EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.12.2025
COM(2025) 766 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o statistiki, pripravljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov, in njeni kakovosti
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.12.2025
COM(2025) 766 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o statistiki, pripravljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov, in njeni kakovosti
1.Uvod
Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) vzpostavlja okvir za izdelavo statistike o odpadkih v Evropski uniji (EU). Člen 8(1) Uredbe določa:
Komisija pošlje v petih letih po datumu začetka veljavnosti te uredbe in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o statistikah, izdelanih po tej uredbi in zlasti o njihovi kakovosti in obremenitvah poslovnih subjektov.
To je sedmo poročilo, s katerim se izpolnjuje ta obveznost. Prejšnja poročila so bila objavljena v letih 2008 2 , 2011 3 , 2014 4 , 2016 5 , 2020 6 in 2022 7 .
To poročilo zajema obdobje poročanja od leta 2020 do leta 2022 (podatki za referenčno leto), za katero so države članice podatke poslale leta 2022 oziroma leta 2024.
2.Uredba o statistiki odpadkov
Uredba vzpostavlja okvir za izdelavo statistike EU o nastajanju, predelavi in odstranjevanju odpadkov.
Zagotavlja, da se podatki o odpadkih dosledno zbirajo in sporočajo v vseh državah članicah EU in državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP), s čimer se izboljšujejo točnost, zanesljivost in primerljivost statistike odpadkov. Spodbuja preglednost ter zagotavlja dostop do podatkov o odpadkih za oblikovalce politik, raziskovalce in splošno javnost.
Države članice morajo zbirati podatke o nastajanju odpadkov (po gospodarski dejavnosti, gospodinjstvih in drugih virih), obdelavi odpadkov (recikliranje, predelava, odstranjevanje itd.) in ravnanju z odpadki (vključno s prevozom odpadkov in trgovino z njimi) ter jih predložiti Komisiji (Eurostatu) vsaki dve leti, in sicer v 18 mesecih po koncu referenčnega leta 8 .
Eurostat objavlja podatke o odpadkih v uporabniku prijazni obliki, ki omogoča enostaven dostop in primerjavo med državami članicami.
Podatki, zbrani na podlagi Uredbe, poleg statistike o nastajanju in obdelavi odpadkov podpirajo tudi statistiko o temah politik, kot sta krožno gospodarstvo 9 in cilji trajnostnega razvoja 10 .
3.Dejavnosti od zadnjega poročila
3.1.Spremembe oblike poročanja
Države članice poleg podatkov, ki jih sporočijo v skladu z Uredbo, Komisiji (Eurostatu) pošljejo tudi poročilo o kakovosti. Od zbiranja podatkov leta 2024 je bila oblika poročila o kakovosti nadgrajena v enotno integrirano metapodatkovno strukturo (SIMS) 11 , standardiziran okvir za poročanje, ki vključuje metapodatke in informacije o kakovosti v usklajeni obliki z uporabo mednarodnega tehničnega standarda (SDMX). Ta nadgradnja zagotavlja podrobnejšo in zanesljivejšo strukturo, usklajeno z najboljšimi praksami na različnih statističnih področjih. Poleg tega poročilo o kakovosti vsebuje novo preglednico za oceno težav v zvezi z zajetjem, omogoča prepoznavanje vrzeli v obračunavanju odpadkov in izboljšuje splošno točnost ocen nastajanja odpadkov.
3.2.Sestanki delovne skupine za statistiko odpadkov
Da bi se izboljšali primerljivost in kakovost podatkov, Eurostat vsako leto organizira srečanja delovne skupine za statistiko odpadkov , ki se jih udeležijo nacionalni strokovnjaki iz nacionalnih statističnih uradov držav članic EU, držav Efte in držav kandidatk. Od zadnjega poročila (leta 2022) so potekala vsakoletna srečanja, ki so trajala dan in pol, na njih pa je delovna skupina razpravljala o krožnem gospodarstvu, poročanju o komunalnih odpadkih, kmetijskih odpadkih, blatu iz čistilnih naprav in mineralnih odpadkih ter o priročniku Eurostata za leto 2024 .
