EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 26.11.2024
COM(2024) 720 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Latvije
EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 26.11.2024
COM(2024) 720 final
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Latvije
Priporočilo
PRIPOROČILO SVETA
o potrditvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Latvije
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 121 Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/1263 in zlasti člena 17 Uredbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
SPLOŠNE UGOTOVITVE
30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru 1 skupaj s spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem 2 in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic 3 . Cilj okvira je zagotoviti vzdržnost javnega dolga ter trajnostno in vključujočo rast z reformami in naložbami. Okvir spodbuja nacionalno odgovornost in je usmerjen srednjeročno ob učinkovitem in doslednem izvrševanju pravil.
V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotovitev, da se bo dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotovitev izvajanja reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov 4 , ki dejansko določa proračunsko omejitev za trajanje načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od rednega trajanja zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo država članica obravnavala skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.
Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.
Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje fiskalnega prilagoditvenega obdobja.
UGOTOVITVE V ZVEZI Z NACIONALNIM SREDNJEROČNIM FISKALNO-STRUKTURNIM NAČRTOM LATVIJE
Latvija je Svetu in Komisiji 15. oktobra 2024 predložila nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Načrt je bil po dogovoru s Komisijo glede na razloge, ki jih je podala Latvija, predložen po podaljšanju roka, določenega v členu 36 Uredbe (EU) 2024/1263.
Postopek pred predložitvijo načrta
Latvija je pred predložitvijo načrta zaprosila za tehnične informacije 5 , ki jih je Komisija zagotovila 21. junija 2024 in objavila 15. oktobra 2024 6 . Tehnične informacije določajo raven primarnega strukturnega salda v letu 2028, ki je potrebna, da se zagotovi, da se primanjkljaj sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 3 % BDP ter da se dolg sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 60 % BDP, tudi ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po koncu štiriletnega prilagoditvenega obdobja. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. Tehnične informacije so bile pripravljene in posredovane državam članicam na podlagi dveh scenarijev: scenarija, ki vključuje skladnost z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj 7 , v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2024/126, in scenarija brez tega zaščitnega ukrepa. Tehnične informacije za Latvijo določajo, da bi moral primarni strukturni saldo, da bi bil skladen z veljavnimi fiskalnimi pravili v štiriletnem prilagoditvenem obdobju, ter ob upoštevanju predpostavk Komisije, ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028; scenarij brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj) znašati vsaj –1,3 % BDP, kot je navedeno v spodnji tabeli. Za informacijo, če upoštevamo tudi zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj, bi moral primarni strukturni saldo ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) znašati vsaj –0,1 % BDP. Vendar zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj ni zahteva za Latvijo, ki je upravičena do tehničnih informacij.
Tabela 1: Tehnične informacije, ki jih je Komisija posredovala Latviji
|
Zadnje leto prilagoditvenega obdobja |
2028 |
|
Najnižja vrednost primarnega strukturnega salda (v % BDP), scenarij brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj |
–1,3 |
|
Zgolj informativno: Najnižja vrednost primarnega strukturnega salda (v % BDP), scenarij z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj |
–0,1 |
Vir: izračuni Komisije.
Latvija je septembra 2024 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. Dialog je bil osredotočen na pot gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je predvidela Latvija, in njene temeljne predpostavke (zlasti potencialni BDP in obrestne mere), pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.
Septembra 2024 je Latvija v skladu s členom 11(3) in členom 36(1), točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263 glede na informacije, ki jih je Latvija predložila v svojem načrtu, poročala, da se je posvetovala s socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki, vključno z Združenjem organizacij delodajalcev, Konfederacijo svobodnih sindikatov ter Združenjem lokalnih in regionalnih organov. Glede na informacije, ki jih je Latvija predložila v svojem načrtu, je bilo srečanje osredotočeno na to, kako namerava Latvija obravnavati specifična priporočila za državo in skupne prednostne naloge EU, s posebnim poudarkom na davčni politiki, izobraževanju in zdravstvenem varstvu.
