EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.10.2026

COM(2026) 1037 final

2026/0340(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o digitalizaciji vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije ter spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1860, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta

{SEC(2026) 1037 final} - {SWD(2026) 1037 final} - {SWD(2026) 1038 final} - {SWD(2026) 1039 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Delovanje in vzdržnost evropskega migracijskega in azilnega sistema temeljita na celovitem sistemu za dolgoročno upravljanje migracij. Za celovitost evropskega sistema je nepogrešljivo učinkovito vračanje državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice do prebivanja v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU ali Unija).

EU ima zdaj v okviru novega pristopa k migracijam, predstavljenega v evropski strategiji za azil in migracije 1(1), stroge predpise in sodobnejša pravila o vračanju. Nova uredba o vračanju 2(2) krepi skupni pristop k vračanju z učinkovitejšimi postopki, okrepljenim sodelovanjem med državami članicami in s tretjimi državami ter z orodji v podporo izvajanju vračanja. Poenostavitev in avtomatizacija postopkov vračanja lahko še dodatno prispevata k zmanjšanju upravnega bremena in delovne obremenitve nacionalnih organov, kar bi poenostavilo sistem vračanja in povečalo njegovo učinkovitost. Uredba o vračanju je tesno povezana s pravili pakta o migracijah in azilu, ki, tudi s postopki na zunanjih mejah, odpravljajo vrzeli med azilom in vračanjem ter krepijo sodelovanje med različnimi organi v državah članicah in med njimi, z agencijami Evropske unije in s tretjimi državami.

EU je napredovala pri krepitvi učinkovitosti vračanja. Leta 2025 so države članice izdale 487 285 odredb o zapustitvi ozemlja, dejansko pa je bilo vrnjenih136 665 nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, kar pomeni, da je stopnja vračanja znašala 28 %. Čeprav taka stopnja vračanja izkazuje jasno izboljšanje v primerjavi z letom 2024 (ko je stopnja vračanja znašala 24 %), je pri zagotavljanju učinkovite vrnitve vseh državljanov tretjih držav, ki jim je bilo odrejeno, da zapustijo državo, še vedno potreben znaten napredek.

V teh okoliščinah Komisija s predstavitvijo te nove pobude za vzpostavitev skupnega digitalnega hrbteničnega omrežja, ki povezuje ustrezne organe, postopke in orodja, sprejema dodatne ukrepe za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti vračanja. Poleg te pobude Komisija predlaga tudi spremembo mandata agencije Frontex, s katero bi znatno okrepila vlogo te agencije kot akterja Unije v skupnem sistemu vračanja. Ti pobudi skupaj z novo uredbo o vračanju odražata okrepljene ambicije EU za hitro in učinkovito vračanje, ki je sestavni del dobro upravljanega migracijskega sistema EU.

Digitalizacija predstavlja pomembno orodje, ki je med drugimi EU na voljo za povečanje učinkovitosti vrnitev, podporo izvajanju novega skupnega sistema EU za vračanje, vzpostavljenega z uredbo o vračanju, in zmanjšanje upravnega bremena. Digitalni sistemi so z omogočanjem učinkovitejših postopkov in usklajevanja ter zanesljivejšega zbiranja podatkov ključni za učinkovito oblikovanje, izvrševanje in spremljanje migracijskih politike in pravil. To prispeva k zagotavljanju sodobnih, varnih in učinkovitih orodij za izboljšanje kakovosti, doslednosti in pravočasnosti odločanja o vračanju ter krepitev izvrševanja. Digitalizacija bo v pomoč pri dajanju informacij na voljo, kjer in kadar so te potrebne, avtomatizaciji postopkov, zmanjšanju količine ročne obdelave in upravnega bremena, olajševanju sodelovanja med organi ter izboljšanju spremljanja in izvajanja vračanja. Digitalizacija vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije zato pomembno spodbuja skupni sistem EU za vračanje, pri čemer dopolnjuje okrepljeno operativno vlogo agencije Frontex na področju vračanja in pomaga pretvoriti okrepljene ambicije EU na področju vračanja v bolj usklajeno, učinkovito in uspešno ukrepanje.

Kljub znatnim prizadevanjem na nacionalni ravni in na ravni EU v zadnjih letih je digitalno okolje za vodenje zadev v zvezi z vračanjem še vedno razdrobljeno, zanj pa so značilni neenakomeren razvoj, velike razlike v razpoložljivosti podatkov ter v funkcijah in interoperabilnosti okolja ter omejena souporaba podatkov. Prvič, informacije, ki so potrebne za učinkovito vračanje, ponovni sprejem in reintegracijo, niso zlahka dostopne vsem ustreznim organom. Razpoložljivi podatki, potrebni za hitro dokončanje teh postopkov, se ne izmenjujejo v zadostni meri in niso dovolj dostopni, tako znotraj iste države članice kot med državami članicami (ter med državami članicami in agencijo Frontex), pa tudi med državami članicami (ali agencijo Frontex) in tretjimi državami. Drugič, migracijski organi se soočajo s prevelikim upravnim bremenom. Tretjič, potrebujejo se bolj razčlenjeni in hitro dostopni statistični podatki o vračanju, ponovnem sprejemu in reintegraciji.

Te težave imajo tri glavne vzroke. Prvi vzrok je, da je digitalizacija vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije še vedno nezadostna in razdrobljena po vsej EU. Med nacionalnimi sistemi vračanja so velike razlike glede razpoložljivosti, funkcionalnosti in interoperabilnosti, ti sistemi pa pogosto niso povezani z obstoječimi orodji EU za ponovni sprejem in reintegracijo. Podobno razdrobljeno je tudi upravljanje, pri čemer so odgovornosti razdeljene med države članice, agencije EU in partnerje iz tretjih držav, kar prinaša nedosledne standarde, zapletene ureditve varstva podatkov ter odvisnost od zunanjega financiranja in sodelovanja. Drugi vzrok je, da so tudi tam, kjer so digitalni sistemi vodenja zadev vzpostavljeni in integrirani, funkcionalnosti teh sistemov pogosto neustrezne. Ključne značilnosti, kot so prilagajanje rokov ali avtomatsko spremljanje odločb o vrnitvi, se redko izvajajo. Tehnične omejitve, kot sta nepovezanost s schengenskim informacijskim sistemom ali odsotnost enotnega identifikatorja za osebo v postopku vračanja, lahko privedejo do podvajanja zadev in nezanesljivih statističnih podatkov. Tretji vzrok je pomanjkanje dovolj jasnih pravnih podlag za izmenjavo podatkov in za razvoj informacijskih sistemov, kar omejuje uporabo obstoječih informacijskih sistemov in preprečuje razvoj novih sistemov.

Glede na navedeno je cilj tega predloga podpreti uspešnejše in učinkovitejše izvajanje pravil o vračanju, ponovnem sprejemu in reintegraciji državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, ki so določena v uredbi o vračanju, ter prispevati k izvajanju novega pristopa k migracijam. Z zagotavljanjem digitalnih sredstev, potrebnih za podporo izvajanju novih skupnih pravil, bo predlog prispeval k povečanju učinkovitosti in praktične operativnosti skupnega sistema za vračanje, s tem da uvaja preprostejše in bolj avtomatizirane delovne postopke, ki zmanjšujejo upravno breme. Dolgoročno bi bil to prvi korak k celovitemu, integriranemu in digitaliziranemu sistemu EU za upravljanje migracij, ki bi presegal zgolj postopke vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije ter bi lahko zajemal druge migracijske postopke, kot je azil.

Cilj pobude je izboljšati izmenjavo podatkov med pristojnimi organi v skladu s pravili o varstvu podatkov z namenom zagotoviti razpoložljivost informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, znatno zmanjšati upravno breme in delovno obremenitev nacionalnih organov, pospešiti digitalizacijo postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije ter nadgraditi omejene funkcionalnosti obstoječih informacijskih sistemov z namenom zagotoviti bolj digitalizirane, poenostavljene ter avtomatizirane postopke in zahteve glede poročanja ter izboljšati zbiranje podatkov z namenom omogočiti avtomatizirano ustvarjanje natančnejših in podrobnejših statističnih podatkov ter njihovo pravočasno razpoložljivost.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

V političnih usmeritvah predsednice von der Leyen za obdobje 2024–2029 je bil napovedan nov skupni pristop glede vračanja z novim zakonodajnim okvirom, ki bo pospešil in poenostavil postopek, zagotovil, da bo vračanje potekalo dostojanstveno, digitaliziral obravnavo primerov ter zagotovil vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi po vsej Evropi 3(3). Pakt o migracijah in azilu poziva k temu, da se v celoti izkoristi potencial digitalnih sistemov za oblikovanje učinkovitejših postopkov na področju migracij.

V strategiji EU za prostovoljno vračanje in reintegracijo 4(4) ter operativni strategiji za učinkovitejše vračanje, ki jo je pripravil koordinator EU za vračanje 5(5), je poudarjen pomen izkoriščanja celotnega potenciala digitalnih sistemov za izboljšanje učinkovitosti. To je bilo omenjeno tudi v delovnem programu Komisije za leto 2025 6(6), v delovnem programu Komisije za leto 2026 7(7) pa je digitalizacija postopkov vračanja navedena kot način za nadaljevanje prizadevanj za posodobitev skupnega evropskega sistema vračanja in kot pobuda s široko razsežnostjo poenostavitve. V dolgoročni evropski strategiji upravljanja azila in migracij je bilo ponovno poudarjeno, da bo razvoj digitalnih sistemov vodenja zadev na področju vračanja, reintegracije in ponovnega sprejema dodatno prispeval k zmanjšanju upravne obremenitve nacionalnih organov ter poenostavitvi in avtomatizaciji postopkov.

V uredbi o vračanju so digitalni sistemi za upravljanje postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije opredeljeni kot eden od sestavnih delov skupnega sistema za vračanje 8(8), saj so digitalni sistemi ključni za podporo učinkovitemu izvajanju pravil o vračanju, tudi za to, da se omogočijo digitalne funkcije, ki podpirajo obvezno vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi. Uredba o vračanju določa jasne pravne podlage za izmenjavo in prenos podatkov, potrebnih za dokončanje postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov, ne obravnava pa tehničnih sredstev, s katerimi bi se taki podatki izmenjevali in prenašali. Podrobnejša opredelitev teh tehničnih sredstev bo prispevala k zagotavljanju operativnosti in spoštovanja ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov.

Hkrati Komisija predstavlja predlog za spremembo mandata agencije Frontex, da bi se razširila tudi vloga te agencije kot akterja Unije v skupnem sistemu za vračanje. S spremenjenim mandatom bodo agenciji zaupane potrebne odgovornosti in zmogljivosti, da bi prispevala k digitalizaciji vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, kar bo ustvarilo sinergije s tem predlogom in pomagalo vzpostaviti skupno digitalno hrbtenično omrežje, potrebno za bolj integriran, učinkovit in uspešen sistem vračanja po vsej Uniji.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je usklajen s širšim ciljem EU poiskati in spodbujati evropske rešitve v digitalni dobi, poenostaviti postopke ter zmanjšati upravno obremenitev zadevnih nacionalnih organov in organov EU. Kadar je ustrezno, bi bilo treba pri funkcijah novovzpostavljenih sistemov uporabljati sisteme umetne inteligence v skladu z Uredbo (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta 9(9).

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za ukrepanje EU je določena s členom 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta člen pooblašča Evropski parlament in Svet, da sprejmeta ukrepe na področju nezakonitega priseljevanja in nedovoljenega prebivanja, tudi odstranitev in vračanje oseb, ki prebivajo brez dovoljenja. Eden od načinov za dosego tega cilja je razvoj in uvajanje učinkovitih digitalnih sistemov vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije.

Poleg tega predlog temelji na členu 77(2)(b) in (d) PDEU, da se omogoči ciljno usmerjena sprememba Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 10(10). Člen 77(2)(b) in (d) PDEU pooblašča Evropski parlament in Svet, da sprejmeta ukrepe v zvezi s kontrolo oseb pri prehodu zunanjih meja in vse ukrepe, potrebne za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ugotovljenih težav ni mogoče učinkovito rešiti na nacionalni ravni. Glede na obseg razdrobljenosti sedanjega digitalnega okolja bodo države članice brez usklajevanja na ravni EU in ustreznega pravnega okvira EU še naprej razvijale razdrobljene sisteme, kar bo povzročilo neučinkovitost, neenakomerno digitalizacijo in višje stroške. To bi oviralo izvajanje skupnih pravil o vračanju, vključno z novo uredbo o vračanju, in posledično privedlo do neoptimalnih stopenj vračanja. Vplivalo bi tudi na pravilno delovanje pravil pakta o migracijah in azilu ter na schengensko območje.

Posredovanje na ravni EU je bistvenega pomena za zagotovitev medsebojne povezanosti zadevnih informacijskih sistemov med državami članicami, tudi prek uporabljanja informacijskih sistemov EU, doslednega izmenjevanja podatkov in operativne učinkovitosti med državami članicami. Le z usklajenim pristopom na ravni EU se lahko skladno obravnava zapletenost čezmejnega položaja, s katero se trenutno soočajo države članice, na primer kar zadeva nezadostno izmenjavo podatkov med državami članicami.

•Sorazmernost

Za odpravo ugotovljenih težav predlog predvideva rešitev na podlagi delno decentraliziranega pristopa, ki bo temeljil na obstoječih sistemih na nacionalni ravni in ravni EU.

Ta rešitev bo pri upravljanju primerov vračanja državam članicam zagotovila prožnost, da bodo lahko svoje sisteme vodenja zadev za vračanje (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistemi RECAMAS) oblikovale bodisi na podlagi vzorčnega dokumenta in specifikacij, ki jih je razvila agencija Frontex (v nadaljnjem besedilu: model RECAMAS), bodisi na podlagi referenčne programske opreme informacijske tehnologije, sestavljene iz več digitalnih modulov, ki jo je razvila agencija Frontex in temelji na modelu RECAMAS (v nadaljnjem besedilu: RECAMAS agencije Frontex), ali kombinaciji obeh. Ta pristop bo državam članicam omogočil, da nadgradijo predhodne naložbe, hkrati pa bo zagotovil približevanje skupnemu okviru.

Sistema za vodenje zadev za ponovni sprejem (iRCMS) in za reintegracijo (RIAT) bosta zagotovljena na ravni EU.

Predlog s tem, da nadgrajuje obstoječe sisteme in se opira na delno decentraliziran pristop, ne presega tistega, kar je potrebno za rešitev ugotovljenih težav.

•Izbira instrumenta

Ker je cilj vzpostaviti nov integriran digitalni sistem vodenja zadev na nacionalni ravni in ravni EU, je najprimernejši instrument za doseganje želenih ciljev politike Uredba.

Uredbe so zavezujoče, se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah in zagotavljajo enotna pravila po vsej EU. Obstoječe težave z razdrobljenostjo in nedoslednostmi pri digitalnem upravljanju postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije so v veliki meri posledica različnih nacionalnih pristopov. Zato se te težave najbolje rešujejo z Uredbo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Leta 2025 je bil opravljen temeljit in obsežen postopek posvetovanja z vsemi ustreznimi deležniki.

Opravljeni so bili razgovori z nacionalnimi organi iz držav članic EU in pridruženih schengenskih držav, ustreznimi agencijami in institucijami EU (eu-LISA, Frontex, Evropski nadzornik za varstvo podatkov) ter organizacijami civilne družbe, mednarodnimi organizacijami, akademskimi krogi in partnerji pri reintegraciji.

Izvedene so bile tri različne pisne ankete, namenjene trem vrstam deležnikov (tj. nacionalnim organom držav članic EU in pridruženih schengenskih držav, organizacijam civilne družbe in mednarodnim organizacijam).

Objavljen je bil poziv k predložitvi dokazov, na katerega je bilo mogoče povratne informacije predložiti med 7. novembrom 2025 in 5. decembrom 2025. Prejetih je bilo 11 prispevkov, in sicer od sedmih državljanov EU, ene mednarodne organizacije, ene nevladne organizacije, ene strokovne organizacije in ene družbe/podjetja.

30. septembra 2025 je potekala delavnica, ki so se je udeležili predstavniki držav članic, pridruženih schengenskih držav in Komisije.

Komisija je 9. decembra 2025 organizirala srečanje deležnikov s predstavniki držav članic, pridruženih schengenskih držav in agencije Frontex.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Ocena učinka je priložena predlogu.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

V okviru ocene učinka je bil ocenjen učinek predlaganih ukrepov na temeljne pravice. Ugotovljeno je bilo, da predlog spoštuje temeljne pravice.

Tveganja se lahko pojavijo, če upravljanje različnih informacijskih sistemov ni dovolj jasno opredeljeno, kar povzroča težave pri prepoznavanju vlog in odgovornosti različnih obdelovalcev in upravljavcev podatkov ter zadevnih pravil o varstvu podatkov. Ta tveganja blaži določitev jasnih določb o upravljanju sistemov in o ustreznih pravilih, ki se uporabljajo. Jasno bodo določene vloge in odgovornosti po pravilih o varstvu podatkov (tj. kdo je upravljavec, kdo je obdelovalec).