3.3.Obiski držav
Komisija (Eurostat) opravlja dvostranske obiske v državah, da bi razpravljali o tehničnih vprašanjih ter bolje razumeli uporabljeno metodologijo in njene posledice za primerljivost podatkov. Od zadnjega poročila so bili opravljeni štirje obiski: na Nizozemskem, v Španiji, na Finskem in v Bolgariji. Obiski so bili osredotočeni na podatke, sporočene v skladu z Uredbo, pri čemer so bili po potrebi obravnavani tudi dodatni tokovi odpadkov (tj. živilski odpadki, baterije, elektronski in električni odpadki ter izrabljena vozila). Takšni obiski izboljšujejo komunikacijo in omogočajo izmenjave z zadevno državo glede metodologije, to pa zagotavlja boljše razumevanje postopkov in izzivov posamezne države v zvezi s statistiko odpadkov. Poleg tega so obiski hitrejši in učinkovitejši način za razpravo o zapletenih vprašanjih in njihovo reševanje.
3.4.Kakovost podatkov, poslanih od zadnjega poročila
3.4.1.Pravočasnost
Upoštevanje roka za poročanje pri zbiranju podatkov za referenčni leti 2020 in 2022 se v primerjavi s preteklimi leti ni spremenilo.
Nabori podatkov o nastajanju in obdelavi odpadkov so bili na splošno predloženi pravočasno. Za referenčno leto 2020 je podatke pravočasno predložilo 25 držav članic in ena država EGP, za referenčno leto 2022 pa je rok za predložitev izpolnilo 21 držav članic in dve državi EGP.
V nekaterih državah pa je pri pošiljanju podatkov za referenčno leto 2022 prišlo do zamud. Države so poročila o kakovosti predložile tudi po roku, pri čemer dve državi EU tega še nista storili, morda zaradi nove oblike poročila o kakovosti, ki je bila uvedena v tistem letu. Prostovoljno je podatke predložilo šest držav Zahodnega Balkana (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija, Albanija, Srbija in Kosovo 12*) in Turčija, pri čemer so štiri države pravočasno predložile popolne nabore podatkov in poročila o kakovosti. Eurostat je v primerih nepredložitve poslal opomnike in posredoval. Potrjeni podatki so bili objavljeni v spletni podatkovni zbirki Eurostata za referenčna leta 2018, 2020 in 2022, skupaj s članki Statistics Explained (Razlaga statističnih podatkov) in drugimi informacijskimi proizvodi 13 .
3.4.2.Popolnost
Podatki o nastajanju odpadkov so od leta 2010 bistveno popolnejši. Število manjkajočih vrednosti in držav, ki so poslale nepopolne odgovore, se je znatno zmanjšalo, pri čemer za nobeno državo EU in EGP niso manjkale vrednosti za obe referenčni leti. Poročilo o nastajanju odpadkov za referenčno leto 2022 je predložilo tudi šest držav Zahodnega Balkana (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija, Albanija, Srbija in Kosovo) in Turčija.
Podobno izboljšanje je bilo doseženo pri podatkih o obdelavi odpadkov, pri čemer za referenčni leti 2020 in 2022 ni bilo manjkajočih vrednosti. Vendar nekatere države sporočajo zaupne podatke, zato je potrebna dodatna sekundarna zaupna obravnava, da ne bi bilo mogoče iz takih podatkov pridobiti občutljivih nacionalnih podatkov. Ta postopek zagotavlja, da zaupne informacije ostanejo zaščitene, hkrati pa omogoča objavo zbirnih podatkov.
3.4.3.Ustreznost
Nabor podatkov zagotavlja celovite informacije o nastalih odpadkih in njihovi obdelavi. Odpadki so razvrščeni po snoveh in sektorjih dejavnosti, pri čemer je poudarek predvsem na ravnanju z odpadki. Vendar se odpadki ne obravnavajo v celoti kot vir, saj je nabor podatkov omejen, med drugim manjkajo podatki o stopnjah recikliranja, uvozu in izvozu odpadkov ter predhodnih fazah obdelave. Poleg tega so značilnosti odpadkov po naravi dinamične in obstaja možnost, da se snovi štejejo dvojno. Oba dejavnika lahko vplivata na točnost. Čeprav so podatki koristni za upravljanje infrastrukture za ravnanje z odpadki, zaradi teh pomanjkljivosti niso v celoti primerni za spremljanje praks krožnega gospodarstva.