Svet za fiskalno disciplino (latvijska neodvisna fiskalna institucija) je junija 2024 potrdil makroekonomsko napoved, na kateri temelji srednjeročni proračunski okvir za obdobje 2024–2028, pri čemer je potrdil, da je makroekonomska napoved, ki jo je predstavilo ministrstvo za finance, na splošno preudarna in odraža dejanska gospodarska gibanja. Svet za fiskalno disciplino je oktobra podal mnenje o srednjeročnem proračunskem okviru za obdobje 2025–2028, proračunu za leto 2025 in srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu. Ugotovil je, da so bili za fiskalne napovedi za leto 2024 in pripravo proračuna za leto 2025 sicer uporabljeni posodobljeni nacionalni javnofinančni podatki, vendar makroekonomska napoved, potrjena junija letos, ni bila revidirana, zato v njej niso bili upoštevani rezultati obsežne revizije in najnovejši gospodarski trendi. Hkrati je Svet za fiskalno disciplino priznal, da je fiskalna usmeritev srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta skladna s pogoji iz Uredbe 2024/1263 (tehnične informacije Komisije).
Drugi povezani postopki
Latvija je 15. oktobra predložila osnutek proračunskega načrta za leto 2025. Komisija je [26. novembra 2024] sprejela mnenje o osnutku proračunskega načrta 8 .
Svet je 21. oktobra 2024 na Latvijo naslovil vrsto specifičnih priporočil za državo v okviru evropskega semestra 9 .
POVZETEK NAČRTA IN KOMISIJINA OCENA NAČRTA
Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:
Ozadje: makroekonomski in fiskalni položaj ter obeti
Gospodarska aktivnost v Latviji se je v letu 2023 zaradi naložb in javnofinančnih odhodkov povečala za 1,7 %. V skladu z jesensko napovedjo Evropske komisije 2024 naj bi gospodarstvo v letu 2024 zaradi šibke zasebne potrošnje in naložb ter kljub močni javni potrošnji stagniralo. V letu 2025 naj bi se realni BDP povečal za 1 %, v letu 2026 pa za 2,1 %, saj se pričakuje povečanje zasebne potrošnje in naložb. V letu 2026 naj bi se povečal tudi izvoz. V obdobju, ki ga zajema napoved (tj. 2024–2026), naj bi se potencialna rast BDP v Latviji po zmanjšanju v letu 2024 povečala na 1,5 % v letu 2026. Stopnja brezposelnosti je v letu 2023 znašala 6,6 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 6,7 % v letu 2024, 6,7 % v letu 2025 in 6,5 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala z 9,1 % v letu 2023 na 1,2 % v letu 2024 ter dosegla 2,2 % v letu 2025 in 2,2 % v letu 2026.
Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država Latvije v letu 2023 znašal 2,4 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi v letu 2024 dosegel 2,8 % BDP in se v letu 2025 povečal na 3,2 % ter, ob predpostavki nespremenjenih politik, v letu 2026 ostal pri 3,2 %. Jesenska napoved Evropske komisije 2024 vključuje predlog proračuna Latvije za leto 2025, ki ga je vlada oktobra predložila nacionalnemu parlamentu. Dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 45,0 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi se delež dolga konec leta 2024 povečal na 48,1 % BDP. Konec leta 2025 naj bi se dodatno povečal na 50,3 % BDP, konec leta 2026 pa na 51,6 %. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnih načrtov niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.
Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne makroekonomske predpostavke v načrtu
Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Latvije zajema obdobje 2025–2028 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.
Načrt vključuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263. V nasprotju s Smernicami za države članice o zahtevah po informacijah za srednjeročne fiskalno-strukturne načrte in letnimi poročili o napredku, objavljenimi v Uradnem listu 21. junija 2024, načrt ne vsebuje tabel 7c in 7d. Vendar te tabele niso bistvene za oceno načrta Latvije.