Zagotovljena je skladnost s splošno uredbo o varstvu podatkov in uredbo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije. Predlog določa več zaščitnih ukrepov, vključno s šifriranjem, nadzorom dostopa in zapisovanjem revizijskih sledi.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Kot je podrobno opisano v priloženi oceni finančnih posledic in digitalnih razsežnosti zakonodajnega predloga, so potrebne naložbe na ravni EU in držav članic združljive s predlaganim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2028–2034 in bi se lahko financirale v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034.

Države članice bodo za razvoj in izboljšanje svojih nacionalnih sistemov RECAMAS lahko uporabile sredstva, dodeljena na podlagi njihovih nacionalnih programov v skladu s Predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2028–2034 11(11).

Razvoj in vzdrževanje sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT ter varnega komunikacijskega kanala (v nadaljnjem besedilu: komunikacijski portal) bosta financirana iz proračuna EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Zakonodajni predlog zajema določbe za spremljanje in ocenjevanje na podlagi naslednjih kazalnikov.

Specifični cilj 1: izboljšanje izmenjave podatkov

•Število podatkovnih nizov o zadevah s področja vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, ki so jih zahtevale države članice in ki so bili dani na voljo drugim državam članicam v ustreznih rokih, določenih v uredbi o vračanju.

•Število prošenj za ponovni sprejem, obdelanih prek sistema iRCMS.

Specifični cilj 2: digitalizacija, avtomatizacija in poenostavitev postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije

•Število vzpostavljenih nacionalnih sistemov RECAMAS.

•Število držav članic, ki uporabljajo sistem RECAMAS agencije Frontex ali njegove dele.

•Število nacionalnih sistemov RECAMAS z integriranima sistemoma iRCMS in RIAT.

•Število nacionalnih sistemov RECAMAS, povezanih z evropskim iskalnim portalom (ESP), centralnim registrom za poročanje in statistične podatke (CRRS) ter schengenskim informacijskim sistemom (SIS).

•Število nacionalnih sistemov RECAMAS, povezanih s komunikacijskim portalom.

•Število racionaliziranih ali avtomatiziranih podpostopkov.

•Povprečno trajanje obravnave na posamezno zadevo s področja vrnitve, ponovnega sprejema in reintegracije.

•Število osebja, usposobljenega za nove postopke in informacijske sisteme.

Specifični cilj 3: omogočanje ustvarjanja točnih statističnih podatkov

•Število avtomatično ustvarjenih statističnih podatkovnih nizov (v skladu z uredbo o vračanju).

•Število statističnih podatkovnih nizov (v skladu z uredbo o vračanju), zagotovljenih v ustreznih rokih, določenih v uredbi o vračanju.

Uporaba novih pravil se bo spremljala tudi prek schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Prvo poglavje se nanaša na splošne določbe (členi 1 do 6). Določa predmet urejanja uredbe (člen 1) in zadevne opredelitve pojmov (člen 2). Vzpostavlja arhitekturo IT, ki jo sestavlja več digitalnih komponent (člen 3), in cilje digitalizacije vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije (člen 4). Pojasnjuje vlogo obstoječih informacijskih sistemov in sestavnih delov interoperabilnosti EU (člen 5) ter drugih ustreznih nacionalnih informacijskih sistemov (člen 6).

Drugo poglavje (členi 7 do 14) se nanaša na sisteme vodenja zadev in obravnava vprašanja evidentiranja podatkov (člen 7), vpogleda v podatke (člen 8) ter popravka in izbrisa podatkov (člen 9). Določa skupne funkcionalne značilnosti, ki bi jih morali imeti trije prihodnji informacijski sistemi za vračanje, ponovni sprejem in reintegracijo (člen 10), ter posebne bistvene funkcionalne značilnosti, ki bi jih moral imeti vsak posamezni sistem: nacionalni sistem vodenja zadev za vračanje (nacionalni sistem RECAMAS) (člen 11), integrirani sistem EU za vodenje zadev za ponovni sprejem (iRCMS) (člen 12) ter sistem EU za vodenje zadev za reintegracijo (RIAT) (člen 13). Vzpostavlja komunikacijski kanal med organi za migracije (komunikacijski portal) (člen 14).

Tretje poglavje se nanaša na razvoj in delovanje sistemov ter temu ustrezne odgovornosti (členi 15 do 26). Vloge in odgovornosti so opredeljene za razvojno fazo (člen 15), ustrezno upravljanje informacijske tehnologije pa se vzpostavlja z ustanovitvijo odbora za upravljanje programa, ki odraža običajno ureditev za razvoj drugih informacijskih sistemov (člen 16). Opredeljene so vloge in odgovornosti za operativno upravljanje sistemov (člen 17), vključene pa so posebne določbe o varnosti podatkov (člen 18), vodenju dnevnikov (člen 19), hrambi podatkov (člen 20), pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki (člen 21), statističnih podatkih (člen 22), odgovornosti za obdelavo osebnih podatkov (člen 23), usposabljanju osebja (člen 24), potrebnem sodelovanju med nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov (člen 25) ter kaznih za neskladnost z Uredbo (člen 26).

Četrto poglavje obravnava ciljne spremembe drugih pravnih aktov Unije (členi 27 do 30), natančneje:

•Uredbe (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), saj se mandat agencije eu-LISA širi na podporo agenciji Frontex in vzpostavitev komunikacijskega portala (člen 27);

•Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (člen 28);

•uredb (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU, da se zagotovi, da je centralni register za poročanje in statistične podatke mogoče povezati z nacionalnimi sistemi, ter da se omogoči uporaba novovzpostavljenega komunikacijskega portala tudi za izmenjavo informacij v podporo obravnavanju povezav, ki jih identificira detektor več identitet (člena 29 in 30).

Peto poglavje vsebuje končne določbe, ki se nanašajo na vprašanje stroškov (člen 31), od držav članic zahtevajo, da Komisijo uradno obvestijo o pristojnih organih (člen 32), in določajo postopno uporabo po posameznih sistemih in državah članicah, da se zagotovi postopen začetek delovanja (člen 33). Vključuje določbo o postopku v odboru (člen 34) in ustanavlja svetovalno skupino, ki bo odboru za upravljanje programa zagotavljala določeno tehnično podporo (člen 35). Od držav članic zahteva, da zagotovijo kontaktne točke (člen 36), ter opredeljuje ukrepe za spremljanje in ocenjevanje (člen 37). Ta uredba bi morala začeti veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije (člen 38).

2026/0340 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o digitalizaciji vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije ter spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1860, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2), točki (b) in (d), ter člena 79(2), točka (c), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 12(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 13(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Vzdržnost skupnega evropskega azilnega sistema in dobro delovanje schengenskega območja sta odvisna od sposobnosti vzpostavitve celovitega sistema za dolgoročno upravljanje migracij. Učinkovita politika vračanja je ključni element verodostojnega sistema upravljanja migracij.

(2)Cilj pakta o migracijah in azilu je vzpostaviti tak sistem, pri čemer se zanaša na hitre in jasne postopke ter tesno medsebojno sodelovanje med različnimi organi znotraj držav članic in med njimi, z agencijami EU ter tretjimi državami. Zakonodaja pakta vzpostavlja nemoteno povezavo med azilnimi postopki in postopki vračanja, da bi se povečala učinkovitost in skladnost azilnega in migracijskega sistema kot celote.

(3)Uredba (EU) 2026/2280 Evropskega parlamenta in Sveta 14 (3) o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, opredeljuje digitalne sisteme za upravljanje vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije državljanov tretjih držav kot ključne sestavne dele skupnega sistema za vračanje.

(4)Komisija, Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta 15 (4), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), ustanovljena z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta 16 (5), Agencija Evropske unije za azil, ustanovljena z Uredbo (EU) 2021/2303 Evropskega parlamenta in Sveta 17 (6), in države članice so precej vložile v razvoj in izvajanje sistemov informacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistemi) na področju upravljanja migracij.

(5)Pri vodenju zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije se razpoložljivost, raven digitalizacije in funkcionalnosti informacijskih sistemov med državami članicami zelo razlikujejo. Obstoječi informacijski sistemi za vračanje, ponovni sprejem in reintegracijo na nacionalni ravni in ravni Unije so bili razviti ločeno, razvili pa so jih različni akterji, kar je privedlo do razdrobljenega digitalnega okolja z omejenimi možnostmi za interoperabilnost in souporabo podatkov.

(6)Sedanji pravni in operativni okvir omejuje učinkovito izmenjavo in upravljanje informacij v celotnem postopku vračanja ter povzroča neučinkovitost pri obravnavi postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, pa tudi upravno breme. Zato je treba vzpostaviti skladen okvir za digitalne sisteme na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, da bi se podprla vzpostavitev skupnega sistema Unije za vračanje.

(7)Vse države članice bi morale uporabljati nacionalne sisteme vodenja zadev za vračanje (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistem RECAMAS), ki zagotavljajo sistematično in hitro izvajanje postopkov vračanja. Za zagotovitev minimalne ravni uspešnosti in učinkovitosti bi moral nacionalni sistem RECAMAS temeljiti bodisi na vzorčnem dokumentu in specifikacijah, ki jih je razvila agencija Frontex (v nadaljnjem besedilu: model RECAMAS), bodisi na referenčni programski opremi informacijske tehnologije, ki jo je razvila agencija Frontex in temelji na modelu RECAMAS (v nadaljnjem besedilu: sistem RECAMAS agencije Frontex), bodisi na kombinaciji modela RECAMAS in določenih digitalnih modulov sistema RECAMAS agencije Frontex. Države članice lahko razvijejo svoj nacionalni sistem RECAMAS, pri čemer vanj vključijo nekatere določene module iz sistema RECAMAS agencije Frontex, kot je aplikacija za komunikacijo z državljani tretjih držav, ki so v postopku vračanja. Države članice, ki se odločijo sprejeti sistem RECAMAS agencije Frontex ali nekatere njegove module, bi jih morale vključiti v svoje digitalno okolje in jih dodatno prilagoditi svojim potrebam. Sistem RECAMAS agencije Frontex bi bilo treba državam članicam zagotoviti kot samostojen neprodukcijski informacijski sistem. Zato sistem RECAMAS agencije Frontex ne bi smel delovati v aktivnem produkcijskem okolju in ne bi smel vsebovati osebnih podatkov.

(8)Da bi se olajšalo hitro in učinkovito sodelovanje s tretjimi državami in tretjimi osebami v tretjih državah v okviru postopkov ponovnega sprejema in reintegracije v skladu z veljavnimi pravili o mednarodnih prenosih osebnih podatkov in ob ustreznem spoštovanju temeljnih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, je treba na ravni Unije vzpostaviti integriran sistem za vodenje zadev za ponovni sprejem (iRCMS) in sistem Unije za vodenje zadev za reintegracijo (RIAT). Navedena sistema bi morala omogočati varno upravljanje in izmenjavo informacij, potrebnih za identifikacijo državljanov tretjih držav, izdajo potnih listin, organizacijo operacij vračanja ter obravnavanje pomoči pri reintegraciji in pomoči po prihodu. Sistem iRCMS bi bilo treba uporabljati zlasti za upravljanje postopkov ponovnega sprejema in bi lahko bil v ta namen povezan z digitalnimi sistemi tretjih držav za vodenje zadev za ponovni sprejem. Sistem RIAT bi se moral uporabljati za upravljanje postopkov reintegracije in bi moral tretjim osebam, pristojnim za pomoč pri reintegraciji, omogočati vpogled v ustrezne podatke in njihovo evidentiranje. Da bi se pooblaščenim uporabnikom zagotovila učinkovita in nemotena uporaba teh sistemov, ne da bi se morali pri dostopu do različnih sistemov odjaviti in prijaviti, bi bilo treba sistema iRCMS in RIAT integrirati v nacionalni sistem RECAMAS.

(9)Evropski iskalni portal (ESP), vzpostavljen z uredbama (EU) 2019/817 18 (7) in (EU) 2019/818 19 (8) Evropskega parlamenta in Sveta, olajšuje dostop do informacijskih sistemov EU iz člena 4, točka 15, Uredbe (EU) 2019/817 in člena 4, točka 15, Uredbe (EU) 2019/818 (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistemi EU) in poizvedovanje v njih. ESP bi moral organom držav članic in agencijam Unije omogočati hiter, nemoten, učinkovit, sistematičen in nadzorovan dostop do navedenih sistemov z omogočanjem sočasnega poizvedovanja. Organi držav članic, kot so migracijski organi, in agencije Unije bi morali uporabljati ESP za poizvedovanje v navedenih sistemih, kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, in sicer v skladu s pravicami dostopa na podlagi pravnih instrumentov, ki urejajo te sisteme.

(10)Za zagotovitev ustreznega spremljanja in ocenjevanja učinkovitosti postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije so potrebni točni in zanesljivi statistični podatki. Centralni register za poročanje in statistične podatke (CRRS) omogoča pripravo statističnih podatkov iz informacijskih sistemov EU. Ker je CRRS statistično orodje, ki že obstaja na ravni Unije, bi bilo za preprečevanje podvajanja digitalnih orodij učinkovito, da se to digitalno orodje uporablja tudi za ustvarjanje točnih in zanesljivih statističnih podatkov na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije. Zato bi moral imeti CRRS možnost ustvariti take statistične podatke iz nacionalnega sistema RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT in bi ga bilo zato treba ustrezno spremeniti. Statistični podatki bi morali biti dostopni pristojnim organom, agenciji Frontex, agenciji eu-LISA in Komisiji v skladu z njihovimi pristojnostmi.

(11)V več državah članicah so obstoječi sistemi vodenja zadev za vračanje povezani z drugimi ustreznimi nacionalnimi sistemi in podatkovnimi zbirkami, kot so sistemi za vodenje azilnih zadev ali informacijski sistemi za podporo pravosodnim organom, ki vsebujejo podatke, ki neposredno ali posredno podpirajo vodenje zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije. V drugih državah članicah se sistemi vodenja zadev za vračanje še razvijajo. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da ohranjajo in razvijajo te povezave ter zagotovijo, da je njihov nacionalni sistem RECAMAS zasnovan tako, da omogoča povezavo z drugimi ustreznimi nacionalnimi sistemi v skladu z nacionalnim pravom ter ob spoštovanju temeljne pravice do zasebnosti in varstva podatkov.

(12)Pristojnim organom, drugim nacionalnim organom in agenciji Frontex bi bilo treba omogočiti, da v sistemih vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije evidentirajo vse podatke, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za uspešno dokončanje teh postopkov. Podatki bi morali biti omejeni na to, kar je potrebno za učinkovito upravljanje primerov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, vsak organ pa bi moral zagotoviti, da so podatki, ki jih evidentira, točni in posodobljeni.

(13)Pristojni organi, drugi nacionalni organi in agencija Frontex bi morali na podlagi anonimiziranih podatkov zagotoviti zanesljive in točne statistične podatke na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije.

(14)Vse operacije obdelave osebnih podatkov, ki potekajo na podlagi te uredbe, bi morale biti skladne z uredbama (EU) 2016/679 20 (9) in (EU) 2018/1725 21 (10) Evropskega parlamenta in Sveta, kot je ustrezno.

(15)Pristojni organi bi morali imeti neposreden dostop zgolj do podatkov, ki so jih evidentirali v nacionalni sistem RECAMAS ter sistema iRCMS in RIAT. Če pa se pri uporabi evropskega iskalnega portala ali iRCMS ali RIAT izkaže, da se na istega državljana tretje države nanaša več primerov vračanja v več državah članicah, bi moral drugi zadevni pristojni organ za namen obravnavanja zadeve vsakemu pristojnemu organu, ki je evidentiral podatke o tem državljanu tretje države, na zahtevo iz člena 36 Uredbe (EU) 2026/2280 zagotoviti podatke, evidentirane v zvezi s tem državljanom tretje države. Kadar je ustrezno, bi si bilo treba zahtevane podatke izmenjati prek varnega komunikacijskega kanala (v nadaljnjem besedilu: komunikacijski portal). Po dogovoru s pristojnim organom, ki je evidentiral podatke, bi morala imeti agencija Frontex možnost vpogleda v podatke, evidentirane v nacionalnem sistemu RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT, in sicer zgolj za namene, za katere so bili evidentirani.

(16)Pristojni organi in agencija Frontex bi morali imeti obveznost in tehnične možnosti, da popravijo in izbrišejo netočne, nepopolne ali nezakonito evidentirane podatke, ki so jih evidentirali. Kar zadeva osebne podatke, bi bilo treba tako obveznost izvajati v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov. Če pristojni organ ali agencija Frontex ugotovi, da je drug pristojni organ evidentiral netočne podatke, bi moral o netočnosti čim prej obvestiti pristojni organ, ki je evidentiral podatke. Take informacije bi bilo treba posredovati prek komunikacijskega portala.

