<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLB.1000911501.case.xml"><NO.CASE>C-465/02</NO.CASE><NO.CASE>C-466/02</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62002J0465</NO.CELEX><NO.SEQ>0005.0002</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>9178</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9214</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>37</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><LEFT>SODBA Z DNE <DATE ISO="20051025">25. 10. 2005</DATE> — ZDRUŽENI ZADEVI C-465/02 IN C-466/02</LEFT><RIGHT>NEMČIJA IN DANSKA PROTI KOMISIJI</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (veliki senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20051025">25. oktobra 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezika postopka: nemščina in danščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><JUDGMENT.INIT><P>V združenih zadevah C-465/02 in C-466/02,</P><P>zaradi ničnostnih tožb na podlagi člena 230 ES, vloženih <DATE ISO="20021230">30. decembra 2002</DATE>,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Zvezna republika Nemčija,</HT> ki jo zastopa W.-D. Plessing, zastopnik, skupaj z M. Loschelderjem, odvetnikom,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka v zadevi C-465/02,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Kraljevina Danska,</HT> ki jo zastopata J. Molde in J. Bering Liisberg, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka v zadevi C-466/02,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><?PAGE NO="I-9179"?><P>ob intervenciji</P><INTERVENERS><P><HT TYPE="BOLD">Francoske republike,</HT> ki jo zastopata G. de Bergues in A. Colomb, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><P><HT TYPE="BOLD">Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska,</HT> ki ga zastopa C. Jackson, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>intervenienta,</PARTY.STATUS></INTERVENERS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Komisiji Evropskih skupnosti,</HT> ki jo zastopajo J. L. Iglesias Buhigues, H. C. Støvlbæk, in A.-M. Rouchaud-Joët in S. Grünheid, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><?PAGE NO="I-9180"?><P>ob intervenciji</P><INTERVENERS><P><HT TYPE="BOLD">Helenske republike,</HT> ki jo zastopata V. Kontolaimos in I.-K. Chalkias, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>intervenientka,</PARTY.STATUS></INTERVENERS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (veliki senat),</P><P>v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas in J. Malenovský, predsedniki senatov, J.-P. Puissochet, R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, S. von Bahr, J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), J. Klučka, U. Lõhmus in E. Levits, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,</P><P>sodna tajnica: K. Sztranc, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20050215">15. februarja 2005</DATE>,</VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20050510">10. maja 2005</DATE></VISA></GR.VISA><?PAGE NO="I-9181"?><PREAMBLE.FINAL><P>izreka naslednjo</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija in Kraljevina Danska zahtevata razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (ES) št 1829/2002 z dne <DATE ISO="20021014">14. oktobra 2002</DATE> o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št 1107/96 glede imena Feta (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="277" DATE.PUB="2002" PAGE.FIRST="10">UL L 277, str. 10</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: izpodbijana uredba).</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Člen 2, od (1) do (3), Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne <DATE ISO="19920714">14. julija 1992</DATE> o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="208" DATE.PUB="1992" PAGE.FIRST="1">UL L 208, str. 1</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: temeljna uredba), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Zaščita Skupnosti za označbe porekla in geografske označbe kmetijskih proizvodov in živil se pridobi v skladu s to uredbo.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9182"?><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Za namene te uredbe:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT><QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201A"/>označba porekla<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="2018"/> : pomeni ime regije, posebnega kraja ali, v izjemnih primerih, državo, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>s poreklom iz navedene regije, posebnega kraja ali države</P><P>in</P></ITEM><ITEM><P>katerega kakovost ali značilnosti so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi faktorji ter katerega proizvodnja, predelava in priprava za trg potekajo znotraj definiranega geografskega območja;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT><QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201A"/>geografska označba<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="2018"/>: pomeni ime regije, posebnega kraja ali, v izjemnih primerih, državo, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>s poreklom iz navedene regije, posebnega kraja ali države</P><P>in</P></ITEM><?PAGE NO="I-9183"?><ITEM><P>ki ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki jih je mogoče pripisati navedenemu geografskemu poreklu in katerega proizvodnja in/ali predelava in/ali priprava za trg se opravlja znotraj definiranega geografskega območja.</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Določena tradicionalna geografska ali negeografska imena, ki označujejo kmetijski proizvod ali živilo, ki je po poreklu iz določene regije ali posebnega kraja, ki izpolnjujejo pogoje iz druge alinee odstavka 2(a), se tudi štejejo kot označbe porekla.<QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 3 (1) iste uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>Imena, ki so postala generična, se ne smejo registrirati.</P><P>Za namene te uredbe pomeni <QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201A"/>ime, ki je postalo generično<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="2018"/> ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki je, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod ali živilo prvotno proizvedeno ali trženo, postalo splošno ime kmetijskega proizvoda ali živila.</P><P>Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično ali ne, se upoštevajo vsi faktorji, zlasti:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>obstoječe stanje v državi članici, od koder izvira poreklo imena in na območjih potrošnje,</P></ITEM><?PAGE NO="I-9184"?><ITEM><P>obstoječe stanje v drugih državah članicah,</P></ITEM><ITEM><P>zadevna nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti.</P></ITEM></LIST><P>Kjer se v skladu s postopkom iz členov 6 in 7 vloga za registracijo zavrne, ker je ime postalo generično, Komisija objavi navedeno odločitev v Uradnem listu Evropskih skupnosti.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Člena 5 in 7 temeljne uredbe določata postopek za registracijo imena, imenovan <QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>običajni postopek<QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/>. V tem okviru člen 7 navedene uredbe določa postopek z ugovorom proti predlagani registraciji.</TXT></NP><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 6(3) te uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>Če Komisija ne prejme nobenih ugovorov po členu 7, se ime vpiše v register, ki ga vodi Komisija pod naslovom <QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201A"/>Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="2018"/>, ki vsebuje imena zadevnih skupin in zadevnih kontrolnih organov.<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-9185"?><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Za sprejetje ukrepov, določenih v temeljni uredbi, člen 15 le-te določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in ki mu predseduje predstavnik Komisije.</P><P>Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba izvesti. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se poda z večino, določeno v členu 148(2) Pogodbe za odločitve, ki jih sprejema Svet na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo tako, kot določa navedeni člen. Predsednik ne glasuje.