Načrt vsebuje zavezo Latvije glede poti gibanja očiščenih odhodkov, navedeno v tabeli 2, ki ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 4,1 % v letih 2025–2028. Tehnične informacije (ob predpostavki linearne prilagoditvene poti) so skladne s povprečno rastjo očiščenih odhodkov v višini 3,7 % v prilagoditvenem obdobju (2025–2028). Pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Latvija zavezala v načrtu, naj bi po poročanju ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) privedla do primarnega strukturnega salda v višini –1,3 % BDP. To ustreza najnižji ravni primarnega strukturnega salda v višini –1,3 % BDP v letu 2028, ki jo je Komisija 21. junija 2024 posredovala v tehničnih informacijah 10 . V načrtu je predpostavljeno, da se bo potencialna rast BDP v letu 2025 zmanjšala na 2,1 % (z 2,2 % v letu 2024), nato pa se bo v letu 2028 zmanjšala na 0,9 %. Poleg tega se v načrtu pričakuje, da bo deflator BDP v prilagoditvenem obdobju (2025–2028) ostal stabilen pri 2,5 %.
Tabela 2: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Latvije
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
Povprečje v obdobju veljavnosti načrta 2025–2028 |
|
|
Rast očiščenih odhodkov
|
9,1 |
5,9 |
3,6 |
3,4 |
3,3 |
4,1 |
|
Rast očiščenih odhodkov
|
9,1 |
15,5 |
19,7 |
23,8 |
27,9 |
ni relevantno |
|
Potencialna rast BDP (v %) |
2,2 |
2,1 |
1,2 |
0,9 |
0,9 |
1,3 |
|
Inflacija (deflator BDP) (v %) |
2,4 |
2,5 |
2,5 |
2,5 |
2,5 |
2,5 |
Vir: srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Latvije in izračuni Komisije.
Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za dolg sektorja država
Če bi se uresničile pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Latvija zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom postopno povečal s 45,8 % BDP v letu 2024 na 50,8 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028), kot je razvidno iz naslednje tabele. Po prilagoditvi naj bi se delež dolga v srednjeročnem obdobju (tj. do leta 2038) v skladu z načrtom postopno povečeval in do leta 2038 dosegel 59,9 %.
Tabela 3: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Latvije
|
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2038 |
|
|
Javni dolg (v % BDP) |
43,6 |
45,8 |
47,5 |
48,5 |
49,7 |
50,8 |
59,9 |
|
Javnofinančni saldo (v % BDP) |
–2,2 |
–2,6 |
–2,9 |
–2,9 |
–2,9 |
–2,9 |
–2,9 |
Vir: srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Latvije.
V skladu z načrtom bi torej dolg sektorja država srednjeročno ostal pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.
Posledice zavez glede očiščenih odhodkov v načrtu za saldo sektorja država
Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi primanjkljaj sektorja država v prilagoditvenem obdobju ostal na ravni 2,9 % BDP letno. V skladu z načrtom torej saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2028) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP. Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2038) ne bi presegel 3 % BDP, temveč bi ostal tik pod referenčno vrednostjo primanjkljaja. Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.
Makroekonomske predpostavke v načrtu
Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Latviji 21. junija 2024. V načrtu so zlasti uporabljene različne predpostavke za šest spremenljivk, in sicer izhodiščni položaj (primarni strukturni saldo, potencialna rast BDP, dejanska rast BDP, nominalna implicitna obrestna mera za dolg, prilagoditev stanj in tokov ter rast deflatorja BDP). Te razlike je treba skrbno oceniti, zlasti ker je povprečna rast očiščenih odhodkov v načrtu višja, kot izhaja iz tehničnih informacij.
V nadaljevanju so navedene razlike z najznatnejšim učinkom na povprečno rast očiščenih odhodkov, skupaj z oceno posameznih razlik v predpostavkah, ki so obravnavane ločeno.
V načrtu je predvideno, da bo prvotni primarni strukturni proračunski saldo v letu 2024 znašal –0,8 % BDP, kar je za 0,6 odstotne točke več od primarnega strukturnega salda v višini –1,4 % BDP, predvidenega v tehničnih informacijah z dne 21. junija 2024, in za 0,7 odstotne točke več kot v jesenski napovedi Evropske komisije 2024. To prispeva k višji povprečni rasti očiščenih odhodkov v prilagoditvenem obdobju kot v skladu s predpostavkami Komisije.
