9.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 62/22


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 2. marca 2005

o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2005 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES

(Besedilo velja za EGP)

(2005/187/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o določitvi načel izvajanja uradnega nadzora na področju prehrane živali (1) in zlasti njenega člena 22(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Leta 2004 so države članice opredelile nekatere zadeve, primerne za usklajen program nadzora, ki ga je treba izvesti v letu 2005.

(2)

Čeprav določa Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2) največjo vsebnost aflatoksina B1 v krmi, ne obstajajo predpisi Skupnosti za druge mikotoksine, kakor so ohratoksin A, zearalenon, deoksinivalenol in fumonizini. Z zbiranjem podatkov o prisotnosti navedenih mikotoksinov na podlagi naključnega vzorčenja se lahko zagotovijo uporabni podatki za oceno stanja z namenom razvoja zakonodaje. Poleg tega so nekatera posamična krmila, kakor so žita in oljna semena, posebno izpostavljena kontaminaciji z mikotoksini med nabiranjem, skladiščenjem in prevozom. Ker se koncentracija mikotoksinov od leta do leta razlikuje, je primerno zbrati podatke zaporednih let za vse navedene mikotoksine.

(3)

Z antibiotiki, razen s kokcidiostatiki in histomonostatiki, se lahko trguje in se jih uporablja kot dodatke le do 31. decembra 2005. Prejšnji pregledi za ugotavljanje prisotnosti antibiotikov in kokcidiostatikov v nekaterih krmilih, pri katerih nekatere od navedenih snovi niso dovoljene, pokažejo, da se še vedno pojavljajo tovrstne kršitve. Pogostnost takih ugotovitev in občutljivosti zadeve opravičujeta nadaljevanje pregledov.

(4)

Pomembno je zagotoviti, da se omejitve uporabe posamičnih krmil živalskega izvora v krmi, kakor določa ustrezna zakonodaja Skupnosti, dejansko izvajajo.

(5)

Primerno je zagotoviti, da vrednosti bakra in cinka v sledovih, ki so vsebovane v krmni mešanici za prašiče, ne presegajo zgornje mejne vrednosti, določene z Uredbo (ES) št. 1334/2003 z dne 25. julija 2003 o spremembi pogojev za dovoljenje več dodatkov v krmi, ki spadajo v skupino elementov v sledovih (3).

(6)

Ukrepi, predvideni v tem priporočilu, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

PRIPOROČA:

1.

Priporoča se, da države članice v letu 2005 izvedejo usklajen program nadzora, katerega namen je preveriti:

(a)

koncentracijo mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola in fumonizinov) v krmi z navedbo analiznih metod; metoda vzorčenja mora vsebovati naključno in ciljno vzorčenje; pri ciljnem vzorčenju morajo biti vzorci posamična krmila, za katera se sumi, da vsebujejo višje stopnje koncentracije mikotoksinov, kakor so žitna zrna, oljna semena in plodovi, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, in posamična krmila, ki se dlje časa skladiščijo ali prevažajo po morju na dolgih razdaljah; v primeru aflatoksina B1 je treba posebno pozornost nameniti krmnim mešanicam za molznice, ki niso krave molznice; o rezultatih pregledov je treba poročati na podlagi vzorca, navedenega v Prilogi I;

(b)

antibiotike, kokcidiostatike in histomonostatike, ne glede na to ali so dovoljene kot krmni dodatki za nekatere živalske vrste in kategorije, ki so pogosti v nemediciranih premiksih in krmni mešanici, v katerih te zdravilne učinkovine niso dovoljene; pregledi morajo biti usmerjeni na navedene zdravilne učinkovine v premiksih in krmnih mešanicah, kadar pristojni organ meni, da tam obstaja večja verjetnost za odkritje nepravilnosti; o rezultatih pregledov je treba poročati na podlagi vzorca, navedenega v Prilogi II;

(c)

izvajanje omejitev proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora, kakor je opredeljeno v Prilogi III;

(d)

vrednosti bakra in cinka v krmni mešanici za prašiče, kakor so opredeljene v Prilogi IV.

2.

Priporoča se, da države članice vključijo rezultate usklajenega programa nadzora, predvidenega v odstavku 1, v posebno poglavje v letnem poročilu o inšpekcijskih dejavnostih, ki ga je treba do 1. aprila 2006 predložiti v skladu s členom 22(2) Direktive 95/53/ES in najnovejšo različico usklajenega vzorca za poročanje.

V Bruslju, 2. marca 2005

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)   UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/46/ES (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).

(2)   UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/100/ES (UL L 285, 1.11.2003, str. 33).

(3)   UL L 187, 26.7.2003, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2003 (UL L 317, 2.12.2003, str. 22).


PRILOGA I

Koncentracija mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola in fumonizinov) v krmi

Posamezni rezultati vseh testiranih vzorcev; vzorec za poročanje, kakor je naveden v odstavku 1(a)

Krma

Vzorčenje (naključno ali ciljno)

Vrsta in koncentracija mikotoksinov (μg/kg pri krmi z deležem vlage 12 %)

Vrsta

Država porekla

Aflatoksin B1

Ohratoksin A

Zearalenon

Deoksinivalenol

Fumonizini (1)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pristojni organ mora navesti tudi:

—

ukrepe, ki so bili izvedeni ob prekoračitvi zgornje mejne vrednosti aflatoksina B1;

—

uporabljene analizne metode;

—

meje zaznavnosti.


