|
9.3.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 62/22 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 2. marca 2005
o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2005 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES
(Besedilo velja za EGP)
(2005/187/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o določitvi načel izvajanja uradnega nadzora na področju prehrane živali (1) in zlasti njenega člena 22(3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Leta 2004 so države članice opredelile nekatere zadeve, primerne za usklajen program nadzora, ki ga je treba izvesti v letu 2005. |
|
(2) |
Čeprav določa Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2) največjo vsebnost aflatoksina B1 v krmi, ne obstajajo predpisi Skupnosti za druge mikotoksine, kakor so ohratoksin A, zearalenon, deoksinivalenol in fumonizini. Z zbiranjem podatkov o prisotnosti navedenih mikotoksinov na podlagi naključnega vzorčenja se lahko zagotovijo uporabni podatki za oceno stanja z namenom razvoja zakonodaje. Poleg tega so nekatera posamična krmila, kakor so žita in oljna semena, posebno izpostavljena kontaminaciji z mikotoksini med nabiranjem, skladiščenjem in prevozom. Ker se koncentracija mikotoksinov od leta do leta razlikuje, je primerno zbrati podatke zaporednih let za vse navedene mikotoksine. |
|
(3) |
Z antibiotiki, razen s kokcidiostatiki in histomonostatiki, se lahko trguje in se jih uporablja kot dodatke le do 31. decembra 2005. Prejšnji pregledi za ugotavljanje prisotnosti antibiotikov in kokcidiostatikov v nekaterih krmilih, pri katerih nekatere od navedenih snovi niso dovoljene, pokažejo, da se še vedno pojavljajo tovrstne kršitve. Pogostnost takih ugotovitev in občutljivosti zadeve opravičujeta nadaljevanje pregledov. |
|
(4) |
Pomembno je zagotoviti, da se omejitve uporabe posamičnih krmil živalskega izvora v krmi, kakor določa ustrezna zakonodaja Skupnosti, dejansko izvajajo. |
|
(5) |
Primerno je zagotoviti, da vrednosti bakra in cinka v sledovih, ki so vsebovane v krmni mešanici za prašiče, ne presegajo zgornje mejne vrednosti, določene z Uredbo (ES) št. 1334/2003 z dne 25. julija 2003 o spremembi pogojev za dovoljenje več dodatkov v krmi, ki spadajo v skupino elementov v sledovih (3). |
|
(6) |
Ukrepi, predvideni v tem priporočilu, so skladni z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali – |
PRIPOROČA:
|
1. |
Priporoča se, da države članice v letu 2005 izvedejo usklajen program nadzora, katerega namen je preveriti:
|
|
2. |
Priporoča se, da države članice vključijo rezultate usklajenega programa nadzora, predvidenega v odstavku 1, v posebno poglavje v letnem poročilu o inšpekcijskih dejavnostih, ki ga je treba do 1. aprila 2006 predložiti v skladu s členom 22(2) Direktive 95/53/ES in najnovejšo različico usklajenega vzorca za poročanje. |
V Bruslju, 2. marca 2005
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/46/ES (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).
(2) UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/100/ES (UL L 285, 1.11.2003, str. 33).
(3) UL L 187, 26.7.2003, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2003 (UL L 317, 2.12.2003, str. 22).
PRILOGA I
Koncentracija mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola in fumonizinov) v krmi
Posamezni rezultati vseh testiranih vzorcev; vzorec za poročanje, kakor je naveden v odstavku 1(a)
|
Krma |
Vzorčenje (naključno ali ciljno) |
Vrsta in koncentracija mikotoksinov (μg/kg pri krmi z deležem vlage 12 %) |
|||||
|
Vrsta |
Država porekla |
Aflatoksin B1 |
Ohratoksin A |
Zearalenon |
Deoksinivalenol |
Fumonizini (1) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pristojni organ mora navesti tudi:
|
— |
ukrepe, ki so bili izvedeni ob prekoračitvi zgornje mejne vrednosti aflatoksina B1; |
|
— |
uporabljene analizne metode; |
|
— |
meje zaznavnosti. |
(1) Koncentracija fumonizinov zajema vse fumonizine B1, B2 in B3.
