogodbe določa razglasitev pogodbe za veljavno ali učinkujočo do izdaje odločbe o neveljavnosti in tako izključuje ponovno vzpostavitev prvotnega položaja. Podobno naj bi se v madžarski doktrini in sodni praksi štelo, da glede na naravo kreditnih pogodb in pogodb o lizingu v primeru neveljavnosti takih pogodb ni mogoče ponovno vzpostaviti prvotnega položaja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru predložitveno sodišče meni, da čeprav se je Sodišče večkrat, zlasti v sodbah z dne 27. aprila 2023, AxFina Hungary (C‑705/21, EU:C:2023:352), in z dne 15. junija 2023, Bank M. (Posledice ničnosti pogodbe) (C‑520/21, EU:C:2023:478), izreklo o pravnih posledicah nepoštenosti pogoja, katerega odprava povzroči neveljavnost zadevne pogodbe, glede na Direktivo 93/13, se sodna praksa, ki izhaja iz teh sodb, ne nanaša na vsa vprašanja razlage, ki so upoštevna v zvezi z madžarsko ureditvijo in prakso, in je ni mogoče v vseh primerih uskladiti z njima.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru naj bi uporaba zakonov DH1 in DH2 povzročila, da je vrednost storitve, ki jo je treba opraviti na podlagi pogodbe o lizingu iz postopka v glavni stvari, vedno mogoče izračunati bodisi v švicarskih frankih bodisi v madžarskih forintih, tudi če je pogoj v zvezi z valutnim tveganjem „brezpredmeten“, kar bi omogočilo , da ta pogodba še naprej učinkuje. Splošneje, v madžarskem pravu naj neveljavnost pogodbe ne bi nujno povzročila njene ničnosti, tako da naj bi bila ugotovitev, da je vrnitev v prejšnje stanje edina mogoča pravna posledica take ničnosti, logično napačna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče v zvezi s tem poudarja, da ni očitno, da bi Direktiva 93/13, s katero naj bi bila na tem področju izvedena le minimalna harmonizacija, urejala vprašanje, katere pravne posledice nastanejo v primeru neveljavnosti pogodbe. Zato naj bi določitev teh posledic spadala v procesno avtonomijo držav članic, s pridržkom, da mora nacionalno sodišče zagotoviti, da je zadevni potrošnik na koncu v položaju, v katerem bi bil, če pogoj, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni pošten, ne bi nikoli obstajal.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako se predložitveno sodišče sprašuje, ali ni treba šteti, da „je nadaljnji obstoj [pogodbe] mogoč“ brez nepoštenih pogojev v smislu člena 6(1) Direktive 93/13, če lahko nacionalno sodišče v primeru neveljavnosti te pogodbe v celoti po odpravi enega od njenih pogojev, za katerega je bilo ugotovljeno, da je nepošten, na podlagi svoje nacionalne zakonodaje navedeno pogodbo razglasi za veljavno z retroaktivnim učinkom od datuma sklenitve te pogodbe, tako da nepošteni pogoj, ki ga vsebuje, ne pomeni nobene obveznosti za zadevnega potrošnika, medtem ko drugi pogoji iste pogodbe, ki niso nepošteni, še naprej zavezujejo stranki na enak način.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka rešitev ne bi pomenila spremembe pogodbe, ki je v skladu s sodno prakso prepovedana, ker bi bil pogoj v zvezi z valutnim tveganjem odpravljen in ker bi pogodba o lizingu iz postopka v glavni stvari brez tega pogoja lahko še naprej obstajala. Narava te pogodbe naj prav tako ne bi bila spremenjena, saj naj bi obračun, sestavljen na podlagi tuje valute, v kateri je posojilo izraženo, še naprej obstajal, s tem, da valutno tveganje od takrat nosi kreditna institucija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega naj bi bil odvračilni učinek, povezan s preprosto odpravo nepoštenega pogoja, zagotovljen ob spoštovanju načela sorazmernosti sankcij, in sicer naj bi se zadevno posojilo ohranilo v veljavi z obrestno mero, ki je prilagojena dogovorjeni tuji valuti in ugodnejša za zadevnega potrošnika, vendar ne da bi bilo to izravnano z „nadomestilom“, to je valutnim tveganjem, ki ga nosi ta potrošnik, ker naj bi morala kreditna institucija navedenemu potrošniku vrniti zneske, ki jih je ta prejel na podlagi pogoja v zvezi z valutnim tveganjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če razlaga, ki jo predlaga predložitveno sodišče, ne bi bila združljiva s pravom Unije, slednje Sodišče prosi, naj mu da napotke o tem, kakšne pravne posledice bi lahko izpeljalo neposredno iz tega prava v primeru neveljavne pogodbe, kolikor meni, da bi lahko v tem primeru nacionalno pravo razlagalo contra legem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, predložitveno sodišče navaja, da pogodba o lizingu iz postopka v glavni stvari spada tudi na področje uporabe zakona DH7. V skladu s tem zakonom naj bi bilo treba terjatve, ki izhajajo iz te pogodbe, v prihodnje pretvoriti v terjatve, izražene v madžarskih forintih, po menjalnem tečaju, ki ga je madžarska centralna banka 19. avgusta 2015 določila za dogovorjeno tujo valuto. V zvezi s tem naj iz pravil in obrazložitve zakona DH7 ne bi izhajalo, da je njegov namen odpraviti posledice kakršne koli neveljavnosti, temveč je zakonodajalec, nasprotno, želel zadevne potrošnike na splošno za veliko število veljavnih pogodb oprostiti obveznosti, da nosijo valutno tveganje v prihodnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob tem se navedeno sodišče nagiba k mnenju, da čeprav za pogodbene pogoje, ki odražajo obvezne zakonske določbe, kakršne so te iz zakona DH7, ne veljajo določbe Direktive 93/13, je ta zakon vseeno v nasprotju s to direktivo, ker učinkuje tako, da valutno tveganje določene stopnje nalaga zadevnemu potrošniku, čeprav bi moral biti ta potrošnik tega tveganja v celoti oproščen, tako da se navedeni zakon ne sme uporabiti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Kúria (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-85" title="page-8">
      „1. Ali je treba navedbo ‚nadaljnji obstoj [pogodbe je] mogoč brez nepoštenih pogojev‘ iz člena 6(1) Direktive [93/13] razlagati tako, da lahko potrošniška pogodba v tuji valuti še naprej obstaja brez pogodbenega pogoja, ki je del glavnega predmeta pogodbe in ki valutno tveganje neomejeno nalaga potrošniku, ob upoštevanju, da je mehanizem pretvorbe valut urejen z obveznimi [zakonskimi] določbami prava države članice?
