<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.7-->
  <head>
    <title>2023-02-202302C102202006490-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0649-20-202207752-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="17/02/2023 11:52:58" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="tymPlF/uclmlHCTtZts8h0SNx/XrM00TFXwRWQ5PP/ep4gDGuKeieX75C25tx88zhv3GMj8KpOgRfXCT1s2AoksT/BanLxblhOQh3CXiRTOrrWQugxYOBYbtfjzZlc8RCxR8NBBeD+6TKr+811tvu+7WEhAcfCjAYsoaN2Ienxc=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0649" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2020" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 12/09/2022 10:51:57" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="22fe3dc318ee4ab7b4f47ff60d5ea6d9" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0649" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="PV" name="NatureAff"/>
    <meta content="PV" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi P. Pikamäeja – Združene zadeve C‑649/20 P, C‑658/20 P in C‑662/20 P</div>
      <div id="rId21" style="default">Španija in drugi/Komisija</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      PRIITA PIKAMÄEJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 29. septembra 2022 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>) 
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Združene zadeve C‑649/20 P, C‑658/20 P in C‑662/20 P
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Kraljevina Španija (C‑649/20 P),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      Lico Leasing SA in
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Pequeños y Medianos Astilleros Sociedad de Reconversión SA (C‑658/20 P)
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      Evropski komisiji (C‑649/20 P in C‑658/20 P)
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-10" title="page-1">
      in
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-11" title="page-1">
      Caixabank SA
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-12" title="page-1">
      in druge stranke,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-13" title="page-1">
      Bankia SA
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-14" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-15" title="page-1">
      Evropski komisiji
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-16" title="page-1">
      (C‑662/20 P)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-17" title="page-1">
      „Pritožbe – Državne pomoči – Člen 107(1) PDEU – Državna pomoč, ki so jo španske oblasti dodelile nekaterim gospodarskim interesnim združenjem (GIZ) in njihovim vlagateljem ‐ Davčna shema, ki se uporabi za določene dogovore o finančnem najemu za nakup plovil (davčni sistem poslovnega najema) – Selektivnost – Vračilo pomoči – Posredna ugodnost“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predmet teh združenih zadev so pritožbe, ki so jih vložili Kraljevina Španija (zadeva C‑649/20 P), družbi Lico Leasing SA in Pequeños y Medianos Astilleros Sociedad de Reconversión SA (v nadaljevanju: PYMAR) (zadeva C‑658/20 P) ter družba Caixabank SA in drugi (zadeva C‑662/20 P) zoper sodbo Splošnega sodišče Evropske unije z dne 23. septembra 2020, Španija in drugi/Komisija (T‑515/13 RENV in T‑719/13 RENV, EU:T:2020:434) (v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Splošno sodišče zavrnilo tožbo Kraljevine Španije za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije 2014/200/EU z dne 17. julija 2013 o shemi pomoči SA.21233 C/11 (ex NN/11, ex CP 137/06), ki jo izvaja Španija – Davčna shema, ki se uporablja za določene dogovore o finančnem najemu, znana tudi kot španski sistem poslovnega najema (v nadaljevanju: sporni sklep) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>), ter tožbo družb Lico Leasing in PYMAR, s katero sta predlagali, primarno, razglasitev ničnosti tega sklepa, podredno, razglasitev ničnosti odredbe o vračilu državne pomoči in, še bolj podredno, razglasitev ničnosti odredbe o vračilu v delu, ki se nanaša na izračun zneska nezdružljive pomoči, ki jo je treba vrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je zdaj že drugič pozvano, naj preuči to špansko davčno shemo, ki je od leta 2013 predmet prave sodne sage pred sodišči Unije in ki ima posebno obliko, saj je njeno izvajanje odvisno od izvajanja široke diskrecijske pravice davčne uprave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z zahtevo Sodišča se ti sklepni predlogi osredotočajo na pritožbene razloge, s katerimi se postavljajo zelo zapletena pravna vprašanja, ki so pomembna za uporabo pravil o državnih pomočeh, in sicer glede metode analize selektivnosti in razlage sodne prakse v zvezi s posredno prednostjo za namene določitve zneska pomoči, ki jo je treba izterjati od neposrednih prejemnikov te pomoči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropska komisija je po prejemu pritožb v zvezi s tem, da se je s španskim sistemom poslovnega najema, kot se je uporabljal za nekatere dogovore o finančnem najemu za nakup plovil (v nadaljevanju: ŠSPN), podjetjem za pomorske prevoze omogočalo, da ladje, zgrajene v španskih ladjedelnicah, kupijo po ceni, ki je znižana za od 20 % do 30 %, s Sklepom C(2011) 4494 final z dne 29. junija 2011 začela formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je med tem postopkom ugotovila, da se je ŠSPN vse do izdaje tega sklepa uporabljal za transakcije, pri katerih je šlo za to, da so ladjedelnice gradile ladje, ki so jih kupila podjetja za pomorske prevoze, te transakcije pa so bile financirane prek ad hoc pravne in finančne strukture, ki jo je vzpostavila banka. ŠSPN je za vsako naročilo ladje zajemal podjetje za pomorske prevoze, ladjedelnico, banko, lizinško družbo ter gospodarsko interesno združenje (v nadaljevanju: GIZ), ki so ga sestavljali banka in vlagatelji, ki so kupovali deleže v tem GIZ. To GIZ je ladjo od lizinške družbe zakupilo od začetka njene gradnje in jo nato dalo v zakup podjetju za pomorske prevoze na podlagi pogodbe o zakupu plovila brez posadke. GIZ se je zavezalo, da bo ob izteku lizinške pogodbe ladjo kupilo, podjetje za pomorske prevoze pa se je zavezalo, da jo bo kupilo ob izteku pogodbe o zakupu plovila brez posadke. V skladu s spornim sklepom je bil namen te davčne sheme pridobitev davčnih ugodnosti za vlagatelje, zbrane v okviru davčno preglednega GIZ, in prenos dela teh ugodnosti na podjetje za pomorske prevoze v obliki popusta na ceno ladje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je ugotovila, da se je s transakcijami, izvedenimi v okviru ŠSPN, kombiniralo pet ukrepov, določenih v več določbah Real Decreto Legislativo 4/2004, por el que se aprueba el texto refundido de la Ley del Impuesto sobre Sociedades (kraljeva zakonodajna uredba 4/2004 o potrditvi prenovitve zakona o davku od dohodkov pravnih oseb) z dne 5. marca 2004 (v nadaljevanju: TRLIS) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) in Real Decreto 1777/2004, por el que se aprueba el Reglamento del Impuesto sobre Sociedades (kraljeva uredba 1777/2004 o potrditvi uredbe o davku od dohodkov pravnih oseb) z dne 30. julija 2004 (v nadaljevanju: RIS) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>). Teh pet ukrepov je obsegalo i) pospešeno amortizacijo zakupljenih sredstev, določeno v členu 115(6) TRLIS; ii) diskrecijsko uporabo predčasne amortizacije zakupljenih sredstev, ki izhaja iz člena 48(4) in člena 115(11) TRLIS ter člena 49 RIS; iii) določbe v zvezi z GIZ; iv) sistem davka na tonažo iz členov od 124 do 128 TRLIS ter v) določbe člena 50(3) RIS.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 115(6) TRLIS se je pospešena amortizacija zakupljenega sredstva začela, ko je sredstvo postalo funkcionalno, torej šele po tem, ko je bilo navedeno sredstvo predano zakupniku in ko ga je ta začel uporabljati. Člen 115(11) TRLIS pa je določal, da je lahko ministrstvo za gospodarstvo in finance na uradno prošnjo zakupnika določilo, da se amortizacija začne prej. Člen 115(11) TRLIS je za to predčasno amortizacijo določal dva splošna pogoja. Posebni pogoji, ki so veljali za GIZ, so bili določeni v členu 48(4) TRLIS. Postopek odobritve iz člena 115(11) TRLIS je bil podrobneje določen v členu 49 RIS.