</P><P>Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.</P><P>Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, ali če mnenje ni podano, Komisija nemudoma predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.</P><P>Če Svet po izteku trimesečnega obdobja po datumu, ko mu je bil predlog predložen, ni odločil, sprejme predlagane ukrepe Komisija.<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-9186"?><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>Poleg tega člen 17 temeljne uredbe določa postopek registracije, imenovan <QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>poenostavljeni postopek<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/>, in sicer:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>V šestih mesecih od začetka veljavnosti uredbe države članice obvestijo Komisijo, katera od njihovih pravno zaščitenih imen ali, v tistih državah članicah, kjer ni nobenega zaščitnega sistema, katera od njihovih z rabo uveljavljenih imen, želijo registrirati v skladu s to uredbo.</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Na podlagi postopka, predvidenega v členu 15, Komisija registrira imena iz odstavka 1, ki so v skladu s členoma 2 in 4. Člen 7 se ne uporablja. Kljub temu se generična imena ne registrirajo.</TXT></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Države članice lahko obdržijo nacionalno zaščito imen, ki so sporočena v skladu z odstavkom 1, do takrat, ko se sprejme odločitev o registraciji.<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>Na podlagi člena 1, točka 15, Uredbe Sveta (ES) št. 692/2003 z dne <DATE ISO="20030408">8. aprila 2003</DATE> o spremembi Uredbe št. 2081/92 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="099" DATE.PUB="2003" PAGE.FIRST="1">UL L 99, str. 1</REF.DOC.OJ>) je bil navedeni člen 17 črtan, vseeno pa se njegove določbe uporabljajo za registrirana imena ali imena, za katera so bili zahtevki za registracijo oddani po postopku iz člena 17 pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 692/2003, to je <DATE ISO="20030424">24. aprila 2003</DATE>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9187"?><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Komisija je s Sklepom 93/53/EGS z dne <DATE ISO="19921221">21. decembra 1992</DATE> o ustanovitvi znanstvenega odbora za označbe porekla, geografske označbe in certifikate posebnega značaja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="013" DATE.PUB="1992" PAGE.FIRST="16">UL L 13, str. 16</REF.DOC.OJ>) ustanovila tako imenovani <QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>znanstveni odbor<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/>, katerega naloga je bilo preučevanje tehničnih težav, predvsem v zvezi z uporabo temeljne uredbe, na zahtevo Komisije.</TXT></NP><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>V skladu s členom 3 tega sklepa člane znanstvenega odbora imenuje Komisija izmed visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki so usposobljeni na področjih iz člena 2 istega sklepa. Na podlagi členov 7(1) in 8(1) tega sklepa se navedeni odbor sestane na zahtevo predstavnika Komisije in se posvetuje o zadevah, za katere je Komisija zahtevala mnenje.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Dejansko stanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>Z dopisom z dne <DATE ISO="19940121">21. januarja 1994</DATE> je grška vlada na podlagi člena 17 temeljne uredbe zahtevala registracijo imena <QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/> kot označbo porekla.</TXT></NP><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="19960612">12. junija 1996</DATE> sprejela Uredbo (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="148" DATE.PUB="1996" PAGE.FIRST="1">UL L 148, str. 1</REF.DOC.OJ>). V skladu z besedilom člena 1, prvi pododstavek, te uredbe, je bilo ime <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="201C"/>, navedeno v prilogi k tej uredbi, v delu A, pod skupino <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201E"/>siri<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="201C"/> in pod imenom države članice <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201E"/>Grčija<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="201C"/>, registrirano kot zaščitena označba porekla.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9188"?><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>S sodbo z dne <DATE ISO="19990316">16. marca 1999</DATE> v združenih zadevah Danska proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-289/96+C-293/96+C-299/96" YEAR="1999" PAGE.ECR="I-1541">C-289/96, C-293/96 in C-299/96, Recueil, str. I-1541</REF.DOC.ECR>) je Sodišče razveljavilo Uredbo št. 1107/96, kolikor se je nanašala na registracijo imena <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="201C"/> kot zaščiteno označbo porekla.</TXT></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>V točki 101 te sodbe je Sodišče štelo, da Komisija pri registraciji imena <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="201C"/> ni z ničimer upoštevala dejstva, da se je to ime razen v Helenski republiki že dolgo časa uporabljalo v določenih drugih državah članicah.</TXT></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>V točki 102 te sodbe je Sodišče zaključilo, da Komisija pri presoji vprašanja, ali je <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="201C"/> generično ime, ni pravilno upoštevala vseh dejavnikov, ki bi jih bila morala upoštevati na podlagi člena 3(1), tretji pododstavek, temeljne uredbe.</TXT></NP><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Po isti sodbi je Komisija <DATE ISO="19990525">25. maja 1999</DATE> sprejela Uredbo (ES) št. 1070/99 o spremembi Priloge k Uredbi št. 1107/96 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="130" DATE.PUB="1999" PAGE.FIRST="18">UL L 130, str. 18</REF.DOC.OJ>), ki je ime <QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="201C"/> zbrisala s seznama zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb in iz priloge k Uredbi št. 1107/96.</TXT></NP><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Z dopisom z dne <DATE ISO="19991015">15. oktobra 1999</DATE> je Komisija državam članicam poslala vprašalnik, ki so se nanašali na izdelavo in potrošnjo sirov z imenom <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="201C"/> in na sloves tega imena med potrošniki v vsaki od teh držav.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9189"?><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Informacije, prejete v odgovorih na ta vprašalnik, so bile predložene znanstvenemu odboru, ki je mnenje podal <DATE ISO="20010424">24. aprila 2001</DATE> (v nadaljevanju: mnenje znanstvenega odbora). V tem mnenju je navedeni odbor soglasno sklenil, da ime <QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="201C"/> ni generično.</TXT></NP><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20041014">14. oktobra 2004</DATE> sprejela izpodbijano uredbo. Na podlagi te je ime <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="201C"/> ponovno registrirala kot zaščiteno označbo porekla.</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>Člen 1 navedene uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Ime <QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201A"/>φέτα<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="2018"/> (Feta) se vnese v register zaščitenih označb porekla in geografskih označb, predvidenih v členu 6(3) Uredbe (EGS) št. 2081/92 kot zaščitena označba porekla (ZOP).</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ime <QUOT.START ID="QS0026" REF.END="QE0026" CODE="201A"/>φέτα<QUOT.END ID="QE0026" REF.START="QS0026" CODE="2018"/> (Feta) se doda delu A Priloge k Uredbi (ES) št. 1107/96 pod naslov <QUOT.START ID="QS0027" REF.END="QE0027" CODE="201A"/>Siri<QUOT.END ID="QE0027" REF.START="QS0027" CODE="2018"/>, <QUOT.START ID="QS0028" REF.END="QE0028" CODE="201A"/>Grčija<QUOT.END ID="QE0028" REF.START="QS0028" CODE="2018"/><QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="201C"/>.</TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 20 izpodbijane uredbe je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0029" REF.END="QE0029" CODE="201E"/>(20)</NO.P><TXT>Glede na podatke, ki so jih predložile države članice, se siri, ki dejansko nosijo ime Feta na ozemlju Skupnosti, običajno izrecno ali implicitno sklicujejo na grško ozemlje, kulturo ali tradicijo z dodajanjem besedila ali<?PAGE NO="I-9190"?