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-86" title="page-8">
      Ali je s členi 1(2), 6(1) in 7(1) Direktive 93/13 združljiva sodna praksa države članice (ki temelji na razlagi prava države članice, opravljeni ob upoštevanju te direktive, in ki je v skladu z razlagalnimi načeli Sodišča Evropske unije), v skladu s katero se ob upoštevanju načel neupravičene obogatitve:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-87" title="page-8">
      (a) odredi vračilo zneskov, ki jih je posojilodajalec prejel na podlagi pogoja, ki je bil razglašen za nepoštenega, potrošniku (ali poravnava v korist potrošnika), vendar se ta odredba ne izda v okviru vrnitve v prejšnje stanje, ker posebna določba nacionalnega prava izključuje to možno pravno posledico neveljavnosti, niti se pravila o neupravičeni obogatitvi ne uporabijo samostojno, ker nacionalno pravo ne predvideva te pravne posledice neveljavnosti pogodbe, temveč je potrošnik razbremenjen posledic, ki so zanj posebej škodljive, hkrati pa je ponovno vzpostavljeno pogodbeno ravnovesje med pogodbenima strankama z uporabo glavne pravne posledice, ki jo pravo države članice predvideva za neveljavnost, in sicer razglasitve veljavnosti pogodbe, na tak način, da potrošnik v zvezi z nepoštenimi pogoji nima nobenih obveznosti, drugi elementi pogodbe (ki niso nepošteni, vključno s pogodbenimi obrestmi in drugimi stroški) pa so za stranki še naprej zavezujoči pod enakimi pogoji[;]
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-88" title="page-8">
      (b) v primeru, da razglasitev veljavnosti ni mogoča, določijo pravne posledice neveljavnosti tako, da se zaradi potrditve obračunov razglasi, da ima pogodba pravni učinek do izdaje sodbe, in se potrditev obračunov med strankama opravi ob uporabi načel neupravičene obogatitve?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-89" title="page-9">
      2. Ali je mogoče, da se pri ugotavljanju pravnih posledic pogodbe, ki je neveljavna iz zgoraj navedenega razloga, ne uporabi zakonska določba države članice, ki je začela veljati pozneje in s katero je bila od takrat naprej uvedena obvezna pretvorba v madžarske forinte, ker ta določba zaradi določitve menjalnega tečaja določen del valutnega tveganja nalaga potrošniku, ki bi moral biti zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja tega tveganja v celoti razbremenjen?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-90" title="page-9">
      3. Če pravnih posledic neveljavnosti v skladu s pravom Unije ni mogoče določiti niti z razglasitvijo veljavnosti niti z razglasitvijo ustvarjanja pravnih učinkov, katere so pravne posledice – in na kateri pravni podlagi – ki jih je vseeno treba ugotoviti contra legem, neodvisno od zakonodaje države članice o pravnih posledicah in zgolj na podlagi prava Unije, ob upoštevanju, da Direktiva 93/13 ne ureja pravnih posledic neveljavnosti?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanja za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo in tretje vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo in tretje vprašanje se nanašata na to, kako so v členu 1(2), členu 6(1) in členu 7(1) Direktive 93/13 urejena podrobna pravila, v skladu s katerimi je treba presojati možnost nadaljnjega obstoja pogodbe o lizingu, izražene v tuji valuti, katere pogoj, s katerim je bilo valutno tveganje, povezano s to valuto, v celoti naloženo zadevnemu potrošniku, je bil odpravljen kot nepošten.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba pojasniti, da ti vprašanji, ker se nanašata na pogodbo, ki vsebuje pogoj, ki je bil na podlagi člena 6(1) Direktive 93/13 razglašen za nepoštenega, nujno predpostavljata, da ta pogoj spada na področje uporabe te direktive in torej s tega področja ni izvzet na podlagi člena 1(2) navedene direktive, ki z njega med drugim izključuje pogodbene pogoje, ki temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, čeprav se predložitveno sodišče v okviru prvega vprašanja sklicuje na „mehanizem pretvorbe valut[,] urejen z obveznimi [zakonskimi] določbami“, nič v spisu, ki je na voljo Sodišču, ne kaže na to, da bi navedeni pogoj, ki se nanaša na valutno tveganje kot tako, in ne na načine pretvorbe tujih valut, odražal vsebino takih določb, pri čemer to sodišče poleg tega ni navedlo razlogov, zaradi katerih bi moralo Sodišče vseeno podati razlago člena 1(2) Direktive 93/13.