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sistem davka na tonažo je bil leta 2002 v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet z dne 5. julija 1997 (UL 1997, C 205, str. 5), kakor so bile spremenjene 17. januarja 2004 (UL 2004, C 13, str. 3), z Odločbo Komisije C(2002) 582 final z dne 27. februarja 2002 o državni pomoči N 736/2001, ki jo izvaja Španija – Sistem obdavčitve družb za pomorski prevoz glede na tonažo (UL 2004, C 38, str. 4), odobren kot državna pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom. V okviru tega sistema se podjetja, ki so vpisana v enega od registrov podjetij za pomorske prevoze in ki so v ta namen pridobila odobritev davčnega organa, ne obdavčijo glede na dobiček in izgubo, temveč glede na tonažo. Španska zakonodaja GIZ omogoča, da se vpišejo v enega od teh registrov, čeprav niso podjetja za pomorske prevoze.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 125(2) TRLIS je določal poseben postopek za ladje, ki so ob prehodu na sistem obdavčitve po tonaži že bile kupljene, in rabljene ladje, ki so bile kupljene, ko je bilo podjetje že upravičeno do tega sistema. Morebitni kapitalski dobički so bili ob običajni uporabi navedenega sistema obdavčeni po sistemu obdavčitve po tonaži, obdavčitev kapitalskih dobičkov, čeprav je zapoznela, pa naj bi se izvedla, ko se ladja proda ali razgradi. Vendar je člen 50(3) RIS z odstopanjem od te določbe določal, da se za ladje, kadar so bile nabavljene ob uveljavljanju odkupne opcije v okviru lizinške pogodbe, ki so jo davčni organi predhodno odobrili, šteje, da gre za nove, nerabljene ladje v smislu člena 125(2) TRLIS, ne da bi se upoštevalo, da so že bile amortizirane, tako da morebitni kapitalski dobički niso bili obdavčeni. To odstopanje, ki Komisiji ni bilo priglašeno, se je uporabljalo le za posebne lizinške pogodbe, ki so jih davčni organi odobrili v okviru prošenj za uporabo predčasne amortizacije v skladu s členom 115(11) TRLIS, to je za ladje, ki so bile pred kratkim zgrajene in dane v zakup, kupljene s transakcijami v okviru ŠSPN in ki so bile, razen zgolj ene izjeme, zgrajene v španskih ladjedelnicah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">GIZ je z uporabo vseh teh ukrepov davčne ugodnosti pridobilo v dveh fazah. V prvi fazi se je predčasna in pospešena amortizacija ladje, ki je bila vzeta v lizing, uveljavljala na podlagi splošnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb, ki je povzročil znatne izgube za GIZ, te pa so se lahko zaradi davčne preglednosti GIZ odbile od lastnih dohodkov vlagateljev glede na njihov delež v GIZ. Medtem ko se ta predčasna in pospešena amortizacija cene ladje navadno pozneje izravna s povečanjem davkov, ki jih je treba plačati, kadar je ladja v celoti amortizirana ali prodana tako, da se ustvari dobiček, se je v drugi fazi davčni prihranek, ki je izhajal iz prenosa prvotnih izgub na vlagatelje, ohranil, ker je GIZ prešlo na sistem obdavčitve po tonaži, ki je omogočal popolno oprostitev dobička, ustvarjenega ob prodaji ladje podjetju za pomorske prevoze.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je, čeprav je ocenila, da je treba ŠSPN opredeliti kot „sistem“, vsakega od zadevnih ukrepov analizirala tudi posamično. S spornim sklepom je odločila, da med temi ukrepi tisti, ki izhajajo iz člena 115(11) TRLIS (v zvezi s predčasno amortizacijo zakupljenih sredstev), tisti, ki izhajajo iz uporabe sistema obdavčitve po tonaži za neupravičena podjetja, ladje ali dejavnosti, in tisti, ki izhajajo iz člena 50(3) RIS (v nadaljevanju: zadevni davčni ukrepi), pomenijo državno pomoč v korist GIZ in njihovih vlagateljev, ki jo je Kraljevina Španija nezakonito izvajala od 1. januarja 2002 v nasprotju s členom 108(3) PDEU. Komisija je razglasila, da zadevni davčni ukrepi niso združljivi z notranjim trgom, razen v delu, v katerem pomoč ustreza običajnemu tržnemu nadomestilu za posredovanje finančnih vlagateljev in v katerem se prenese na podjetja za pomorske prevoze, ki se lahko sklicujejo na določbe smernic za pomorski promet. Odločila je, da mora Kraljevina Španija to shemo pomoči odpraviti v delu, v katerem ni združljiva z notranjim trgom, in zagotoviti vračilo nezdružljive pomoči od vlagateljev GIZ, ki so jo prejeli, ne da bi jim bilo dopuščeno, da breme vračila prenesejo na druge osebe. Komisija je kljub temu odločila, da ni treba zagotoviti vračila pomoči, ki je bila dodeljena v okviru transakcij financiranja, v zvezi s katerimi so se pristojni nacionalni organi zavezali dodeliti ugodnosti ukrepov na podlagi pravno zavezujočega akta, sprejetega pred 30. aprilom 2007, kar je datum objave njene Odločbe z dne 20. decembra 2006 o shemi pomoči, ki jo je izvajala Francija na podlagi člena 39 CA Splošnega zakonika o davkih – Državna pomoč C46/2004 (prej NN65/2004) (2007/256/ES) (UL 2007, L 112, str. 41), v Uradnem listu Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred pritožbo in izpodbijana sodba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Španija na eni strani ter družbi Lico Leasing in PYMAR na drugi so v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 25. septembra 2013 in 30. decembra 2013 vložile ločeni tožbi za razglasitev ničnosti spornega sklepa. Zadevi sta bili združeni za izdajo sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je s sodbo z dne 17. decembra 2015, Španija in drugi/Komisija (T‑515/13 in T‑719/13, EU:T:2015:1004), sporni sklep razglasilo za ničen. Sodišče je nato na podlagi pritožbe Komisije s sodbo z dne 25. julija 2018, Komisija/Španija in drugi (C‑128/16 P, EU:C:2018:591; v nadaljevanju: sodba Komisija/Španija in drugi), razveljavilo to sodbo Splošnega sodišča, zadevo vrnilo v razsojanje temu sodišču, pridržalo odločitev o stroških in razsodilo, da intervenientke nosijo svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v sodbi, izdani po tej ponovni predložitvi zadeve, zavrnilo očitek, ki se je nanašal na napačno presojo selektivnosti ŠSPN, in v bistvu odločilo, da je obstoj široke diskrecijske pravice davčne uprave, da odobri predčasno amortizacijo, dovolj za to, da se ŠSPN kot celota opredeli kot selektiven. Splošno sodišče je zavrnilo tudi tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev načel, ki se uporabljajo za vračilo, zaradi metode izračuna nezdružljive pomoči, in ugotovilo, da Komisija ni storila napake, ko je odredila vračilo celotne pomoči od vlagateljev GIZ, čeprav je bil del ugodnosti prenesen na tretje osebe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je nato zavrnilo vse tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank in postopek pred Sodiščem </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Španija s pritožbo v zadevi C‑649/20 P Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi, dokončno odloči o sporu tako, da sporni sklep razglasi za ničen, in Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev plačila stroškov Kraljevini Španiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družbi Lico Leasing in PYMAR s pritožbo v zadevi C‑658/20 P Sodišču predlagata, naj izpodbijano sodbo razveljavi, sporni sklep razglasi za ničen in Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Caixabank in drugi predlagajo enako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija predlaga, naj se pritožba zavrne ter naj se družbam Lico Leasing in PYMAR ter Caixabank SA in drugim naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Caixabank in drugi s pritožbo v zadevi C‑662/20 P Sodišču predlagajo, naj izpodbijano sodbo razveljavi, razglasi ničnost spornega sklepa, zlasti člena 1(1) in, podredno, člena 4(1) tega sklepa, ter Komisiji naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Decal España SA, ki ji je bila s sklepom predsednika Sodišča z dne 2. avgusta 2021 dovoljena intervencija v podporo predlogom družbe Caixabank in drugih, predlaga enako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija predlaga, naj se pritožba zavrže kot nedopustna in, podredno, zavrne kot neutemeljena ter naj se družbi Caixabank in drugim ter družbi Decal España naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S sklepom predsednika Sodišča z dne 26. aprila 2022 so bile vse tri zadeve (C‑649/20 P, C‑658/20 P in C‑662/20 P) v skladu s členom 54 Poslovnika Sodišča združene za ustni postopek in izdajo sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Španija, družba Lico Leasing, družba Caixabank in drugi ter družba Decal España in Komisija so na obravnavi 15. junija 2022 ustno podali stališča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožba</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z zahtevo Sodišča se ti sklepni predlogi osredotočajo na pritožbeni razlog v zvezi s selektivnostjo zatrjevane pomoči (drugi pritožbeni razlog v zadevi C‑649/20 P, prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑658/20 P in prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑662/20 P) ter na določitev zneska pomoči, ki jo je treba vrniti (četrti pritožbeni razlog v zadevi C‑649/20 P, četrti pritožbeni razlog v zadevi C‑658/20 P in tretji pritožbeni razlog v zadevi C‑662/20 P).