3.4.4.Točnost
Točnost podatkov o nastajanju odpadkov se zagotavlja s celovitim pristopom, ki združuje statistične podatke iz vseh gospodarskih sektorjev in gospodinjstev, vključno s sekundarnimi odpadki in malimi podjetji. Za odpravo morebitnih vrzeli v zajetju so bili podatki dopolnjeni z informacijami iz upravnih virov ali ocen. V zadnjih letih se povečuje zanašanje na upravne vire, pri čemer se statistična vzorčna raziskovanja selektivneje uporabljajo za zbiranje dopolnilnih podatkov in zapolnitev preostalih vrzeli.
Ta pristop je učinkovit in uspešen, saj izkorišča razpoložljive upravne podatke in podatke ciljno usmerjenih raziskovanj za pripravo visokokakovostnih podatkov o nastajanju odpadkov. Ta metoda izkorišča prednosti obeh virov podatkov. To pomeni, da je usklajena s Kodeksom ravnanja evropske statistike, ki spodbuja uporabo obstoječih virov podatkov in zmanjšanje obremenitve za anketirance. Posledično se povečujeta točnost in zanesljivost podatkov o nastajanju odpadkov, kar zagotavlja trdne temelje za informirano odločanje. Preverjanja kakovosti poročil, ki jih izvaja Eurostat in pri katerih se podatki iz poslovnega registra primerjajo s podatki iz sistema poročanja o odpadkih, so pripomogla k izboljšanju zanesljivosti. Čeprav so stopnje odziva nizke, neskladnosti v naborih podatkov kažejo, da je količina nastalih odpadkov podcenjena za manj kot 10 %. Do netočnosti lahko pride zaradi nepravilnega združevanja znotraj oznak NACE, kar bi lahko pomenilo, da so gospodinjski odpadki precenjeni.
Čeprav nekatere omejitve ostajajo, se kakovost podatkov na splošno nenehno izboljšuje, hkrati pa potekajo prizadevanja za reševanje preostalih izzivov ter zagotavljanje točnejših in primerljivejših podatkov o nastajanju odpadkov.
3.4.5.Dostopnost in jasnost
V skladu z Uredbo je statistika o odpadkih dostopna prek celovite podatkovne zbirke in jasnih, jedrnatih člankov na spletišču Eurostata. Podatkovna zbirka uporabnikom omogoča prenose po meri ter zagotavlja integrirane metapodatke in poročila o kakovosti za boljše razumevanje. Povratne informacije uporabnikov kažejo na visoko stopnjo zadovoljstva z dostopnostjo podatkov, saj se večina poizvedb nanaša na razlago objavljenih vrednosti in ne na dostop do podatkov, kar kaže, da je podatkovna zbirka Eurostata uporabniku prijazen in intuitiven vir informacij. Eurostat z zagotavljanjem enostavnega dostopa do statistike odpadkov deležnikom po vsej EU omogoča sprejemanje informiranih odločitev in spodbuja preglednost v sektorju ravnanja z odpadki.
3.4.6.Primerljivost
Podatki so zaradi skupnih opredelitev in razvrščanja na splošno zelo primerljivi med državami. Vendar pa izzivi ostajajo, zlasti pri podatkih o nevarnih odpadkih, kjer ima lahko nacionalna zakonodaja posamezne države drugačno opredelitev „nevarnosti“. Primerjave med državami ovira tudi prevlada mineralnih odpadkov, ki predstavljajo približno dve tretjini vseh odpadkov. Za ublažitev tega Eurostat objavlja podatke za kazalnik „Odpadki brez večjih mineralnih odpadkov“, kar omogoča natančnejše primerjave med državami.