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je treba šteti, da predložitveno sodišče s prvim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(1) Direktive 93/13 v povezavi s členom 7(1) te direktive razlagati tako, da omogoča ugotovitev, da „je […] mogoč“ „nadaljnji obstoj“ – v smislu prve od teh določb – pogodbe o lizingu, izražene v tuji valuti, ki je postala neveljavna po tem, ko je bil kot nepošten odpravljen pogoj v tej pogodbi, s katerim je valutno tveganje, povezano s to tujo valuto, naloženo zadevnemu potrošniku, kadar ta pogodba spada na področje uporabe nacionalne zakonodaje, ki kot pravno posledico neveljavnosti takih pogodb določa to, da je treba tega potrošnika v celoti oprostiti zgolj škodljivih učinkov nepoštenega pogoja, pri čemer se ohranita veljavnost in zavezujoča narava drugih elementov zadevne pogodbe. V primeru nikalnega odgovora navedeno sodišče poleg tega prosi za pojasnilo glede posledic, ki bi jih moralo izpeljati iz neveljavnosti navedene pogodbe, pri čemer pojasnjuje, da meni, da je mogoče, da bi v takem primeru svoje nacionalno pravo moralo razlagati contra legem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Možnost nadaljnjega obstoja pogodbe brez nepoštenih pogojev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ob upoštevanju podrejenega položaja, v katerem je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika, člen 6(1), prvi del stavka, Direktive 93/13 določa, da nepošteni pogoji za potrošnike niso zavezujoči. Ta določba je zavezujoča določba, katere namen je nadomestiti formalno ravnotežje med pravicami in obveznostmi sopogodbenikov, ki je določeno s pogodbo, z dejanskim ravnotežjem, tako da se med sopogodbeniki spet vzpostavi enakost (sodba z dne 9. aprila 2024, Profi Credit Polska (Obnova postopka, ki se je končal s pravnomočno odločbo), C‑582/21, EU:C:2024:282, točka 72 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega glede na naravo in pomen javnega interesa, na katerem temelji varstvo potrošnikov, Direktiva 93/13 – kot izhaja iz njenega člena 7(1) v povezavi z njeno štiriindvajseto uvodno izjavo – državam članicam nalaga, da zagotovijo ustrezna in učinkovita sredstva „za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki“ (sodba z dne 9. aprila 2024, Profi Credit Polska (Obnova postopka, ki se je končal s pravnomočno odločbo), C‑582/21, EU:C:2024:282, točka 73 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za to morajo nacionalna sodišča izključiti uporabo nepoštenih pogojev, da ti ne bi imeli zavezujočih učinkov za potrošnika, razen če zadnjenavedeni temu nasprotuje (sodba z dne 9. julija 2020, Raiffeisen Bank in BRD Groupe Société Générale, C‑698/18 in C‑699/18, EU:C:2020:537, točka 53 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je treba za pogodbeni pogoj, ki je razglašen za nepoštenega, načeloma šteti, da ni nikoli obstajal, tako da ne more imeti učinkov za potrošnika. Zato mora biti posledica sodne ugotovitve nepoštenosti takega pogoja načeloma to, da se ponovno vzpostavi pravni in dejanski položaj potrošnika, v katerem bi ta bil, če tega pogoja ne bi bilo (sodba z dne 15. junija 2023, Bank M. (Posledice ničnosti pogodbe), C‑520/21, EU:C:2023:478, točka 57 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost nacionalnega sodišča, da ne uporabi nepoštenega pogodbenega pogoja, ki nalaga plačilo zneskov, ki so se izkazali za neupravičene, načeloma zajema restitucijski učinek glede teh zneskov, ker bi neobstoj takega učinka lahko odvzel odvračilni učinek, ki se s členom 6(1) Direktive 93/13 v povezavi s členom 7(1) te direktive želi doseči glede nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih s potrošniki sklenejo prodajalci ali ponudniki (sodba z dne 15. junija 2023, Bank M. (Posledice ničnosti pogodbe), C‑520/21, EU:C:2023:478, točka 58 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, čeprav člen 6(1), prvi del stavka, te direktive določa, da države članice določijo, da nepošteni pogoji za potrošnike niso zavezujoči, „kakor je določeno z nacionalnim pravom“, pa ureditev varstva, ki ga potrošnikom zagotavlja ista direktiva, z nacionalnim pravom ne sme spremeniti obsega in torej vsebine tega varstva (sodba z dne 12. decembra 2024, Kutxabank, C‑300/23, EU:C:2024:1026, točka 160 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato mora taka ugotovitev – čeprav morajo države članice v svojem nacionalnem pravu opredeliti podrobna pravila, v skladu s katerimi se poda ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja in se konkretni pravni učinki te ugotovitve materializirajo – omogočati ponovno vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja, v kakršnem bi potrošnik bil, če tega pogoja ne bi bilo, zlasti z določitvijo pravice do vračila ugodnosti, ki jih je prodajalec ali ponudnik na podlagi navedenega nepoštenega pogoja neupravičeno pridobil v škodo tega potrošnika (sodba z dne 25. aprila 2024, Caixabank (Zastaralni rok), C‑484/21, EU:C:2024:360, točka 20 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je iz pojasnil predložitvenega sodišča razvidno, da madžarsko pravo v zvezi s pogodbami o lizingu, izraženimi v tuji valuti, ki vsebujejo nepošten pogoj v zvezi z valutnim tveganjem in ki so po odpravi tega pogoja postale neveljavne, kot je pogodba iz postopka v glavni stvari, določa rešitev, ki zajema „razglasitev veljavnosti“ ali „razglasitev veljavnosti […] učinkov [pogodbe] do trenutka, ko se sprejme