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi pritožbeni razlog v zadevi C‑649/20 P, prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑658/20 P in prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑662/20 P</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kratek povzetek trditev strank </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z drugim pritožbenim razlogom, ki ga Kraljevina Španija navaja v zadevi C‑649/20 P, ter s prvima pritožbenima razlogoma družb Lico Leasing in PYMAR v zadevi C‑658/20 P ter družbe Caixabank in drugih v zadevi C‑662/20 P se z več vidikov izpodbija analiza selektivnosti ŠSPN, ki je bila opravljena v izpodbijani sodbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija meni, da so ti pritožbeni razlogi nedopustni, ker naj bi se z njimi Sodišču predložil spor, katerega predmet je širši od tistega, o katerem je odločalo Splošno sodišče, saj naj pritožnice v tožbah na prvi stopnji ne bi nikoli zatrjevale, da je sporni sklep napačen, ker Komisija presoje selektivnosti ŠSPN ni izvedla z analizo v treh fazah, niti tega, da je Komisija storila napako, ker ni opredelila referenčnega okvira ali opravila primerjave z gospodarskimi subjekti, ki so v položaju, primerljivem s položajem upravičencev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je treba ta ugovor nedopustnosti zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav namreč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je pristojnost Sodišča v okviru pritožbe omejena na presojo pravne rešitve, podane glede razlogov, o katerih se je razpravljalo pred Splošnim sodiščem, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) iz prav tako ustaljene sodne prakse izhaja, da se pritožnik v pritožbi lahko sklicuje na razloge, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe in s katerimi izpodbija utemeljenost te sodbe s pravnega vidika (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob predpostavki, da se o zadevnih pritožbenih razlogih ni razpravljalo na prvi stopnji, je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v točkah od 87 do 102 izpodbijane sodbe obravnavalo vprašanje, ali je Komisija napačno uporabila pravo, ker ni izvedla analize v treh fazah. Kot bom podrobneje pojasnil v naslednjem oddelku teh sklepnih predlogov, je Splošno sodišče v okviru te preučitve v bistvu menilo, da se lahko omeji na preverjanje obstoja diskrecijske pravice davčne uprave, da izda dovoljenje za predčasno amortizacijo, saj je tak obstoj dovolj za to, da je ŠSPN kot celota selektiven. Iz tega izhaja, da zadevni pritožbeni razlogi izhajajo iz izpodbijane sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju teh preudarkov Sodišču predlagam, naj ugotovi, da so drugi pritožbeni razlog v zadevi C‑649/20 P, prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑658/20 P in prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑662/20 P dopustni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsebinska presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neobstoj analize v treh fazah </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, spomniti je treba, da je Splošno sodišče v točki 87 izpodbijane sodbe ugotovilo, da Komisija v spornem sklepu ni opravila analize v treh fazah, ki je potrebna za opredelitev pomoči kot selektivne, temveč je navedla, da je ŠSPN, obravnavan kot celota, selektiven, po eni strani zaradi diskrecijske pravice davčne uprave, da izda obvezno dovoljenje za predčasno amortizacijo na podlagi pogojev, ki so bili nenatančni, in po drugi strani zaradi dejstva, da je davčna uprava odobrila le transakcije, ki so temeljile na ŠSPN, za financiranje pomorskih plovil. Splošno sodišče je nato v isti točki izpodbijane sodbe pojasnilo, da je Komisija na obravnavi trdila, da obstoj take diskrecijske pravice davčne uprave sam po sebi zadostuje za to, da je ŠSPN kot celota selektiven. Zato se je v analizi selektivnosti, v točkah od 88 do 102 izpodbijane sodbe, osredotočilo na zadnjenavedeno pravno vprašanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, da družba Caixabank (ki jo podpira družba Decal) nasprotuje tej razlagi spornega sklepa. Družba Caixabank meni, da naj bi Splošno sodišče tako menilo, da je Komisija v točki 156 obrazložitve tega sklepa obstoj selektivnosti utemeljila z dvema alternativnima vrstama razlogovanja, od katerih ena temelji na obstoju diskrecijske pravice davčne uprave, druga pa na sektorski naravi ŠSPN, tako da naj opustitev analize v treh fazah ne bi vplivala na obstoj navedene diskrecijske pravice. Nasprotno, Komisija naj teh dveh elementov ne bi predstavila kot dve alternativni razlogovanji, temveč kot nerazdružljiva dela enega in istega razlogovanja, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da je ŠSPN sektorsko selektiven. Družba Caixabank in drugi zato trdijo, da je Splošno sodišče s tem, da je obrazložitev spornega sklepa nadomestilo s svojo obrazložitvijo, napačno uporabilo pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da ta trditev izhaja iz preveč formalistične razlage spornega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba izrazov „po eni strani“ in „po drugi strani“ v točki 87 izpodbijane sodbe ne pomeni, kot trdijo družba Caixabank in drugi, da je Splošno sodišče menilo, da je Komisija ugotovila obstoj selektivnosti na podlagi dveh alternativnih razlogovanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav nasprotno, v tej točki izpodbijane sodbe je v bistvu natančno povzeto pravno razlogovanje, ki izhaja iz točke 156 obrazložitve spornega sklepa, v skladu s katero je selektivnost ŠSPN kot celote odvisna izključno od obstoja diskrecijske presoje davčne uprave, ki odloča o prošnji za odobritev predčasne amortizacije. Ob upoštevanju te diskrecijske pravice, ki je temeljila na nejasnih merilih ureditve, na katero se je uprava oprla pri izdaji dovoljenj v zvezi s predčasno amortizacijo, je bilo v tej točki obrazložitve pojasnjeno, da imajo dostop do vseh davčnih ugodnosti ŠSPN samo GIZ, ki opravljajo posle na podlagi ŠSPN za financiranje pomorskih plovil. Zato je bil v skladu s spornim sklepom sam obstoj navedene diskrecijske pravice dovolj za ugotovitev selektivnosti ŠSPN.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz navedenega izhaja, da Splošno sodišče v točki 87 izpodbijane sodbe obrazložitve spornega sklepa še zdaleč ni nadomestilo s svojo, temveč je pri razlagi tega sklepa zgolj uporabilo legitimno polje proste presoje (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glavna trditev pritožnic je, da Splošno sodišče ni določilo referenčnega okvira in opravilo analize v treh fazah, ki jo je določilo Sodišče in obsega opredelitev splošne davčne ureditve, presojo, ali je zadevni ukrep selektiven, ker uvaja razlike med subjekti, ki so v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, ter preučitev, ali je država članica dokazala, da je ta ukrep utemeljen z naravo ali sistematiko sistema, katerega del je.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Španija med drugim trdi, da Splošno sodišče s tem ni upoštevalo sodbe Komisija/Španija in drugi, saj naj bi Sodišče v tej sodbi zahtevalo, naj Splošno sodišče opravi presojo selektivnosti ŠSPN na podlagi analize v treh fazah.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako kot Komisija menim, da Sodišče ni nameravalo predpisati take analize.