(17)Za zagotovitev minimalne ravni učinkovitosti sistemov vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije bi bilo treba določiti funkcionalne zahteve. Te funkcije bi morale omogočati dodelitev enotnega identifikatorja za vsako posamezno zadevo in učinkovito obravnavanje zadev, vključno z avtomatiziranim ustvarjanjem zadev, preverjanjem identitete ter spremljanjem stanja postopka in rokov v realnem času, pridobivanjem podatkov iz schengenskega informacijskega sistema ter varno izmenjavo podatkov s tretjimi državami in pristojnimi organi, hkrati pa olajšati digitalno komunikacijo z državljani tretjih držav, avtomatizacijo ključnih postopkov, kot so vlaganje prošenj za ponovni sprejem, izdajanje odločb o vrnitvi, ustvarjanje razpisov ukrepov v schengenskem informacijskem sistemu in oblikovanje evropskega naloga za vrnitev v schengenskem informacijskem sistemu, informacijsko podprto vodenje zadev za reintegracijo, vključno s finančnim upravljanjem, zagotavljanjem kakovosti in spremljanjem uspešnosti programov pomoči, ter mehanizmi za pritožbe in sledenje incidentom, operativna orodja za rezervacijo letov, upravljanje potnih listin in logistično usklajevanje za lažje praktično izvajanje operacij vračanja ter analitične zmogljivosti za predvidevanje nihanj količine zadev, pripravo statističnih podatkov za namene spremljanja in zagotavljanje preglednosti pri uporabi politik vračanja. Kadar se v razvojni fazi ugotovi, da je to ustrezno, bi bilo treba pri funkcijah sistemov uporabljati sisteme umetne inteligence v skladu z Uredbo (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta 22 (11).

(18)Podatki, potrebni za upravljanje primerov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, niso vedno na voljo v informacijskih sistemih EU, bodisi ker podatkov ni mogoče evidentirati v informacijskih sistemih EU, na primer ker so nekatere kategorije podatkov, ki se nanašajo na dokaze prima facie o državljanstvu v okviru postopkov ponovnega sprejema, preveč specifične, da bi jih bilo mogoče shraniti v sistemu Eurodac ali schengenskem informacijskem sistemu, bodisi ker podatki še niso bili evidentirani v informacijskih sistemih EU ali so bili iz njih že izbrisani. V teh primerih bi morale imeti države članice po potrebi možnost, da si hitro in varno izmenjajo podatke, potrebne za upravljanje primerov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije. Take izmenjave bi morale usklajevati in omogočati enotne kontaktne točke.

(19)Vzpostaviti bi bilo treba komunikacijski portal, ki bi, kadar podatki, potrebni za upravljanje primerov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, v ustreznih informacijskih sistemih EU niso na voljo, enotnim kontaktnim točkam držav članic in agencijam Unije zagotavljal tehnična sredstva za hitro, varno in učinkovito izmenjavo takih podatkov. Komunikacijski portal bi moral prek platforme za integrirano upravljanje vračanja (IRMA) povezati vse nacionalne sisteme RECAMAS in agencijo Frontex ter tako olajšati učinkovito izmenjavo podatkov. Kadar je izmenjava takih podatkov potrebna za opravljanje nalog držav članic, bi morale slednje uporabljati komunikacijski portal, in sicer v skladu svojimi pravicami dostopa in veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

(20)Agencija Frontex bi morala nadgrajevati lastno strokovno znanje in še naprej razvijati model RECAMAS. Agencija Frontex je kot pogosta uporabnica obstoječih sistemov za vodenje zadev za ponovni sprejem in glavna uporabnica sistema RIAT v najboljšem položaju, da prevzame odgovornost za razvoj, tehnični razvoj in operativno upravljanje sistemov iRCMS in RIAT. Ker bodo sistemi za vodenje zadev za vračanje ostali na nacionalni ravni, bi morale države članice še naprej biti odgovorne za razvoj, tehnični razvoj in operativno upravljanje nacionalnih sistemov RECAMAS.

(21)Pri razvoju komunikacijskega portala bi bilo treba dati prednost ponovni uporabi obstoječih in dobro delujočih digitalnih infrastruktur za sporočanje podatkov med organi za migracije, saj bi to omogočilo hitrejšo tehnično izvedbo komunikacijskega portala in prispevalo k znižanju finančnih stroškov zanj. Posledično lahko komunikacijski portal temelji na obstoječi digitalni infrastrukturi, za katero je trenutno odgovorna agencija eu-LISA, kot je digitalna infrastruktura, na kateri temeljita sistema SIRENE ali DublinNet. Zato bi morala agencija eu-LISA prevzeti odgovornost za razvoj, tehnični razvoj in operativno upravljanje tega varnega komunikacijskega kanala ter za spremljanje razvoja v raziskavah, pomembnih za operativno upravljanje. Da bi se posodobil mandat agencije eu-LISA in da bi se ji zaupala vloga podpiranja agencije Frontex pri razvoju sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT, bi bilo treba zadevno uredbo ustrezno spremeniti.

(22)Digitalna izmenjava informacij s tretjimi državami, vključenimi v postopke ponovnega sprejema, prispeva k učinkovitejšemu sodelovanju in olajšuje pravočasno obravnavo zadev s področja ponovnega sprejema. Kadar ustrezne ureditve s tretjo državo omogočajo take digitalne izmenjave, bi morala agencija Frontex na zahtevo Komisije vzpostaviti potrebne tehnične ureditve, da se omogoči varen prenos zadevnih informacij. Tako sodelovanje bi moralo biti omejeno na informacije, potrebne za posamezne zadeve glede ponovnega sprejema, tretji državi pa se ne bi smel zagotoviti splošen dostop do sistema iRCMS ali informacij v njem.

(23)Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja vseh deležnikov ter ustreznega upravljanja in usklajevanja razvojne faze modela RECAMAS, RECAMAS agencije Frontex, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala bi bilo treba ustanoviti odbor za upravljanje programa. Sestavljalo bi ga deset članov, ki bi jih imenovali upravni odbor agencije Frontex, upravni odbor agencije eu-LISA, izvršna direktorja agencij Frontex in eu-LISA ter Komisija. Odbor za upravljanje programa bi se moral redno sestajati do začetka delovanja vseh nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala. Odbor za upravljanje programa bi se moral še naprej sestajati tudi po začetku delovanja. Odbor za upravljanje programa bi moral redno pripravljati poročila ter jih posredovati upravnemu odboru agencije Frontex in upravnemu odboru agencije eu-LISA.

(24)Ker nacionalni sistemi RECAMAS, sistema iRCMS in RIAT ter komunikacijski portal obdelujejo občutljive operativne in osebne podatke, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko ogrozilo pravice, varnost in zasebnost posameznikov, je treba zagotoviti visoko raven varnosti teh sistemov. Bistveno je tudi ohraniti zaupnost, celovitost in razpoložljivost informacij, ki se izmenjujejo med državami članicami, agencijo Frontex in agencijo eu-LISA, ter s tem ohraniti zaupanje in učinkovitost sodelovanja pri upravljanju vračanja. Zato bi morale države članice ter agenciji Frontex in eu-LISA za sisteme, za katere so odgovorne, zagotoviti visoko raven varnosti podatkov. V ta namen bi morale države članice ter agenciji Frontex in eu-LISA izvajati tehnične in organizacijske ukrepe za varstvo osebnih in drugih podatkov, ki se obdelujejo v navedenih sistemih, pred naključnim ali nezakonitim uničenjem, izgubo, spremembo, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom do njih. Ti ukrepi bi morali zlasti zagotavljati fizično zaščito, nadzor dostopa, nadzor hrambe, nadzor uporabnikov, nadzor dostopa do podatkov, nadzor komunikacij, nadzor evidentiranja podatkov, nadzor prenosa, obnovitev, zanesljivost, celovitost in notranjo revizijo, vključno s samodejnim odkrivanjem pomembnih dogodkov, ki bi lahko izkazovali varnostni incident, v 24 urah.

(25)Za zagotovitev zakonitosti obdelave podatkov ter njihove celovitosti in varnosti ter da se omogoči učinkovit nadzor, bi bilo treba zabeležiti vse postopke obdelave podatkov, ki se izvajajo v nacionalnih sistemih RECAMAS, sistemih iRCMS in RIAT ter na komunikacijskem portalu. Pristojni organi, nadzorni organi za varstvo podatkov ter po potrebi agenciji Frontex in eu-LISA bi morali imeti dostop do dnevnikov, in sicer v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih nalog.

(26)Osebni podatki, zabeležene v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT, bi se morali hraniti le toliko časa, kot je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Da se pristojnim organom omogoči prepoznavanje, spremljanje in ocenjevanje primerov v zvezi z vračanjem skozi čas, tudi ko se posamezniki ponovno pojavijo pod različnimi identitetami, ter zagotovi kontinuiteta obravnave primerov v vseh postopkih in pri vseh organih, je operativno potrebno desetletno obdobje hrambe. Potrebno je tudi zato, da se podprejo priprava, izdajanje, priznavanje in izvrševanje odločb o vrnitvi, prepovedi vstopa in s tem povezanih nadaljnjih ukrepov, vključno s preverjanjem skladnosti, obvladovanjem tveganj ponovnega vstopa in obravnavanjem naknadnih prošenj ali pritožb, ter prepreči zloraba programov pomoči pri reintegraciji, vključno s ponavljajočimi se prošnjami v različnih državah članicah. Kadar prepoved vstopa presega deset let, je treba podatke hraniti toliko časa, kolikor traja ta prepoved, da jo lahko organi učinkovito preverijo in izvršujejo ter vodijo natančno evidenco za namene upravljanja meja, nadzora migracij in javne varnosti. Za zagotovitev učinkovitega izbrisa podatkov bi morali sistemi zagotavljati samodejni izbris podatkov po izteku obdobja hrambe. Ker agencija Frontex ne izdaja odločb o vrnitvi, bi se morala zanjo uporabljati posebna pravila in krajše obdobje hrambe, kot je določeno v Uredbi (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o evropski mejni in obalni straži].

(27)Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali imeti možnost za učinkovito uveljavljanje svojih pravic v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

(28)Za obdelavo osebnih podatkov s strani agencij Frontex in eu-LISA na podlagi te uredbe bi se morala uporabljati Uredba (EU) 2018/1725, za obdelavo osebnih podatkov s strani držav članic na podlagi te uredbe pa Uredba (EU) 2016/679. Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznane z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Zlasti bi bilo treba osebne podatke na podlagi te uredbe obdelovati v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov in na način, ki zagotavlja popolno spoštovanje teh pravic in načel.

(29)V podporo operativnemu spremljanju bi bilo treba ustrezne statistične podatke iz nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT avtomatizirano evidentirati v CRRS.

(30)Za zagotovitev prevzemanja odgovornosti in učinkovitega upravljanja varstva podatkov pri delovanju sistemov RECAMAS, iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala je treba določiti vloge organov, vključenih v obdelavo osebnih podatkov. Dodelitev vlog pri upravljanju bi morala odražati operativne odgovornosti in tehnične zmogljivosti udeleženih akterjev po posameznih zadevnih sistemih. V skladu s tem bi morale države članice imenovati nacionalni organ, ki deluje kot upravljavec podatkov, vnesenih v nacionalni sistem RECAMAS, in nadzira njihovo operativno upravljanje, agencija Frontex pa bi morala pri evidentiranju podatkov v navedenih sistemih delovati kot obdelovalec podatkov. Pri sistemu iRCMS bi bilo treba vsako državo članico, kar zadeva obdelavo podatkov, ki jih evidentira v tem sistemu, šteti za upravljavca. Agencijo Frontex bi bilo treba, kar zadeva obdelavo podatkov, ki jih evidentira v sistemu iRCMS, in operativno upravljanje tega sistema, šteti za obdelovalca. Pri sistemu RIAT bi bilo treba vsako državo članico, kar zadeva obdelavo podatkov, ki jih evidentira v tem sistemu v zvezi z zadevami iz programov pomoči pri reintegraciji, šteti za upravljavca. Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, evidentiranih v sistemu RIAT v zadevah, ki se upravljajo v okviru programa EU za pomoč pri reintegraciji, bi bilo treba države članice in agencijo Frontex šteti za skupne upravljavce. Agencijo Frontex bi bilo treba, kar zadeva obdelavo podatkov, ki jih evidentira o zadevah iz nacionalnih programov pomoči pri reintegraciji, ki se upravljajo v sistemu RIAT, in operativno upravljanje sistema RIAT, šteti za obdelovalca. Pri komunikacijskem portalu bi bilo treba, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, izmenjanih prek komunikacijskega portala, države članice in agencijo Frontex šteti za skupne upravljavce. Agencijo eu-LISA bi bilo treba, kar zadeva operativno upravljanje komunikacijskega portala, šteti za obdelovalca.

(31)Za zagotovitev varnega in zakonitega delovanja nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala bi moralo biti osebje pristojnih organov ter agencij Frontex in eu-LISA, ki je pooblaščeno za dostop do teh sistemov, deležno ustreznega in rednega usposabljanja.

(32)Nekateri podatki v schengenskem informacijskem sistemu, ki so pomembni za namene vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, bodo morda morali državam članicam ostati na voljo za namene nadaljnjega vodenja zadev na področju vračanja tudi po tem, ko bo ustrezni razpis ukrepa izbrisan iz sistema. Take informacije so lahko potrebne za identifikacijo osebe in ugotavljanje njene zgodovine vračanja, če oseba pozneje ponovno vstopi na ozemlje držav članic in se zanjo začne nov postopek vračanja. S hrambo ustreznih informacij v nacionalnih sistemih v skladu z veljavnimi pravili o varstvu in hrambi podatkov, ki urejajo nacionalne sisteme RECAMAS, bi se zagotovila njihova razpoložljivost za take nadaljnje postopke in olajšala identifikacija osebe, tudi kadar je odločbo o vrnitvi izdala druga država članica in je bila pozneje priznana v skladu z veljavnimi pravili o vzajemnem priznavanju. Države članice bi zato morale imeti možnost dostopati do podatkov v razpisih ukrepov za vrnitev iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta 23 (12) in jih hraniti. Ker ta možnost predpostavlja dostop do razpisov ukrepov za vrnitev, bi jo morale uporabljati države članice, ki uporabljajo schengenski informacijski sistem v skladu z Uredbo (EU) 2018/1860. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti podatkov v schengenskem informacijskem sistemu. Kadar ima država članica relevantne dodatne ali spremenjene podatke ali dokaze, ki kažejo, da so podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, bi morala v skladu z uveljavljenimi postopki prek izmenjave dopolnilnih informacij obvestiti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa, da se podatki v razpisu ukrepa dopolnijo, spremenijo ali izbrišejo. Uredbo (EU) 2018/1860 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(33)Za zagotovitev učinkovite, varne in standardizirane komunikacije med organi držav članic ter med navedenimi organi in centralno enoto ETIAS, vzpostavljeno na podlagi člena 7 Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta 24 (13), bi moral komunikacijski portal služiti tudi kot kanal za komunikacijo, ki se zahteva na podlagi uredb (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818. Uporaba komunikacijskega portala v ta namen bi omogočila hitrejšo tehnično izvedbo komunikacijskega sredstva. Uredbi (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(34)Za zagotovitev učinkovitega, varnega in urejenega začetka delovanja nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala je treba urediti prožen pristop glede datuma, od katerega se bodo ti sistemi uporabljali. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da vzpostavijo in uporabljajo nacionalne sisteme RECAMAS najpozneje štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe ter da Komisijo in agencijo Frontex uradno obvestijo o datumu začetka njihove uporabe. Za zagotovitev enotnega in zanesljivega začetka delovanja različnih komponent celotne arhitekture bi morala Komisija po uspešnem zaključku celovitih preskusov z izvedbenimi akti določiti, do kdaj je treba dokončati razvoj sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala. Na tej podlagi bi morale države članice v predpisanih rokih sprejeti potrebne ukrepe za integracijo sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala v svoje nacionalne sisteme RECAMAS ter o uspešni integraciji uradno obvestiti Komisijo in agencijo Frontex. Agencija Frontex bi morala sprejeti tudi potrebne ukrepe za integracijo komunikacijskega portala v aplikacijo IRMA in o tem ustrezno uradno obvestiti Komisijo. Začetek delovanja sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala v zadevnih državah članicah ter po potrebi njihovo uporabo s strani agencije Frontex bi morala nato določiti Komisija z izvedbenimi akti na podlagi izjav o uspešni integraciji in celovitem preskusu. Komisija bi morala Evropski parlament in Svet obvestiti o ustreznih datumih, ki jih je tako določila, ti izvedbeni akti pa bi morali biti objavljeni v Uradnem listu Evropske unije. Države članice in po potrebi agencija Frontex bi morale začeti uporabljati sistema iRCMS in RIAT ter komunikacijski portal od tako določenih datumov.

(35)Države članice bi morale za razvoj in izboljšanje svojih nacionalnih sistemov RECAMAS prejeti finančno podporo Unije v skladu z [Uredbo .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2028–2034]. Razvoj in vzdrževanje sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala bi bilo treba financirati iz proračuna EU.