Boljši fiskalni položaj v letu 2024 odraža predpostavke iz načrta o:
nižjem nominalnem primanjkljaju. Predpostavke iz načrta v zvezi s posodobljenimi proračunskimi odhodki in višjimi nedavčnimi prihodki so v skladu z jesensko napovedjo Evropske komisije 2024, medtem ko se zdijo predpostavke o davčnih prihodkih v letu 2024 optimistične;
slabšem cikličnem položaju gospodarstva. Predpostavka iz načrta o višji potencialni rasti BDP v letu 2024 ni skladna s skupnim okvirom za analizo vzdržnosti dolga, popravek dejanske rasti BDP v letu 2024 navzdol ter predpostavke o realni in potencialni rasti BDP od leta 2025 naprej pa so skladni;
višjih plačilih obresti. Predpostavke iz načrta o višji nominalni implicitni obrestni meri temeljijo na novejši oceni nacionalnih organov in so skladne z jesensko napovedjo Evropske komisije 2024.
Na splošno so predpostavke iz načrta v zvezi z izboljšanjem izhodiščnega položaja v letu 2024, ki niso ustrezno utemeljene, uravnotežene s predpostavkami v skladu s skupnim okvirom za analizo vzdržnosti dolga, ki se uporablja od leta 2025 naprej. Preostalo razlike nimajo znatnega učinka na povprečno rast očiščenih odhodkov v primerjavi s predpostavkami Komisije. To pomeni, da je razliko med potjo gibanja očiščenih odhodkov v načrtu in tehničnimi informacijami mogoče pojasniti z razlikami v predpostavkah, ki se na splošno lahko sprejmejo. Na podlagi te ocene načrt izpolnjuje zahtevo iz člena 13, točka (b), Uredbe (EU) 2024/1263. Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti s potjo gibanja očiščenih odhodkov.
Fiskalna strategija načrta
V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov izpolnjevale tako z ukrepi v zvezi z odhodki kot z diskrecijskimi ukrepi na strani prihodkov. Na strani prihodkov diskrecijski ukrepi vključujejo revizije obdavčitve dela od leta 2025, zlasti revizijo stopenj dohodnine navzgor ter povečanje in horizontalno uporabo neobdavčljivega dohodka. Ker imajo ti ukrepi na strani prihodkov negativen fiskalni učinek, je vlada predlagala: davek na nepričakovani dobiček bank od leta 2025; prenos ene odstotne točke pokojninskih prispevkov, obračunanih na zasluženi dohodek, z naložbene na državno pokojnino, ter druge izravnalne ukrepe, vključno z revizijo trošarinskih stopenj navzgor za različne skupine izdelkov in zvišanjem davčnih stopenj za osebna in službena vozila. Na strani odhodkov so diskrecijski ukrepi za povečanje odhodkov, namenjeni predvsem krepitvi notranje in zunanje varnosti, vključno z zmogljivostjo služb za notranjo varnost (vključno s povečanjem plač), kibernetsko varnostjo, nakupom streliva in individualne opreme ter vojaško podporo Ukrajini in podporo ukrajinskim civilistom v Latviji. Ukrepi za zmanjšanje odhodkov vključujejo omejitev rasti plač v javnem sektorju, zmanjšanje odhodkov za blago in storitve na sektorskih ministrstvih, revizijo občinskih odhodkov za plače in naložbe ter revizijo odhodkov za podjetja, vključena v sektor država. Opredelitev ukrepov politike, ki naj bi bili sprejeti, se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih. Ostajajo nekatera tveganja v zvezi z izvajanjem okvirne fiskalne strategije v načrtu. Izhajajo iz fiskalnega učinka nekaterih diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, ki je nižji od pričakovanega, in vse večjih potreb po izdatkih za obrambo, zaradi česar bodo morda potrebni nadaljnji diskrecijski ukrepi na strani prihodkov ali omejevanje odhodkov. Osnutek proračunskega načrta za leto 2025 določa ukrepe politike, s katerimi bo dosežena zaveza glede očiščenih odhodkov 11 .
Reforme in predvidene naložbe v načrtu v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter za obravnavanje skupnih prednostnih nalog Unije
V načrtu so opisane namere politike v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. Načrt vključuje več kot 130 reform in naložb za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU, od katerih jih več kot 40 prejema finančno podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, več kot 50 pa iz skladov kohezijske politike.
Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt vključuje obsežen seznam ukrepov, razvrščenih v usmeritve politike, kot so na primer prehod na krožno gospodarstvo, izobraževanje in spretnosti, spodbujanje naložb, trajnostnost prometa in digitalna infrastruktura. Namen reform in naložb, vključenih v načrt, je obravnavati specifična priporočila za državo o spodbujanju prehoda na krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje virov iz leta 2024, o trajnostnem prometu iz let 2020 in 2019, o naložbah v zelene in digitalne spretnosti iz let 2024 in 2023, o digitalnih storitvah in infrastrukturi, vključno z regijami, iz let 2022, 2020 in 2019 ter o osredotočanju ekonomske politike, povezane z naložbami, na raziskave in inovacije v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu iz let 2023, 2022, 2020 in 2019. Ukrepi za podporo prednostni nalogi zelenega prehoda s spodbujanjem naložb, izboljšanjem energijske učinkovitosti in povečanjem deleža obnovljivih virov energije v končni porabi so vključeni v nacionalni energetski in podnebni načrt.
Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje obsežen seznam ukrepov, razvrščenih v več področij politike, kot so socialna zaščita in varnost, zdravstveno varstvo, izobraževanje in spretnosti, politika zaposlovanja, spodbujanje naložb in razpoložljivost stanovanj. Namen reform in naložb, vključenih v načrt, je obravnavati specifična priporočila za državo za izboljšanje ustreznosti socialne zaščite, vključno s pokojninami, dostopnostjo, odpornostjo, cenovno dostopnostjo in kakovostjo zdravstvenega varstva, kakovosti izobraževanja, zlasti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, za zagotavljanje spretnosti, potrebnih za trg dela, iz let 2024, 2023, 2022, 2020 in 2019, za izboljšanje udeležbe na trgu dela iz let 2024, 2019 in 2020, za spodbujanje naložb za inovacije in dostop do financiranja iz let 2024, 2023, 2022, 2020 in 2019 ter za povečanje zagotavljanja cenovno dostopnih in socialnih stanovanj iz leta 2019.
Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje sklop ukrepov za zmanjšanje odvisnosti države od fosilnih goriv, spodbujanje energijske učinkovitosti, uvajanje energije iz obnovljivih virov in zlasti dokončanje sinhronizacije njenega elektroenergetskega sistema z evropskim celinskim omrežjem, ki ga podpirata Instrument za povezovanje Evrope za energijo in mehanizem za okrevanje in odpornost. Ti ukrepi so vključeni v usmeritev politike o energiji in energijski učinkovitosti. Poleg tega je namen reform in naložb, vključenih v načrt, obravnavati specifična priporočila za državo za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije iz let 2024, 2023, 2022 in 2020, krepitev energetske infrastrukture in omrežij iz let 2022 in 2019, izboljšanje energijske učinkovitosti iz let 2023, 2022 in 2019 ter povečanje zanesljivosti oskrbe in nadaljevanje sinhronizacije z elektroenergetskim omrežjem Unije iz let 2023 in 2022.
Kar zadeva skupno prednostno nalogo obrambnih zmogljivosti, je v načrtu določena namera za razvoj sklopa ukrepov, povezanih z nacionalnimi oboroženimi silami, ki so namenjeni predvsem boju proti grožnjam državi in zagotavljanju zaščite civilnega prebivalstva.
Poleg tega načrt vključuje druge ukrepe politike, ki presegajo skupne prednostne naloge EU. V okviru usmeritve politike o davčni politiki so ukrepi namenjeni obravnavi specifičnih priporočil za državo za razširitev obdavčitve iz let 2024, 2023, 2022 in 2019, in sicer z zmanjšanjem davčnega bremena za zaposlene z nizkimi in srednjimi dohodki ter izboljšanjem plačevanja davkov in izpolnjevanja davčnih obveznosti. V okviru usmeritve politike o učinkovitosti javnega sektorja načrt vključuje ukrepe za obravnavanje specifičnega priporočila za državo za okrepitev odgovornosti in učinkovitosti javnega sektorja iz leta 2019, na primer reforme za izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti in občinskih podjetij ter preprečevanje nasprotij interesov, ki je vključeno v načrt za okrevanje in odpornost. Za obravnavo specifičnega priporočila za državo za izboljšanje poslovnega okolja iz leta 2024 načrt vključuje reforme za opredelitev in odpravo birokratskih ovir, zmanjšanje upravnega bremena za razvoj nepremičnin, nadzor trga v bančnem sektorju in posodobitev registra podjetij s podporo načrta za okrevanje in odpornost.