(1)  Koncentracija fumonizinov zajema vse fumonizine B1, B2 in B3.


PRILOGA II

Prisotnost nekaterih zdravilnih učinkovin, ki niso dovoljene kot krmni dodatki

Nekateri antibiotiki, kokcidiostatiki in druge zdravilne učinkovine so lahko zakonito prisotni kot dodatki v premiksih in krmnih mešanicah za nekatere vrste in kategorije živali, kadar izpolnjujejo zahteve člena 10 Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1).

Prisotnost nedovoljenih zdravilnih učinkovin v krmi pomeni kršitev.

Zdravilne učinkovine, ki so predmet nadzora, je treba izbrati izmed naslednjih snovi:

1.

Zdravilnih učinkovin, ki so dovoljene kot krmni dodatki le za nekatere živalske vrste ali kategorije:

 

avilamicin

 

dekokinat

 

diklazuril

 

flavofosfolipol

 

halofuginon hidrobromid

 

lasalocid A natrija

 

alfa amonijev maduramicin

 

natrijev monenzin

 

narasin

 

narasin – nikarbazin

 

robenidin hidroklorid

 

natrijev salinomicin

 

natrijev semduramicin

2.

Zdravilnih učinkovin, ki niso več dovoljene kot krmni dodatki:

 

amprol

 

amprol/etopabat

 

arprinocid

 

avoparcin

 

karbadoks

 

dimetridazol

 

dinitolmid

 

ipronidazol

 

metiklorpindol

 

metiklorpindol/metilben zokvat

 

nikarbazin

 

nifursol

 

olakuindoks

 

ronidazol

 

spiramicin

 

tetraciklin

 

tilozin fosfat

 

virginiamicin

 

cink bacitracin

 

druge protimikrobne snovi

3.

Zdravilnih učinkovin, ki niso bile nikoli dovoljene kot krmni dodatki:

 

druge snovi.

Posamezni rezultati vseh neustreznih vzorcev; vzorec za poročanje, kakor je naveden v odstavku 1(b)

Vrsta krme (živalske vrste in kategorije)

Odkrita snov

Odkrita vrednost

Razlog kršitve (1)

Izvedeni ukrep

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pristojni organ mora navesti:

—

skupno število testiranih vzorcev;

—

imena preiskovanih snovi;

—

uporabljene analizne metode;

—

meje zaznavnosti.


(1)   UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

(1)  Razlog za prisotnost nedovoljene snovi v krmi, kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.


PRILOGA III

Omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora

Ne glede na člene 3 do 13 in 15 Direktive 95/53/ES bi morale države članice v letu 2005 izvesti usklajen program nadzora, da bi ugotovile, ali so bile omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora upoštevane.

Zlasti zato, da bi zagotovili učinkovito izvajanje prepovedi krmljenja nekaterih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, kakor določa Priloga IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o pravilih za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1), morajo države članice izvajati poseben program nadzora, ki temelji na ciljnih preverjanjih. V skladu s členom 4 Direktive 95/53/ES mora navedeni program nadzora temeljiti na strategiji, ki izhaja iz tveganj ter vključuje vse proizvodne faze in vse vrste prostorov, v katerih krmo proizvajajo, z njo rokujejo in upravljajo. Države članice morajo posebno pozornost usmeriti na opredelitev meril, ki so lahko povezana s tveganjem. Ponder, določen za vsako merilo, mora biti sorazmeren s tveganjem. Pogostnost inšpekcijskega nadzora in število vzorcev, analiziranih v prostorih, se mora ujemati z vsoto ponderjev, ki so določeni za navedene prostore.

Pri oblikovanju programa nadzora je treba upoštevati naslednje okvirne prostore in merila:

Prostori

Merila

Ponder

Obrati za proizvodnjo krme

Obrati za proizvodnjo krme z dvojno proizvodno linijo za krmno mešanico za prežvekovalce in krmno mešanico za neprežvekovalce z vsebnostjo prepovedanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja

Obrati za proizvodnjo krme, za katere so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum

Obrati za proizvodnjo krme z velikim obsegom uvožene krme z visoko vsebnostjo beljakovin, kakor so ribja moka, sojina moka, koruzna moka z glutenom in beljakovinski koncentrati

Obrati za proizvodnjo krme z velikim obsegom proizvedene krmne mešanice

Tveganje navzkrižne kontaminacije, ki je posledica notranjih operativnih postopkov (določitev silosov, preverjanje dejanske ločenosti proizvodnih linij, nadzor sestavin, notranjega laboratorija, postopkov vzorčenja)

 

Mejne kontrolne točke in druge vstopne točke v Skupnost

Velik/majhen obseg uvoza krme

Krma z visoko vsebnostjo beljakovin

 

Kmetije

Domače mešalne naprave za uporabo predelanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja

Kmetije s prežvekovalci in drugimi vrstami (tveganje navzkrižnega krmljenja

Kmetije, ki kupujejo krmo v razsutem stanju

 

Trgovci

Skladišča in vmesno skladiščenje krme z visoko vsebnostjo beljakovin

Velik obseg trgovine s krmo v razsutem stanju

Trgovci s krmno mešanico, proizvedeno v tujini

 

Premične mešalne naprave

Mešalne naprave za proizvodnjo krme za prežvekovalce in neprežvekovalce

Mešalne naprave, za katere so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum

Mešalne naprave, ki vključujejo krmo z visoko vsebnostjo beljakovin

Mešalne naprave z velikim obsegom proizvedene krme

Mešalne naprave, ki jih uporablja večje število kmetij, vključno s kmetijami, ki imajo prežvekovalce

 

Prevozna sredstva

Vozila, ki se uporabljajo za prevoz predelanih živalskih beljakovin in krme

Vozila, za katera so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum

 

Namesto teh okvirnih prostorov in meril lahko države članice pošljejo Komisiji svojo oceno tveganja pred 31. marcem 2005.

Vzorčenje mora biti usmerjeno na serije ali primere, v katerih je najbolj verjetna navzkrižna kontaminacija s prepovedanimi predelanimi beljakovinami (prva serija po prevozu krme, ki vsebuje živalske beljakovine, prepovedane za to serijo, tehnične težave ali spremembe proizvodnih linij, spremembe skladiščnih prostorov ali silosov za snovi v razsutem stanju).

V letu 2005 se morajo države članice posvetiti analizi pulpe sladkorne pese in posamičnim uvoženim krmilom.

Najmanjše število inšpekcijskih nadzorov na leto v državi članici mora biti 10 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Najmanjše število uradnih vzorcev na leto v državi članici mora biti 20 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Do odobritve drugih ustreznih metod je treba za analizo vzorcev uporabljati mikroskopske identifikacije in ocene, kakor je opredeljeno v Direktivi Komisije 2003/126/ES z dne 23. decembra 2003 o analitski metodi za določanje sestavin živalskega izvora pri uradnem nadzoru krme (2). Vsakršno prisotnost prepovedanih sestavin živalskega izvora v krmi je treba obravnavati kot kršitev prepovedi krmljenja.

Rezultate programov nadzora je treba sporočiti Komisiji in pri tem uporabiti naslednje vzorce.

Povzetek pregledov v zvezi z omejitvami krmljenja s krmo živalskega izvora (krmljenje s prepovedanimi predelanimi živalskimi beljakovinami)

A.   Dokumentirani inšpekcijski nadzor

Faza

Število inšpekcijskih nadzorov, vključno s preverjanjem prisotnosti predelanih živalskih beljakovin

Število kršitev na podlagi pregleda dokumentov itd., in ne na podlagi laboratorijskega testiranja

Uvoz posamičnih krmil

 

 

Skladiščenje posamičnih krmil

 

 

Obrati za proizvodnjo krme

 

 

Domače mešalne naprave / premične mešalne naprave

 

 

Posredniki za krmo

 

 

Prevozna sredstva

 

 

Kmetije z neprežvekovalci

 

 

Kmetije s prežvekovalci

 

 

Drugo: …………………….

 

 


B.   Vzorčenje in testiranje posamičnih krmil ter krmnih mešanic zaradi predelanih živalskih beljakovin

Prostori

Število uradnih vzorcev, testiranih na živalske beljakovine

Število neustreznih vzorcev

Prisotnost predelanih živalskih beljakovin iz kopenskih živali

Prisotnost predelanih živalskih beljakovin iz rib

Posamična krmila

Krmna mešanica

Posamična krmila

Krmna mešanica

Posamična krmila

Krmna mešanica

za prežvekovalce

za neprežvekovalce

za prežvekovalce

za neprežvekovalce

za prežvekovalce

za neprežvekovalce

Ob uvozu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Obrati za proizvodnjo krme

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posredniki / skladiščenje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prevozna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Domače mešalne naprave / premične mešalne naprave

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Na kmetiji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugo: ………….

 

 

 

 

 

 

 

 

 


C.   Povzetek prepovedanih predelanih živalskih beljakovin v vzorcih krme, namenjene za prežvekovalce

 

Mesec odvzema vzorca

Vrsta, stopnja in izvor kontaminacije

Uporabljene sankcije (ali drugi ukrepi)

1

 

 

 

2

 

 

 

3

 

 

 

4

 

 

 

5

 

 

 

…

 

 

 

 

 

 

 


(1)   UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 214/2005 (UL L 37, 10.2.2005, str. 9).

(2)   UL L 339, 24.12.2003, str. 78.


PRILOGA IV

Posamezni rezultati vseh vzorcev (ustreznih in neustreznih) v zvezi z vsebnostjo bakra in cinka v krmni mešanici za prašiče

Vrsta krmne mešanice (živalske kategorije)

Elementi v sledovih (baker ali cink)

Najdena količina (mg/kg popolne krmne mešanice)

Razlog za prekoračitev največje vsebnosti (1)

Izvedeni ukrep

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.