odločba [o neveljavnosti]“, kot je navedeno v členu 37(1) zakona DH2. V tem okviru naj bi člen 3 zakona DH1 določal mehanizem pretvorbe valut, ki zagotavlja, da se po odpravi nepoštenega pogoja v zvezi z valutnim tveganjem vrednost storitev, ki jih je treba opraviti na podlagi zadevne pogodbe, še vedno lahko izračuna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot navaja navedeno sodišče, izhaja iz premise, da so s tako rešitvijo spoštovane zahteve, ki izhajajo iz člena 6(1), prvi del stavka, Direktive 93/13, kot se razlagajo v sodni praksi, navedeni v točkah od 42 do 48 te sodbe, ker naj bi ta rešitev omogočala, da so zadevni potrošniki v celoti razbremenjeni nepoštenega pogoja v zvezi z valutnim tveganjem iz pogodbe, ki so jo sklenili, ob ohranitvi veljavnosti vseh drugih pogojev te pogodbe, in da se hkrati zagotovi odvračilni učinek, povezan z odpravo tega nepoštenega pogoja. Po uporabi navedene rešitve naj namreč finančne posledice, nastale zaradi navedenega nepoštenega pogoja, ne bi več nosili ti potrošniki, ampak zadevna kreditna institucija, medtem ko naj bi bili navedeni potrošniki še naprej upravičeni do ugodne obrestne mere, povezane s tujo valuto, določeno v navedeni pogodbi, in to ne da bi bila potrebna kakršna koli sprememba istega pogoja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spis, ki je na voljo Sodišču, pa ne vsebuje elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dvomiti, da je tak rezultat načeloma primeren za zagotovitev, da se navedenim potrošnikom v skladu s to določbo vrnejo zneski, ki jih je ta kreditna institucija neupravičeno pridobila na podlagi istega nepoštenega pogoja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob tem člen 6(1) Direktive 93/13 v drugem delu stavka določa, da zadevna pogodba po tem, ko so odpravljeni njeni nepošteni pogoji, „še naprej zavezuje obe stranki na podlagi teh pogojev, če je nadaljnji obstoj mogoč brez [teh] pogojev“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je res, da člen 6(1), drugi del stavka, Direktive 93/13 sam ne določa meril, ki bi urejala možnost „nadaljnj[ega] obstoj[a] [pogodbe] brez nepoštenih pogojev“ v smislu te določbe, temveč prepušča, da jih določi nacionalni pravni red ob spoštovanju prava Unije. Tako je treba načeloma v konkretnem položaju možnost ohranitve veljavnosti pogodbe, katere nekateri pogoji so neveljavni, preučiti glede na merila, ki jih določa nacionalno pravo (sodba z dne 3. oktobra 2019, Dziubak, C‑260/18, EU:C:2019:819, točka 40).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je cilj člena 6(1) Direktive 93/13 ponovna vzpostavitev ravnovesja med pogodbenimi strankami, načeloma z ohranitvijo veljavnosti celotne pogodbe, ne pa razglasitev ničnosti vseh pogodb z nepoštenimi pogoji (sodba z dne 14. marca 2019, Dunai, C‑118/17, EU:C:2019:207, točka 40 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je polje proste presoje, ki ga imajo države članice v zvezi z določitvijo meril, ki urejajo možnost nadaljnjega obstoja pogodbe brez nepoštenih pogojev, omejeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako na eni strani iz člena 6(1), drugi del stavka, Direktive 93/13 izhaja, da mora zadevna pogodba načeloma še naprej obstajati brez kakršne koli druge spremembe, kot je ta, ki izhaja iz odprave njenih nepoštenih pogojev, če je v skladu s pravili nacionalnega prava taka kontinuiteta pogodbe pravno mogoča, zato morajo nacionalna sodišča le zavrniti uporabo nepoštenega pogodbenega pogoja, tako da nima zavezujočih učinkov za potrošnika, ne smejo pa spremeniti njegove vsebine (glej v tem smislu sodbo z dne 14. junija 2012, Banco Español de Crédito, C‑618/10, EU:C:2012:349, točka 65).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je Sodišče razsodilo, da če bi nacionalno sodišče smelo spremeniti vsebino nepoštenih pogojev v taki pogodbi, bi taka možnost lahko ogrozila uresničitev dolgoročnega cilja iz člena 7 Direktive 93/13. Ta pristojnost bi namreč prispevala k temu, da bi se za prodajalce ali ponudnike odpravil odvračilni učinek, ki ga ima nepogojna neuporaba takih nepoštenih pogojev za potrošnika, ker bi ti prodajalci ali ponudniki še naprej skušali uporabljati te pogoje, saj bi vedeli, da lahko nacionalno sodišče, tudi če bi ugotovilo njihovo neveljavnost, pogodbo vseeno dopolni v potrebnem obsegu tako, da se zaščiti interes teh prodajalcev ali ponudnikov (sodba z dne 26. marca 2019, Abanca Corporación Bancaria in Bankia, C‑70/17 in C‑179/17, EU:C:2019:250, točka 54 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani, če je izpolnjen pogoj iz točke 56 te sodbe, je treba možnost, da se lahko veljavnost zadevne pogodbe v skladu s pravili nacionalnega prava ohrani brez njenih nepoštenih pogojev, preveriti v skladu z objektivnim pristopom (sodba z dne 23. novembra 2023, Provident Polska, C‑321/22, EU:C:2023:911, točka 81 in navedena sodna praksa). Tako se položaj ene od strank te pogodbe ne sme šteti za odločilno merilo pri presoji o nadaljnji usodi navedene pogodbe (sodba z dne 15. marca 2012, Pereničová in Perenič, C‑453/10, EU:C:2012:144, točka 32).