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba pojasniti, kaj Kraljevina Španija navaja v podporo svoji trditvi. Sodišče je v sodbi Komisija/Španija in drugi odgovorilo na trditev, da je Splošno sodišče napačno presodilo, da davčne ugodnosti, ki se dodelijo zaradi naložb v določeno blago in ki izključujejo drugo blago ali druge naložbe, niso selektivne, kar zadeva vlagatelje, ker je transakcija dostopna vsakemu podjetju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je Sodišče v točki 67 te sodbe najprej navedlo, da analiza, ki jo je opravilo Splošno sodišče, temelji na napačni premisi, da je mogoče vlagatelje, ne pa tudi GIZ, šteti za upravičence do prednosti, ki izhajajo iz zadevnih davčnih ukrepov, in da je treba torej pogoj v zvezi s selektivnostjo preučiti samo glede na vlagatelje. V točkah od 68 do 71 navedene sodbe je nato ugotovilo, da je Splošno sodišče poleg tega napačno presodilo selektivnost, ker je menilo, da prednosti, ki so jih bili deležni vlagatelji, ki so bili udeleženi v transakcijah na podlagi ŠSPN, niso bile selektivne zato, ker so bile te transakcije pod enakimi pogoji dostopne vsakemu podjetju brez razlikovanja. Po mnenju Sodišča bi Splošno sodišče moralo opraviti analizo v treh fazah, ki izhaja iz sodbe Komisija/World Duty Free Group in drugi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>), tako da bi med drugim preverilo, ali je Komisija dokazala, da se z zadevnimi davčnimi ukrepi z njihovimi konkretnimi učinki uvaja različno obravnavanje gospodarskih subjektov, ki so z vidika cilja ŠSPN v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju iz teh točk sodbe Komisija/Španija in drugi izhaja, da se je analiza v treh fazah štela za nujno, ker je Splošno sodišče vlagatelje opredelilo kot upravičence ŠSPN. To razlago potrjuje povezava, ki jo je Sodišče vzpostavilo med tako (napačno) opredelitvijo upravičencev in napačno uporabo prava zaradi neobstoja analize v treh fazah, kot je razvidno iz uporabe izraza „poleg tega“ na začetku točke 68 te sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obenem je treba poudariti, da je Sodišče v točki 58 sodbe Komisija/Španija in drugi odločilo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni preučilo, ali sistem odobritve predčasne amortizacije davčni upravi priznava diskrecijsko pravico, s katero bi se lahko dajala prednost dejavnostim, ki jih opravljajo GIZ, ki so udeležena v ŠSPN, ali katere učinek je dajanje prednosti takim dejavnostim. Zdi se mi, da je Sodišče s tem želelo Splošno sodišče izrecno pozvati, naj opravi tako preučitev, kar je to sodišče v celoti upoštevalo v točkah od 88 do 102 izpodbijane sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo v zvezi z metodo, uporabljeno za presojo selektivnosti, čeprav je upoštevalo okvir analize, naveden v prejšnji točki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s trditvami pritožnic, ki se splošneje nanašajo na to, da Splošno sodišče ni grajalo neobstoja analize v treh fazah v spornem sklepu, je treba najprej ugotoviti, da je bila ta analiza zasnovana za razkritje selektivnosti, ki se skriva v ugodnih davčnih ukrepih, ki jih na videz lahko izkoristi vsako podjetje. Z njo je treba ugotoviti, ali uporaba takih splošnih ukrepov pomeni neupravičeno diskriminacijo med podjetji, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev ugodnosti, in tistimi, ki jih ne izpolnjujejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določbe španske zakonodaje, s katerimi so bili uvedeni ukrepi ŠSPN, so GIZ omogočile, da zaprosijo za dostop do ugodnosti predčasne amortizacije; omogočile so jim vpis v poseben register podjetij za pomorske prevoze – pod pogojem, da so opravljala dejavnost, ki je vključevala dajanje plovila na razpolago tretjim osebam na podlagi zakupa brez posadke – in s tem pridobitev pravice do plačila davkov v okviru sistema davka na tonažo; omogočile so jim tudi, da so bila upravičena do oprostitve davka na kapitalski dobiček, ki izhaja iz prodaje plovila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se mi torej, da bi bilo mogoče zadevne ukrepe razlagati tako, da spadajo v kategorijo prima facie splošnih ukrepov. Zlasti bi bilo mogoče trditi, da je bil učinek teh ukrepov dodelitev davčne ugodnosti GIZ samo zato, ker sta bili identiteta in struktura njihovih dejavnosti opredeljeni v smislu pridobitve take ugodnosti. Šlo naj bi torej za ugodnost, ki je načeloma na voljo vsakemu gospodarskemu subjektu, ki želi izvajati strategijo davčne optimizacije, zaradi česar naj bi bila potrebna analiza v treh fazah, da bi se ugotovila njena morebitna selektivnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar menim, da v obravnavanem primeru ukrepov ŠSPN ni mogoče opredeliti kot a priori splošne ukrepe, saj izpolnjevanje meril za njihovo koriščenje ni sistematično vodilo do koriščenja davčnih ugodnosti, določenih s temi ukrepi. Kot je navedeno zgoraj, je bila namreč dodelitev teh ugodnosti pogojena s tem, da so morala ta podjetja predhodno pridobiti dovoljenje za predčasno amortizacijo, ki ga je davčna uprava izdala na podlagi široke diskrecijske pravice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta diskrecijska pravica, ki je opredeljena z nejasnimi in neobjektivnimi merili, je davčni upravi omogočala, da je določala upravičence do predčasne amortizacije ali pogoje te amortizacije, zaradi česar je mogoče šteti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) merilo selektivnosti izpolnjeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega po mojem mnenju sledi, da analiza v treh fazah, ki vključuje določitev referenčnega okvira (ali „običajne obdavčitve“ na davčnem področju), v obravnavanem primeru ni upravičena. Taka določitev je namreč potrebna le za to, da se ugotovi morebiten obstoj ureditve, ki odstopa od sistema obdavčitve, ki se uporablja za vsa podjetja, ki spadajo na njegovo področje uporabe. Vendar se mi zdi očitno, da če nacionalna ureditev davčni upravi podeljuje diskrecijsko pravico, kakršna je ta iz postopkov v glavni stvari, izvajanje take pravice nujno odstopa od vsakega predhodno vzpostavljenega referenčnega okvira.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba dodati, da se v nasprotju s tem, kar menijo pritožnice, v sodbi Sodišča v zadevi P nikakor ne predlaga analiza v treh fazah v primeru, ko je dodelitev davčne ugodnosti odvisna od odobritve pristojne nacionalne uprave. Čeprav se namreč zdi, da je Sodišče v tej sodbi svoje razlogovanje v zvezi z diskrecijsko pravico vključilo v drugo (obstoj odstopanja) in tretjo (utemeljitev a priori selektivnega ukrepa) fazo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>), referenčnega okvira vseeno ni predhodno določilo kljub dvomom, ki jih je v zvezi s tem izrazilo nacionalno sodišče v predložitveni odločbi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno menim, da je treba ta sklop trditev pritožnic zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neobstoj analize izvajanja diskrecijske pravice davčne uprave</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, pritožnice izpodbijajo presojo Splošnega sodišča v zvezi z diskrecijsko pravico davčne uprave, da odobri predčasno amortizacijo. Med drugim mu v bistvu očitajo, da ni preučilo, ali je ta pravica davčne uprave dejansko privedla do tega, da so bili nekateri gospodarski subjekti neupravičeno obravnavani ugodneje od drugih, ki so bili v primerljivem položaju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba povzeti razlogovanje Splošnega sodišča v upoštevnih točkah izpodbijane sodbe. Splošno sodišče je v točki 88 te sodbe v zvezi s sodno prakso med drugim opozorilo, da obstoj sistema odobritve sam po sebi ne pomeni obstoja selektivnega ukrepa in da je, nasprotno, kadar imajo pristojni organi široko diskrecijsko pravico izbire upravičencev in pogojev za dodelitev ukrepa, za izvajanje te pravice treba šteti, da daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga v primerjavi z drugimi podjetji ali proizvodnjo drugega blaga, ki bi bili glede na uresničevani cilj v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dalje, potem ko je Splošno sodišče v točkah od 89 do 100 izpodbijane sodbe preučilo zakone in druge predpise, ki urejajo zadevni sistem odobritve, je odgovorilo na nekatere posebne trditve strank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Med drugim je ugotovilo, kot je navedla Komisija v spornem sklepu, da ta sistem temelji na pridobitvi predhodnega dovoljenja in ne zgolj na priglasitvi, na podlagi nejasnih meril, ki so zahtevala razlago davčne uprave, ki ni objavila smernic. Splošno