PRILOGA II
Prisotnost nekaterih zdravilnih učinkovin, ki niso dovoljene kot krmni dodatki
Nekateri antibiotiki, kokcidiostatiki in druge zdravilne učinkovine so lahko zakonito prisotni kot dodatki v premiksih in krmnih mešanicah za nekatere vrste in kategorije živali, kadar izpolnjujejo zahteve člena 10 Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (1).
Prisotnost nedovoljenih zdravilnih učinkovin v krmi pomeni kršitev.
Zdravilne učinkovine, ki so predmet nadzora, je treba izbrati izmed naslednjih snovi:
|
1. |
Zdravilnih učinkovin, ki so dovoljene kot krmni dodatki le za nekatere živalske vrste ali kategorije:
|
|
2. |
Zdravilnih učinkovin, ki niso več dovoljene kot krmni dodatki:
|
|
3. |
Zdravilnih učinkovin, ki niso bile nikoli dovoljene kot krmni dodatki:
|
(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.
(1) Razlog za prisotnost nedovoljene snovi v krmi, kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.
PRILOGA III
Omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora
Ne glede na člene 3 do 13 in 15 Direktive 95/53/ES bi morale države članice v letu 2005 izvesti usklajen program nadzora, da bi ugotovile, ali so bile omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora upoštevane.
Zlasti zato, da bi zagotovili učinkovito izvajanje prepovedi krmljenja nekaterih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, kakor določa Priloga IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o pravilih za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1), morajo države članice izvajati poseben program nadzora, ki temelji na ciljnih preverjanjih. V skladu s členom 4 Direktive 95/53/ES mora navedeni program nadzora temeljiti na strategiji, ki izhaja iz tveganj ter vključuje vse proizvodne faze in vse vrste prostorov, v katerih krmo proizvajajo, z njo rokujejo in upravljajo. Države članice morajo posebno pozornost usmeriti na opredelitev meril, ki so lahko povezana s tveganjem. Ponder, določen za vsako merilo, mora biti sorazmeren s tveganjem. Pogostnost inšpekcijskega nadzora in število vzorcev, analiziranih v prostorih, se mora ujemati z vsoto ponderjev, ki so določeni za navedene prostore.
Pri oblikovanju programa nadzora je treba upoštevati naslednje okvirne prostore in merila:
|
Prostori |
Merila |
Ponder |
|
Obrati za proizvodnjo krme |
Obrati za proizvodnjo krme z dvojno proizvodno linijo za krmno mešanico za prežvekovalce in krmno mešanico za neprežvekovalce z vsebnostjo prepovedanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja Obrati za proizvodnjo krme, za katere so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum Obrati za proizvodnjo krme z velikim obsegom uvožene krme z visoko vsebnostjo beljakovin, kakor so ribja moka, sojina moka, koruzna moka z glutenom in beljakovinski koncentrati Obrati za proizvodnjo krme z velikim obsegom proizvedene krmne mešanice Tveganje navzkrižne kontaminacije, ki je posledica notranjih operativnih postopkov (določitev silosov, preverjanje dejanske ločenosti proizvodnih linij, nadzor sestavin, notranjega laboratorija, postopkov vzorčenja) |
|
|
Mejne kontrolne točke in druge vstopne točke v Skupnost |
Velik/majhen obseg uvoza krme Krma z visoko vsebnostjo beljakovin |
|
|
Kmetije |
Domače mešalne naprave za uporabo predelanih živalskih beljakovin, ki so predmet odstopanja Kmetije s prežvekovalci in drugimi vrstami (tveganje navzkrižnega krmljenja Kmetije, ki kupujejo krmo v razsutem stanju |
|
|
Trgovci |
Skladišča in vmesno skladiščenje krme z visoko vsebnostjo beljakovin Velik obseg trgovine s krmo v razsutem stanju Trgovci s krmno mešanico, proizvedeno v tujini |
|
|
Premične mešalne naprave |
Mešalne naprave za proizvodnjo krme za prežvekovalce in neprežvekovalce Mešalne naprave, za katere so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum Mešalne naprave, ki vključujejo krmo z visoko vsebnostjo beljakovin Mešalne naprave z velikim obsegom proizvedene krme Mešalne naprave, ki jih uporablja večje število kmetij, vključno s kmetijami, ki imajo prežvekovalce |
|
|
Prevozna sredstva |
Vozila, ki se uporabljajo za prevoz predelanih živalskih beljakovin in krme Vozila, za katera so že ugotovili kršitve ali zanje obstaja tak sum |
|
Namesto teh okvirnih prostorov in meril lahko države članice pošljejo Komisiji svojo oceno tveganja pred 31. marcem 2005.