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako se postavlja vprašanje, ali je rešitev iz točk 49 in 50 te sodbe v skladu s členom 6(1), drugi del stavka, te direktive, kot se razlaga v sodni praksi, navedeni v točkah od 53 do 58 te sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se nagiba k mnenju, da je tako, ker je po njegovem mnenju v obravnavanem primeru nepošteni pogoj v zvezi z valutnim tveganjem iz pogodbe o lizingu iz postopka v glavni stvari preprosto odpravljen, tako da ta pogoj ne pomeni več nobene obveznosti za potrošnika. Zaradi učinka mehanizma pretvorbe, določenega v zakonih DH1 in DH2, bi tako bil „nadaljnji obstoj [te pogodbe] mogoč brez nepoštenih pogojev“ v smislu člena 6(1), drugi del stavka, Direktive 93/13 in zato bi ta pogodba „še naprej zavez[ovala] obe stranki na podlagi teh pogojev“ v smislu te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar taka ureditev nacionalnega prava sama po sebi ne more zadostovati za ugotovitev, da je „nadaljnji obstoj [pogodbe] mogoč brez nepoštenih pogojev“ v smislu člena 6(1), drugi del stavka, Direktive 93/13.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V ta namen je treba namreč dokazati, da je tak nadaljnji obstoj zadevne pogodbe pravno mogoč in da ne pomeni druge spremembe, kot je ta, ki izhaja iz odprave teh pogojev, kot to izhaja iz sodne prakse, navedene v točkah 56 in 58 te sodbe, sicer bi bila ohranitev veljavnosti te pogodbe v nasprotju s to določbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kadar pa je, kot v obravnavanem primeru, predložitveno sodišče že ugotovilo, da je s pogojem v zvezi z valutnim tveganjem opredeljen glavni predmet pogodbe iz postopka v glavni stvari in da bi njegova odprava povzročila neveljavnost te pogodbe, se ohranitev veljavnosti pogodbe ne zdi pravno mogoča, kar pa mora presoditi navedeno sodišče (glej v tem smislu sodbi z dne 5. junija 2019, GT, C‑38/17, EU:C:2019:461, točka 43, in z dne 14. marca 2019, Dunai, C‑118/17, EU:C:2019:207, točka 52).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Sodišče razsodilo, da nacionalno sodišče ne more odpraviti neveljavnosti pogodbe, ki izhaja iz nepoštenosti pogoja iz te pogodbe, tako, da to pogodbo razglasi za veljavno ter hkrati spremeni njeno valuto. Tako posredovanje sodišča bi navsezadnje pomenilo spremembo vsebine tega pogoja (sodba z dne 27. aprila 2023, AxFina Hungary, C‑705/21, EU:C:2023:352, točka 41).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar v nasprotju s tem, kar predlaga predložitveno sodišče, te presoje ne omajejo dodatna pojasnila, kot so povzeta v točkah 49 in 50 te sodbe, ki jih je podalo v zvezi z „razglasitvijo veljavnosti“, kot jo namerava izvršiti in za katero navaja, da lahko po potrebi nadomesti „razglasitev veljavnosti […] učinkov [pogodbe] do trenutka, ko se sprejme odločba [o neveljavnosti]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to, da je v skladu s temi dodatnimi pojasnili končna posledica take rešitve to, da valutno tveganje in njegove finančne posledice, ki so prvotno na podlagi pogoja v zvezi z valutnim tveganjem bremenile zadevna potrošnika, zdaj nosi kreditna institucija, je treba ugotoviti, da te nujno pomenijo spremembo tega pogoja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da ni mogoče šteti, da je „nadaljnji obstoj [zadevne pogodbe] mogoč brez nepoštenih pogojev“ v smislu člena 6(1), drugi del stavka, Direktive 93/13.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je sicer razsodilo, da člen 6(1) Direktive 93/13 v takem položaju ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče na podlagi načel pogodbenega prava odpravi nepošteni pogoj iz pogodbe tako, da ga nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava oziroma z določbo, ki se uporablja, če se s tem stranki te pogodbe strinjata, v položajih, v katerih bi odprava nepoštenega pogoja zavezovala sodišče, da razglasi ničnost navedene pogodbe v celoti, s čimer bi bil potrošnik izpostavljen posebej škodljivim posledicam, tako da bi bil ta s tem kaznovan (glej v tem smislu sodbo z dne 26. marca 2019, Abanca Corporación Bancaria in Bankia, C‑70/17 in C‑179/17, EU:C:2019:250, točke 56, 59 in 64 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba poudariti, da je za presojo posledic neveljavnosti pogodbe v celoti za potrošnikov položaj, kakor so navedene v tej sodni praksi, odločilna volja, ki jo je ta potrošnik v zvezi s tem izrazil (sodba z dne 8. septembra 2022, D. B. P. in drugi (Hipotekarni kredit, izražen v tuji valuti), od C‑80/21 do C‑82/21, EU:C:2022:646, točka 74 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru pa sta ne glede na obstoj ali neobstoj dispozitivne določbe madžarskega prava ali določbe, ki se