Večina držav članic še naprej izboljšuje kakovost in učinkovitost podatkov z izboljšanjem zbiranja podatkov in metod. Vendar pa lahko te izboljšave povzročijo prekinitve v časovnih vrstah, ki jih države članice odpravljajo z revidiranjem naborov podatkov in obveščanjem uporabnikov o morebitnih revizijah. Eurostat te prekinitve označi v naborih podatkov, ki jih objavlja.
3.4.7.Skladnost
Statistični podatki o odpadkih kažejo visoko stopnjo skladnosti, ki je merilo zmožnosti njihovega združevanja na različne načine in za različne namene. Skladnost se ocenjuje v treh razsežnostih: skladnost z nacionalnimi računi, druga medpodročna skladnost in notranja skladnost. Pri statistiki odpadkov se notranja skladnost zagotavlja z dosledno pretvorbo surovih podatkov v rezultate.
V zvezi z medpodročno skladnostjo so vzpostavljeni postopki potrjevanja za primerjavo statistike odpadkov z drugimi ustreznimi nabori podatkov, kot so odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) , odpadna embalaža in živilski odpadki . Čeprav ti postopki prispevajo k zmanjšanju nedoslednosti, nekatere neskladnosti še vedno obstajajo, predvsem zaradi razlik med oddelki, ki pripravljajo podatke.
Vendar pa skladnost z nacionalnimi računi dobro ponazarjajo povezave med nastajanjem odpadkov in socialno-ekonomskimi kazalniki, kot sta BDP na prebivalca in javnofinančni odhodki za ravnanje z odpadki. Podatki na primer kažejo pozitivno korelacijo med nastajanjem odpadkov na prebivalca in BDP na prebivalca. Manj jasna pa je povezava med nastajanjem odpadkov in odhodki za ravnanje z odpadki, saj se v različnih skupinah držav kažejo različni vzorci.
Poleg tega se ocenjuje tudi skladnost s statistiko mednarodne trgovine z blagom, saj sklop kazalnikov ravnanja z odpadki združuje podatke o obdelavi, zbrane v skladu z Uredbo, s podatki o uvozu/izvozu iz statistike mednarodne trgovine (podatkovna zbirka COMEXT) ali iz nacionalnih virov. Te ugotovitve poudarjajo kompleksnost povezav med nastajanjem odpadkov, gospodarsko dejavnostjo in okoljskimi vplivi ter pomen stalnih prizadevanj za izboljšanje skladnosti in doslednosti podatkov.
3.5.Analiza podatkov
Zbiranje podatkov za leto 2022 je omogočilo dragocen vpogled v trende in razvoj dogodkov na področju nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Podatki so zlasti razkrili stalno in neprekinjeno zmanjševanje nastajanja gospodinjskih in podobnih odpadkov 14 , pa tudi veliko zmanjšanje neposrednega odlaganja tega toka odpadkov na odlagališčih. Poleg tega se je povečalo ločeno zbiranje nekaterih tokov odpadkov iz gospodinjstev, kot so steklo, plastika in biološki odpadki.
Čeprav so podatki pokazali zadovoljivo raven kakovosti, so bile ugotovljene možnosti za izboljšanje, zlasti glede tokov odpadkov, kot so blato iz čistilnih naprav, kmetijski odpadki in gradbeni odpadki. Eurostat je izboljšal svoja navodila za odpravo nedoslednega razvrščanja rudarskih odpadkov med državami.
Analiza je razkrila tudi izzive, s katerimi se srečuje krožno gospodarstvo, zlasti v zvezi s tokovi plastičnih in tekstilnih odpadkov. Ugotovljene so bile znatne razlike v količini nastalih odpadkov na prebivalca in v načinih njihove obdelave, pri čemer so nekatere države zaradi omejenih domačih zmogljivosti recikliranja močno odvisne od izvoza ali odlaganja na odlagališčih. Te ugotovitve kažejo na potrebo po izboljšanju infrastrukture, zmanjšanju odvisnosti od izvoza in uskladitvi opredelitev.