Vzorčenje mora biti usmerjeno na serije ali primere, v katerih je najbolj verjetna navzkrižna kontaminacija s prepovedanimi predelanimi beljakovinami (prva serija po prevozu krme, ki vsebuje živalske beljakovine, prepovedane za to serijo, tehnične težave ali spremembe proizvodnih linij, spremembe skladiščnih prostorov ali silosov za snovi v razsutem stanju).
V letu 2005 se morajo države članice posvetiti analizi pulpe sladkorne pese in posamičnim uvoženim krmilom.
Najmanjše število inšpekcijskih nadzorov na leto v državi članici mora biti 10 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Najmanjše število uradnih vzorcev na leto v državi članici mora biti 20 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Do odobritve drugih ustreznih metod je treba za analizo vzorcev uporabljati mikroskopske identifikacije in ocene, kakor je opredeljeno v Direktivi Komisije 2003/126/ES z dne 23. decembra 2003 o analitski metodi za določanje sestavin živalskega izvora pri uradnem nadzoru krme (2). Vsakršno prisotnost prepovedanih sestavin živalskega izvora v krmi je treba obravnavati kot kršitev prepovedi krmljenja.
Rezultate programov nadzora je treba sporočiti Komisiji in pri tem uporabiti naslednje vzorce.
Povzetek pregledov v zvezi z omejitvami krmljenja s krmo živalskega izvora (krmljenje s prepovedanimi predelanimi živalskimi beljakovinami)
A. Dokumentirani inšpekcijski nadzor
|
Faza |
Število inšpekcijskih nadzorov, vključno s preverjanjem prisotnosti predelanih živalskih beljakovin |
Število kršitev na podlagi pregleda dokumentov itd., in ne na podlagi laboratorijskega testiranja |
|
Uvoz posamičnih krmil |
|
|
|
Skladiščenje posamičnih krmil |
|
|
|
Obrati za proizvodnjo krme |
|
|
|
Domače mešalne naprave / premične mešalne naprave |
|
|
|
Posredniki za krmo |
|
|
|
Prevozna sredstva |
|
|
|
Kmetije z neprežvekovalci |
|
|
|
Kmetije s prežvekovalci |
|
|
|
Drugo: ……………………. |
|
|
B. Vzorčenje in testiranje posamičnih krmil ter krmnih mešanic zaradi predelanih živalskih beljakovin
|
Prostori |
Število uradnih vzorcev, testiranih na živalske beljakovine |
Število neustreznih vzorcev |
|||||||
|
Prisotnost predelanih živalskih beljakovin iz kopenskih živali |
Prisotnost predelanih živalskih beljakovin iz rib |
||||||||
|
Posamična krmila |
Krmna mešanica |
Posamična krmila |
Krmna mešanica |
Posamična krmila |
Krmna mešanica |
||||
|
za prežvekovalce |
za neprežvekovalce |
za prežvekovalce |
za neprežvekovalce |
za prežvekovalce |
za neprežvekovalce |
||||
|
Ob uvozu |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Obrati za proizvodnjo krme |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posredniki / skladiščenje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prevozna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Domače mešalne naprave / premične mešalne naprave |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na kmetiji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo: …………. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C. Povzetek prepovedanih predelanih živalskih beljakovin v vzorcih krme, namenjene za prežvekovalce
|
|
Mesec odvzema vzorca |
Vrsta, stopnja in izvor kontaminacije |
Uporabljene sankcije (ali drugi ukrepi) |
|
1 |
|
|
|
|
2 |
|
|
|
|
3 |
|
|
|
|
4 |
|
|
|
|
5 |
|
|
|
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
|
(1) UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 214/2005 (UL L 37, 10.2.2005, str. 9).
PRILOGA IV
Posamezni rezultati vseh vzorcev (ustreznih in neustreznih) v zvezi z vsebnostjo bakra in cinka v krmni mešanici za prašiče
|
Vrsta krmne mešanice (živalske kategorije) |
Elementi v sledovih (baker ali cink) |
Najdena količina (mg/kg popolne krmne mešanice) |
Razlog za prekoračitev največje vsebnosti (1) |
Izvedeni ukrep |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(1) Kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.