> risb z izrazito grškim pomenom, tudi če niso proizvedeni v Grčiji, temveč v drugih državah članicah. Na ta način se povezava med imenom <QUOT.START ID="QS0030" REF.END="QE0030" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0030" REF.START="QS0030" CODE="2018"/> in Grčijo namerno nakaže ter je del prodajne strategije, ki izkorišča sloves izvirnega proizvoda, kar povzroči resnično tveganje za zmoto potrošnika. Označbe za <QUOT.START ID="QS0031" REF.END="QE0031" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0031" REF.START="QS0031" CODE="2018"/> sir, ki ne izvirajo iz Grčije, se pa dejansko tržijo v Skupnosti pod navedenim imenom brez neposrednega ali posrednega nakazovanja na Grčijo, so v manjšini; količine sira, ki se dejansko tržijo na ta način, zavzemajo zelo majhen delež skupnega trga<QUOT.END ID="QE0029" REF.START="QS0029" CODE="201C"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>V uvodni izjavah od 33 do 37 navedene uredbe je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0032" REF.END="QE0032" CODE="201E"/>(33)</NO.P><TXT>Komisija je upoštevala mnenje Znanstvenega odbora. Zavzema stališče, da izčrpna celovita analiza pravnih, zgodovinskih, kulturnih, političnih, socialnih, gospodarskih, znanstvenih in tehničnih podatkov, ki so ji jih predložile države članice ali so rezultat izvedenih preiskav, ki jih je naročila Komisija, vodi do sklepa, da nobeno od zahtevanih meril po členu 3 Uredbe (EGS) št. 2081/92, ki naj bi dokazala, da je ime generično, ni bilo izpolnjeno, in da posledično ime <QUOT.START ID="QS0033" REF.END="QE0033" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0033" REF.START="QS0033" CODE="2018"/> ni postalo <QUOT.START ID="QS0034" REF.END="QE0034" CODE="201A"/>ime<QUOT.END ID="QE0034" REF.START="QS0034" CODE="2018"/> kmetijskega proizvoda ali živila, ki bi, čeprav se navezuje na kraj ali regijo, kjer je ta proizvod ali živilo prvotno proizvedeno ali dano v promet, postalo skupno ime kmetijskega proizvoda ali živila&#x201C;.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(34)</NO.P><TXT>Ker izraz <QUOT.START ID="QS0035" REF.END="QE0035" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0035" REF.START="QS0035" CODE="2018"/> ni bil določen kot generičen, je Komisija preverila v skladu s členom 17(2) Uredbe (EGS) št. 2081/92, ali je zahtevek grških organov za registracijo imena <QUOT.START ID="QS0036" REF.END="QE0036" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0036" REF.START="QS0036" CODE="2018"/> kot zaščiteno označbo porekla skladen s členoma 2 in 4 Uredbe.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-9191"?><ITEM><NP><NO.P>(35)</NO.P><TXT>Ime <QUOT.START ID="QS0037" REF.END="QE0037" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0037" REF.START="QS0037" CODE="2018"/> je tradicionalno negeografsko ime v smislu člena 2(3) Uredbe (EGS) št 2081/92. V navedeni določbi navedena izraza <QUOT.START ID="QS0038" REF.END="QE0038" CODE="201A"/>regija<QUOT.END ID="QE0038" REF.START="QS0038" CODE="2018"/> in <QUOT.START ID="QS0039" REF.END="QE0039" CODE="201A"/>kraj<QUOT.END ID="QE0039" REF.START="QS0039" CODE="2018"/> se lahko razlagata le z geomorfološkega in neupravnega vidika, ker vsebovani naravni in človeški dejavniki v nekaterih proizvodih lahko presegajo upravne meje. V skladu z zgoraj navedenim členom 2(3) pa na označbi vsebovano geografsko območje ne more zajeti celotne države. V primeru imena <QUOT.START ID="QS0040" REF.END="QE0040" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0040" REF.START="QS0040" CODE="2018"/> je bilo zatorej ugotovljeno, da določeno geografsko območje iz druge alinee člena 2(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2081/92 zajema le ozemlje celinske Grčije in območje otoka Lezbos; vsi drugi otoki in otočja so izključeni, ker nujni naravni in/ali človeški dejavniki tu ne učinkujejo. Poleg tega je bila opredelitev geografskega območja predelana in izpopolnjena, kajti specifikacija proizvoda, ki so jo predložile grške oblasti, vsebuje obvezne kumulativne zahteve: zlasti je bistveno omejeno območje izvora surovine, kajti mleko, ki se uporablja za proizvodnjo <QUOT.START ID="QS0041" REF.END="QE0041" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0041" REF.START="QS0041" CODE="2018"/> sira, mora izvirati od ovc in koz avtohtonih pasem, ki so rej ene na tradicionalen način, katerih krma mora temeljiti na rastlinstvu pašnikov s področij, ki izpolnjujejo dane pogoje.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(36)</NO.P><TXT>Geografsko območje, vključeno v opredelitev in ki izpolnjuje zahteve specifikacije proizvoda, je dovolj enotno, da izpolnjuje zahteve členov 2(2)(a) in 4(2)(f) Uredbe (EGS) št. 2081/92. Povečana paša in sezonska selitev živali, bistvo metode reje ovac in koz, predvidenih kot vir surovine za proizvodnjo <QUOT.START ID="QS0042" REF.END="QE0042" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0042" REF.START="QS0042" CODE="2018"/> sira, so rezultat starodavne tradicije, ki omogoča prilagajanje na klimatske spremembe in njihov učinek na razpoložljivo rastlinstvo. To je vodilo do razvoja majhnih avtohtonih pasem ovac in koz, ki so zelo žilave in odporne, sposobne za preživetje v okolju, ki daje s količinskega vidika malo hrane, toda z vidika kakovosti zelo raznoliko rastlinstvo in tako končnemu proizvodu daje svojo značilno aromo in okus. Medsebojno delovanje med zgoraj navedenimi naravnimi dejavniki in značilnimi človeškimi dejavniki, zlasti tradicionalna proizvodna metoda, ki zahteva precejanje brez pritiska, daje <QUOT.START ID="QS0043" REF.END="QE0043" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0043" REF.START="QS0043" CODE="2018"/> siru njegov poseben mednarodni sloves.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-9192"?><ITEM><NP><NO.P>(37)</NO.P><TXT>Ker specifikacija proizvoda, ki so jo predložili grški organi, vključuje vse podatke, zahtevane po členu 4 Uredbe (EGS) št 2081/92, in formalna analiza navedene specifikacije ni razkrila očitnih napak ocenjevanja, se ime <QUOT.START ID="QS0044" REF.END="QE0044" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0044" REF.START="QS0044" CODE="2018"/> registrira kot zaščitena označba porekla.<QUOT.END ID="QE0032" REF.START="QS0032" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Predlogi strank in postopek pred Sodiščem</P></TI></TITLE><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>V zadevi C-465/02 Zvezna republika Nemčija Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>izpodbijano uredbo razglasi za nično;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>V zadevi C-466/02 Kraljevina Danska Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>izpodbijano uredbo razglasi za nično;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP><?PAGE NO="I-9193"?><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>Komisija v obeh zadevah Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>zavrne tožbo;</P></ITEM><ITEM><P>tožečima strankama naloži plačilo stroškov postopka.</P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>S sklepoma predsednika Sodišča z dne <DATE ISO="20030513">13. maja</DATE> in <DATE ISO="20030603">3. junija 2003</DATE> je bila Francoski republiki in Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska dovoljena intervencija v podporo predlogom tožečih strank, Helenski republiki pa intervencija v podporo predlogom Komisije.</TXT></NP><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>S sklepom predsednika Sodišča z dne <DATE ISO="20050113">13. januarja 2005</DATE> sta bili zadevi C-465/02 in C-466/02 združeni za namen ustnega postopka in izdaje sodbe.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Dopustnost</P></TI></TITLE><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>Grška vlada zatrjuje, da sta bili tožbi Zvezne republike Nemčije in Kraljevine Danske vloženi po izteku roka. Izpodbijana uredba je bila objavljena <DATE ISO="20021015">15. oktobra 2002</DATE>. Ker sta bili tožbi vloženi šele <DATE ISO="20021230">30. decembra 2002</DATE>, naj rok dveh mesecev, določen v členu 230, peti pododstavek, ES, ne bi bil spoštovan.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9194"?