uporablja, če se s tem stranki zadevne pogodbe strinjata, v smislu navedene sodne prakse, potrošnika tako pred predložitvenim sodiščem kot v pisnih stališčih, predloženih Sodišču, jasno izrazila željo, da se pogodba o lizingu iz postopka v glavni stvari razglasi za nično v celoti. V teh okoliščinah se ne zdi, da je v obravnavanem primeru pogoj, da bi razglasitev ničnosti pogodbe v celoti zadevna potrošnika izpostavila posebno škodljivim posledicam, ki se zahteva za to, da lahko nacionalno sodišče nepošteni pogoj, ki je bil razglašen za ničnega, nadomesti z dispozitivno določbo nacionalnega prava ali določbo, ki se uporablja, če se s tem stranki zadevne pogodbe strinjata, izpolnjen (glej v tem smislu sodbo z dne 8. septembra 2022, D. B. P. in drugi (Hipotekarni kredit, izražen v tuji valuti), od C‑80/21 do C‑82/21, EU:C:2022:646, točka 78).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, Sodišče je razsodilo, da člen 7(1) Direktive 93/13 ne nasprotuje temu, da države članice z zakonodajo zagotovijo prenehanje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih je prodajalec ali ponudnik sklenil s potrošnikom, hkrati pa tako varujejo veljavnost teh pogodb, pod pogojem, da nacionalni zakonodajalec v tem okviru spoštuje zahteve, ki izhajajo iz člena 6(1) te direktive (glej v tem smislu sodbi z dne 14. marca 2019, Dunai, C‑118/17, EU:C:2019:207, točki 40 in 42, in z dne 29. aprila 2021, Bank BPH, C‑19/20, EU:C:2021:341, točka 77 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se zdi, da iz spisa, ki je na voljo Sodišču, ni razvidno, da bi v obravnavanem primeru obstajala taka zakonodaja glede pogoja v zvezi z valutnim tveganjem, saj se predložitveno sodišče v tem okviru sklicuje le na nacionalno zakonodajo glede pogojev v zvezi s tečajno razliko, katere namen je „potrošnike za veliko število veljavnih pogodb oprostiti obveznosti, da nosijo valutno tveganje v prihodnosti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da obstoj zakonodaje, katere namen je odpraviti težave, povezane s pogoji v zvezi s tečajno razliko, ne vpliva na nadzor, ki ga je treba glede na Direktivo 93/13 opraviti nad drugimi pogoji zadevnih pogodb, kot so pogoji v zvezi z valutnim tveganjem (glej v tem smislu sodbi z dne 14. marca 2019, Dunai, C‑118/17, EU:C:2019:207, točka 46, in z dne 2. septembra 2021, OTP Jelzálogbank in drugi, C‑932/19, EU:C:2021:673, točka 45).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledice, ki jih je treba izpeljati iz nemožnosti obstoja pogodbe brez nepoštenih pogojev</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s posledicami, ki jih je treba izpeljati iz ugotovitve, da obstoj pogodbe, ki vsebuje nepošteni pogoj, ni mogoč brez tega pogoja v smislu člena 6(1), drugi del stavka, Direktive 93/13, je treba opozoriti, da Direktiva 93/13 res ne ureja izrecno posledic neveljavnosti pogodbe, sklenjene med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom po odpravi nepoštenih pogojev, ki jih vsebuje. Zato morajo države članice določiti posledice take ugotovitve, pri čemer morajo biti pravila, ki jih določijo v zvezi s tem, združljiva s pravom Unije, zlasti pa s cilji, ki jim sledi ta direktiva (sodba z dne 15. junija 2023, Bank M. (Posledice ničnosti pogodbe), C‑520/21, EU:C:2023:478, točka 64).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je Sodišče v tem okviru opozorilo tudi na odvračilni učinek, ki ga mora imeti nepogojna neuporaba nepoštenih pogojev za potrošnika, saj mora ta neuporaba zajemati pravico tega potrošnika do vračila prednosti, ki jih je prodajalec ali ponudnik na podlagi takih pogojev neupravičeno pridobil v njegovo škodo. Tako je razsodilo, da bi neobstoj takega restitucijskega učinka lahko odvzel ta odvračilni učinek, zato je treba podoben restitucijski učinek priznati, kadar nepoštenost pogojev v pogodbi, sklenjeni med potrošnikom in prodajalcem ali ponudnikom, ne povzroči le ničnosti teh pogojev, ampak tudi neveljavnost te pogodbe v celoti (sodba z dne 15. junija 2023, Bank M. (Posledice ničnosti pogodbe), C‑520/21, EU:C:2023:478, točki 65 in 66).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je združljivost nacionalnih pravil, ki urejajo praktične posledice ničnosti pogodbe o hipotekarnem kreditu zaradi obstoja nepoštenih pogojev, s pravom Unije odvisna od tega, ali ta pravila na eni strani omogočajo ponovno vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja potrošnika, v katerem bi ta bil, če te pogodbe ne bi bilo, in na drugi strani ne ogrožajo odvračilnega učinka, ki mu sledi Direktiva 93/13 (sodba z dne 15. junija 2023, Bank M. (Posledice ničnosti pogodbe), C‑520/21, EU:C:2023:478, točka 68).