sodišče je nato ugotovilo, da ima davčna uprava v skladu s temi določbami možnost zahtevati vse informacije in vse dokumente, za katere meni, da so primerni, vključno z informacijami o pozitivnih posledicah za gospodarstvo in zaposlovanje v Španiji, ki izhajajo iz pogodb o gradnji plovil. Splošno sodišče je poleg tega navedlo, da lahko davčna uprava ne le izda ali zavrne dovoljenje, temveč tudi določi datum začetka amortizacije, ki se razlikuje od datuma, ki ga je predlagal davčni zavezanec, ne da bi navedla dodatna pojasnila. Posledica tega je široka diskrecijska pravica davčne uprave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je nazadnje v točki 100 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je bil obstoj teh diskrecijskih vidikov tak, da je upravičencem dajal prednost v primerjavi z drugimi davčnimi zavezanci, ki so bili v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, ker druga GIZ ali druga podjetja, ki delujejo v drugih sektorjih ali so v drugi obliki, pod enakimi pogoji morda ne bi bila upravičena do predčasne amortizacije. Navedlo je tudi, da glede na inherentno diskrecijsko naravo določb, ki so predmet njegovega preizkusa, ni pomembno, ali so se dejansko uporabljale po prostem preudarku ali ne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti je treba, da v nasprotju s trditvami Kraljevine Španije Splošno sodišče ni razlikovalo med pravno in dejansko selektivnostjo. Daleč od tega, želelo je zgolj pojasniti, da glede na to, da je bila selektivnost ŠSPN priznana zaradi diskrecijskih elementov, ki izhajajo iz sistema predhodne odobritve, določenega z veljavno ureditvijo, vprašanje, ali se je ta sistem v praksi dejansko uporabljal diskrecijsko, ni pomembno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To zadnjo ugotovitev Splošnega sodišča so pritožnice odločno izpodbijale tako v svojih pisnih vlogah kot na obravnavi, ker da zgolj zakonsko priznanje diskrecijske pravice nacionalne uprave v skladu s sodno prakso ne omogoča domneve selektivnosti sheme pomoči, kakršna je ta v obravnavani zadevi. Vsaka drugačna razlaga naj bi bila napačna in naj bi po njihovem mnenju pomenila precedens, ki bi imel sistemske negativne učinke na pravo državnih pomoči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tej stopnji je treba navesti, da pritožnice ne izpodbijajo analize, v skladu s katero je ŠSPN shema pomoči. Čeprav se ta opredelitev v besedilu spornega sklepa in izpodbijani sodbi pojavi le redko, ker Komisija in Splošno sodišče ŠSPN raje označujeta kot „sistem“, sestavljen iz različnih neločljivo povezanih ukrepov, je razvidna iz izreka tega sklepa in iz razlogovanja v izpodbijani sodbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To je treba upoštevati pri presoji trditve pritožnic, ki temelji na sodbi P, v skladu s katero je treba analizirati praktično uporabo davčnih ukrepov, ki sestavljajo ŠSPN, da bi ga po potrebi opredelili kot selektiven.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na kratko je treba povzeti okoliščine zadeve, v kateri je bila izdana ta sodba. Zadevna finska davčna ureditev je določala, da izgub, ki jih je utrpela družba, ni mogoče odbiti, zlasti če se je v letu izgube ali pozneje lastništvo več kot polovice deležev družbe spremenilo drugače kot z dedovanjem ali oporoko. Davčna uprava je tak odbitek kljub temu lahko odobrila na zahtevo in iz posebnih razlogov, če je bilo to potrebno zaradi nadaljevanja dejavnosti družbe. „Posebni razlogi“, ki upravičujejo odobritev takega odstopanja, so bili našteti v smernicah, ki jih je objavila navedena uprava in so med drugim vključevali „posebne posledice za zaposlovanje“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v sodbi v bistvu opozorilo, da kadar ima pristojna uprava široko diskrecijsko pravico, na podlagi katere lahko določi upravičence ali pogoje za dodelitev ukrepa na podlagi meril, ki so tuja zadevni davčni shemi, je treba za izvajanje te pravice šteti, da daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga v primerjavi z drugimi podjetji in proizvodnjo drugega blaga, ter dodalo, da je izvajanje te diskrecijske pravice upravičeno, če je omejeno z objektivnimi merili, ki niso tuja navedeni davčni shemi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je prav zaradi raznolikosti meril, ki urejajo pristojnost finske davčne uprave, ki so vsa objektivna in lastna obravnavani davčni shemi, z izjemo merila, ki se nanaša na „posebne posledice za zaposlovanje“, menilo, da je treba v sodbi pojasniti, da selektivnost „ne predpostavlja samo poznavanja zadevnih pravnih pravil, temveč prav tako zahteva preizkus njihovega obsega, temelječ na upravni in sodni praksi ter informacijah, ki se nanašajo na razsežnost ratione personae teh določb“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se mi, da je bila ta ugotovitev vsaj presežena v sodbi Komisija/Fútbol Club Barcelona. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej sodbi je Sodišče razsodilo, da mora Komisija v primeru sheme pomoči opraviti preučitev glede na člen 107(1) PDEU z vidika trenutka sprejetja zadevne sheme in z izvedbo analize ex ante. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) Natančneje, Komisija mora po mnenju Sodišča dokazati, da je davčna shema „taka, da lahko daje prednost upravičencem, tako da preveri, ali lahko ta shema, gledano v celoti, ob upoštevanju njenih značilnosti, ob njenem sprejetju pripelje do obdavčitve, ki je nižja od obdavčitve, ki izhaja iz uporabe splošne davčne ureditve“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da preučitev, ki jo Komisija opravi v skladu s členom 107(1) PDEU, ne bi smela dajati prednosti državam članicam, ki izplačajo pomoči v nasprotju s členom 108(3) PDEU, na škodo tistih, ki v skladu s to določbo priglasijo načrt pomoči in jih ne izvajajo do končne odločitve Komisije. Če bi namreč Komisija morala preveriti, ali je prišlo do selektivne prednosti na podlagi presoje prakse davčne uprave v okviru sheme pomoči, ki temelji na diskrecijski odobritvi, zadevna država članica ne bi mogla priglasiti osnutka ukrepov, ki spadajo v tako shemo. Nasprotno, počakati bi morala na njeno izvedbo s strani davčne uprave, kar bi nujno pomenilo dodelitev nezakonitih pomoči pred priglasitvijo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je obstoj obveznosti Komisije, da naknadno presodi sheme pomoči, kot izhaja iz razlage, ki jo predlagajo pritožnice, v nasprotju s to sodno prakso, katere namen je zaščititi enega od temeljnih elementov sistema nadzora državnih pomoči, in sicer obveznost priglasitve, uvedeno s Pogodbo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da Splošnemu sodišču ni mogoče očitati, kot je storila Kraljevina Španija v pritožbi, da ni navedlo nobene upravne prakse, ki bi dokazovala, da je možnost davčne uprave, da določi drug trenutek za začetek predčasne amortizacije, koristila posebej GIZ. Kot sem pojasnil zgoraj, sklicevanje na upravno prakso namreč ni bilo potrebno, ker je bilo v izpodbijani sodbi ugotovljeno, da ima davčna uprava široko diskrecijsko pravico glede odobritve predčasne amortizacije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Caixabank in drugi so na obravnavi trdili, da v nasprotju s tem, kar izhaja iz izpodbijane sodbe, s sodbo DM Transport (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) ni bila uveljavljena razlaga, v skladu s katero selektivnost sheme pomoči izhaja že iz samega obstoja široke diskrecijske pravice. Sodišče naj bi v skladu z njeno razlago te sodbe želelo povedati samo, da lahko zaradi obstoja te pravice a priori splošen ukrep postane selektiven. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, odločilo, da prepusti predložitvenemu sodišču, da ugotovi, ali je bila pristojnost nacionalnega organa, pristojnega za odobritev olajšav pri plačilih v zvezi s prispevki za socialno varnost, ki jih določa belgijsko pravo, diskrecijska, in, če ni bila, da ugotovi, ali so bile te plačilne olajšave splošne ali selektivne. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) Ta ugotovitev je po mojem mnenju dovolj za zavrnitev razlage, ki jo predlagajo družba Caixabank in drugi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, zdi se mi jasno, da razlaga selektivnosti, kot jo predlagam, v nasprotju s trditvami Kraljevine Španije v pritožbi nikakor ne pomeni obrnjenega dokaznega bremena v smislu, da Komisiji, če bi jo Sodišče potrdilo, ne bi bilo več treba dokazati, da je davčna shema selektivna zaradi svojih učinkov. Ravno nasprotno, iz razlage, ki jo je Splošno sodišče sprejelo v izpodbijani sodbi, izhaja, da mora Komisija dokazati, da ima nacionalna uprava diskrecijsko pravico, ki izhaja iz upoštevne ureditve, saj so učinki izvajanja te pravice v skladu s sodno prakso nujno selektivni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodna praksa, ki so jo družba Caixabank in drugi navedli v pritožbi, in sicer sodbi Splošnega sodišča in Sodišča v zadevi MOL/Komisija (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) ter sodbe, ki jih je Splošno sodišče izdalo v nekaterih zadevah v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči nekaterih nacionalnih davčnih uprav („tax rulings“), po mojem mnenju prav tako ne more podpreti stališča pritožnic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede prve zadeve, drži sicer, da so sodišča Unije kaznovala neobstoj dejanske analize izvajanja diskrecijske pravice nacionalne uprave, vendar sem v sklepnih predlogih v zadevi Irska/Komisija poudaril, da je merila, ki izhajajo iz te zadeve, težko prenesti na druge primere, saj uporaba teh meril predpostavlja, da je obravnavana davčna določba opredeljena kot „fakultativna določba nacionalnega prava, ki določa naložitev dodatnih bremen“, kar v obravnavani zadevi ne drži. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) V zadevah, ki se nanašajo na vnaprejšnja davčna stališča, je Splošno sodišče menilo, da je dejanska analiza izvajanja diskrecijske pravice potrebna samo zato, ker so bila ta stališča opredeljena kot posamični ukrepi. Kot pa sem pojasnil zgoraj, narava sheme pomoči ŠSPN v tej zadevi ni sporna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah menim, da je treba drugi sklop trditev, ki so jih navedle pritožnice, zavrniti kot neutemeljen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neobstoj presoje selektivnosti ŠSPN kot celote</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, pritožnice Splošnemu sodišču očitajo, da je v točki 101 izpodbijane sodbe ugotovilo selektivnost ŠSPN, potem ko je preučilo le enega od ukrepov, ki ga sestavljajo, ne da bi nato analiziralo še druge ukrepe, ki sestavljajo ŠSPN, in njihove skupne učinke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija v spornem sklepu najprej preučila selektivnost ukrepov, ki sestavljajo ŠSPN, nato pa še selektivnost ŠSPN kot celote. V točki 156 obrazložitve tega sklepa je menila, da je prednost, ki jo ta zagotavlja, selektivna, saj je odvisna od diskrecijske pravice davčne uprave v okviru postopka predhodne odobritve predčasne amortizacije, uporaba drugih ukrepov, ki sestavljajo ŠSPN, in sicer sistema davka na tonažo in neobdavčitev kapitalskega dobička, pa je odvisna od predhodne odobritve s strani te uprave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točki 101 izpodbijane sodbe razsodilo, da ker je bil eden od ukrepov, ki je omogočal pridobitev ugodnosti iz ŠSPN, kot celota selektiven, in sicer odobritev predčasne amortizacije, Komisija ni storila napake s tem, da je v spornem sklepu menila, da je sistem kot celota selektiven.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne razumem, kako je mogoče presojo Sodišča, čeprav je kratka, šteti za pomanjkljivo in s tem za napačno uporabo prava, kot trdi Kraljevina Španija. Ob upoštevanju odvisnosti, ki je bila ugotovljena v spornem sklepu in je pritožnica ne izpodbija ter ki povezuje uporabo sistema davka na tonažo in neobdavčitev kapitalskega dobička s predhodno odobritvijo predčasne amortizacije, ki je dejanski „ključ za dostop“ do davčnih ugodnosti, ki izhajajo iz ŠSPN, se mi namreč zdi očitno, da očitka pritožnic, ki se nanaša na neobstoj presoje selektivnosti v zvezi s skupnimi učinki ukrepov, ki tvorijo ŠSPN, ni mogoče sprejeti. Iz tega izhaja, da je treba to trditev zavrniti kot neutemeljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">d)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neobstoj presoje primerljivosti položajev </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, Kraljevina Španija in družba Caixabank in drugi menijo, da je Splošno sodišče v točki 100 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo, ker ni primerjalo dejanskih in pravnih položajev podjetij, ki jim je bila odobrena ugodnost zadevnega ukrepa, in položajev podjetij, ki so iz njega izključena, in da je v teh okoliščinah izpodbijana sodba v zvezi s tem pomanjkljivo obrazložena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz razlage teh trditev kot celote izhaja, da temeljijo na predpostavki, da bi Komisija morala šteti, da je odobritev predčasne amortizacije a priori splošen ukrep in da je njegovo morebitno selektivnost tako mogoče ugotoviti šele po opravljeni analizi v treh fazah. Kot pa sem pojasnil v teh sklepnih predlogih, daje ta ukrep, ki ureja dostop do ŠSPN in do davčnih ugodnosti, ki iz njega izhajajo, davčni upravi diskrecijsko pravico pri izdaji tega dovoljenja. Taka značilnost v skladu s sodno prakso pomeni, da je treba opraviti drugačno presojo selektivnosti, ki se nanaša izključno na obseg diskrecijske pravice pristojne nacionalne uprave. Čeprav ta pravica upravi omogoča, da določi upravičence in pogoje za dodelitev tega ukrepa, pa izvajanje te pravice, še vedno v skladu s sodno prakso, nujno daje prednost tem upravičencem pred katerim koli drugim podjetjem, ki je v primerljivem dejanskem in pravnem položaju, ne da bi bilo treba nujno ugotoviti obstoj take ugodne obravnave in dokazati, da so položaji dejansko primerljivi, kot trdijo Kraljevina Španija in družba Caixabank in drugi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da Splošno sodišče pri presoji v točki 100 izpodbijane sodbe ni napačno uporabilo prava in da ta presoja ni pomanjkljivo obrazložena. Splošnemu sodišču namreč ni bilo treba navesti razlogov, zaradi katerih sta dejanski in pravni položaj GIZ, za katera veljajo običajna davčna pravila o amortizaciji, ter dejanski in pravni položaj podjetij, ki delujejo v sektorju, ki ni pomorska plovba, primerljiva s položajem GIZ, ki so upravičena do ŠSPN. Splošno sodišče je selektivnost pravno zadostno dokazalo, ko je v točki 100 izpodbijane sodbe ugotovilo, da so diskrecijski vidiki ŠSPN taki, da dajejo prednost upravičencem do zadevnih ukrepov v primerjavi z vsemi drugimi davčnimi zavezanci, ki so v primerljivem dejanskem in pravnem položaju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to menim, da je treba te trditve razglasiti za neutemeljene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">e)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Napačna presoja obsega diskrecijske pravice davčne uprave in obstoja utemeljitve z „naravo ali splošno sistematiko sistema“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na zadnjem mestu, Kraljevina Španija trdi, da je Splošno sodišče storilo napako, ker je menilo, da je postopek odobritve predčasne amortizacije diskrecijski in brez objektivnih pogojev. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) Ker se ta trditev nanaša na presojo Splošnega sodišča v zvezi s pravico, ki jo je imela davčna uprava ob izdaji tega dovoljenja na podlagi nacionalne zakonodaje, jo je po mojem mnenju nedvomno treba šteti za nedopustno. Ugotoviti je namreč treba, da je Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso glede preizkusa presoje Splošnega sodišča v zvezi z nacionalnim pravom v okviru pritožbe pristojno le za to, da preveri, ali je prišlo do izkrivljanja tega prava, pri čemer mora to očitno izhajati iz listin v spisu, ne da bi bilo treba opraviti novo presojo dejanskega stanja in dokazov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Vendar se Kraljevina Španija ne sklicuje na takšno izkrivljanje nacionalnega prava. Natančneje, Kraljevina Španija ni niti trdila niti dokazala, da je Splošno sodišče podalo preudarke, ki očitno nasprotujejo vsebini člena 49 RIS, ali da je zadnjenavedeni določbi pripisalo obseg, ki ga očitno nima glede na druge elemente iz spisa. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kraljevina Španija Splošnemu sodišču očita tudi, da je v bistvu zavrnilo trditev, da je polje proste presoje, ki ga je imela davčna uprava v obravnavanem primeru, utemeljeno „z naravo ali splošno sistematiko sistema“, ko je potrdilo, da besedilo člena 49(6) RIS – glede na to, da davčni upravi omogoča, da določi začetek amortizacije z drugim dnevom, kot ga predlaga davčni zavezanec – ne zagotavlja, da je njegova uporaba omejena izključno na primere boja proti goljufijam (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem ta pritožnica v bistvu trdi, da če davčna uprava ne bi imela te možnosti, bi to, da lizingojemalec ne bi mogel začeti vračati vrednosti blaga pred njegovo dobavo, povzročilo finančno izkrivljanje zaradi neskladnosti s pogodbenimi pogoji, ki določajo, da morajo biti plačila opravljena, preden je blago dano na razpolago lizingojemalcu. Ne razumem pa, kako lahko taka trditev omaje ugotovitev Splošnega sodišča iz točke 97 izpodbijane sodbe, da besedilo člena 49(6) RIS ne zagotavlja, da je uporaba te določbe omejena izključno na primere boja proti goljufijam. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Splošno sodišče poleg tega v točki 94 izpodbijane sodbe ugotovilo, da značilnosti sistema odobritve, kot so opredeljene v členu 115(11) TRLIS in členu 49 RIS, ne omejujejo diskrecijske pravice uprave na preverjanje pogojev, ki so določeni za namene davčne logike. Ker je neutemeljenost te trditve očitna, predlagam, naj se zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">f)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je treba vse trditve zavrniti kot neutemeljene, Sodišču predlagam, naj drugi pritožbeni razlog v zadevi C‑649/20 P, prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑658/20 P in prvi pritožbeni razlog v zadevi C‑662/20 P v celoti zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrti pritožbeni razlog v zadevi C‑649/20 P, četrti pritožbeni razlog v zadevi C‑658/20 P in tretji pritožbeni razlog v zadevi C‑662/20 P</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kratek povzetek trditev strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnice v okviru četrtega pritožbenega razloga v zadevah C‑649/20 P in C‑658/20 P ter tretjega pritožbenega razloga v zadevi C‑662/20 P, ki so navedeni za primer, da ne bi bilo ugodeno nobenemu od prejšnjih pritožbenih razlogov, Splošnemu sodišču očitajo, da je v točkah 219 in 220 izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni razlog družb Lico Leasing in PYMAR, ki ga podpirajo zlasti družba Caixabank in drugi in se nanaša na to, da so bila z metodo izračuna nezdružljive pomoči kršena načela, ki se uporabljajo za vračilo, saj naj bi ta po njihovem mnenju vlagateljem GIZ naložila vračilo celotne pomoči, medtem ko naj bi ti prejeli le od 10 do 15 % ugodnosti, ki izhaja iz ŠSPN, preostanek pa je bil prenesen na podjetja za pomorske prevoze.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožnice v okviru teh pritožbenih razlogov trdijo, da i) Splošno sodišče ni upoštevalo logike sodbe Komisija/Španija in drugi, pri čemer so menile, da so bili vlagatelji neposredni prejemniki pomoči; ii) je vračilo celotne pomoči od vlagateljev GIZ v nasprotju z načelom, da vračilo pomoči ni sankcija; iii) Splošno sodišče ni upoštevalo dejstva, da je ŠSPN sistem, sestavljen iz več ukrepov, in njegovih pogodbenih vidikov ter da je upoštevalo samo davčne učinke nekaterih ukrepov, namesto da bi upoštevalo samo ugodnost, ki so jo vlagatelji GIZ dejansko prejeli na podlagi ŠSPN kot celote, in iv) da sta Komisija in Splošno sodišče, ker je bilo priznano, da so bili vlagatelji GIZ ob vstopu v ŠSPN pravno zavezani prenesti 90 % davčne ugodnosti na druge gospodarske subjekte, napačno menila, da prenosa ugodnosti ni mogoče pripisati državi, ker je bil izveden z zasebnimi pogodbami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija meni, da so pritožbeni razlogi Kraljevine Španije ter družb Lico Leasing in PYMAR nedopustni, ker jih niso navedle na prvi stopnji, in vsekakor nasprotuje vsem zgoraj povzetim trditvam pritožnic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dopustnost</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija glede ugovora nedopustnosti četrtega pritožbenega razloga družb Lico Leasing in PYMAR v zadevi C‑658/20 P trdi, da je bil Sodišču v okviru tega pritožbenega razloga predložen spor, ki je obsežnejši od tistega, o katerem je odločalo Splošno sodišče, ker naj bi pritožnici v pritožbi prvič izpodbijali identiteto prejemnikov zadevne pomoči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta trditev po mojem mnenju ni prepričljiva. Oba dela tega pritožbenega razloga se namreč nanašata na obstoj poznejših upravičencev v primerjavi s tistimi, ki so bili opredeljeni v spornem sklepu, izključno z namenom dokazati, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je potrdilo sporni sklep, glede vračila celotne pomoči od vlagateljev GIZ. Družbi Lico Leasing in PYMAR tako torej ne izpodbijata identitete upravičencev, kot je bila ugotovljena s spornim sklepom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija v zvezi z ugovorom nedopustnosti, ki se nanaša na četrti pritožbeni razlog Kraljevine Španije v zadevi C‑649/20 P, meni, da ta pritožnica pred Splošnim sodiščem ni navedla nobenega tožbenega razloga, ki bi postavljal pod vprašaj identiteto upravičencev, niti ni trdila, da načela, ki urejajo vračilo, nasprotujejo temu, da se vlagateljem GIZ odredi vračilo celotne pomoči. V zvezi s tem želim samo poudariti, da lahko v skladu z zdaj ustaljeno sodno prakso, kadar je Splošno sodišče združilo zadevi in izdalo enotno sodbo, v kateri je preizkusilo vse tožbene razloge, ki so jih vložile tožeče stranke v postopku pred Splošnim sodiščem, vsaka od teh strank ugovarja obrazložitvi, ki se nanaša na tožbene razloge, ki jih je tožeča stranka navedla le v drugi od združenih zadev v postopku pred Splošnim sodiščem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) V obravnavani zadevi je Splošno sodišče najprej združilo zadevi T‑515/13 RENV in T‑719/13 RENV, nato pa izdalo enotno sodbo, v kateri je zavzelo stališče o vseh tožbenih razlogih, ki so jih navedle stranke v postopku, kar pomeni, da lahko Kraljevina Španija ugovarja obrazložitvi Splošnega sodišča, ki se nanaša na tretji tožbeni razlog, ki sta ga navedli družbi Lico Leasing in PYMAR v njuni tožbi na prvi stopnji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj četrti pritožbeni razlog v zadevi C‑658/20 P in četrti pritožbeni razlog v zadevi C‑649/20 P razglasi za dopustna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsebinska presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da medtem ko družbi Lico Leasing in PYMAR trdita, da je Splošno sodišče v odgovoru na tretji tožbeni razlog, ki ga navajata v svoji tožbi in je vsebovan v točkah 219 in 220 izpodbijane sodbe, napačno uporabilo pravo, Kraljevina Španija meni, da je ta odgovor tudi pomanjkljivo obrazložen. Zdi se mi, da je presoja Sodišča glede tega, ali je Splošno sodišče izpolnilo svojo obveznost obrazložitve, pogoj za preverjanje, ali je prišlo do napačne uporabe prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družbi Lico Leasing in PYMAR sta s tem tožbenim razlogom trdili, da sporni sklep ni v skladu s splošnimi načeli, ki urejajo vračilo državnih pomoči, ker se zdi, da je bilo z njim vlagateljem naloženo vračilo celotne zadevne pomoči, čeprav je bil del ugodnosti sistematično prenesen na podjetja za pomorske prevoze. Po njunem mnenju bi se morala odredba o vračilu nanašati izključno na pomoč, ki so jo vlagatelji dejansko prejeli.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče je v točkah 219 in 220 na ta tožbeni razlog odgovorilo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-134" title="page-21">
      „219. Ob upoštevanju dejstva, da je Komisija v obravnavani zadevi odločila, da podjetja za pomorske prevoze niso prejemniki pomoči, kar je ugotovitev, ki ni predmet tega spora, se je odredba o vračilu posledično nanašala samo in v celoti na vlagatelje, ki so v skladu z izpodbijanim sklepom edini prejemniki celotne pomoči zaradi preglednosti GIZ. V izpodbijanem sklepu torej v skladu z njegovo logiko ni bila storjena napaka s tem, da je bilo odrejeno vračilo celotne pomoči od vlagateljev, čeprav so vlagatelji del prednosti prenesli na druge subjekte, saj se ti niso šteli za prejemnike pomoči. V skladu z izpodbijanim sklepom so bili namreč vlagatelji tisti, ki so imeli dejansko korist od pomoči, saj jim ureditev, ki se je uporabljala, ni nalagala prenosa dela pomoči na tretje osebe.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-135" title="page-22">