><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>Tej trditvi ni mogoče pritrditi. Dejansko rok za tožbo v skladu s členom 81(1) Poslovnika ne začne teči pred iztekom štirinajstega dne po objavi obravnavanega akta. K temu se prišteje še rok zaradi oddaljenosti iz člena 81(2) Poslovnika, to je deset dodatnih dni. Upoštevaje ta pravila sta bili tožbi vloženi v roku.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Temelj</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Prvi tožbeni razlog</P></TI></TITLE><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Nemška vlada zatrjuje kršitev Poslovnika odbora iz člena 15 temeljne uredbe (v nadaljevanju: regulativni odbor) in kršitev Uredbe Sveta št. 1 z dne <DATE ISO="19580415">15. aprila 1958</DATE> o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="P" NO.OJ="017" DATE.PUB="1958" PAGE.FIRST="385">UL 1958, 17, str. 385</REF.DOC.OJ>). Listine, ki bi jih bilo treba preučiti na sestanku regulativnega odbora <DATE ISO="20011120">20. novembra 2001</DATE>, naj nemški vladi ne bi bile vročene štirinajst dni pred tem sestankom v nemškem jeziku.</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Glede na informacije, predložene Sodišču, regulativni odbor na dan navedenega sestanka še ni imel poslovnika. Tako se je treba opreti na standardni poslovnik -Sklep Sveta 1999/468/ES (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="038" DATE.PUB="2001" PAGE.FIRST="3">UL 2001, C 38, str. 3</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP><?PAGE NO="I-9195"?><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>Člen 3(1) in (2) tega Sklepa določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0045" REF.END="QE0045" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Predsednik odbora članom odbora pošlje vabilo, dnevni red in osnutek ukrepov, za katere se zahteva mnenje odbora ter vsak drug delovni dokument v skladu s členom 13(2), na splošno pa najpozneje štirinajst koledarskih dni pred dnem sestanka [...].</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V nujnih primerih in če se morajo ukrepi, ki jih je treba sprejeti, nemudoma uporabiti, lahko predsednik na predlog člana ali na lastno pobudo skrajša rok za pošiljanje, določen v prejšnjem odstavku, na 5 koledarskih dni pred dnem sestanka [...].<QUOT.END ID="QE0045" REF.START="QS0045" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Člen 3 Uredbe št 1 z dne <DATE ISO="19580415">15. aprila 1958</DATE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0046" REF.END="QE0046" CODE="201E"/>Dokumenti, ki jih institucija Skupnosti naslovi na državo članico ali osebo pod jurisdikcijo ene izmed držav članic, morajo biti sestavljeni v jeziku te države.<QUOT.END ID="QE0046" REF.START="QS0046" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>Nedvomno je Komisija po elektronski pošti <DATE ISO="20011109">9. novembra 2001</DATE> nemški vladi poslala vabilo na sestanek regulativnega odbora <DATE ISO="20011120">20. novembra 2001</DATE>. Ta sestanek je kot prvo točko dnevnega reda predvideval izmenjavo mnenj o zadevi <QUOT.START ID="QS0047" REF.END="QE0047" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0047" REF.START="QS0047" CODE="201C"/>. Komisija je navedeni elektronski pošti priložila prilogi, obe sestavljeni v angleščini in francoščini. Ena od prilog je povzemala odgovore držav članic na vprašalnik Komisije z dne<?PAGE NO="I-9196"?> <DATE ISO="19991015">15. oktobra 1999</DATE> o izdelavi, potrošnji in slovesu fete. Druga priloga je zajemala prvi osnutek mnenja znanstvenega odbora o tej zadevi.</TXT></NP><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>Na sestanku regulativnega odbora dne <DATE ISO="20011120">20. novembra 2001</DATE> je nemška delegacija zahtevala nemško različico teh dveh prilog. Ni sporno, da je ni nikoli prejela.</TXT></NP><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>Tudi če predpostavimo, da neobstoj nemške različice zadevnih dveh prilog ni v skladu s členom 3 Uredbe št. 1 iz leta 1958, taka nepravilnost ne povzroči razglasitve ničnosti izpodbijane uredbe.</TXT></NP><NP><NO.P>37</NO.P><TXT>Pravzaprav bi lahko taka postopkovna nepravilnost povzročila razglasitev ničnosti nazadnje sprejetega akta, če bi lahko postopek brez te nepravilnosti pripeljal do drugačnega rezultata (glej v tem smislu sodbe z dne <DATE ISO="19801029">29. oktobra 1980</DATE> v združenih zadevah Van Landewyck in drugi proti Komisiji, od <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="209/78—215/78+218/78" YEAR="1980" PAGE.ECR="3125">209/78 do 215/78 in 218/78, Recueil, str. 3125, točka 47</REF.DOC.ECR>; z dne <DATE ISO="19871020">20. oktobra 1987</DATE> v zadevi Španija proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="128/86" YEAR="1987" PAGE.ECR="4171">128/86, Recueil, str. 4171, točka 25</REF.DOC.ECR>, in z dne <DATE ISO="19900321">21. marca 1990</DATE> v zadevi Belgija proti Komisiji, imenovani <QUOT.START ID="QS0048" REF.END="QE0048" CODE="201E"/>Tubemeuse<QUOT.END ID="QE0048" REF.START="QS0048" CODE="201C"/>, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-142/87" YEAR="1990" PAGE.ECR="I-959">C-142/87, Recueil, str. I-959, točka 48</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>38</NO.P><TXT>Na zadevnem sestanku je regulativní odbor samo izmenjal stališča o zadevi <QUOT.START ID="QS0049" REF.END="QE0049" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0049" REF.START="QS0049" CODE="201C"/> in o izsledkih vprašalnika Komisije. Odbor je predlog preučil šele pozneje, na sestanku <DATE ISO="20020516">16. maja 2002</DATE>. Kljub temu ob tej priložnosti odbor ni dosegel potrebne kvalificirane večine, da bi lahko sprejel predlog. Dalje tudi Svet na sestanku <DATE ISO="20020627">27. junija 2002</DATE> ni mogel sprejeti predloga uredbe o istem predmetu, prav tako zaradi nedosežene kvalificirane večine. Na vseh sestankih je Zvezna republika Nemčija glasovala proti predloženemu predlogu. Tudi če bi Zvezna republika Nemčija imela na voljo<?PAGE NO="I-9197"?> nemško različico dveh obravnavanih dokumentov na sestanku <DATE ISO="20011120">20. novembra 2001</DATE>, ne bi mogla učinkoviteje nasprotovati navedenemu predlogu.</TXT></NP><NP><NO.P>39</NO.P><TXT>Ker Svet ni sprejel uredbe, je izpodbijano uredbo sprejela Komisija sama v skladu s členom 15, peti pododstavek, temeljne uredbe. Ta institucija je torej imela pooblastilo za sprejetje osnutkov ukrepov, na svojo odgovornost.</TXT></NP><NP><NO.P>40</NO.P><TXT>V teh okoliščinah dejstvo, da je vabilo na sestanek regulativnega odbora za <DATE ISO="20011120">20. november 2001</DATE> prispelo manj kot štirinajst dni pred njim in da ni bilo nemške različice teh dveh dokumentov, ne more imeti nobenega vpliva na ukrep, ki je bil nazadnje sprejet.</TXT></NP><NP><NO.P>41</NO.P><TXT>Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Drugi tožbeni razlog</P></TI></TITLE><NP><NO.P>42</NO.P><TXT>Nemška vlada uveljavlja kršitev člena 2(3) temeljne uredbe. Beseda <QUOT.START ID="QS0050" REF.END="QE0050" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0050" REF.START="QS0050" CODE="201C"/> naj bi izhajala iz italijanščine in pomenila <QUOT.START ID="QS0051" REF.END="QE0051" CODE="201E"/>rezino<QUOT.END ID="QE0051" REF.START="QS0051" CODE="201C"/>. V grški jezik je bila sprejeta v 17. stoletju. Ime <QUOT.START ID="QS0052" REF.END="QE0052" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0052" REF.START="QS0052" CODE="201C"/> naj se ne bi uporabljalo samo v Grčiji, ampak tudi v drugih državah Balkana in Srednjega vzhoda za opis sira v slanici. Napačno naj bi bilo, da je<?PAGE NO="I-9198"?> Komisija v uvodnih izjavah izpodbijane uredbe preučila, ali je <QUOT.START ID="QS0053" REF.END="QE0053" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0053" REF.START="QS0053" CODE="201C"/> postala generičen opis. Kolikor je ta beseda prvič negeografski pojem, bi morala Komisija ugotoviti, da je pridobila geografski pomen, in to tako, da se ne razteza na celotno ozemlje posamezne države članice. Dalje naj bi bila podregija, ki jo je grška vlada navedla v zahtevi za registracijo, oblikovana umetno; opirala naj se ne bi niti na tradicijo niti na splošno sprejeto mnenje. Poleg tega kakovost ali značilnosti fete naj ne bi bile bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja; trditev iz uvodne izjave 36 naj ne bi potrjevala niti zahteva za registracijo grške vlade niti ugotovitve znanstvenega odbora. Nazadnje naj se geografsko območje proizvodnje ne bi ujemalo z območjem priprave za trg, kar izhaja tako iz grških pravnih določb kot tudi iz okoliščine, da je Skupnost dodelila pomoči za proizvodnjo fete egejskim otokom.