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za uporabo take ponovne vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja v zvezi s pogodbo o lizingu, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, morajo biti na eni strani potrošniki upravičeni vsaj do vračila nakazanih mesečnih obrokov in stroškov, plačanih iz naslova izpolnitve te pogodbe, ter do plačila zamudnih obresti po zakonski obrestni meri od datuma opomina (glej v tem smislu, v zvezi s pogodbo o hipotekarnem kreditu, sodbo z dne 15. junija 2023, Bank M. (Posledice ničnosti pogodbe), C‑520/21, EU:C:2023:478, točka 74).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako v obravnavanem primeru ne more zadostovati, da se potrošnikoma vrnejo le zneski, ki jih je zadevna kreditna institucija prejela na podlagi pogoja v zvezi z valutnim tveganjem, kot predlaga predložitveno sodišče, saj morata biti, nasprotno, ta potrošnika upravičena do vračila vseh mesečnih obrokov in stroškov, plačanih na podlagi pogodbe o lizingu iz postopka v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, zadevnemu prodajalcu ali ponudniku, in sicer v obravnavanem primeru kreditni instituciji, ni mogoče priznati pravice, da od potrošnikov zahteva nadomestilo, ki presega vračilo premičnine, ki jim je bila dana na voljo na podlagi izpolnitve pogodbe o lizingu, ali vračilo vrednosti, ki ustreza tej premičnini, in po potrebi plačilo zamudnih obresti. Dejstvo, da se tej kreditni instituciji prizna taka pravica in s tem pravica do prejetja plačila za uporabo te premičnine s strani teh potrošnikov, bi namreč prispevalo k odpravi odvračilnega učinka, ki ga ima ugotovitev ničnosti te pogodbe na prodajalce ali ponudnike (glej v tem smislu v zvezi s pogodbo o hipotekarnem kreditu sodbo z dne 15. junija 2023, Bank M. (Posledice ničnosti pogodbe), C‑520/21, EU:C:2023:478, točki 76 in 78).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te razlage ne omaje potreba, ki jo navaja predložitveno sodišče, da se zagotovi, da je „naložena kazen […] sorazmerna“. Sodišče je namreč na eni strani razsodilo, da razveljavitev pogodbe, v zvezi s katero je bila ugotovljena nepoštenost enega od pogojev, ne pomeni sankcije, določene z Direktivo 93/13 (sklep z dne 30. maja 2024, Deutsche Bank Polska, C‑325/23, EU:C:2024:453, točka 74 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani, čeprav je treba cilj ponovne vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi zadevni potrošnik bil, če nepoštenega pogoja v pogodbi, ki jo je ta sklenil, ne bi bilo, uresničevati ob spoštovanju načela sorazmernosti, lahko to načelo ugotovitvi neveljavnosti te pogodbe v celoti nasprotuje le, če določitev – na podlagi objektivnega pristopa – posledic, ki jih je treba v skladu z nacionalnim pravom izpeljati iz ugotovitve nepoštenosti pogoja glede nadaljnjega obstoja ali neobstoja pogodbe, katere del je ta pogoj, nacionalnemu sodišču pušča določeno polje proste presoje ali razlage (glej v tem smislu sodbo z dne 23. novembra 2023, Provident Polska, C‑321/22, EU:C:2023:911, točki 85 in 86).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, pa je treba obstoj take marže izključiti, kot to izhaja iz točke 67 te sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za primer, da predložitveno sodišče meni, da lahko glede na svoje nacionalno pravo pravni in dejanski položaj, v kakršnem bi bila zadevna potrošnika, če ne bi bila sklenjena pogodba, ponovno vzpostavi le, če bi to pravo razlagalo contra legem, je treba opozoriti, da mora nacionalno sodišče, kadar je bilo v sodni praksi Sodišča jasno odgovorjeno na vprašanje v zvezi z razlago prava Unije, storiti vse potrebno za uporabo te razlage (sodba z dne 10. marca 2022, Grossmania, C‑177/20, EU:C:2022:175, točka 42).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker pa gre v obravnavanem primeru za določbe direktive, je res, da določbe direktive same za posameznika ne morejo ustvarjati obveznosti in se nanje kot take torej proti posamezniku pred nacionalnim sodiščem ni mogoče sklicevati (sodba z dne 18. januarja 2022, Thelen Technopark Berlin, C‑261/20, EU:C:2022:33, točka 32 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je načelo skladne razlage nacionalnega prava neločljiv del sistema Pogodb, ker nacionalnim sodiščem omogoča, da v okviru svoje pristojnosti zagotovijo polni učinek prava Unije, kadar odločajo v sporu, ki jim je predložen (sodba z dne 9. aprila 2024, Profi Credit Polska (Obnova postopka, ki se je končal s pravnomočno odločbo), C‑582/21, EU:C:2024:282, točka 61).