(36)Ker ciljev te uredbe, in sicer izboljšanja učinkovitosti vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije prek digitaliziranih orodij in interoperabilnih sistemov, s čimer se prispeva k uspešnemu delovanju območja brez notranjih meja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega oziroma učinkov ukrepa za zagotovitev skupnega in skladnega pristopa držav članic lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev tehničnih in operativnih zahtev za enotno uporabo funkcionalnih značilnosti nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT, za določitev tehničnih zahtev, potrebnih za povezavo s komunikacijskim portalom, za določitev tehničnih zahtev, potrebnih za evidentiranje v CRRS, in posebnih vrst podatkov, potrebnih za evidentiranje podatkov o statusu zadev, ter za določitev oblik sporočil, ki se pošiljajo prek komunikacijskega portala. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 25 (14).

(38)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(39)[Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola št. 19, ki je priložen PEU in PDEU, ter členom... Sklepa Sveta .../... [Sklep Sveta, sprejet na podlagi člena 4 Protokola št. 19].] ali [Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Protokolom št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ne sodeluje, in ob upoštevanju uporabe člena 4 navedenega protokola za Irsko ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.]

(40)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES 26 (15).

(41)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 27 (16).

(42)Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 28 (17).

(43)Ta uredba za Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003.

(44)V skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal […] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila v zvezi z digitalizacijo vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, zlasti pravila o digitalnih sistemih vodenja zadev, njihovem razvoju in delovanju ter odgovornostih organov, ki z njimi upravljajo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„informacijski sistemi EU“ pomeni obsežne informacijske sisteme iz člena 4, točka 15, Uredbe (EU) 2019/817 in člena 4, točka 15, Uredbe (EU) 2019/818;

(2)„centralizirani sistem“ pomeni sistem, v katerem je nadzor, odločanje ali obdelava podatkov skoncentrirana pri enem samem centralnem organu;

(3)„združeni sistem“ pomeni sistem, v katerem ločeni subjekti ohranjajo pravno in operativno neodvisnost, hkrati pa sodelujejo na podlagi skupnega okvira, protokola ali sklopa pravil;

(4)„državljan tretje države“ pomeni državljana tretje države, kakor je opredeljen v členu 3, točka 1, Uredbe (EU) 2026/2280;

(5)„odločba o vrnitvi“ pomeni odločbo o vrnitvi, kakor je opredeljena v členu 3, točka 4, Uredbe (EU) 2026/2280;

(6)„pristojni organ“ pomeni kateri koli pristojni organ iz člena 41 Uredbe (EU) 2026/2280;

(7)„pristojni organ izvora“ pomeni pristojni organ, ki evidentira podatke v svojem nacionalnem sistemu vodenja zadev za vračanje (nacionalni sistem RECAMAS), integriranem sistemu Unije za vodenje zadev za ponovni sprejem (iRCMS) ali sistemu Unije za vodenje zadev za reintegracijo (RIAT);

(8)„zadeva“ pomeni digitalni spis, ki je ustvarjen v nacionalnem sistemu RECAMAS ali sistemu iRCMS ali RIAT ter se nanaša na vračanje, ponovni sprejem in po potrebi reintegracijo državljana tretje države;

(9)„več zadev“ pomeni dve ali več zadev v dveh ali več državah članicah v zvezi z istim državljanom tretje države;

(10)„referenčna programska oprema informacijske tehnologije“ pomeni eno samo informacijsko rešitev ali sklop informacijskih rešitev za večkratno uporabo, vključno z njihovo dokumentacijo, ki so bile razvite za podporo državam članicam pri izvajanju te uredbe in so zasnovane tako, da jih države članice nadalje prilagodijo svojim posebnim operativnim potrebam;

(11)„drugi ustrezni nacionalni informacijski sistemi“ pomeni informacijske sisteme, ki neposredno ali posredno podpirajo vodenje zadev v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT, vključno z azilnimi sistemi, informacijskimi sistemi za podporo pravosodnim organom, podatkovnimi zbirkami o tujcih, nacionalnimi sistemi rezervacij letov, informacijskimi sistemi kazenskih evidenc in sistemi za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov.

Člen 3

Tehnična arhitektura

1.Digitalizacija vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije se zagotovi z vzpostavitvijo, delovanjem in učinkovito uporabo:

(a)nacionalnega sistema vodenja zadev za vračanje, ki je lahko centraliziran ali združen, v vsaki državi članici (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistem RECAMAS);

(b)integriranega sistema Unije za vodenje zadev za ponovni sprejem, ki je integriran v vsak nacionalni sistem RECAMAS (v nadaljnjem besedilu: iRCMS);

(c)sistema Unije za vodenje zadev za reintegracijo, ki je integriran v vsak nacionalni sistem RECAMAS (v nadaljnjem besedilu: RIAT);

(d)evropskega iskalnega portala (ESP), vzpostavljenega z uredbama (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818;

(e)centralnega registra za poročanje in statistične podatke (CRRS), vzpostavljenega z uredbama (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818;

(f)komunikacijskega portala iz člena 14, ki zagotavlja komunikacijsko infrastrukturo kot varen komunikacijski kanal med organi, ki uporabljajo različne nacionalne sisteme RECAMAS.

2.Države članice razvijejo svoj nacionalni sistem RECAMAS na podlagi enega od naslednjega:

(a)vzorčnega dokumenta in specifikacij, ki jih je razvila Evropska agencija za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: agencija Frontex) (v nadaljnjem besedilu: model RECAMAS);

(b)referenčne programske opreme informacijske tehnologije, sestavljene iz več digitalnih modulov, ki jo je razvila agencija Frontex in temelji na modelu RECAMAS, ki jo države članice sprejmejo in nadalje prilagodijo svojim posebnim operativnim potrebam (v nadaljnjem besedilu: RECAMAS agencije Frontex);

(c)kombinacije modela RECAMAS in določenih digitalnih modulov RECAMAS agencije Frontex, kot je podrobno opisano v modelu RECAMAS.

Člen 4

Cilji digitalizacije vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije

Cilji digitalizacije vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije so:

(a)podpirati izvajanje skupnega sistema Unije za vračanje v skladu z uredbama (EU) 2024/1349 29 (18) in (EU) 2026/2280 Evropskega parlamenta in Sveta;

(b)podpirati pristojne organe pri izdajanju in izvrševanju odločb o vrnitvi v skladu z uredbama (EU) 2024/1349 in (EU) 2026/2280;

(c)podpirati pristojne organe pri obravnavanju in izvrševanju ponovnega sprejema v skladu z uredbama (EU) 2024/1349 in (EU) 2026/2280;

(d)podpirati pristojne organe pri obravnavanju in izvrševanju zagotavljanja pomoči pri reintegraciji v skladu z uredbami (EU) 2024/1349, (EU) 2026/2280 in (EU) …/… [uredba o evropski mejni in obalni straži];

(e)zagotavljati zanesljive in točne statistične podatke o vračanju, ponovnem sprejemu in reintegraciji, tudi za namene spremljanja in ocenjevanja, ki prispevajo k oblikovanju politik na podlagi dokazov in podpirajo operativno uporabo, v skladu z uredbama (EU) 2024/1349 in (EU) 2026/2280.

Člen 5

Informacijski sistemi EU

Za lažjo obdelavo podatkov iz člena 7 in identifikacijo več zadev vsak pristojni organ, ki uporablja nacionalni sistem RECAMAS ter sistema iRCMS in RIAT, uporablja ESP za dostopanje do informacijskih sistemov EU v skladu s pravnimi instrumenti, ki urejajo navedene informacijske sisteme EU, ter uredbama (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818.

Člen 6

Povezava z drugimi ustreznimi nacionalnimi informacijskimi sistemi

Za namene povezave nacionalnih sistemov RECAMAS z drugimi ustreznimi nacionalnimi informacijskimi sistemi v skladu z nacionalnim pravom države članice zagotovijo tehnično združljivost med nacionalnim sistemom RECAMAS in navedenimi sistemi, da se zagotovi hiter, varen in učinkovit prenos podatkov v te sisteme in iz njih.

Poglavje 2
SISTEMI VODENJA ZADEV

Člen 7

Evidentiranje podatkov v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT

1.Pristojni organi v nacionalnem sistemu RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT evidentirajo podatke iz člena 36(6) Uredbe (EU) 2026/2280, ki so primerni, ustrezni in omejeni na to, kar je potrebno za zagotovitev skladnosti z uredbami (EU) 2024/1349, (EU) 2026/2280 in (EU) …/… [uredba o evropski mejni in obalni straži], če so ti na voljo.

2.Agencija Frontex ob soglasju pristojnega organa pri izvajanju svojih pooblastil in opravljanju svojih nalog v skladu z oddelkom [8] Uredbe (EU) …/…. [uredba o evropski mejni in obalni straži] v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT evidentira podatke iz odstavka 1 tega člena, če so na voljo.

3.Pristojni organi in po potrebi agencija Frontex so odgovorni za to, da so podatki, ki jih evidentirajo v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT, točni in posodobljeni.

4.Agencija Frontex lahko pri izvajanju programa Unije za pomoč pri reintegraciji tretjim osebam, pristojnim za pomoč pri reintegraciji, podeli pravico do evidentiranja podatkov v zvezi z reintegracijo iz člena 36(6) Uredbe (EU) 2026/2280 v sistem RIAT. Tretje osebe, pristojne za pomoč pri reintegraciji, so odgovorne za to, da so podatki, ki jih evidentirajo v sistem RIAT, točni in posodobljeni.

Člen 8

Vpogled v podatke, evidentirane v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT

1.Vsak pristojni organ izvora lahko v nacionalnem sistemu RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT vpogleda zgolj v podatke, ki jih je evidentiral.

2.Agencija Frontex lahko ob soglasju pristojnega organa izvora pri izvajanju svojih pooblastil in opravljanju svojih nalog v skladu z oddelkom [8] Uredbe (EU) …/…. [uredba o evropski mejni in obalni straži] vpogleda v podatke, evidentirane v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT.

3.Če je o državljanu tretje države odprtih več zadev, drugi zadevni pristojni organ izvora vsakemu zadevnemu pristojnemu organu izvora na njegovo zahtevo iz člena 36(3) Uredbe (EU) 2026/2280 zagotovi evidentirane podatke o navedenem državljanu tretje države. Kadar je ustrezno, se v skladu s členom 36(3) Uredbe (EU) 2026/2280 navedeni podatki izmenjujejo prek komunikacijskega portala.

4.Agencija Frontex lahko pri izvajanju programa Unije za pomoč pri reintegraciji tretjim osebam, pristojnim za pomoč pri reintegraciji, podeli pravico do vpogleda v podatke v zvezi z reintegracijo iz člena 36(6) Uredbe (EU) 2026/2280 v sistemu RIAT.

Člen 9

Popravek in izbris podatkov, evidentiranih v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT

1.Vsak pristojni organ izvora ali agencija Frontex nemudoma popravi ali izbriše vse netočne, nepopolne ali nezakonito evidentirane podatke, ki jih je evidentiral oziroma evidentirala v nacionalnem sistemu RECAMAS ali sistemu iRCMS ali RIAT. Samo tisti pristojni organ izvora ali agencija Frontex, ki je evidentiral oziroma evidentirala take podatke, je pooblaščen oziroma pooblaščena, da jih popravi ali izbriše.

2.Če ima pristojni organ informacije, ki kažejo, da so podatki, evidentirani v nacionalnem sistemu RECAMAS ali sistemu iRCMS ali RIAT, netočni, nepopolni ali nezakonito evidentirani, o tem prek komunikacijskega portala čim prej obvesti pristojni organ izvora ali po potrebi agencijo Frontex.

3.Če ima agencija Frontex informacije, ki kažejo, da so podatki, ki jih je pristojni organ izvora evidentiral v nacionalnem sistemu RECAMAS ali sistemu iRCMS ali RIAT, netočni, nepopolni ali nezakonito evidentirani, o tem prek komunikacijskega portala čim prej obvesti pristojni organ izvora.

4.Tretje osebe, pristojne za pomoč pri reintegraciji, nemudoma popravijo ali izbrišejo vse netočne, nepopolne ali nezakonito evidentirane podatke, ki so jih evidentirale v sistemu RIAT. Če ima tretja oseba, pristojna za pomoč pri reintegraciji, informacije, ki kažejo, da so podatki, evidentirani v sistemu RIAT, netočni, nepopolni ali nezakonito evidentirani, o tem čim prej obvesti agencijo Frontex.

Člen 10

Funkcionalne značilnosti nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT

1.Nacionalni sistemi RECAMAS ter sistema iRCMS in RIAT imajo naslednje funkcionalne značilnosti:

(a)izdaja enotnega identifikatorja, dodeljenega vsakemu državljanu tretje države, za katerega je bil začet postopek v zvezi z vračanjem, ponovnim sprejemom in po potrebi reintegracijo;

(b)možnost avtomatizacije ustvarjanja zadeve po koncu zakonitega prebivanja državljana tretje države;

(c)prepoznavanje več zadev z iskanjem v informacijskih sistemih EU v skladu z ustreznimi pravicami dostopa ter prek sistemov iRCMS in RIAT;

(d)samodejno pridobivanje potrebnih podatkov iz člena 7 med nacionalnimi sistemi RECAMAS ter sistemoma iRCMS in RIAT;

(e)možnost dostopa do podatkov iz razpisov ukrepov za vrnitev iz člena 4 Uredbe (EU) 2018/1860 in iz evropskega naloga za vrnitev iz člena 5(13) Uredbe (EU) 2026/2280;

(f)možnost dostopa do podatkov iz člena 27(4) in člena 28(4) Uredbe (EU) 2024/1358 Evropskega parlamenta in Sveta 30 (19);

(g)možnost prilagoditve nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT postopkovnim delotokom in povezanim rokom, ki veljajo v skladu s pravnimi in upravnimi zahtevami;

(h)možnost spremljanja veljavnih rokov in prednostnega razvrščanja zadev;

(i)možnost, da pristojni organi in državljani tretjih držav varno komunicirajo in si izmenjujejo dokumente z digitalnimi sredstvi, vključno z uporabo namenske mobilne aplikacije s strani državljanov tretjih držav;

(j)možnost varne izmenjave podatkov iz člena 7 prek komunikacijskega portala med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in agencijo Frontex;

(k)dostop do ustreznega nacionalnega gradiva za usposabljanje ter gradiva agencij Frontex in eu-LISA, ki obravnava vračanje, ponovni sprejem in reintegracijo ter uporabo nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT;

(l)možnost, da se vsaki zadevi dodeli eden ali več statusov, ki ustrezajo fazi in vrsti postopka (v nadaljnjem besedilu: status zadeve), vključno z možnostjo posodobitve statusa zadeve v primeru razveljavitve ali zadržanja odločbe o vrnitvi;

(m)možnost pregleda in razčlenitve vseh zadev, zlasti po tretjih državah in statusu primera;

(n)možnost prenosa ustreznih informacij v informacijske sisteme, ki podpirajo delo pravosodnih organov;

(o)možnost avtomatizacije priprave poročil o podatkih, ki so pomembni za pripravo statistike iz Uredbe (EU) 2026/2280 in člena 7 Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 31 (20);

(p)napovedna analiza za predvidevanje nihanj v številu zadev na podlagi sedanjih in preteklih zbirnih ali anonimiziranih statističnih podatkov;

(q)možnost organizacije operacij vračanja prek enega ali več sistemov rezervacij letov.

2.Model RECAMAS določa podrobnosti o funkcionalnih značilnostih iz odstavka 1.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične in operativne zahteve, potrebne za enotno uporabo funkcionalnih značilnosti iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 11

Funkcionalne značilnosti nacionalnih sistemov RECAMAS

1.Nacionalni sistemi RECAMAS imajo naslednje funkcionalne značilnosti:

(a)tehnična podpora za upravljanje registracije državljanov tretjih držav;

(b)tehnična podpora za upravljanje začetnih pregledov in preverjanj, vključno s pregledi ranljivosti;

(c)tehnična podpora za upravljanje identifikacije in potrditve identitete in državljanstva državljanov tretjih držav;

(d)dostop do seznama iz člena 12(3) Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta 32 (21);

(e)podpora pri pripravi in izdaji odločb o vrnitvi in odredb o odstranitvi ter pri uradnem obveščanju o njih;

(f)možnost avtomatizacije ustvarjanja in posodabljanja evropskega naloga za vrnitev v schengenskem informacijskem sistemu v skladu z uredbami (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861 in (EU) 2026/2280;

(g)možnost avtomatizacije ustvarjanja in posodabljanja razpisov ukrepov za vrnitev ter razpisov ukrepov za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja v schengenskem informacijskem sistemu v skladu z uredbama (EU) 2018/1860 in (EU) 2018/1861;

(h)upravljanje ukrepov za preprečevanje pobega, pridržanje in alternative pridržanju iz poglavij III, IV in VI Uredbe (EU) 2026/2280;

(i)možnost prenosa zadeve iz postopka vračanja na meji, ki se uporablja na podlagi Uredbe (EU) 2024/1349, v postopek vračanja, ki se uporablja na podlagi Uredbe (EU) 2026/2280.