Načrt zagotavlja informacije o doslednosti in po potrebi dopolnjevanju s skladi kohezijske politike ter načrtom za okrevanje in odpornost Latvije. Načrt se ustrezno sklicuje na ukrepe, vključene v načrt za okrevanje in odpornost in program kohezijske politike, ter na različne vire financiranja. Načrt se sklicuje tudi na razmejitev in dopolnjevanje med različnimi viri financiranja.
Načrt vsebuje pregled potreb Latvije po javnih naložbah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU. Skupne potrebe po naložbah ustrezajo približno 15,5 milijarde EUR in zajemajo obdobje 2025–2028. Primeri potreb po naložbah, ki jih je Latvija opredelila kot podporo pravičnemu zelenemu prehodu in digitalni preobrazbi v skladu s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, vključujejo digitalizacijo in modernizacijo pristanišč v Rigi in Liepaji, trajnostni promet, energijsko učinkovitost stavb, proizvodnjo električne energije in toplote, digitalizacijo javne uprave, gospodarjenje z vodo in odpadno vodo ter obnovo degradiranih ekosistemov na kopenskih in morskih območjih, pri čemer skupne potrebe po naložbah znašajo 6,6 milijarde EUR. Latvija je v zvezi s skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, opredelila potrebe po naložbah v višini 3,9 milijarde EUR, na primer za obsežen večmodalni industrijski in logistični park v pristanišču Riga z železniško povezavo Rail Baltica, naložbe v ceste, podporo visokošolskemu izobraževanju, inovacije, raziskave in razvoj spretnosti ter izboljšanje ustreznosti socialne zaščite. Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, so v načrtu Latvije opredeljene naložbene potrebe v višini 2,9 milijarde EUR, ki vključujejo na primer vzpostavitev storitvenega terminala za odobalno vetrno polje v pristanišču Ventspils, naložbe v pristanišča Liepaja, Salacgriva in Roja, sinhronizacijo omrežij z evropskim celinskim elektroenergetskim omrežjem, modernizacijo podzemnega skladišča plina v Incukalnsu in naložbe v rešitve za shranjevanje električne energije v visokozmogljivih elektrarnah. Za povečanje obrambnih zmogljivosti so v latvijskem načrtu opredeljene potrebe po naložbah v višini 2,2 milijarde EUR, na primer za obnovo in izgradnjo zaklonišč, izgradnjo novih centrov za obvladovanje nesreč in razvoj infrastrukture za krepitev zmogljivosti za odzivanje služb na področju notranjih zadev, izboljšanje pomorske varnosti in obrambnih zmogljivosti v pristaniščih Riga, Liepaja in Ventspils ter za sklop ukrepov, ki jih morajo izvajati nacionalne oborožene sile.
Zaključek ocene Komisije
Na splošno Komisija meni, da načrt Latvije izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.
SPLOŠNI ZAKLJUČEK
Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Latviji priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu –
PRIPOROČA, da LATVIJA:
1.zagotovi, da rast očiščenih odhodkov ne preseže najvišjih vrednosti, določenih v Prilogi I k temu priporočilu.
Svet poleg tega poziva Latvijo, naj zagotovi izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, ter obravnava skupne prednostne naloge Unije.
PRILOGA I
Najvišje stopnje rasti očiščenih odhodkov
(letne in skupne stopnje rasti)
LATVIJA
|
Leto |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
|
|
Stopnje rasti (%) |
letne |
5,9 |
3,6 |
3,4 |
3,3 |
|
skupaj* |
15,5 |
19,7 |
23,8 |
27,9 |
|
* Skupne stopnje rasti se izračunajo glede na izhodiščno leto [2023].
V Strasbourgu,
Za Svet
predsednik