</TXT></NP><NP><NO.P>43</NO.P><TXT>Danska vlada zatrjuje, da ime <QUOT.START ID="QS0054" REF.END="QE0054" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0054" REF.START="QS0054" CODE="201C"/> ne izpolnjuje potrebnih pogojev za to, da bi jo bilo mogoče registrirati kot tradicionalno negeografsko ime v skladu s členom 2(3) temeljne uredbe. V zvezi s tem navedena vlada meni, da mora, prvič, država, ki je vložila zahtevo, in, drugič, Komisija, dokazati, da so izpolnjeni pogoji za registracijo označbe porekla kot tradicionalne negeografske označbe. Po mnenju te vlade definirano geografsko območje za potrebe registracije v tem primeru, to je kontinentalna Grčija in departma Lezbos, zajema skoraj vso Grčijo, naveden pa ni bil noben objektiven razlog, ki bi utemeljeval, v čem se izključene regije od teh razlikujejo. Danska vlada pojasnjuje, da zahtevana izključna vez med sirom feta in definiranim geografskim območjem v zahtevi ni bila podana izključno zato, ker feta izvira iz celotnega Balkana in ne samo iz Grčije. Definirano geografsko območje naj bi pomenilo veliko heterogenost na klimatskem in morfološkem področju, obstajale pa naj bi tudi številne vrste grških fet z različnimi okusi. Mednarodnega slovesa fete ni mogoče jasno in neposredno pripisati definiranemu geografskemu območju, pač pa je v velikem delu posledica velike proizvodnje in izvoza v druge države, med njimi v Kraljevino Dansko v drugi polovici 20. stoletja.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9199"?><NP><NO.P>44</NO.P><TXT>Francoska vlada, ki je intervenirala v podporo nemške in danske vlade, opozarja, da beseda <QUOT.START ID="QS0055" REF.END="QE0055" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0055" REF.START="QS0055" CODE="201C"/>, ki v italijanščini pomeni <QUOT.START ID="QS0056" REF.END="QE0056" CODE="201E"/>rezino<QUOT.END ID="QE0056" REF.START="QS0056" CODE="201C"/>, ni geografsko ime. Zato naj se določbe člena 2(3) temeljne uredbe ne bi uporabljale. Ker napotujejo na člen 2(2)(a), druga alinea, iste uredbe, sledi, da ime <QUOT.START ID="QS0057" REF.END="QE0057" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0057" REF.START="QS0057" CODE="201C"/> ne bi moglo biti registrirano kot zaščitena označba porekla, razen če bi imel ta proizvod kakovost ali značilnosti, ki so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi faktorji ter katerega proizvodnja, predelava in priprava za trg bi potekala znotraj definiranega geografskega območja. Sicer naj bi bilo, prvič, v nasprotju z določbami člena 2(2) navedene uredbe, geografsko območje proizvodnje fete v Grčiji skoraj vse ozemlje Helenske republike, in, drugič, feta naj bi se proizvajala zunaj območja Grčije, predvsem v Franciji, v okoliščinah, ki so primerljive s tistimi, ki prevladujejo na grškem območju. Dejansko so, zahvaljujoč subvencijam Skupnosti, francoske sirarne uspešno industrijsko prilagodile obrtniške metode, in danes proizvajajo med <FT TYPE="NUMBER">10.000</FT> in <FT TYPE="NUMBER">12.000</FT> ton feta sira na leto. Ti ugotovitvi naj bi ovirali registracijo imena <QUOT.START ID="QS0058" REF.END="QE0058" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0058" REF.START="QS0058" CODE="201C"/> kot zaščitene označbe porekla v korist Helenske republike.</TXT></NP><NP><NO.P>45</NO.P><TXT>Tudi vlada Združenega kraljestva je intervenirala v podporo nemške in danske vlade, ne da bi predložila stališča.</TXT></NP><NP><NO.P>46</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi ni sporno, da je izraz <QUOT.START ID="QS0059" REF.END="QE0059" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0059" REF.START="QS0059" CODE="201C"/> izpeljan iz italijanske besede <QUOT.START ID="QS0060" REF.END="QE0060" CODE="201E"/>fetta<QUOT.END ID="QE0060" REF.START="QS0060" CODE="201C"/>, ki pomeni <QUOT.START ID="QS0061" REF.END="QE0061" CODE="201E"/>rezino<QUOT.END ID="QE0061" REF.START="QS0061" CODE="201C"/> in jo je grški jezik sprejel v 17. stoletju. Niti ni sporno, da <QUOT.START ID="QS0062" REF.END="QE0062" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0062" REF.START="QS0062" CODE="201C"/> ni ime regije, kraja ali države v smislu člena 2(2)(a) temeljne uredbe. Zato tega izraza ni mogoče registrirati kot označbo porekla na podlagi te določbe. Toliko bolj<?PAGE NO="I-9200"?> pa se lahko registrira na podlagi člena 2(3) temeljne uredbe, ki opredelitev označbe porekla razširja predvsem na določena tradicionalna negeografska imena.</TXT></NP><NP><NO.P>47</NO.P><TXT>Izraz <QUOT.START ID="QS0063" REF.END="QE0063" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0063" REF.START="QS0063" CODE="201C"/> je bil kot označba porekla z izpodbijano uredbo registriran ravno na tej podlagi. V skladu z uvodno izjavo 35 le-te je <QUOT.START ID="QS0064" REF.END="QE0064" CODE="201E"/>[i]me <QUOT.START ID="QS0065" REF.END="QE0065" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0065" REF.START="QS0065" CODE="2018"/> [...] tradicionalno negeografsko ime v smislu člena 2(3) [temeljne] Uredbe<QUOT.END ID="QE0064" REF.START="QS0064" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>48</NO.P><TXT>Da bi bilo lahko zaščiteno na podlagi te zadnje določbe, mora tradicionalno negeografsko ime označevati predvsem proizvod oziroma živilo, <QUOT.START ID="QS0066" REF.END="QE0066" CODE="201E"/>po poreklu iz določene regije ali posebnega kraja<QUOT.END ID="QE0066" REF.START="QS0066" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>49</NO.P><TXT>Poleg tega člen 2(3) temeljne uredbe ob sklicevanju na člen 2(2)(a), druga alinea, iste uredbe, zahteva, da ima ta kmetijski proizvod ali živilo kakovost ali značilnosti, ki so bistveno ali izključno posledica posebnega geografskega okolja z njegovimi naravnimi in človeškimi dejavniki ter katerega proizvodnja, predelava in priprava za trg potekajo znotraj definiranega geografskega.</TXT></NP><NP><NO.P>50</NO.P><TXT>Če se ti določbi bereta skupaj, iz njiju sledi, da morata biti kraj oziroma regija iz navedenega člena 2(3) opredeljeni kot geografsko območje z njegovimi naravnimi in človeškimi dejavniki, ki lahko kmetijskemu proizvodu oziroma živilu dajo njegove posebne značilnosti. Zajeto območje izvora mora torej nuditi enotne naravne dejavnike, po katerih se razlikuje od sosednjih območij (glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="19750220">20. februarja 1975</DATE> v zadevi Komisija proti Nemčiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="12/74" YEAR="1975" PAGE.ECR="181">12/74, Recueil, str. 181, točka 8</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><?PAGE NO="I-9201"?><NP><NO.P>51</NO.P><TXT>Ali je opredelitev regije izvora, vsebovana v izpodbijani uredbi, skladna z zahtevami člena 2(3) temeljne uredbe, je treba presoditi glede na ta različna merila.</TXT></NP><NP><NO.P>52</NO.P><TXT>Ker se je Komisija s tem namenom naslonila na grško zakonodajo na tem področju, je treba poudariti, da člen 1 grškega ministrskega odloka št. 313025 z dne <DATE ISO="19940111">11. januarja 1994</DATE>, ki se nanaša na priznanje zaščitene označbe porekla, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0067" REF.END="QE0067" CODE="201E"/>1.</NO.P><TXT>Označba <QUOT.START ID="QS0068" REF.END="QE0068" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0068" REF.START="QS0068" CODE="2018"/> je priznana kot zaščitena označba porekla (ZOP) za beli sir v slanici, ki se tradicionalno izdeluje v Grčiji, natančneje (<QUOT.START ID="QS0069" REF.END="QE0069" CODE="201A"/>syngekrimena<QUOT.END ID="QE0069" REF.START="QS0069" CODE="2018"/>) v regijah, navedenih v odstavku 2 tega člena, iz mleka ovc ali mešanice tega s kozjim mlekom.</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Mleko, ki se uporablja za izdelavo <QUOT.START ID="QS0070" REF.END="QE0070" CODE="201A"/>fete<QUOT.END ID="QE0070" REF.START="QS0070" CODE="2018"/>, mora prihajati izključno iz regij Makedonije, Trakije, Tesalije, Osrednje Grčije, Peloponeza in departmaja (<QUOT.START ID="QS0071" REF.END="QE0071" CODE="201A"/>Nomos<QUOT.END ID="QE0071" REF.START="QS0071" CODE="2018"/>) z Lezbosa.