Eurostat je za reševanje teh vprašanj vprašalnik razširil tako, da je vanj vključil prostovoljno poročanje o uvozu/izvozu odpadkov in drugih ustreznih kategorijah, da bi se uskladili podatki o nastajanju in obdelavi odpadkov. S tem se bo ne le povečala kakovost ocen, temveč se bodo tudi zagotovili dragoceni vpogledi glede krožnega gospodarstva.
3.6.Upravno breme
Zahteve glede poročanja za statistiko odpadkov povzročajo upravno breme povzročiteljem odpadkov in podjetjem, specializiranim za ravnanje z odpadki. V skladu z Uredbo lahko mala podjetja (z manj kot desetimi zaposlenimi) 15 to breme omilijo tako, da namesto tega sporočijo podatke, ki jih neposredno zberejo države članice.
Države članice uporabljajo različne pristope k zbiranju podatkov, vključno z raziskovanji, upravnimi podatki ali kombinacijo raziskovanj in upravnih podatkov. Upravni podatki združujejo podatke, zbrane za druge namene, kot so obdavčitev, spremljanje okolja ali nacionalno ravnanje z odpadki.
Da bi se zagotovilo zbiranje točnih podatkov, Eurostat nacionalnim pripravljavcem podatkov, tako zbiralcem podatkov kot anketirancem, zagotavlja tehnično pomoč in usposabljanje.
Opozoriti je treba, da v približno 12 državah članicah zbiranje podatkov temelji na upravnih podatkih, medtem ko pet držav članic uporablja statistična raziskovanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da vse več držav uvaja kombiniran pristop.
Vprašalnik je izpolnilo približno 6 325 anketirancev, pri čemer je vsak od njih za to potreboval manj kot eno uro. Kar zadeva oceno stroškov, glede na celovito analizo poročil o kakovosti in podatkov iz raziskovanj skupna obremenitev za podjetja v EU znaša približno 2,2 milijona EUR (povprečno 186 000 EUR na državo članico na leto).
V skladu s prizadevanji Komisije za zmanjšanje upravnega bremena in poenostavitev zahtev glede poročanja se zdi, da sedanji vprašalnik vzpostavlja ravnovesje in sorazmerno breme glede na zastavljene cilje. Uporaba upravnih podatkov in kombiniranih pristopov držav članic prispeva k zmanjšanju bremena za povzročitelje odpadkov in podjetja. Na splošno se zdi, da so obstoječe zahteve glede poročanja o statistiki odpadkov učinkovite pri zbiranju potrebnih podatkov, pri čemer je upravno breme čim bolj zmanjšano, kar podpira cilj Komisije glede zmanjšanja bremena in poenostavitve.
4.Ukrepi izboljšanja
Da bi se izboljšali številčni podatki, sporočeni v skladu z Uredbo, si je Eurostat prizadeval za učinkovito in hitro rešitev, s katero bi se obravnavale ključne potrebe po informacijah za sodobno ravnanje z odpadki, zlasti za spremljanje prehoda na krožno gospodarstvo in izračun stopenj recikliranja, ki so ključni kazalniki za ocenjevanje napredka pri doseganju okoljskih ciljev EU in ciljev EU glede učinkovite rabe virov.
Eurostat se je osredotočil na razvoj dodatnega modula o usklajevanju podatkov o nastajanju in obdelavi odpadkov, zaradi česar so podatki o odpadkih ustreznejši in celovitejši. Modul vsebuje pet podrobnih preglednic za spremljanje toka odpadkov od nastanka do obdelave, ki zajemajo uvoz in izvoz, predhodno obdelavo, toplotno obdelavo in snovno predelavo. Ta pristop zagotavlja podrobnejše informacije o tokovih odpadkov ter omogoča točen izračun stopenj recikliranja in predelave za posamezne vrste odpadkov.