2.Model RECAMAS določa podrobnosti o funkcionalnih značilnostih iz odstavka 1.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične in operativne zahteve, potrebne za enotno uporabo funkcionalnih značilnosti iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 12

Funkcionalne značilnosti sistema iRCMS

1.Sistem iRCMS ima naslednje funkcionalne značilnosti:

(a)možnost avtomatizacije začetka ponovnega sprejema po izdaji izvršljive odločbe o vrnitvi;

(b)možnost avtomatizacije vložitve prošnje za ponovni sprejem;

(c)možnost varne komunikacije in izmenjave podatkov iz členov 37, 38 in 39 Uredbe (EU) 2026/2280 s pristojnimi organi tretjih držav, tudi prek povezave z digitalnim sistemom tretje države in neposrednega varnega sporočanja, vključno z možnostjo organizacije in izvedbe razgovorov za namene identifikacije prek sistema iRCMS;

(d)možnost vodenja zadev na podlagi nacionalnih instrumentov in instrumentov Unije za ponovni sprejem ali uveljavljenih praks;

(e)možnost, da pristojni organi tretjih držav prejmejo rezultate preverjanja državljanstva in ugotavljanja identitete;

(f)možnost prejema in tiskanja potnih listin za vrnitev;

(g)možnost rezervacije in upravljanja letov, vključno z možnostjo komunikacije s tretjimi osebami, pristojnimi za druge naloge, povezane z izvajanjem vračanja.

2.Model RECAMAS določa podrobnosti o funkcionalnih značilnostih iz odstavka 1.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične in operativne zahteve, potrebne za enotno uporabo funkcionalnih značilnosti iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 13

Funkcionalne značilnosti sistema RIAT

1.Sistem RIAT ima naslednje funkcionalne značilnosti:

(a)dostop do ustreznih informacij o tretjih državah, v katerih se bo zagotavljala pomoč pri reintegraciji, vključno z vsebino razpoložljive pomoči pri reintegraciji;

(b)možnost, da pristojni organ izvora pri izvajanju nacionalnega programa pomoči pri reintegraciji in agencija Frontex pri izvajanju programa pomoči Unije pri reintegraciji tretjim osebam, pristojnim za pomoč pri reintegraciji, podelita pravico, da podatke v zvezi z reintegracijo iz člena 7 evidentirajo, vpogledujejo vanje, popravijo in izbrišejo v skladu s členom 7(4), členom 8(4) oziroma členom 9(4);

(c)možnost, da pristojni organ v posameznih primerih komunicira s tretjimi osebami, pristojnimi za pomoč pri reintegraciji;

(d)možnost rezervacije in upravljanja letov, vključno z možnostjo komunikacije s tretjimi osebami, pristojnimi za druge naloge, povezane z izvajanjem vračanja;

(e)možnost izvajanja, spremljanja in finančnega upravljanja pomoči pri reintegraciji, tudi s spremljanjem proračunske porabe pri programih pomoči pri reintegraciji;

(f)možnost pregleda nad pomočjo pri reintegraciji, zagotovljeno določenim državljanom tretjih držav, ki zajema programe pomoči Unije in nacionalne programe pomoči pri reintegraciji, na podlagi podatkov, ki jih vnesejo države članice in agencija Frontex;

(g)možnost vodenja zadev iz programov pomoči Unije in nacionalnih programov pomoči pri reintegraciji;

(h)možnost ustvarjanja statističnih podatkov o reintegraciji, tudi za ocenjevanje kakovosti pomoči pri reintegraciji;

(i)možnost upravljanja napotitev na nadaljnje programe pomoči pri reintegraciji in nacionalne programe za reintegracijo tretjih držav;

(j)možnost pregledov za zagotavljanje kakovosti pri zadevah pomoči pri reintegraciji, vključno z oceno načrtov za reintegracijo, spremljanjem nadaljnjih ukrepov ter evidentiranjem odobritvenih in revizijskih sledi;

(k)možnost spremljanja tretjih oseb, pristojnih za pomoč pri reintegraciji, z vidika uspešnosti, vključno s kazalniki, ki se nanašajo na odzivnost, izvajanje načrtov za reintegracijo, dokončanje zadev in črpanje razpoložljive finančne podpore;

(l)možnost evidentiranja in upravljanja pritožb in incidentov, povezanih z zagotavljanjem pomoči pri reintegraciji, vključno s sledenjem popravnim ukrepom ter zagotavljanjem ustreznega nadzora dostopa in sledljivosti.

2.Model RECAMAS določa podrobnosti o funkcionalnih značilnostih iz odstavka 1.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične in operativne zahteve, potrebne za enotno uporabo funkcionalnih značilnosti iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 14

Komunikacijski portal

1.Vzpostavi se komunikacijski portal za lažjo izmenjavo podatkov iz člena 36 Uredbe (EU) 2026/2280, pri čemer to ne vpliva na njegovo uporabo za druge namene, določene v pravu Unije.

2.Komunikacijski portal se integrira v vse nacionalne sisteme RECAMAS in platformo za integrirano upravljanje vračanja (IRMA) iz člena [57] Uredbe (EU) …/… [uredba o evropski mejni in obalni straži].

3.Pri vsakem pristojnem organu ima dostop do komunikacijskega portala enotna kontaktna točka. Enotne kontaktne točke so pristojne za usklajevanje in olajševanje izmenjave podatkov v skladu s členom 36 Uredbe (EU) 2026/2280.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo tehnične zahteve, potrebne za integracijo komunikacijskega portala v nacionalne sisteme RECAMAS držav članic. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Poglavje 3
RAZVOJ, DELOVANJE IN ODGOVORNOSTI

Člen 15

Razvoj in tehnični razvoj

1.Agencija Frontex je odgovorna za razvoj modela RECAMAS in njegovo nadaljnje razvijanje v skladu s členom [55] Uredbe (EU) …/… [uredba o evropski mejni in obalni straži].

2.Agencija Frontex je odgovorna za razvoj, vključno z zasnovo, in tehnični razvoj sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT v skladu s členom [55] Uredbe (EU) …/…. [uredba o evropski mejni in obalni straži] ob podpori agencije eu-LISA.

3.Države članice so odgovorne za razvoj, vključno z zasnovo, in tehnični razvoj nacionalnih sistemov RECAMAS. Države članice so odgovorne za integracijo sistemov iRCMS in RIAT v svoje nacionalne sisteme RECAMAS ob podpori agencije Frontex v skladu s členom [55] Uredbe (EU) …/… [uredba o evropski mejni in obalni straži]. Države članice so po potrebi odgovorne za integracijo in prilagoditev sistema RECAMAS agencije Frontex oziroma nekaterih njegovih modulov.

4.Agencija eu-LISA je odgovorna za razvoj, vključno z zasnovo, in tehnični razvoj komunikacijskega portala. Države članice so odgovorne za integracijo komunikacijskega portala v svoje nacionalne sisteme RECAMAS ob podpori agencije eu-LISA.

5.Agenciji Frontex in eu-LISA ter države članice med seboj sodelujejo in usklajujejo svoje delo.

6.Pri tehničnem razvoju se upoštevajo vse ustrezne rešitve interoperabilne Evrope iz člena 7 Uredbe (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta 33 (22).

Člen 16

Odbor za upravljanje programa

1.V razvojni fazi modela RECAMAS, sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala se ustanovi odbor za upravljanje programa, ki ga sestavlja deset članov. Odbor je sestavljen iz:

(a)treh članov, ki jih izmed svojih članov ali nadomestnih članov imenuje upravni odbor agencije Frontex;

(b)treh članov, ki jih izmed svojih članov ali nadomestnih članov imenuje upravni odbor agencije eu-LISA;

(c)člana, ki zastopa agencijo eu-LISA in ga imenuje njen izvršni direktor;

(d)člana, ki zastopa agencijo Frontex in ga imenuje njen izvršni direktor;

(e)dveh članov, ki ju imenuje Komisija.

V razvojni fazi se odbor za upravljanje programa redno sestaja, in sicer vsaj šestkrat letno do začetka delovanja vseh nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala. Odbor za upravljanje programa zagotavlja ustrezno upravljanje in usklajevanje razvojne faze modela RECAMAS, sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala. Odbor za upravljanje programa upravnima odboroma agencij Frontex in eu-LISA mesečno predloži pisna poročila o napredku programa.

2.Od začetka delovanja v vseh državah članicah, kot je določen v skladu s členom 33, se odbor za upravljanje programa sestaja vsaj enkrat na leto. Odbor za upravljanje programa zagotavlja ustrezno upravljanje in usklajevanje tehničnega razvoja modela RECAMAS, sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala.

3.Odbor za upravljanje programa nima nobene pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje upravnih odborov agencij Frontex oziroma eu-LISA.

4.Upravni odbor agencije Frontex določi poslovnik odbora za upravljanje programa, ki vključuje zlasti pravila o:

(a)predsedovanju odboru za upravljanje programa;

(b)krajih sej;

(c)pripravi sej;

(d)sprejemu strokovnjakov na seje;

(e)komunikacijskih načrtih, ki zagotavljajo popolno obveščenost nesodelujočih članov upravnih odborov agencij Frontex in eu-LISA.

5.Sejam odbora za upravljanje programa predseduje država članica, ki jo v skladu s pravom Unije v celoti zavezujejo zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi informacijskih sistemov EU. Predsednik je eden izmed članov, ki jih imenuje upravni odbor agencije Frontex, iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a).

6.Vse potne stroške in dnevnice članov odbora za upravljanje programa, ki jih imenujeta upravni odbor in izvršni direktor agencije Frontex, krije agencija Frontex. Vse potne stroške in dnevnice članov odbora za upravljanje programa, ki jih imenujeta upravni odbor in izvršni direktor agencije eu-LISA, krije agencija eu-LISA. Agencija Frontex odboru za upravljanje programa zagotovi sekretariat.

7.V razvojni fazi se svetovalna skupina iz člena 35 redno sestaja, in sicer vsaj šestkrat letno do začetka delovanja vseh nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala. Po vsakem sestanku poroča odboru za upravljanje programa. Svetovalna skupina zagotavlja tehnično strokovno znanje za pomoč pri nalogah odbora za upravljanje programa in spremlja pripravljenost agencije Frontex, držav članic in agencije eu-LISA.

Člen 17

Operativno upravljanje

1.Agencija Frontex je odgovorna za operativno upravljanje sistemov iRCMS in RIAT.

2.Če delovni dogovor, ki ga je agencija Frontex sklenila s pristojnim organom tretje države v skladu s členom [88] Uredbe (EU) …/… [uredba o evropski mejni in obalni straži], določa digitalno izmenjavo podatkov, potrebnih za namene ponovnega sprejema, v skladu s členi 37, 38 in 39 Uredbe (EU) 2026/2280, agencija Frontex za namene olajševanja take izmenjave na zahtevo Komisije sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev in vzdrževanje varne povezave med sistemom iRCMS in ustreznim digitalnim sistemom navedene tretje države. Izmenjani podatki so omejeni na tiste, ki so nujno potrebni za postopek ponovnega sprejema, ki poteka med zadevno državo članico in tretjo državo. Tretja država nima dostopa do sistema iRCMS ter do nobenih drugih podatkov, razen tistih, ki so bili izmenjani v zvezi s posamezno zadevo glede ponovnega sprejema.

3.Države članice so odgovorne za operativno upravljanje nacionalnih sistemov RECAMAS.

4.Agencija eu-LISA je odgovorna za operativno upravljanje komunikacijskega portala.

5.Operativno upravljanje zajema vse naloge, potrebne za zagotavljanje neprekinjene razpoložljivosti nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala v skladu s to uredbo.

6.Agenciji Frontex in eu-LISA ter države članice zagotovijo, da se za nacionalne sisteme RECAMAS, sisteme RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT ter komunikacijski portal vedno uporablja po analizi stroškov in koristi najboljša razpoložljiva tehnologija.

Člen 18

Varnost podatkov

1.Agencija Frontex zagotavlja varnost sistemov iRCMS in RIAT. Države članice zagotavljajo varnost nacionalnih sistemov RECAMAS. Agencija eu-LISA zagotavlja varnost komunikacijskega portala. Agenciji Frontex in eu-LISA ter države članice zlasti:

(a)fizično zaščitijo podatke, med drugim z izdelavo kriznih načrtov za zaščito ključne infrastrukture;

(b)preprečijo dostop nepooblaščenim osebam do opreme za obdelavo podatkov in nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v skladu z nameni nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov RIAT in iRCMS oziroma komunikacijskega portala (oprema, nadzor dostopa in pregledi ob vstopu v objekt);

(c)preprečijo nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)preprečijo nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)preprečijo nepooblaščenim osebam, da bi z opremo za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov (nadzor uporabnikov),

(f)preprečijo nepooblaščeno obdelavo podatkov v nacionalnih sistemih RECAMAS, sistemih iRCMS in RIAT ter komunikacijskem portalu in kakršno koli nepooblaščeno spreminjanje ali brisanje podatkov (nadzor vnosa podatkov);

(g)zagotovijo, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualnih in nezamenljivih uporabniških identifikatorjev ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

(h)zagotovijo, da vsi organi, ki imajo pravico dostopa do nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala, izdelajo profile z opisi funkcij in odgovornosti oseb, ki so pooblaščene za dostop do podatkov, njihovo vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje po njih (profili zaposlenih);

(i)zagotovijo možnost preverjanja in ugotavljanja, katerim organom je dovoljeno posredovati osebne podatke z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(j)zagotovijo možnost preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v nacionalnih sistemih RECAMAS, sistemih iRCMS in RIAT ter komunikacijskem portalu ter kdo jih je obdeloval, kdaj in za kateri namen (nadzor evidentiranja podatkov);

(k)preprečijo nepooblaščeno branje, prepisovanje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med njihovim prenosom v nacionalne sisteme RECAMAS, sistema iRCMS in RIAT ter komunikacijski portal ali iz njih ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja (nadzor prenosa);

(l)zagotovijo možnost ponovne vzpostavitve nameščenih sistemov v primeru prekinitve (obnovitev);

(m)zagotovijo, da nacionalni sistemi RECAMAS, sistema iRCMS in RIAT ter komunikacijski portal opravljajo svoje funkcije, da se poroča o pojavu napak v funkcijah (zanesljivost) in da se shranjeni osebni podatki v primeru okvare sistema ne uničijo (celovitost);

(n)spremljajo učinkovitost varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejemajo potrebne organizacijske ukrepe, povezane z notranjim spremljanjem, za zagotavljanje skladnosti s to uredbo (samorevidiranje) in avtomatsko odkrivanje (v roku 24 ur) vseh dogodkov, ki so posledica ukrepov, naštetih v točkah (b) do (k), in ki bi lahko predstavljali varnostni incident.

2.Agenciji Frontex in eu-LISA ter države članice sodelujejo v okviru odbora za upravljanje programa in svetovalne skupine, da se zagotovi skladen pristop k varnosti podatkov, ki temelji na postopku obvladovanja varnostnih tveganj.

Člen 19

Vodenje dnevnikov

1.Vsi postopki obdelave podatkov v nacionalnih sistemih RECAMAS, sistemih iRCMS in RIAT ter komunikacijskem portalu se beležijo v dnevnike zaradi preverjanja zakonitosti izvajanja navedenih postopkov obdelave, zagotavljanja pravilnega delovanja navedenih sistemov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja celovitosti in varnosti podatkov.

2.Dnevnik izkazuje:

(a)namen postopka obdelave podatkov;

(b)obdelane podatke;

(c)datum in čas postopka obdelave podatkov;

(d)ime subjekta in odgovorne osebe, ki je obdelala podatke.

3.Dnevniki se lahko uporabljajo samo za namene iz odstavka 1 in se izbrišejo tri leta po njihovem nastanku.

4.Dnevniki se lahko hranijo dlje kot za obdobja iz odstavka 3, če so potrebni za spremljanje in/ali nadzor postopkov, ki že potekajo.

5.Vsak pristojni organ ima dostop do dnevnikov v zvezi s podatki, ki jih je evidentiral.

6.Agencija Frontex ima dostop do ustreznih dnevnikov za namene notranjega spremljanja in zagotavljanja pravilnega delovanja, celovitosti in varnosti podatkov sistemov iRCMS in RIAT.

7.Agencija eu-LISA ima dostop do ustreznih dnevnikov za namene notranjega spremljanja in zagotavljanja pravilnega delovanja, celovitosti in varnosti podatkov komunikacijskega portala.

8.Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov imajo na zahtevo dostop do dnevnikov, kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog.

Člen 20

Obdobje hrambe podatkov

1.Po potrditvi vrnitve v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2018/1860 se podatki, zabeleženi v nacionalnem sistemu RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT, hranijo deset let od datuma potrditve vrnitve. Če je odločba o vrnitvi razveljavljena ali preklicana, se ustrezni podatki nemudoma izbrišejo.

2.Če odločbo o vrnitvi spremlja prepoved vstopa v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2026/2280, se podatki, zabeleženi v nacionalnih sistemih RECAMAS ter sistemih iRCMS in RIAT, hranijo, dokler velja navedena prepoved vstopa oziroma za obdobje iz odstavka 1, pri čemer se upošteva daljše obdobje.