<QUOT.END ID="QE0067" REF.START="QS0067" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>53</NO.P><TXT>Tako definirano geografsko območje za proizvodnjo fete zajema izključno celinski del Grčije in departma Lezbos. Iz tega geografskega območja so izključeni otok Kreta in določena grška otočja, in sicer Sporadi, Kikladi, Dodekaneški otoki in Jonski otoki.</TXT></NP><NP><NO.P>54</NO.P><TXT>Območij, ki so izključena iz tega geografskega območja, ni mogoče šteti za zanemarljiva. Območje za proizvodnjo sira z imenom <QUOT.START ID="QS0072" REF.END="QE0072" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0072" REF.START="QS0072" CODE="201C"/>, definirano v nacionalni<?PAGE NO="I-9202"?> ureditvi, torej ne pokriva celotnega ozemlja Helenske republike. Tako ni treba preveriti, ali člen 2(3) temeljne uredbe dopušča, da geografsko območje, povezano z imenom, pokriva celotno državno ozemlje.</TXT></NP><NP><NO.P>55</NO.P><TXT>Kljub temu je treba preveriti, ali ni bilo to območje umetno tako definirano.</TXT></NP><NP><NO.P>56</NO.P><TXT>V tem pogledu člen 2(1)(e) ministrskega odloka št. 313025 natančneje določa: <QUOT.START ID="QS0073" REF.END="QE0073" CODE="201E"/>Mleko, ki se uporablja za izdelavo fete, mora biti pridobljeno od tradicionalno rejenih vrst ovc in koz, ki so prilagojene regiji izdelave fete, rastlinstvo te regije pa mora biti temelj njihove prehrane<QUOT.END ID="QE0073" REF.START="QS0073" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>57</NO.P><TXT>Iz informacij, predloženih Sodišču, in zlasti iz specifikacije proizvoda, ki jo je grška vlada <DATE ISO="19940121">21. januarja 1994</DATE> poslala Komisiji zaradi registracije imena <QUOT.START ID="QS0074" REF.END="QE0074" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0074" REF.START="QS0074" CODE="201C"/> kot označbe porekla, izhaja, da je namen te določbe, če se bere skupaj s členom 1 istega ministrskega odloka, definirati geografsko območje, zajeto v poročilu, predvsem z geomorfološkimi značilnostmi, to je z večinoma goratimi oziroma polgoratimi tlemi, s podnebnimi značilnostmi, to je z milimi zimami, vročimi poletji in dolgotrajnim obsončenjem ter botaničnimi značilnostmi, to je z značilnim rastlinstvom balkanskega sredogorja.</TXT></NP><NP><NO.P>58</NO.P><TXT>Ti podatki zadostno kažejo na to, da so na tem območju podani enotni naravni dejavniki, po katerih se razlikuje od sosednjih območij. Iz spisa izhaja, da grška področja, ki so izključena iz definiranega območja, nimajo enakih enotnih naravnih dejavnikov kot to. Definirano območje v obravnavanem primeru torej ni bilo definirano umetno.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9203"?><NP><NO.P>59</NO.P><TXT>Tožeči stranki zatrjujeta, da kakovost in značilnosti fete niso bistveno oziroma izključno posledica definiranega geografskega okolja, tako kot zahteva člen 2(2)(a), druga alinea, temeljne uredbe.</TXT></NP><NP><NO.P>60</NO.P><TXT>Vendarle uvodna izjava 36 izpodbijane uredbe navaja vrsto dejavnikov, ki kažejo na to, da so značilnosti fete bistveno posledica definiranega geografskega območja. V nasprotju s tem, kar trdi nemška vlada, to navedbo podpira specifikacija proizvoda, ki jo je predložila grška vlada, in ki podrobno našteva naravne in človeške dejavnike, ki feti dajejo posebne značilnosti.</TXT></NP><NP><NO.P>61</NO.P><TXT>Med temi dejavniki so trajanje osončenja, temperaturne razlike, sezonska selitev živali, povečana paša in rastlinstvo.</TXT></NP><NP><NO.P>62</NO.P><TXT>Tožeči stranki nista dokazali, da je presoja Komisije glede tega predmeta neutemeljena.</TXT></NP><NP><NO.P>63</NO.P><TXT>Kar zadeva skupnostno ureditev pomoči za proizvodnjo fete na egejskih otokih, je res, da je člen 6(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne <DATE ISO="19930719">19. julija 1993</DATE> o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="184" DATE.PUB="1993" PAGE.FIRST="1">UL L 184, str. 1</REF.DOC.OJ>), določal, preden je bil spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 442/2002 z dne <DATE ISO="20020218">18. februarja 2002</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="068" DATE.PUB="2002" PAGE.FIRST="4">UL L 68, str. 4</REF.DOC.OJ>), pomoč za <QUOT.START ID="QS0075" REF.END="QE0075" CODE="201E"/>zasebno skladiščenje za lokalno proizvedeni sir: feta, star najmanj dva meseca [...]<QUOT.END ID="QE0075" REF.START="QS0075" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>64</NO.P><TXT>Ta določba dokazuje, da se feta proizvaja tudi na manjših otokih v Egejskem morju.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9204"?><NP><NO.P>65</NO.P><TXT>Komisija je poleg tega v svojih stališčih pred Sodiščem potrdila, da se feta dejansko tudi lokalno izdeluje na določenih manjših otokih v Egejskem morju.</TXT></NP><NP><NO.P>66</NO.P><TXT>Vendar je pojasnila, da so ti otoki upravno del departmaja Lezbos.</TXT></NP><NP><NO.P>67</NO.P><TXT>Sicer pa je navedeni departma del geografskega območja, definiranega z nacionalno ureditvijo, ki opredeljuje območje proizvodnje fete.</TXT></NP><NP><NO.P>68</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da se člen 6(2) Uredbe št. 2019/93 ujema z definicijo geografskega območja, kjer se izdeluje feta, določenim z nacionalno ureditvijo, ki je navedeno v zahtevi za registracijo tega imena, pri čemer se trditev nemške vlade o nasprotnem izkaže za neutemeljeno.</TXT></NP><NP><NO.P>69</NO.P><TXT>Tožbeni razlog, ki izhaja iz člena 2(3) temeljne uredbe, je torej treba zavrniti kot neutemeljen.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-9205"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Tretji tožbeni razlog</P></TI></TITLE><NP><NO.P>70</NO.P><TXT>Nemška vlada zatrjuje, da izpodbijana uredba krši člen 3(1) temeljne uredbe. <QUOT.START ID="QS0076" REF.END="QE0076" CODE="201E"/>Feta<QUOT.END ID="QE0076" REF.START="QS0076" CODE="201C"/> naj bi bilo v smislu navedenega člena 3(1) generično ime. Komisija naj ne bi ustrezno upoštevala vseh dejavnikov, predvsem izdelave fete v državah članicah, ne samo v Grčiji, potrošnjo fete zunaj Grčije, dojemanje potrošnikov, nacionalnih in skupnostnih ureditev in predhodne presoje Komisije. Tveganje za zmoto potrošnika, navedeno v uvodni izjavi 20 izpodbijane uredbe, ne bi moglo temeljiti na zaščiti imena <QUOT.START ID="QS0077" REF.END="QE0077" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0077" REF.START="QS0077" CODE="201C"/>, saj zavajajoča predstavitev proizvoda nima nobene zveze z vprašanjem, ali je to ime generično ali pa gre za označbo porekla.</TXT></NP><NP><NO.P>71</NO.P><TXT>Poleg tega po mnenju iste vlade ugotovitev, da ime <QUOT.START ID="QS0078" REF.END="QE0078" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0078" REF.START="QS0078" CODE="201C"/> ni postalo generično, ni v zadostni meri obrazložena v smislu člena 253 ES, sklicevanje na posvetovalno mnenje odbora pa v tem pogledu ni bilo ustrezno.</TXT></NP><NP><NO.P>72</NO.P><TXT>Po mnenju danske vlade je Komisija s sprejetjem izpodbijane uredbe kršila člen 3(1) in 17(2) temeljne uredbe, glede na to, da je izraz <QUOT.START ID="QS0079" REF.END="QE0079" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0079" REF.START="QS0079" CODE="201C"/> generično ime. Meni, da ime, ki ima generičen značaj ali ki tak značaj pridobi pozneje, le-tega nepovratno obdrži. To, da ime, ki ni geografsko, ni generično, bi morala v prvi vrsti dokazati država, ki je vložila zahtevo, in v drugi vrsti Komisija.</TXT></NP><NP><NO.P>73</NO.P><TXT>Danska vlada še poudarja, da feta ne izvira natančno iz Grčije, naj gre za ime ali za proizvod. Tradicionalno območje potrošnje in proizvodnje naj bi se raztezalo čez več balkanskih držav. Helenska republika naj bi sama uvažala, proizvajala, uporabljala in izvažala sir z imenom <QUOT.START ID="QS0080" REF.END="QE0080" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0080" REF.START="QS0080" CODE="201C"/>, vključno s feto, proizvedeno iz kravjega mleka. Mogoče bi bilo, da tudi grški potrošniki po obdobju več let štejejo ime za generično. Prav<?PAGE NO="I-9206"?> tako naj bi v drugih državah Skupnosti in drugih, v katerih se feta potroši in proizvaja v velikih količinah, potrošniki šteli feto za generično ime. Zunaj območja izvora naj bi bila feta predmet zakonite proizvodnje in trženja v številnih državah članicah in tretjih državah.