Čeprav je bilo poročanje na podlagi tega prostovoljnega modula v krogih poročanja za leti 2022 in 2024 omejeno, je Eurostat uporabil najcelovitejše predložene podatke za pripravo Sankeyjevih diagramov, ki vizualno prikazujejo tokove odpadkov in opredeljujejo podatkovne vrzeli. Ti diagrami so v kombinaciji s posvetovanji z najuspešnejšimi državami zagotovili nekaj podatkov ter utrli pot zanesljivejšemu in celovitejšemu poročanju v prihodnosti.
Za analizo krožnega gospodarstva ter poenostavitev spremljanja učinkovitosti recikliranja in snovne predelave posameznih tokov odpadkov je Eurostat uvedel odpadkovne račune, metodološki okvir in pristop za združevanje podatkov z različno stopnjo podrobnosti in iz več virov.
5.Zaključki
Podatki, zbrani v skladu z Uredbo, zagotavljajo celovit in zanesljiv vir informacij o nastajanju in obdelavi odpadkov v EU, pri čemer zajemajo obdobje od leta 2002 do leta 2022.
Podatki se na splošno predložijo pravočasno in so dovolj kakovostni, da se lahko štejejo za zanesljive in točne. Kakovost nabora podatkov je v veliki meri odvisna od metodologije posamezne države, ki se z vsakim krogom zbiranja podatkov stalno izboljšuje. K temu izboljšanju je prispevalo več dejavnikov: vse večje zanašanje na upravne podatke, kar zmanjšuje odvisnost od ekstrapolacije, ter stalen napredek pri potrjevanju podatkov, skupaj z izmenjavo z državami članicami prek smernic, delovnih skupin in obiskov držav.
Vendar so zaradi vrzeli v podatkih o predhodni obdelavi, prerazvrstitvi odpadkov in mednarodni trgovini z odpadki ti podatki omejeni kot informacije o krožnem gospodarstvu in uporabi odpadkov kot vira, zaradi česar je razpoložljivost celovitih informacij po končni obdelavi in odstranjevanju omejena. Eurostat je skupaj z delovno skupino sprejel ukrepe za izvajanje dodatnega modula, ki se zbira prostovoljno, saj ni del Uredbe; žal je bila stopnja odziva zaradi omejenih virov na ravni držav članic zelo nizka, zato teh podatkov še ni mogoče uporabiti.
Ker EU z različnimi sektorskimi direktivami in uredbami uvaja obveznosti poročanja o odpadkih za posebne tokove odpadkov (kot so baterije 16 , e-odpadki 17 , živilski odpadki 18 in odpadna embalaža 19 ), je na voljo vse več informacij o teh vrstah odpadkov. Vendar Uredba ostaja edini uradni način poročanja držav članic Komisiji, ki v celoti zajema vse vrste odpadkov. To je ključno orodje za merjenje snovnih tokov v krožnem gospodarstvu. Merjenje tokov od zbiranja odpadkov do njihove obdelave na podlagi Uredbe ni dovolj dobro, kar med drugim velja zlasti za čezmejne tokove odpadkov. Izboljšave podatkov na tem področju so ključne za ohranitev popolnosti informacij o krožnem gospodarstvu in ustreznosti naborov podatkov iz Uredbe za analizo podatkov.
Poleg tega bi se lahko preučila možnost za izboljšanje skladnosti statistike odpadkov z navzkrižnim preverjanjem s statistiko zunanje trgovine in plačilne bilance. To ne bi smelo povzročiti dodatnega bremena poročanja za države članice, bi pa omogočilo opredelitev področij za prihodnje izboljšave metodologije za mednarodne tokove odpadkov, s čimer bi se povečali splošna kakovost in zanesljivost statistike odpadkov.
Čeprav so podatki, poslani v skladu z Uredbo, omejeni, ostajajo edini vir celovitega in celostnega pregleda ravnanja z odpadki v vseh gospodarskih sektorjih in gospodinjstvih v EU. Zagotavljajo edinstven in točen prikaz gospodarskega razvoja, vključno s trendi pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi.
Nove postavke (referenčno leto: 2022): https://ec.europa.eu/eurostat/en/web/products-eurostat-news/w/ddn-20241017-1 ,
kazalniki ravnanja z odpadki: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Waste_management_indicators .