3.Po izteku obdobja hrambe podatkov iz odstavkov 1 in 2 se podatki samodejno izbrišejo iz nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT.

4.Ta člen ne vpliva na posebna pravila, ki se uporabljajo za agencijo Frontex v skladu s členom [110] Uredbe (EU) …/… [uredba o evropski mejni in obalni straži].

Člen 21

Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko zahteve za uveljavljanje svojih pravic na podlagi veljavnih pravil o varstvu podatkov naslovijo na agencijo Frontex, ki zahtevo prek komunikacijskega portala posreduje pristojnemu upravljavcu v skladu s členom 23.

Člen 22

Statistični podatki

1.Anonimizirani podatki iz člena 46 Uredbe (EU) 2026/2280 in člena 7 Uredbe (ES) št. 862/2007 ter anonimizirani podatki o statusu zadev se iz nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT samodejno evidentirajo v CRRS.

2.Statistični podatki, ki jih ustvari CRRS, so dostopni pristojnim organom, agencijama Frontex in eu-LISA ter Komisiji.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične zahteve, potrebne za evidentiranje v CRRS, in posebne vrste podatkov, potrebnih za evidentiranje podatkov o statusu zadev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 23

Odgovornost za obdelavo osebnih podatkov

1.Kar zadeva nacionalni sistem RECAMAS, vsaka država članica imenuje organ, ki se šteje za upravljavca v skladu s členom 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z obdelavo podatkov, ki jih evidentira v tem sistemu, in za njegovo operativno upravljanje. Agencija Frontex se v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih evidentira v tem sistemu, šteje za obdelovalca v skladu s členom 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725.

2.Kar zadeva sistem iRCMS, se organ, ki je v posamezni državi članici imenovan v skladu z odstavkom 1, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih evidentira v tem sistemu, šteje za obdelovalca v skladu s členom 4, točka 7, Uredbe (EU) št. 2016/679. Agencija Frontex se v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih evidentira v sistemu iRCMS, in za njegovo operativno upravljanje šteje za obdelovalca v skladu s členom 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725.

3.Kar zadeva sistem RIAT, se organ, ki je v posamezni državi članici imenovan v skladu z odstavkom 1, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih evidentira v tem sistemu in se nanašajo na zadeve iz nacionalnih programov pomoči pri reintegraciji, šteje za obdelovalca v skladu s členom 4, točka 7, Uredbe (EU) št. 2016/679. Organi, ki jih imenujejo države članice, in agencija Frontex se v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, evidentiranih v sistemu RIAT za zadeve, ki se upravljajo v okviru programa EU za pomoč pri reintegraciji, štejejo za skupne upravljavce v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2016/679 oziroma členom 28 Uredbe (EU) 2018/1725. Odgovornosti vsakega posameznega skupnega upravljavca so omejene na podatke, ki jih evidentira v sistemu RIAT. Agencija Frontex se v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih evidentira za zadeve iz nacionalnih programov pomoči pri reintegraciji, ki se vodijo v sistemu RIAT, in za njegovo operativno upravljanje šteje za obdelovalca v skladu s členom 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725.

4.Kar zadeva komunikacijski portal, se organi, ki jih imenujejo države članice v skladu z odstavkom 1, in agencija Frontex v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, izmenjanih prek komunikacijskega portala, štejejo za skupne upravljavce v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2016/679 oziroma členom 28 Uredbe (EU) 2018/1725. Odgovornosti vsakega posameznega skupnega upravljavca so omejene na podatke, ki jih obdeluje v okviru komunikacijskega portala. Agencija eu-LISA se v zvezi z operativnim upravljanjem komunikacijskega portala šteje za obdelovalca v skladu s členom 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 24

Usposabljanje osebja

1.Preden osebje pristojnih organov in agencije Frontex s pravico dostopa do nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala pridobi dovoljenje za obdelavo podatkov, shranjenih v nacionalnih sistemih RECAMAS, sistemih iRCMS in RIAT ter komunikacijskem portalu, ter nato redno po odobritvi dostopa do nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala to osebje opravi ustrezne tečaje usposabljanja o varnosti podatkov, temeljnih pravicah, vključno z varstvom podatkov, ter pravilih in postopkih za obdelavo podatkov, vključno z ukrepi za izboljšanje kakovosti podatkov. Osebje se obvesti o vseh relevantnih določbah v zvezi s kaznivimi dejanji in kaznimi, vključno s tistimi, ki so določene v členu 26.

2.Države članice svojemu osebju zagotovijo tečaje usposabljanja o nacionalnem sistemu RECAMAS.

3.Agencija Frontex svojemu osebju in pristojnim organom zagotovi tečaje usposabljanja o sistemih RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT.

4.Agencija eu-LISA pristojnim organom zagotovi tečaje usposabljanja o tehničnem delovanju komunikacijskega portala.

Člen 25

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

V skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725 nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov (vsak v okviru svojih pristojnosti) dejavno sodelujejo v skladu s svojimi pristojnostmi in zagotavljajo zlasti usklajen nadzor nad komunikacijskim portalom.

Člen 26

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo brez odlašanja in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Poglavje 4
SPREMEMBE DRUGIH PRAVNIH AKTOV UNIJE

Člen 27

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1726

Uredba (EU) 2018/1726 se spremeni:

(1) v členu 1 se vstavita naslednja odstavka 4c in 4d:

„4c. Agencija je odgovorna za razvoj, vključno z zasnovo, operativnim upravljanjem in tehničnim razvojem, varnega komunikacijskega kanala med organi za migracije (v nadaljnjem besedilu: komunikacijski portal) v skladu z Uredbo (EU).../... Evropskega parlamenta in Sveta 34(23) [ta uredba].

4d. Agencija je odgovorna za podporo:

(a) Evropski agenciji za mejno in obalno stražo pri razvoju, vključno s tehničnim razvojem, referenčne programske opreme sistema za vodenje zadev za vračanje (v nadaljnjem besedilu: RECAMAS agencije Frontex) v skladu z Uredbo (EU) …/… [ta uredba];

(b) Evropski agenciji za mejno in obalno stražo pri razvoju, vključno s tehničnim razvojem, integriranega sistema Unije za vodenje zadev za ponovni sprejem (v nadaljnjem besedilu: iRCMS) sistema Unije za vodenje zadev za reintegracijo (v nadaljnjem besedilu: RIAT) v skladu z Uredbo (EU) …/… [ta uredba].“;

(2) vstavita se naslednja člena 8e in 8f:

„Člen 8e

Naloge, povezane s komunikacijskim portalom

V zvezi s komunikacijskim portalom Agencija opravlja:

(a) naloge, ki so ji dodeljene s členom 15(4) in členom 17(4) Uredbe (EU) …/… [ta uredba];

(b) naloge v zvezi z usposabljanjem o tehnični uporabi komunikacijskega portala, vključno z zagotavljanjem gradiva za usposabljanje.

Člen 8f

Naloge, povezane s sistemi RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT

V zvezi s sistemi RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT Agencija opravlja naloge, ki so ji dodeljene z Uredbo (EU) …/… [ta uredba].“;

(3) v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS, VIS, sistema Eurodac, SVI, ETIAS, omrežja DubliNet, sistema ECRIS-TCN, sistema e-CODEX, platforme za sodelovanje JIT, komunikacijskega portala in drugih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1(5).“;

(4) v členu 19(1), prvi pododstavek, se doda naslednja točka (qq):

„(qq) sprejme poročila o razvoju in dejavnostih komunikacijskega portala v skladu s členom 37(2) Uredbe (EU) …/… [ta uredba].“.

Člen 28

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1860

V Uredbi (EU) 2018/1860 se vstavi naslednji člen 17a:

„Člen 17a

Hramba podatkov iz razpisov ukrepov za vrnitev v nacionalnih sistemih vodenja zadev za namene Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [ta uredba]

1. Z odstopanjem od člena 41(2) Uredbe (EU) 2018/1861 lahko pristojni organ države članice izvršiteljice po zadetku za razpis ukrepa za vrnitev, ki ga je v skladu s členom 3 vnesla druga država članica, v svojem nacionalnem sistemu RECAMAS, vzpostavljenem v skladu z Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 35(24) [ta uredba], hrani podatke iz tega razpisa ukrepa, kolikor je to potrebno za namene iz člena 7(1) Uredbe (EU) …/… [ta uredba].

2. Kadar država članica izdajateljica spremeni razpis ukrepa v skladu s členom 44(2) Uredbe (EU) 2018/1861, država članica izvršiteljica te podatke ustrezno posodobi v svojem nacionalnem sistemu RECAMAS, vzpostavljenem v skladu z Uredbo (EU) …/… [ta uredba].

3. Z odstopanjem od člena 42(1) Uredbe (EU) 2018/1861 se podatki, ki se hranijo v skladu z odstavkom 1, hranijo in izbrišejo v skladu s členom 20(1) do (3) Uredbe (EU) …/… [ta uredba].

4. Za prenose ali dajanje na voljo podatkov, ki se hranijo v skladu z odstavkom 1, se uporablja člen 15.“.

Člen 29

Spremembe Uredbe (EU) 2019/817

V Uredbi (EU) 2019/817 se doda naslednji člen 48a:

„Člen 48a

Komunikacijski portal

1. Komunikacija med organi držav članic ter med navedenimi organi in centralno enoto ETIAS, ki se zahteva na podlagi te uredbe, poteka prek komunikacijskega portala, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 36(25) [ta uredba], in sicer za naslednje namene:

(a) uveljavljanje pravic do varstva osebnih podatkov v skladu s členom 48(3) in (4);

(b) obveščanje pristojnega organa o popravku ali izbrisu povezave v skladu s členom 31(3) in členom 33(5);

(c) obveščanje o popravku ali izbrisu povezave v skladu s členom 32(7);

(d) obveščanje pristojnega organa o nepravilno zabeleženi povezavi v skladu s členom 32(7).

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev oblik sporočil na podlagi te uredbe, ki se pošiljajo prek komunikacijskega portala. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).“.

Člen 30

Spremembe Uredbe (EU) 2019/818

Uredba (EU) 2019/818 se spremeni:

(1) člen 39 se spremeni:

(a) odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Vzpostavi se centralni register za poročanje in statistične podatke (CRRS) za namen podpiranja ciljev sistemov SIS, Eurodac in ECRIS-TCN v skladu z zadevnimi pravnimi instrumenti, ki urejajo te sisteme, ter za zagotavljanje medsistemskih statističnih podatkov in analitičnega poročanja za namene politike ter operativne namene ter namene kakovosti podatkov. CRRS podpira tudi cilje Uredbe (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta 37(26), Uredbe (EU) 2025/13 Evropskega parlamenta in Sveta 38(27) in Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 39(28) [ta uredba].

2. eu-LISA logično ločeno z informacijskim sistemom EU vzpostavi, izvaja in na svojih tehničnih lokacijah gosti CRRS, ki vsebuje podatke in statistiko iz člena 12 Uredbe (EU) 2024/1358, člena 74 Uredbe (EU) 2018/1862 in člena 32 Uredbe (EU) 2019/816. eu-LISA zbira podatke in statistične podatke z usmerjevalnika iz člena 71(2) Uredbe (EU) 2024/982 in člena 39(1) Uredbe (EU) 2025/13. eu-LISA zbira podatke in statistične podatke iz člena 22 Uredbe (EU) …/… [ta uredba]. Dostop do CRRS se izključno za namene poročanja in statistične namene dovoli organom iz člena 12 Uredbe (EU) 2024/1358, člena 74 Uredbe (EU) št. 2018/1862, člena 32 Uredbe (EU) 2019/816, člena 71(2) Uredbe (EU) 2024/982, člena 13(1) Uredbe (EU) 2025/13 in člena 22(2) Uredbe (EU) …/… [ta uredba], in sicer prek nadzorovanega, varnega dostopa in posebnih uporabniških profilov.“;

(b) v odstavku 4 se doda naslednja točka (d):

„(d) varna komunikacijska infrastruktura za povezavo CRRS z nacionalnimi sistemi vodenja zadev za vračanje (v nadaljnjem besedilu: nacionalni sistemi RECAMAS), integriranim sistemom Unije za vodenje zadev za ponovni sprejem (iRCMS) in sistemom Unije za vodenje zadev za reintegracijo (RIAT) v skladu z Uredbo (EU) …/… [ta uredba].“;

(2) vstavi se naslednji člen 48a:

„Člen 48a

Komunikacijski portal

1. Komunikacija med organi držav članic ter med navedenimi organi in centralno enoto ETIAS, ki se zahteva na podlagi te uredbe, poteka prek komunikacijskega portala, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) …/… [ta uredba], in sicer za naslednje namene:

(a) uveljavljanje pravic do varstva osebnih podatkov v skladu s členom 48(3) in (4);

(b) obveščanje pristojnega organa o popravku ali izbrisu povezave v skladu s členom 31(3) in členom 33(5);

(c) obveščanje o popravku ali izbrisu povezave v skladu s členom 32(7);

(d) obveščanje pristojnega organa o nepravilno zabeleženi povezavi v skladu s členom 32(7).

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev oblik sporočil na podlagi te uredbe, ki se pošiljajo prek komunikacijskega portala. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 70(2).“;

(3) člen 62 se spremeni:

(a) vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Evropske agencije za mejno in obalno stražo, eu-LISA in Komisije ima dostop do podatkov, povezanih z nacionalnimi sistemi RECAMAS ter sistemoma iRCMS in RIAT, iz člena 22 Uredbe (EU) …/… [ta uredba].“;

(b) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. eu-LISA za namene odstavkov 1, 2, 3 in 3a hrani podatke iz teh odstavkov v CRRS. Iz podatkov, vključenih v CRRS, ni mogoče identificirati posameznikov, podatki pa organom iz odstavkov 1, 2, 3 in 3a omogočajo, da pridobijo prilagodljiva poročila in statistične podatke za izboljšanje učinkovitosti mejnih kontrol, pomoč konzulatom pri obdelavi vlog za izdajo vizuma ter podporo oblikovanju migracijske in varnostne politike Unije na podlagi dokazov.“.

Poglavje 5
KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Stroški

Stroške, ki nastanejo v zvezi z razvojem, vključno s tehničnim razvojem, in operativnim upravljanjem nacionalnih sistemov RECAMAS, krije vsaka zadevna država članica. Ti stroški vključujejo stroške, nastale v zvezi z integracijo sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala v nacionalne sisteme RECAMAS in v zvezi s prilagoditvijo sistema RECAMAS agencije Frontex.

Člen 32

Uradna obvestila

1.Države članice Komisijo ter agenciji Frontex in eu-LISA uradno obvestijo o organu, ki se šteje za upravljavca in skupnega upravljavca v skladu s členom 23.

2.Države članice Komisijo ter agenciji Frontex in eu-LISA uradno obvestijo o pristojnih organih iz člena 7, člena 8 in člena 9, ki lahko podatke evidentirajo, vpogledujejo vanje oziroma jih popravijo ali izbrišejo.

3.Države članice Komisijo ter agenciji Frontex in eu-LISA uradno obvestijo o svoji enotni kontaktni točki iz člena 14(3).

4.Agencija Frontex vzdržuje javno spletno mesto, ki vključuje informacije iz tega člena in se redno posodablja.

Člen 33

Začetek delovanja

1.Države članice najpozneje do [UL: vstaviti: štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] vzpostavijo in začnejo uporabljati nacionalne sisteme RECAMAS. Vsaka država članica Komisijo in agencijo Frontex nemudoma uradno obvesti o datumu, ko je začela uporabljati svoj nacionalni sistem RECAMAS.

2.Komisija z izvedbenim aktom določi datum dokončanja razvoja sistemov iRCMS in RIAT, ko agencija Frontex objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa sistemov iRCMS in RIAT, ki se izvede ob podpori agencije eu-LISA.

3.Vsaka država članica v enem letu od datuma, določenega v skladu z odstavkom 2, ali, če je to pozneje, od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1 sprejme potrebne ukrepe za integracijo sistemov iRCMS in RIAT v svoj nacionalni sistem RECAMAS v skladu s členom 15(3) ter o uspešni integraciji uradno obvesti Komisijo in agencijo Frontex.

4.Komisija z izvedbenim aktom določi datum, od katerega morata sistema iRCMS in RIAT začeti delovati v zadevnih državah članicah in od katerega ju upravlja agencija Frontex, ko agencija Frontex za zadevne države članice objavi uspešno integracijo sistemov iRCMS in RIAT v nacionalne sisteme RECAMAS zadevnih držav članic. Objava agencije Frontex temelji na uspešnem dokončanju celovitih preskusov in se po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 3 izvede v sodelovanju z zadevno državo članico ali zadevnimi državami članicami in ob podpori agencije eu-LISA.

5.Komisija z izvedbenim aktom določi datum dokončanja razvoja komunikacijskega portala, ko agencija eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa komunikacijskega portala, ki se po potrebi izvede ob podpori agencije Frontex in držav članic.