</TXT></NP><NP><NO.P>74</NO.P><TXT>Po mnenju danske vlade naj danska proizvodnja in trženje fete ne bi bila v ničemer v nasprotju z lojalno in tradicionalno prakso uporabe in naj ne bi povzročala niti dejanske zmede, že zaradi dejstva, da danska ureditev že od leta 1963 določa ime <QUOT.START ID="QS0081" REF.END="QE0081" CODE="201E"/>danska feta<QUOT.END ID="QE0081" REF.START="QS0081" CODE="201C"/>. Dejstvo, da je feta generično ime, naj bi izhajala iz celote določb in aktov zakonodajalca Skupnosti, ki zajema tudi Komisijo.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Generičnost imena</P></TI></TITLE><NP><NO.P>75</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da člen 3(1), tretji pododstavek, temeljne uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0082" REF.END="QE0082" CODE="201E"/>Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično ali ne, se upoštevajo vsi dejavniki, zlasti:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>obstoječe stanje v državi članici, od koder izvira poreklo imena in na območjih potrošnje,</P></ITEM><ITEM><P>obstoječe stanje v drugih državah članicah,</P></ITEM><ITEM><P>zadevna nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti.<QUOT.END ID="QE0082" REF.START="QS0082" CODE="201C"/></P></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-9207"?><NP><NO.P>76</NO.P><TXT>Kar zadeva trditev, ki jo je navedla danska vlada, v skladu s katero izraz <QUOT.START ID="QS0083" REF.END="QE0083" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0083" REF.START="QS0083" CODE="201C"/> pomeni vrsto sira z izvorom na Balkanu, ni sporno, da so se beli siri v slanici že dolgo časa proizvajali ne samo v Grčiji, ampak v različnih državah Balkana in na severovzhodu mediteranskega bazena. Vendarle so ti siri, kot je navedeno v točki B(a) mnenja znanstvenega odbora, v teh državah znani pod drugimi imeni in ne z imenom <QUOT.START ID="QS0084" REF.END="QE0084" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0084" REF.START="QS0084" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>77</NO.P><TXT>Kar zadeva okoliščine proizvodnje v sami Helenski republiki danska vlada trdi, ne da bi ji kdo nasprotoval, da se je do leta 1988 sir, izdelan iz kravjega mleka po metodah, ki niso bile tradicionalno grške, v Grčijo uvažal pod imenom <QUOT.START ID="QS0085" REF.END="QE0085" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0085" REF.START="QS0085" CODE="201C"/> in da se je do leta 1987 sir feta proizvajal na ozemlju te države članice po netradicionalnih metodah in predvsem iz kravjega mleka.</TXT></NP><NP><NO.P>78</NO.P><TXT>Priznati je treba, da bi ti postopki, če bi se nadaljevali, imenu <QUOT.START ID="QS0086" REF.END="QE0086" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0086" REF.START="QS0086" CODE="201C"/> lahko dali generično naravo. Kljub temu je treba opozoriti, da je bilo z ministrskim odlokom št. 2109/88 z dne <DATE ISO="19881205">5. decembra 1988</DATE> o potrditvi nadomestitve člena 83, <QUOT.START ID="QS0087" REF.END="QE0087" CODE="201E"/>Proizvodi iz sira<QUOT.END ID="QE0087" REF.START="QS0087" CODE="201C"/>, zakona o živilih določeno definirano geografsko območje proizvodnje, ki temelji na tradicionalnih navadah. Leta 1994 je ministrski odlok št. 313025 uzakonil vse predpise, ki so se uporabljali za sir feta. Sicer pa je vsa ta ureditev ustvarila nove okoliščine, v katerih taki postopki niso bili več dovoljeni.</TXT></NP><NP><NO.P>79</NO.P><TXT>Glede na proizvodnjo v drugih državah članicah je treba opozoriti, da je Sodišče v točki 99 zgoraj navedene sodbe Danska proti Komisiji presodilo, da je lahko dejstvo, da se je proizvod pod določenim imenom v določenih državah članicah zakonito tržil, dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji, ali je to ime postalo generično v smislu člena 3(1) temeljne uredbe.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9208"?><NP><NO.P>80</NO.P><TXT>Komisija priznava, da v določenih državah članicah, poleg Helénske republike, obstaja proizvodnja fete, to je v Kraljevini Danski, Zvezni republiki Nemčiji in Francoski republiki. V skladu z uvodnima izjavama 13 in 17 izpodbijane uredbe Helenska republika proizvede okoli <FT TYPE="NUMBER">115.000</FT> ton letno. Leta 1998 naj bi bilo skoraj <FT TYPE="NUMBER">27.640</FT> ton proizvedenih na Danskem. Med 1988 in 1998 je francoska proizvodnja nihala med 7960 tonami in <FT TYPE="NUMBER">19.964</FT> tonami. Kar zadeva nemško proizvodnjo, je ta od leta 1985 nihala med <FT TYPE="NUMBER">19.757</FT> in 39.201 tonami.</TXT></NP><NP><NO.P>81</NO.P><TXT>Iz istih uvodnih izjav izhaja, da se je proizvodnja fete v Nemčiji začela leta 1972, v Franciji leta 1931 in v letih okoli 1930 na Danskem.</TXT></NP><NP><NO.P>82</NO.P><TXT>Poleg tega ni sporno, da se je lahko tako proizvedeni sir povsem zakonito tržil, in to tudi v Grčiji, najmanj do leta 1988.</TXT></NP><NP><NO.P>83</NO.P><TXT>Čeprav je bila ta proizvodnja sorazmerno velika in je trajala dolgo časa, je treba poudariti, tako kot je to storil znanstveni odbor v prvi alinei sklepa svojega mnenja, da je proizvodnja fete ostala osredotočena v Grčiji.</TXT></NP><NP><NO.P>84</NO.P><TXT>Poleg tega je dejstvo, da se je proizvod zakonito proizvajal v drugih državah članicah, ne le v Helenski republiki, samo eden od elementov, ki jih je treba upoštevati v skladu s členom 3(1) temeljne uredbe.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9209"?><NP><NO.P>85</NO.P><TXT>Glede na potrošnjo fete v različnih državah članicah, v nasprotju s proizvodnjo, je pomembno poudariti, da iz uvodne izjave 19 izpodbijane uredbe izhaja, da je več kot 85 % skupnostne potrošnje fete na osebo in na leto v Grčiji. Potrošnja fete je, tako kot je opozoril znanstveni odbor, torej osredotočena v tej državi članici.</TXT></NP><NP><NO.P>86</NO.P><TXT>Informacije, ki so bile predložene Sodišču, kažejo na to, da večina potrošnikov v Grčiji šteje, da ima ime <QUOT.START ID="QS0088" REF.END="QE0088" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0088" REF.START="QS0088" CODE="201C"/> geografski pomen, in ne generičnega. Nasprotno pa se zdi, da na Danskem večina potrošnikov zatrjuje, da ima ime generični pomen. Sodišče nima na voljo prepričljivih podatkov, kar zadeva druge države članice.</TXT></NP><NP><NO.P>87</NO.P><TXT>Podatki, predloženi Sodišču, prav tako dokazujejo, da se v državah članicah, razen v Grčiji, feta redno trži z oznakami, ki napotujejo na grško kulturno izročilo in grško civilizacijo. Iz tega je upravičeno sklepati, da potrošniki v teh državah članicah feto dojemajo kot sir, povezan s Helensko republiko, čeprav je bil v resnici proizveden v drugi državi članici.</TXT></NP><NP><NO.P>88</NO.P><TXT>Ti različni podatki, povezani s potrošnjo fete v državah članicah, kažejo na to, da ime <QUOT.START ID="QS0089" REF.END="QE0089" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0089" REF.START="QS0089" CODE="201C"/> ni generično.</TXT></NP><NP><NO.P>89</NO.P><TXT>Kar zadeva trditev nemške vlade, ki se nanaša na drugi stavek uvodne izjave 20 izpodbijane uredbe, iz točke 82 te sodbe sledi, da kadar gre za potrošnike v državah članicah, razen v Helenski republiki, ni zmotna trditev, da <QUOT.START ID="QS0090" REF.END="QE0090" CODE="201E"/>[...] povezava med<?PAGE NO="I-9210"?> imenom <QUOT.START ID="QS0091" REF.END="QE0091" CODE="201A"/>Feta<QUOT.END ID="QE0091" REF.START="QS0091" CODE="2018"/> in Grčijo namerno nakaže ter je del prodajne strategije, ki izkorišča sloves izvirnega proizvoda, kar povzroči resnično tveganje za zmoto potrošnika<QUOT.END ID="QE0090" REF.START="QS0090" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>90</NO.P><TXT>Trditev nemške vlade o nasprotnem torej ni utemeljena.</TXT></NP><NP><NO.P>91</NO.P><TXT>Kar zadeva nacionalno ureditev je treba upoštevati, da sta v skladu z osemnajsto in uvodno izjavo 31 izpodbijane uredbe Kraljevina Danska in Helenska republika edini med državami članicami, ki imajo trenutno posebno ureditev o feti.</TXT></NP><NP><NO.P>92</NO.P><TXT>Kar zadeva dansko ureditev, ta ne omenja <QUOT.START ID="QS0092" REF.END="QE0092" CODE="201E"/>fete<QUOT.END ID="QE0092" REF.START="QS0092" CODE="201C"/>, pač pa <QUOT.START ID="QS0093" REF.END="QE0093" CODE="201E"/>dansko feto<QUOT.END ID="QE0093" REF.START="QS0093" CODE="201C"/>, kar kaže na to, da je na Danskem ime <QUOT.START ID="QS0094" REF.END="QE0094" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0094" REF.START="QS0094" CODE="201C"/> brez označitve ohranilo grški pomen.