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Sodišče že večkrat razsodilo, da mora nacionalno sodišče, ki odloča v sporu, ki poteka izključno med posamezniki, pri uporabi določb svojega notranjega prava, sprejetih za prenos obveznosti iz direktive, upoštevati vsa pravila nacionalnega prava in jih razlagati, kolikor je mogoče, v smislu besedila in namena te direktive, da bi tako prišlo do rešitve, ki je v skladu z njenim ciljem (sodba z dne 18. januarja 2022, Thelen Technopark Berlin, C‑261/20, EU:C:2022:33, točka 27 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za načelo skladne razlage nacionalnega prava sicer res veljajo nekatere omejitve. Tako je obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil svojega notranjega prava opre na vsebino direktive, omejena s splošnimi pravnimi načeli in ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava contra legem (sodba z dne 30. aprila 2014, Kásler in Káslerné Rábai, C‑26/13, EU:C:2014:282, točka 65 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je Sodišče razsodilo tudi, da obveznost skladne razlage nacionalnim sodiščem nalaga, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi njihovega notranjega prava, ki ni združljiva s cilji direktive, in da odločijo, da ne bodo uporabila nobene razlage višjega sodišča, ki jih zavezuje v skladu s tem pravom, če ta razlaga ni skladna s to direktivo (glej v tem smislu sodbo z dne 24. junija 2019, Popławski, C‑573/17, EU:C:2019:530, točka 78 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalno sodišče zato ne more upravičeno trditi, da zadevne nacionalne določbe ne more razlagati v skladu s pravom Unije le zato, ker je bila ta določba dosledno razlagana v smislu, ki ni v skladu z navedenim pravom (sodba z dne 24. junija 2019, Popławski, C‑573/17, EU:C:2019:530, točka 79 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če pa bi bila taka nemožnost dokazana, bi morala imeti potrošnika kot stranki, ki sta oškodovani zaradi neskladnosti nacionalnega prava s pravom Unije, za povrnitev morebitne utrpljene škode možnost sklicevanja na sodno prakso, ki izhaja iz sodbe z dne 19. novembra 1991, Francovich in drugi (C‑6/90 in C‑9/90, EU:C:1991:428) (glej v tem smislu sodbo z dne 18. januarja 2022, Thelen Technopark Berlin, C‑261/20, EU:C:2022:33, točka 41 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedeno je treba na prvo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 6(1) Direktive 93/13 v povezavi s členom 7(1) te direktive razlagati tako, da ne omogoča ugotovitve, da „je […] mogoč“ „nadaljnji obstoj“ – v smislu prve od teh določb – pogodbe o lizingu, izražene v tuji valuti, ki je postala neveljavna po tem, ko je bil kot nepošten odpravljen pogoj v tej pogodbi, s katerim je valutno tveganje, povezano s to tujo valuto, naloženo zadevnemu potrošniku, kadar ta pogodba spada na področje uporabe nacionalne zakonodaje, ki kot pravno posledico neveljavnosti take pogodbe določa to, da je treba tega potrošnika v celoti oprostiti zgolj škodljivih učinkov nepoštenega pogoja, pri čemer se ohranita veljavnost in zavezujoča narava drugih elementov te pogodbe. Ker v takem primeru navedena pogodba brez navedenega pogoja ne more obstajati, navedene določbe nalagajo ponovno vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja, v kakršnem bi navedeni potrošnik bil, če te pogodbe ne bi bilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali Direktiva 93/13 nacionalnemu sodišču dovoljuje, da ne uporabi nacionalne zakonodaje, ki v zvezi s pogodbami o lizingu, izraženimi v tuji valuti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, določa, da se znesek zadevnega kredita pretvori v nacionalno valuto od datuma, določenega s to zakonodajo, da bi bili potrošniki, ki so sklenili take pogodbe, v prihodnje oproščeni finančnih posledic, povezanih s pogojem v zvezi z valutnim tveganjem iz teh pogodb, ne glede na to, ali so te pogodbe veljavne ali ne, kadar taka zakonodaja pomeni, da ti potrošniki nosijo valutno tveganje določene stopnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da ob upoštevanju odgovora na prvo in tretje vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-154" title="page-18">
      Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-155" title="page-18">
      Člen 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi s členom 7(1) te direktive
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-156" title="page-19">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-157" title="page-19">
      ne omogoča ugotovitve, da „je […] mogoč“ „nadaljnji obstoj“ – v smislu prve od teh določb – pogodbe o lizingu, izražene v tuji valuti, ki je postala neveljavna po tem, ko je bil kot nepošten odpravljen pogoj v tej pogodbi, s katerim je valutno tveganje, povezano s to valuto, naloženo zadevnemu potrošniku, kadar ta pogodba spada na področje uporabe nacionalne zakonodaje, ki kot pravno posledico neveljavnosti take pogodbe določa to, da je treba tega potrošnika v celoti oprostiti zgolj škodljivih učinkov nepoštenega pogoja, pri čemer se ohranita veljavnost in zavezujoča narava drugih elementov te pogodbe. Ker v takem primeru navedena pogodba brez navedenega pogoja ne more obstajati, navedene določbe nalagajo ponovno vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja, v kakršnem bi navedeni potrošnik bil, če te pogodbe ne bi bilo.
    </p>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-158" title="page-19">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: madžarščina.</p>
</body>
</html>