6.Vsaka država članica v enem letu od datuma, določenega v skladu z odstavkom 5, ali, če je to pozneje, od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1 sprejme potrebne ukrepe za integracijo komunikacijskega portala v svoj nacionalni sistem RECAMAS v skladu s členom 15(4) ter o uspešni integraciji uradno obvesti Komisijo in agencijo Frontex. Agencija Frontex v enem letu od datuma, določenega v skladu z odstavkom 5, sprejme potrebne ukrepe za integracijo komunikacijskega portala v aplikacijo IRMA v skladu s členom 14(2) ter o uspešni integraciji uradno obvesti Komisijo.

7.Komisija z izvedbenim aktom določi datum, od katerega mora komunikacijski portal začeti delovati v zadevnih državah članicah in od katerega ga upravlja agencija Frontex, ko agencija eu-LISA za zadevne države članice objavi uspešno integracijo komunikacijskega portala v nacionalne sisteme RECAMAS zadevnih držav članic in v aplikacijo IRMA. Objava agencije eu-LISA temelji na uspešnem dokončanju celovitih preskusov in se po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 6 izvede v sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

8.Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o datumih, določenih v skladu z odstavki 2, 4, 5 in 7.

9.Izvedbeni akti iz odstavkov 2, 4, 5 in 7 se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

10.Države članice in po potrebi agencija Frontex začnejo sistema iRCMS in RIAT ter komunikacijski portal uporabljati od datumov, določenih v skladu z odstavkom 4 oziroma odstavkom 7.

Člen 34

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 35

Svetovalna skupina

1.Agencija Frontex ustanovi svetovalno skupino.

2.Svetovalna skupina agencijama Frontex in eu-LISA zagotavlja strokovno znanje v zvezi z modelom RECAMAS, sistemom RECAMAS agencije Frontex, nacionalnimi sistemi RECAMAS, sistemoma iRCMS in RIAT ter komunikacijskim portalom, zlasti v okviru priprave njunih letnih delovnih programov in letnih poročil o dejavnostih.

3.Svetovalno skupino sestavljajo nacionalni strokovnjaki, dve vodji projektov iz agencije Frontex, dve vodji projektov iz agencije eu-LISA in en član iz Komisije. Predseduje ji agencija Frontex.

Člen 36

Kontaktna točka

Vsaka država članica imenuje en organ kot kontaktno točko za izvajanje te uredbe. Vsaka država članica sporoči ime tega organa Komisiji. Če država članica spremeni imenovani organ, o tem obvesti Komisijo.

Člen 37

Spremljanje in ocenjevanje

1.Agencija Frontex Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predloži letno poročilo o razvoju in dejavnostih sistema RECAMAS agencije Frontex, nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT, tudi o njihovem tehničnem delovanju in varnosti. Letno poročilo zajema informacije o operativnem upravljanju, vključno z varstvom podatkov in varnostnimi incidenti, in delovanju navedenih sistemov glede na vnaprej določene količinske kazalnike za cilje v zvezi s storilnostjo, stroškovno učinkovitostjo in kakovostjo storitev.

2.Agencija eu-LISA Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predloži letno poročilo o razvoju in dejavnostih komunikacijskega portala, tudi o njegovem tehničnem delovanju in varnosti. Letno poročilo vključuje informacije o vodenju in delovanju tega sistema glede na vnaprej določene količinske kazalnike za cilje v zvezi s storilnostjo, stroškovno učinkovitostjo in kakovostjo storitev.

3.Komisija pet let po začetku delovanja vseh nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni uporabe te uredbe. V ta namen ima Komisija stalen dostop do sistemov RECAMAS agencije Frontex, iRCMS in RIAT ter do komunikacijskega portala, nima pa možnosti dostopa do nobenih osebnih podatkov.

4.Države članice agencijama Frontex in eu-LISA ter Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo letnih poročil in ocenjevanj iz tega člena.

5.Ocenjevanja se lahko opravijo v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2022/922 40 (29).

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti4

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude5

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude5

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.5

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti6

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti7

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev7

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic8

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna8

2.UKREPI UPRAVLJANJA10

2.1Pravila o spremljanju in poročanju10

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi10

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol10

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje11

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)11

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti11

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE13

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice13

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve14

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje14

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna14

3.2.2Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve18

3.2.2.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna18

3.2.3Ocenjene potrebe po človeških virih18

3.2.3.1Financirano iz izglasovanega proračuna18

3.2.4Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami20

3.2.5Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom20

3.2.6Udeležba tretjih oseb pri financiranju21

3.2.7Ocenjene potrebe po človeških virih in odobritvah v decentralizirani agenciji21

3.3Ocenjene posledice za prihodke24

4.Digitalne razsežnosti25

4.1Zahteve digitalnega pomena25

4.2Podatki28

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti38

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju43

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe o digitalizaciji vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije ter spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1860, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta

1.2Zadevno področje 

Notranje zadeve

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

Podpirati izvajanje pravil o vračanju, ponovnem sprejemu in reintegraciji iz uredbe o vračanju ter prispevati k izvajanju pakta o migracijah in azilu. Doseganje teh dveh ciljev bo prispevalo k pravilnemu delovanju schengenskega območja in vzdržnosti skupnega evropskega azilnega sistema.

1.3.2Specifični cilji

Specifični cilj 1: povečati izmenjavo podatkov med pristojnimi organi znotraj istih držav članic, med državami članicami ter med državami članicami in agencijo Frontex, pa tudi med državami članicami oziroma agencijo Frontex in tretjimi državami, in sicer v skladu s pravili o varstvu podatkov, da se zagotovi razpoložljivost informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije.

Specifični cilj 2: spodbujati digitalizacijo postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije ter nadgraditi omejene funkcionalnosti obstoječih informacijskih sistemov z namenom zagotoviti bolj digitalizirane, uporabnikom prijazne in avtomatizirane postopke ter zmanjšati upravno breme in delovno obremenitev nacionalnih organov.

Specifični cilj 3: omogočiti avtomatizirano zbiranje natančnejših in zanesljivejših statističnih podatkov ter skrajšati časovni okvir za zbiranje podatkov, da bi lahko bolje podprli politiko in odločanje, ki temeljita na dokazih.

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Države članice bodo razvile, vzdrževale in upravljale svoje nacionalne sisteme vodenja zadev za vračanje (nacionalni sistemi RECAMAS).

Agencija Frontex bo vzdrževala in posodabljala model RECAMAS ter v sodelovanju z agencijo eu-LISA razvila sistem RECAMAS agencije Frontex, ki ga lahko države članice, ki to želijo, sprejmejo in prilagodijo. Agencija Frontex bo razvila tudi ad hoc standardne rešitve IT (npr. RECAP, aplikacijo, ki omogoča komunikacijo med državljani tretjih držav in organi za migracije), ki se lahko integrirajo v nacionalni sistem RECAMAS. Agencija Frontex bo v sodelovanju z agencijo eu-LISA razvila in vzdrževala integrirani sistem EU za vodenje zadev za ponovni sprejem (iRCMS) ter za reintegracijo (RIAT), ki bosta integrirana v nacionalne sisteme RECAMAS.

Agencija eu-LISA bo razvila komunikacijski portal, ki bo organom za vračanje omogočal izmenjavo informacij, ki jih ni mogoče izmenjevati prek obstoječih ali prihodnjih informacijskih sistemov EU.

Pobuda bo z digitalizacijo vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije pospešila, poenostavila in racionalizirala postopke, povečala njihovo preglednost ter zmanjšala delovno obremenitev pristojnih nacionalnih organov in agencije Frontex.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Specifični cilj 1:

–Število podatkovnih nizov o zadevah s področja vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije, ki so jih zahtevale države članice in ki so bili dani na voljo drugim državam članicam v ustreznih rokih, določenih v uredbi o vračanju.

–Število prošenj za ponovni sprejem, obdelanih prek sistema iRCMS.

Specifični cilj 2:

–Število vzpostavljenih nacionalnih sistemov RECAMAS.

–Število držav članic, ki uporabljajo sistem RECAMAS agencije Frontex ali njegove dele.

–Število nacionalnih sistemov RECAMAS z integriranima sistemoma iRCMS in RIAT.

–Število nacionalnih sistemov RECAMAS, povezanih z ESP, CRRS in SIS.

–Število nacionalnih sistemov RECAMAS, povezanih s komunikacijskim portalom.

–Število racionaliziranih ali avtomatiziranih podpostopkov.

–Povprečno trajanje obravnave na posamezno zadevo s področja vrnitve, ponovnega sprejema in reintegracije.

–Število osebja, usposobljenega za nove postopke in informacijske sisteme.

Specifični cilj 3:

–Število avtomatično ustvarjenih statističnih podatkovnih nizov (v skladu z uredbo o vračanju).

–Število statističnih podatkovnih nizov (v skladu z uredbo o vračanju), zagotovljenih v ustreznih rokih, določenih v uredbi o vračanju.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☑ Nov ukrep 

¨ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 41  

¨ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

¨ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Vsi sistemi (nacionalni sistemi RECAMAS, sistem RECAMAS agencije Frontex, sistema iRCMS in RIAT ter komunikacijski portal) naj bi bili razviti v štirih letih od začetka veljavnosti uredbe, in sicer po naslednjem okvirnem časovnem razporedu:

–    3. četrtletje 2028: začetek veljavnosti te uredbe.

–    3./4. četrtletje 2028: vzpostavitev okvira upravljanja za razvoj informacijskih sistemov.

–    3. četrtletje 2028–1. četrtletje 2030: začetna faza, vključno z zaposlovanjem.

–    1. četrtletje 2030–2. četrtletje 2030: faza javnega naročanja.

–    2. četrtletje 2030– 1. četrtletje 2032: razvojna faza.

–    1. četrtletje 2032–2. četrtletje 2032: faza preizkušanja.

–    2. četrtletje 2032– 3. četrtletje 2032: faza postopnega uvajanja in postopen začetek delovanja.

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno)

Ugotovljenih težav ni mogoče učinkovito rešiti na nacionalni ravni. Glede na obseg razdrobljenosti sedanjega digitalnega okolja bodo države članice brez usklajevanja na ravni EU in ustreznega pravnega okvira EU še naprej razvijale razdrobljene sisteme, kar bo povzročilo neučinkovitost, neenakomerno digitalizacijo in višje stroške. Neučinkovito digitalno upravljanje postopkov vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije bo oviralo prihodnje izvajanje skupnih pravil o vračanju, kar bo privedlo do neoptimalnih stopenj vračanja. Vplivalo bi tudi na pravilno delovanje pravil pakta o migracijah in azilu ter na schengensko območje.

Posredovanje na ravni EU je bistvenega pomena za zagotovitev medsebojne povezanosti zadevnih informacijskih sistemov med državami članicami (tudi prek uporabljanja informacijskih sistemov EU), doslednega izmenjevanja podatkov in operativne učinkovitosti med državami članicami. Le z usklajenim pristopom na ravni EU se lahko skladno obravnava zapletenost čezmejnega položaja, s katero se trenutno soočajo države članice, na primer kar zadeva nezadostno izmenjavo podatkov med državami članicami.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno)

Pobuda bo ustvarila dodano vrednost EU, saj lahko pobuda EU ustvari skupni okvir na ravni EU, ki naj bi izboljšal izmenjavo podatkov, pospešil postopke, zmanjšal upravno breme in omogočil oblikovanje bolj razčlenjenih statističnih podatkov. Tega ni mogoče doseči na enak način s posamičnim ukrepanjem držav članic. Harmoniziran digitaliziran pristop k postopkom vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije na ravni EU bo izboljšal splošno učinkovitost sistema vračanja in bo usklajen s širšimi cilji pakta o migracijah in azilu. Na koncu bodo dosledna prizadevanja za digitalizacijo prispevala k pravilnemu delovanju schengenskega območja in vzdržnosti skupnega evropskega azilnega sistema.

Enotni digitalni okvir bo okrepil položaj EU v pogajanjih in izmenjavah s tretjimi državami ter izboljšal izvajanje 24 instrumentov EU za ponovni sprejem, ki zagotavljajo enotne postopke. Prispeval bi k racionaliziranemu pristopu in doslednim pričakovanjem v tretjih državah ter koristil vsem državam članicam.

Prizadevanja na ravni EU bodo ustvarila ekonomijo obsega s tem, da bodo zmanjšala povprečne stroške in preprečevala podvajanje prizadevanj zaradi ločenega razvoja sistemov ter spodbujala z dokazi podprto oblikovanje politik, tudi z večjo zanesljivostjo podatkov in statistike. EU lahko z združevanjem virov in strokovnega znanja zagotovi trdnejše in bolj nadgradljive rešitve, kot če bi države članice na tem področju ukrepale posamično.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Kar zadeva vračanje, je agencija Frontex z namenom državam članicam pomagati izboljšati njihove sisteme vodenja zadev za vračanje in zagotoviti minimalno raven učinkovitosti, v skladu s svojim mandatom (tj. po uredbi o evropski mejni in obalni straži) razvila model vodenja zadev za vračanje (v nadaljnjem besedilu: model RECAMAS). Model RECAMAS je predloga (torej dokument in ne informacijski sistem), ki državam članicam zagotavlja podlago za oblikovanje in vzpostavitev lastnih sistemov vodenja zadev na podoben način, kar omogoča okrepljeno sodelovanje med ustreznimi organi držav članic, hkrati pa izboljšuje zbiranje podatkov. V okviru operativne strategije koordinatorja EU za vračanje in skupnega izvedbenega načrta za pakt o migracijah in azilu bi morale vse države članice v obdobju 2024–2025 začeti razvijati in uvajati nacionalne sisteme, ki temeljijo na modelu RECAMAS. Do zdaj ima sistem vodenja zadev za vračanje, ki je do neke mere usklajen z modelom RECAMAS, 26 držav članic EU, vendar jih le 12 izmed njih upravlja sistem, ki v celoti temelji na modelu RECAMAS.

Kar zadeva ponovni sprejem, je Komisija z namenom državam članicam in tretjim državam omogočiti učinkovito, digitalno in standardizirano izvajanje postopkov ponovnega sprejema, podprla razvoj in delovanje sistemov za vodenje zadev za ponovni sprejem, ni pa na ravni EU posebnih pravil, ki bi urejala uporabo teh sistemov. Sistemi se fizično nahajajo v tretjih državah in so v njihovi lasti ter povzročajo tekoče stroške za vzdrževanje. Trenutno je vzpostavljenih le šest sistemov vodenja zadev za ponovni sprejem, in sicer z Armenijo, Bangladešem, Gruzijo, Pakistanom, Šrilanko in Ukrajino. Teh šest sistemov vodenja zadev za ponovni sprejem omogoča predložitev prošenj za ponovni sprejem tretji državi ter spremljanje delovnih postopkov, povezanih s preverjanjem in potrjevanjem državljanstva, izdajanjem potnih listin in operacijami vračanja. Gre za ločene sisteme, vsak pa zahteva drugačen postopek prijave in ne omogočajo neposrednega nalaganja informacij iz sistemov držav članic in EU. Komisija ima vodilno vlogo pri olajševanju povezav držav članic, ki to želijo, z obstoječimi sistemi vodenja zadev za ponovni sprejem ter finančno prispeva k ustreznemu tehničnemu vzdrževanju in delovanju teh sistemov.

Kar zadeva reintegracijo, je Komisija za zagotovitev komunikacije o primerih reintegracije med svetovalci za vračanje v državah članicah in izvajalskimi partnerji za reintegracijo v tretjih državah razvila orodje za pomoč pri reintegraciji (RIAT). RIAT je del sistema za izmenjavo informacij Evropske migracijske mreže (EMN IES), ki je bil vzpostavljen leta 2008. Poleg komunikacije se RIAT uporablja za finančno in upravno obravnavo zadev v okviru različnih programov za reintegracijo, vključno s programom EU za reintegracijo, ki ga je sama razvila agencija Frontex, in za zbiranje podatkov. Trenutno so z RIAT povezane vse države članice EU, Švica, Norveška in Islandija ter nekateri partnerji za reintegracijo.

Razpoložljivost, uporaba in funkcije obstoječih informacijskih sistemov se med državami članicami zelo razlikujejo. Obstoječi informacijski sistemi za vračanje, ponovni sprejem in reintegracijo so bili razviti ločeno in s strani različnih akterjev, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Možnosti za nadaljnji razvoj in izmenjavo podatkov so v sedanjih pravnih okvirih in operativni ureditvi omejene. To povzroča razdrobljeno in neučinkovito digitalno okolje.

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Digitalizacija je v paktu o azilu in migracijah izrecno opredeljena kot dejavnik, ki omogoča hitre in učinkovite migracijske postopke. Digitalni sistemi so bistveni za izboljšanje operativnega sodelovanja, zagotovitev zanesljivega zbiranja podatkov, zmanjšanje upravnega bremena ter okrepitev spremljanja in izvrševanja migracijskih pravil EU. Ta cilj je usklajen s širšimi političnimi ambicijami EU za razvoj evropskih digitalnih rešitev, ki poenostavljajo postopke, hkrati pa varujejo temeljne pravice in zagotavljajo varstvo podatkov.