</TXT></NP><NP><NO.P>93</NO.P><TXT>Poleg tega je bilo ime <QUOT.START ID="QS0095" REF.END="QE0095" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0095" REF.START="QS0095" CODE="201C"/>, kot je Sodišče ugotovilo v točki 27 zgoraj navedene sodbe Danska proti Komisiji, zaščiteno s konvencijo med Republiko Avstrijo in Kraljevino Grčijo, sklenjeno <DATE ISO="19720620">20. junija 1972</DATE> na podlagi sporazuma z dne <DATE ISO="19700605">5. junija 1970</DATE> med tema dvema državama o varstvu označb izvora, označb porekla in imen kmetijskih, obrtniških in industrijskih proizvodov (BGBl. št. 1972/378 in 1972/379). Od takrat je uporaba tega imena na avstrijskem ozemlju pridržana samo za grške proizvode.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9211"?><NP><NO.P>94</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da gledano v celoti, upoštevne nacionalne ureditve kažejo na negeneričnost imena <QUOT.START ID="QS0096" REF.END="QE0096" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0096" REF.START="QS0096" CODE="201C"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>95</NO.P><TXT>Kar zadeva ureditev Skupnosti, se ime <QUOT.START ID="QS0097" REF.END="QE0097" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0097" REF.START="QS0097" CODE="201C"/> v skupni carinski nomenklaturi in ureditvi Skupnosti o izvoznih nadomestilih nedvomno uporablja brez vsake podrobne opredelitve, kar zadeva državo članico porekla.</TXT></NP><NP><NO.P>96</NO.P><TXT>Vendarle se ta zadnja ureditev in nomenklatura uporabljata na carinskem področju, njun namen pa ni urejanje pravic industrijske lastnine. Njune določbe v obravnavanem kontekstu niso dokazilne.</TXT></NP><NP><NO.P>97</NO.P><TXT>Kar zadeva predhodne presoje Komisije, drži, da je ta institucija <DATE ISO="19850621">21. junija 1985</DATE> na pisno vprašanje št. 13/85 evropskega poslanca odgovorila v naslednjem smislu <QUOT.START ID="QS0098" REF.END="QE0098" CODE="201E"/>[...] feta je vrsta sira, in ne označba porekla<QUOT.END ID="QE0098" REF.START="QS0098" CODE="201C"/> (UL z dne <DATE ISO="19850930">30. septembra 1985</DATE>, C 248, str. 13).</TXT></NP><NP><NO.P>98</NO.P><TXT>V tem pogledu je treba vendarle opozoriti, da takrat še ni bilo skupnostne zaščite označb porekla in geografskih označb, ki je bila prvič uvedena s temeljno uredbo. Na dan tega odgovora je bilo ime <QUOT.START ID="QS0099" REF.END="QE0099" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0099" REF.START="QS0099" CODE="201C"/> v Grčiji zaščiteno samo s tradicionalnimi običaji.</TXT></NP><NP><NO.P>99</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega sledi, da več upoštevnih in pomembnih podatkov kaže na to, da ta izraz ni postal generičen.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9212"?><NP><NO.P>100</NO.P><TXT>Glede na te podatke je treba šteti, da je lahko Komisija v izpodbijani uredbi zakonito odločila, da izraz <QUOT.START ID="QS0100" REF.END="QE0100" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0100" REF.START="QS0100" CODE="201C"/> ni postal generičen v smislu člena 3 temeljne uredbe.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Obrazložitev</P></TI></TITLE><NP><NO.P>101</NO.P><TXT>Kar nazadnje zadeva trditev, v skladu s katero obrazložitev izpodbijane uredbe ni zadostna glede ugotovitve, da ime <QUOT.START ID="QS0101" REF.END="QE0101" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0101" REF.START="QS0101" CODE="201C"/> ni generično, je treba, prvič, preučiti veljavo znanstvenega odbora in, drugič, stopnjo natančnosti ponujene obrazložitve.</TXT></NP><NP><NO.P>102</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah od 8 do 21 in 33 navedene uredbe Komisija sama razčlenjuje vprašanje generične narave izraza <QUOT.START ID="QS0102" REF.END="QE0102" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0102" REF.START="QS0102" CODE="201C"/>. Mnenje znanstvenega odbora je Komisija upoštevala samo v uvodnih izjavah od 22 do 32. Netočno bi bilo torej trditi, da obrazložitev vprašanja generične narave izraza <QUOT.START ID="QS0103" REF.END="QE0103" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0103" REF.START="QS0103" CODE="201C"/> v navedeni uredbi sestoji samo iz povzemanja tega mnenja.</TXT></NP><NP><NO.P>103</NO.P><TXT>Iz Sklepa 93/53 izhaja, da je znanstveni odbor ustanovila Komisija in da je sama imenovala njegove člane. Navedeni odbor se sestane na zahtevo predstavnika navedene institucije in se posvetuje o zadevah, za katere je Komisija zahtevala mnenje.</TXT></NP><NP><NO.P>104</NO.P><TXT>V skladu s temi določbami se je Komisiji zdelo, da lahko po svoji presoji predloži vprašanja s področja označbe porekla strokovnjakom, imenovanim v ta odbor, kar bi ji bilo v pomoč pri razjasnitvi problema, tako kot je to storila v obravnavanem primeru. Prav tako je Komisija tista, ki odloči, koliko bo sledila mnenju, ki ga je dal navedeni odbor.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9213"?><NP><NO.P>105</NO.P><TXT>Iz uvodne izjave 33 izpodbijane uredbe sledi, da je Komisija v obravnavanem primeru kot lastne sprejela smernice, ki jih je izdelal odbor. Ta korak je skladen tako z določbami Sklepa 93/53 kot z določbami člena 253 ES.</TXT></NP><NP><NO.P>106</NO.P><TXT>Kar zadeva stopnjo natančnosti obrazložitve vprašanja generične narave izraza <QUOT.START ID="QS0104" REF.END="QE0104" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0104" REF.START="QS0104" CODE="201C"/>, podane v obrazložitvi, je ustaljena sodna praksa, da mora biti obrazložitev, ki se zahteva v členu 253 ES, prirejena naravi obravnavanega akta in da mora biti razlogovanje, ki mu je institucija, avtor akta, sledila, izraženo na jasen in nedvoumen način, tako da se stranke lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče izvršuje svoj nadzor (glej sodbo z dne <DATE ISO="20020207">7. februarja 2002</DATE> v zadevi Weber, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-328/00" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-1461">C-328/00, Recueil, str. I-1461, točka 42</REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Vendarle avtorju takega akta ni treba sprejeti stališča o podatkih, ki so očitno drugotnega pomena, oziroma predvideti morebitnih ugovorov (glej v tem smislu sodbo z dne <DATE ISO="19980402">2. aprila 1998</DATE> v zadevi Komisija proti Sytraval in Brinks France, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-367/95 P" YEAR="1998" PAGE.ECR="I-1719">C-367/95 P, Recueil, str. I-1719, točka 64</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>107</NO.P><TXT>Komisija je v uvodnih izjavah od 8 do 33 izpodbijane uredbe jasno obrazložila bistvene elemente, ki so jo vodili do sklepa, da ime <QUOT.START ID="QS0105" REF.END="QE0105" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0105" REF.START="QS0105" CODE="201C"/> ni generično v smislu člena 3 temeljne uredbe. Ta razlaga pomeni zadostno obrazložitev za namene člena 253 ES.</TXT></NP><NP><NO.P>108</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da trditev, v skladu s katero je obrazložitev izpodbijane uredbe nezadostna v zvezi z ugotovitvijo, da ime <QUOT.START ID="QS0106" REF.END="QE0106" CODE="201E"/>feta<QUOT.END ID="QE0106" REF.START="QS0106" CODE="201C"/> ni generično, ni utemeljena.</TXT></NP><NP><NO.P>109</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je treba tožbeni razlog, ki izhaja iz kršitve člena 3(1) temeljne uredbe, zavrniti kot neutemeljen.</TXT></NP><?PAGE NO="I-9214"?><NP><NO.P>110</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedeno je treba ti tožbi zavrniti.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>111</NO.P><TXT>V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, da se Zvezni republiki Nemčiji in Kraljevini Danski naloži plačilo stroškov, in ker ti s svojimi predlogi nista uspeli, se jima naloži plačilo stroškov. Na podlagi člena 69(4) tega poslovnika Helenska republika, Francoska republika in Združeno kraljestvo, intervenienti, nosijo svoje stroške.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Tožbi se zavrneta,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov, nastalih v zadevi C-465/02, in Kraljevini Danski se naloži plačilo stroškov, nastalih v zadevi C-466/02.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Helenska republika, Francoska republika in Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosijo svoje stroške.</TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><P>Podpisi</P></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>