Potreba po digitalizaciji vodenja zadev na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije je bila poudarjena v političnih usmeritvah predsednice Ursule von der Leyen (2024–2029), v delovnih programih Komisije za leti 2025 in 2026, v katerih je pobuda izrecno predstavljena kot pobuda z močno razsežnostjo poenostavitve (3), ter v evropski strategiji upravljanja azila in migracij (4). Uredba o vračanju vzpostavlja skupni sistem EU za vračanje, ki omogoča okrepljeno izmenjavo in prenos podatkov v skladu s pravili o varstvu podatkov.

Naložbe, potrebne na ravni EU in držav članic, bodo lahko krite v zneskih, dogovorjenih za večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034.

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Pobuda vključuje vzpostavitev novih informacijskih sistemov, ki bodo zaupani agencijama Frontex in eu-LISA.

Agencija Frontex bo razvila in vzdrževala referenčno programsko opremo informacijske tehnologije za vodenje zadev za vračanje (RECAMAS agencije Frontex), integrirani sistem EU za vodenje zadev za ponovni sprejem (iRCMS) in sistem EU za vodenje zadev za reintegracijo (RIAT).

Agencija eu-LISA bo zasnovala, razvila in vzdrževala komunikacijski kanal med organi za migracije (komunikacijski portal).

Za doseganje teh ciljev je treba razširiti mandata agencij Frontex in eu-LISA, saj te nove naloge niso zajete z obstoječima mandatoma. Zato so potrebni novi finančni in človeški viri, da se obema agencijama omogoči opravljanje njunih novih nalog.

Razvoj in nadaljnje razvijanje novih informacijskih sistemov bosta podpirala odbor za upravljanje programa in svetovalna skupina. GD HOME bo del teh dveh struktur. Srečanja bodo potekala redno, in sicer vsaj šestkrat letno v razvojni fazi. Splošneje bo GD HOME moral spremljati razvoj, izvajanje in splošno skladnost s prihodnjo uredbo. Zato je potrebno novo osebje, da se Komisiji omogoči opravljanje njenih novih nalog.

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

¨ Časovno omejeno:

–¨    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–¨    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☑ Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2028 in 2034,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 42  

¨ Neposredno upravljanje – Komisija:

–¨ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

–¨ prek izvajalskih agencij

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

–¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

–¨ Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

–☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

–¨ subjektom javnega prava

–¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

–¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

–¨ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

–¨ subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

Komisija bo zagotovila potrebno ureditev za spremljanje delovanja predlaganih ukrepov in njihovo ocenjevanje glede na glavne cilje politike. Komisija bo pet let po začetku delovanja vseh nacionalnih sistemov RECAMAS, sistemov iRCMS in RIAT ter komunikacijskega portala in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o oceni, v katerem bosta ocenjeni uporaba te uredbe in njena dodana vrednost. V poročilu bo poročala tudi o kakršnem koli neposrednem ali posrednem vplivu na zadevne temeljne pravice. Pri tem bo preučila dosežene rezultate glede na cilje ter ocenila veljavnost temeljnih razlogov in morebitne posledice za prihodnje možnosti.

Agencija Frontex bo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predložila letno poročilo o razvoju in dejavnostih sistema RECAMAS agencije Frontex, nacionalnih sistemov RECAMAS ter sistemov iRCMS in RIAT, tudi o njihovem tehničnem delovanju in varnosti.

Agencija eu-LISA bo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov predložila letno poročilo o razvoju in dejavnostih komunikacijskega portala, tudi o njegovem tehničnem delovanju in varnosti.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Del tega predloga se bo izvajal prek proračunov Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Agencije eu-LISA z uporabo posrednega upravljanja.

Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Agencije eu-LISA izvršujeta v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo. Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter Agencija eu-LISA morata zato izvajati ustrezno strategijo kontrol, usklajeno med ustreznimi akterji, ki so vključeni v verigo kontrol. Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter Agencija eu-LISA sta kot decentralizirani agenciji v zvezi z naknadnimi kontrolami zlasti predmet:

–notranje revizije, ki jo izvaja služba Komisije za notranjo revizijo,

–letnih poročil Evropskega računskega sodišča, ki vsebujejo izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

–letne razrešnice, ki jo podeli Evropski parlament,

–morebitnih preiskav, ki jih vodi urad OLAF zlasti za zagotovitev, da se sredstva, dodeljena agencijam, ustrezno porabijo.

GD HOME bo kot partnerski GD Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Agencije eu-LISA izvajal svojo strategijo kontrol za decentralizirane agencije, da bi zagotovil zanesljivo poročanje v okviru svojega letnega poročila o dejavnostih. Čeprav so decentralizirane agencije v celoti odgovorne za izvrševanje svojega proračuna, je za redno plačevanje letnih prispevkov, ki jih določijo proračunski organi EU, odgovoren GD HOME.

Nazadnje, dodatno raven nadzora in odgovornosti zagotavlja evropski varuh človekovih pravic.

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Za proračun, ki ga izvršujeta Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter Agencija eu-LISA, je potreben poseben okvir notranje kontrole, ki temelji na okviru notranje kontrole Evropske komisije. Enotni programski dokument mora zagotavljati informacije o sistemih notranjih kontrol, medtem ko mora konsolidirano letno poročilo o dejavnostih vsebovati informacije o uspešnosti in učinkovitosti sistemov notranjih kontrol, med drugim v zvezi z oceno tveganja.

Poleg tega Evropski nadzornik za varstvo podatkov ter pooblaščeni osebi za varstvo podatkov pri agenciji Frontex in agenciji eu-LISA nadzorujejo obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajata agenciji Frontex in eu-LISA.

Nazadnje, GD HOME kot partnerski GD Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter Agencije eu-LISA, izvaja letno oceno obvladovanja tveganja, namenjeno ugotavljanju in ocenjevanju morebitnih visokih tveganj, povezanih z delovanjem agencij. O tveganjih, ki se štejejo za kritična, se letno poroča v načrtu GD HOME za obvladovanje tveganja, ki mu je priložen akcijski načrt, v katerem so navedeni ukrepi za njihovo zmanjšanje.

Na operativni ravni je glavno ugotovljeno tveganje pomanjkanje ustreznih ravni finančnih in človeških virov, ki bi omogočale pravočasen razvoj novih informacijskih sistemov.

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

Za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter Agencijo eu-LISA Komisija poroča o razmerju med „stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev“. Kar zadeva pooblaščene subjekte za posredno upravljanje in decentralizirane agencije, h katerim spada tudi Evropska agencija za mejno in obalno stražo, je GD HOME v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2024 to razmerje opredelil kot 0,11 %.

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

GD HOME bo svojo strategijo za boj proti goljufijam še naprej uporabljal v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam (CAFS), da se med drugim zagotovi, da so njegove notranje kontrole v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma skladne z navedeno strategijo Komisije in da je njegov pristop k obvladovanju tveganj goljufij usmerjen v opredelitev tveganih področij za goljufije in ustreznih odzivov.

Za posredno upravljanje so ukrepi, povezani z bojem proti goljufijam, korupciji in morebitnim drugim nezakonitim dejavnostim, opisani v posebnih določbah o boju proti goljufijam iz ustanovnih uredb o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo in agenciji eu-LISA. Zahtevajo, da decentralizirani agenciji med drugim sprejmeta strategijo za boj proti goljufijam.

Poleg tega je GD HOME kot partnerski GD razvil in uvedel lastno strategijo za boj proti goljufijam na podlagi metodologije, ki jo je zagotovil urad OLAF. Decentralizirane agencije, vključno z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, spadajo na področje uporabe te strategije.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

Ocenjene posledice za odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje so dodane samo za ponazoritev in ne vplivajo na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–¨    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

prispevek EU za decentralizirano agencijo

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Znesek odobritev, ki bodo agenciji dodeljene v naslednjem večletnem finančnem okviru, je okviren in je odvisen od dogovora o večletnem finančnem okviru. Zaradi trajne narave nalog, dodeljenih s tem predlogom, bi ga bilo treba vključiti v subvencijo agencije, po potrebi pa bo nadomeščen z enakovrednim zmanjšanjem sredstev ustreznega programa v okviru istega razdelka večletnega finančnega okvira. Če je potrebno izravnalno zmanjšanje, bo morda treba v letnem proračunskem postopku revidirati tudi vire, dodeljene agenciji.

Znesek odobritev, ki bodo agenciji dodeljene v naslednjem večletnem finančnem okviru, je okviren in je odvisen od dogovora o večletnem finančnem okviru. Zaradi trajne narave nalog, dodeljenih s tem predlogom, bi ga bilo treba vključiti v subvencijo agencije, po potrebi pa bo nadomeščen z enakovrednim zmanjšanjem sredstev ustreznega programa v okviru istega razdelka večletnega finančnega okvira. Če je potrebno izravnalno zmanjšanje, bo morda treba v letnem proračunskem postopku revidirati tudi vire, dodeljene agenciji.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje so dodane samo za ponazoritev in ne vplivajo na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.2Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–¨    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.2.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Ocenjene posledice za odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje so dodane samo za ponazoritev in ne vplivajo na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

3.2.3Ocenjene potrebe po človeških virih 

–¨    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1Financirano iz izglasovanega proračuna 

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 48

Ocenjene posledice za odhodke in osebje za leto 2028 in pozneje so dodane samo za ponazoritev in ne vplivajo na naslednji večletni finančni okvir. Vir financiranja in obseg finančnih obveznosti Unije v obdobju po letu 2027 ostajata odvisna od izida medinstitucionalnih pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034, nato pa se določita v okviru letnega proračunskega postopka. Vse odobritve in kadrovski viri od leta 2028 so okvirni.

Glede na splošno obremenjenost v razdelku 4, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata ali drugih služb Komisije.

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Opis nalog:

3.2.4Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami 

NI RELEVANTNO

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 4 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–3 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.5Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–☑    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

–¨    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

–¨    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.6Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☑    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–¨    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.7Ocenjene potrebe po človeških virih in odobritvah v decentralizirani agenciji 

Potrebno osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa)

Odobritve, ki se krijejo s prispevkom iz proračuna EU, v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za leto 2028 se predvideva, da bo zaposlovanje potekalo julija; zato je upoštevanih samo 50 % povprečnih stroškov. Enak pristop je bil uporabljen za leto 2032 za dodatno osebje. Stroški za osebje so prilagojeni s sedanjim korekcijskim koeficientom za Poljsko v višini 82,3 % (Frontex) in 113,60 % za Strasbourg (eu-LISA).

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Pregled/povzetek potreb po človeških virih in odobritvah (v mio. EUR) za predlog/pobudo v decentralizirani agenciji

3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–¨    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–¨    za lastna sredstva

–¨    za druge prihodke

–¨    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

Usklajenost z evropsko strategijo za podatke

Zaradi vrste obdelanih podatkov in dejstva, da se bodo ti podatki obdelovali za zelo specifične namene, povezane z vračanjem, ponovnim sprejemom in reintegracijo, je predlagana pobuda zelo omejeno povezana s ciljem vzpostavitve pravega enotnega trga za podatke, kar je temeljni cilj evropske strategije za podatke.

Usklajenost z načelom „samo enkrat“

Prvič, predlagana arhitektura informacijske tehnologije bo temeljila na uporabi informacijskih sistemov EU (npr. schengenskega informacijskega sistema, sistema Eurodac, SVI), po katerih se bo sistematično poizvedovalo prek evropskega iskalnega portala. Zahvaljujoč tem informacijskim sistemom EU in okviru interoperabilnosti se podatki hranijo samo enkrat, pristojni nacionalni organi pa imajo do njih takojšen dostop.

Drugič, za podatke, ki morda niso na voljo v informacijskih sistemih EU, se bo uporabljal komunikacijski portal, s čimer se bo zagotovilo uporabno in potrebno dodatno tehnično sredstvo za izmenjavo podatkov brez redundantnih zmogljivosti v zvezi z informacijskimi sistemi EU.

Tretjič, ena od bistvenih funkcij, ki jih je treba spoštovati, bo avtomatično pridobivanje podatkov med tremi sistemi vodenja zadev, tj. nacionalnimi sistemi RECAMAS (za vračanje), sistemom iRCMS (za ponovni sprejem) in sistemom RIAT (za reintegracijo). S tem se bo zagotovilo, da bodo morali pristojni organi iste podatke predložiti samo enkrat v skladu z načelom „samo enkrat“.

Podatkovni tokovi

4.3Digitalne rešitve

Digitalni sistemi za upravljanje vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije državljanov tretjih držav, tj. nacionalni sistemi RECAMAS, sistemi RECAMAS agencije Frontex, RIAT in iRCMS ter komunikacijski portal.

4.4Ocena interoperabilnosti

Digitalizacija upravljanja migracij

Statistika o upravljanju migracij

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1) (1)    Evropska komisija, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Evropska strategija za upravljanje azila in migracij (COM(2026) 45 final z dne 26. januarja 2026).

(2) (2)    Uredba (EU) 2026/2280 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2026 o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, ter razveljavitvi Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive Sveta 2001/40/ES in Odločbe Sveta 2004/191/ES (UL L 2026/2280, 15.10.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/2280/oj).

(3) (3)    Ursula Von Der Leyen, Politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024–2029, Strasbourg, 18. julij 2024.

(4) (4)    Evropska komisija, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Strategija EU za prostovoljno vračanje in reintegracijo (COM(2021) 120 final z dne 27. aprila 2021).

(5) (5)    Evropska komisija, Dokument o politiki: Na poti k operativni strategiji za učinkovitejše vračanje (COM(2023) 45 final z dne 24. januarja 2023).

(6) (6)    Evropska komisija, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Delovni program Komisije za leto 2025 – Skupaj naprej: drznejša, enostavnejša in hitrejša Unija (COM(2025) 45 final z dne 11. februarja 2025).

(7) (7)    Evropska komisija, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Delovni program Komisije za leto 2026 – Trenutek evropske neodvisnosti (COM(2025) 870 final z dne 21. oktobra 2025).

(8) (8)    Člen 40(1), točka (c), uredbe o vračanju.

(9) (9)    Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (Besedilo velja za EGP) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj).

(10) (10)    Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/817/oj).

(11) (11)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi podpore Unije za azil, migracije in vključevanje za obdobje od 2028 do 2034 (COM(2025) 540 final).

(12) (1)    UL C […], […], str. […].

(13) (2)    UL C […], […], str. […].

(14) (3)    Uredba (EU) 2026/2280 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2026 o vzpostavitvi skupnega sistema za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, ter razveljavitvi Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive Sveta 2001/40/ES in Odločbe Sveta 2004/191/ES (UL L 2026/2280, 15.10.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/2280/oj).

(15) (4)    Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1726/oj).

(16) (5)    Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/1896/oj).

(17) (6)    Uredba (EU) 2021/2303 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2021 o Agenciji Evropske unije za azil in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010 (UL L 468, 30.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2303/oj).

(18) (7)    Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/817/oj).

(19) (8)    Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/818/oj).

(20) (9)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(21) (10)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(22) (11)    Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (Besedilo velja za EGP) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024).

(23) (12)    Uredba (EU) 2018/1860 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 312, 7.12.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1860/oj).

(24) (13)    Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).

(25) (14)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(26) (15)     Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/1999/437/oj).

(27) (16)     Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/146/oj).

(28) (17)    Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2011/350/oj).

(29) (18)    Uredba (EU) 2024/1349 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi postopka vračanja na meji in spremembi Uredbe (EU) 2021/1148 (UL L, 2024/1349, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1349/oj).

(30) (19)    Uredba (EU) 2024/1358 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov za učinkovite uporabo uredb (EU) 2024/1351 in (EU) 2024/1350 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 2001/55/ES in za ugotavljanje istovetnosti nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, o zahtevah organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic in Europola za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, o spremembi uredb (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 2024/1358, 22.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1358/oj).

(31) (20)    Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (Besedilo velja za EGP) (UL L 199, 31.7.2007, str. 23, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/862/oj).

(32) (21)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/2226/oj).

(33) (22)    Uredba (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (Akt o interoperabilni Evropi) (UL L, 2024/903, 22.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/903/oj).

(34) (23)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [polni naslov te uredbe].

(35) (24)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [polni naslov te uredbe].

(36) (25)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [polni naslov te uredbe].

(37) (26)    Uredba (EU) 2024/982 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o avtomatiziranem iskanju in izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje ter spremembi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ ter uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (Uredba Prüm II) (UL L, 2024/982, 5.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/982/oj).

(38) (27)    Uredba (EU) 2025/13 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o zbiranju in prenosu predhodnih informacij o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (EU) 2019/818 (UL L, 2025/13, 8.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/13/oj).

(39) (28)    Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [polni naslov te uredbe].

(40) (29)    Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (UL L 160, 15.6.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/922/oj).

(41)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(42)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(43)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(44)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(45)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(46)    Agenciji Frontex in eu-LISA prejemata prispevke držav, ki so se pridružile Schengenskemu sporazumu (NO, IS, CH, LI).

(47)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(48)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(49)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.