      220. Zato odredbe o vračilu ni mogoče šteti za sankcijo za vlagatelje ali za ukrep, ki povzroča izkrivljanje konkurence v korist njihovih konkurentov, kot trdijo družba Bankia in drugi“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Priznam, da v teh dveh točkah ne morem opredeliti nadzora nad zakonitostjo spornega sklepa v zvezi z določitvijo zneska pomoči, ki jo je treba izterjati od vlagateljev, kar je predmet tretjega tožbenega razloga, ki sta ga družbi Lico Leasing in PYMAR navedli pred Splošnim sodiščem. Jasno je namreč, da čeprav se s tem tožbenim razlogom ni želela izpodbijati identiteta upravičencev, kot je ugotovljena v spornem sklepu, je moralo Splošno sodišče, da bi nanj odgovorilo, preučiti vprašanje, ali je del davčne ugodnosti, ki je bil prenesen na podjetja za pomorske prevoze, mogoče šteti za posredno prednost, ki izhaja iz uporabe ŠSPN.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa se mi zdi, da je iz besedila navedenih točk izpodbijane sodbe razvidno, da je Splošno sodišče zavrnilo tožbeni razlog družb Lico Leasing in PYMAR, tako da je zgolj ugotovilo, da ni sporno, da podjetja za pomorske prevoze niso bila prejemniki zadevne pomoči, in ponovilo logiko spornega sklepa glede razloga, ki upravičuje vračilo zgolj od vlagateljev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dodati je treba, da vprašanja, o katerih se je Sodišče izreklo v sodbi Komisija/Španija in drugi, niso preprečevala izvedbe analize, zahtevane v skladu s tem tožbenim razlogom. Sodišče je v točki 47 te sodbe navedlo, da odločitev Komisije, da odredi vračilo nezdružljivih pomoči zgolj od vlagateljev GIZ, ne vpliva na ugotovitev, da je Splošno sodišče napačno izključilo možnost, da bi bila GIZ lahko prejemniki teh davčnih ukrepov. Sodišče je nato v isti točki pojasnilo, da se mu v okviru pritožbe, o kateri odloča, ni treba izreči o zakonitosti navedene odredbe o vračilu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim torej, da je izpodbijana sodba pomanjkljivo obrazložena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj ugotovi, da je Splošno sodišče s tem, da ni odgovorilo na tretji tožbeni razlog družb Lico Leasing in PYMAR, kršilo obveznost obrazložitve, ki mu je naložena. V teh okoliščinah je treba izpodbijano sodbo delno razveljaviti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba pred Splošnim sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije določa, da če je pritožba utemeljena in Sodišče razveljavi odločitev Splošnega sodišča, lahko Sodišče, če stanje postopka to dovoljuje, samo dokončno odloči o zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je tako v obravnavani zadevi, saj ima Sodišče, prvič, na voljo vsa dejstva, potrebna za odločitev, in, drugič, vsi elementi spora so bili predmet kontradiktorne razprave pred Splošnim sodiščem. Poleg tega ni mogoče zanemariti dejstva, da se je ta prava sodna saga začela že 25. septembra 2013, zaradi česar je nujno, da se v interesu zadevnih strank zadeva ne vrne ponovno Splošnemu sodišču.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tretjim pritožbenim razlogom, ki ga pred Splošnim sodiščem navajata družbi Lico Leasing in PYMAR, kot je povzet v točki 97 teh sklepnih predlogov, je treba najprej spomniti, da je v skladu s klasično sodno prakso obveznost držav članic, da z zagotovitvijo vračila ukinejo pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z enotnim trgom, namenjena ponovni vzpostavitvi stanja pred dodelitvijo pomoči. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta cilj je dosežen, ko upravičenci ali, natančneje, podjetja, ki so imela od pomoči dejansko korist, vrnejo zadevne pomoči, po potrebi skupaj z zamudnimi obrestmi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) To pomeni, da je treba preveriti, katera podjetja imajo koristi od gospodarskih učinkov, ki izhajajo iz dodelitve pomoči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je treba v primeru, ko je podjetje del ugodnosti državnega ukrepa preneslo na drug subjekt, natančno opredeliti pomoč, ki jo je treba od tega podjetja izterjati, tako da slednje izgubi izključno prednost, ki jo je imelo pred konkurenti, in se ponovno vzpostavi stanje pred izplačilom pomoči. Vračilo višjega zneska bi oslabilo predhodni konkurenčni položaj prejemnika pomoči in bi tako imelo značaj sankcije, kar naj ne bi bilo združljivo s splošnim načelom, ki ureja vračilo, kot je navedeno zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, ali bi metoda, ki jo je Komisija zasnovala v spornem sklepu, privedla do tega, da bi se od vlagateljev zahtevalo, da vrnejo višji znesek od tistega, ki so ga dejansko prejeli zaradi dodelitve pomoči, saj so ti del tega zneska sistematično prenesli na podjetja za pomorske prevoze.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da je vračilo pomoči običajno omejeno na neposredne koristi, ki izhajajo iz njene dodelitve, ne da bi se razširilo na morebitne posredne koristi, ki izhajajo iz take dodelitve. Vendar je Sodišče v več sodbah menilo, da je mogoče ugodnost dodeliti podjetjem, ki niso tista, na katera so državna sredstva neposredno prenesena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te sodbe je treba na kratko preučiti, da bi opredelili elemente, ki omogočajo upoštevanje take „posredne ugodnosti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je bilo v sodbi Nemčija/Komisija (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) pozvano, naj presodi sistem davčnih olajšav, določen z zakonom o dohodnini, s katerim je bil vsakemu davčnemu zavezancu, ki je pridobil deleže v kapitalskih družbah s sedežem in upravo v novih deželah ali Berlinu (Nemčija) ter z največ 250 zaposlenimi, priznan davčni odbitek. V zvezi s tem je Sodišče v bistvu ugotovilo, da so podjetja, na katera se nanaša ta ureditev, deležna posredne ugodnosti, ker je morebitna pridobitev deležev vlagateljev v teh podjetjih pod davčno ugodnejšimi pogoji posledica tega, da se je zadevna država članica odpovedala davčnim prihodkom, ki bi jih običajno prejela. V nadaljevanju je dodalo, da to, da vlagatelji sprejmejo samostojno odločitev, ne odpravlja te povezave, „ker je bila v ekonomskem smislu sprememba tržnih pogojev, ki je povzročila navedeno ugodnost, posledica izgube davčnih sredstev javnih organov“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V sodbi Nizozemska/Komisija (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>) je šlo za ureditev, ki je določala dodelitev subvencije nizozemskim upravljavcem bencinskih črpalk, zlasti tistih vzdolž meje z Nemčijo, da bi se zmanjšala razlika med trošarinskim stopnjami, ki veljajo na Nizozemskem, in tistimi v Nemčiji. Sodišče je razsodilo, da so velike naftne družbe tako deležne posredne ugodnosti, ker so v nekaterih pogodbah o izključni nabavi, ki so jih sklenile te družbe in navedeni upravljavci, obstajale „klavzule o uravnavanju cen“, v katerih je bilo v bistvu določeno, da naftna družba prevzame del stroškov znižanja cene na črpalki, ki ga je odobril upravljavec, ker je zaradi tržnih razmer prilagoditev teh znižanj zaželena ali nujna. Ta posredna ugodnost je po mnenju Sodišča izhajala iz pomoči, dodeljene na podlagi nizozemske ureditve, ker zaradi te ureditve uporaba klavzul o uravnavanju cen praktično ni bila potrebna. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošno sodišče in Sodišče sta v zadevi Mediaset ugotovila, da italijanska ureditev, ki določa subvencije za potrošnike za nakup digitalnih prizemnih sprejemnikov, daje posredno ugodnost prizemnim izdajateljem, ker ta ureditev s tem, ko te potrošnike spodbuja k prehodu z analognega načina na digitalnega, omejuje stroške, ki bi jih morali nositi ti operaterji, da bi pridobili občinstvo, in jim tako omogoča utrditev njihovega položaja na trgu. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotavljam, da je Komisija v točki 116 svojega obvestila o pojmu državne pomoči menila, da iz te sodne prakse izhaja, da je za preverjanje obstoja posredne prednosti treba „predvidljive učinke ukrepa proučiti z vidika predhodnega stanja“ in da je „[p]osredna prednost […] prisotna, če je ukrep zasnovan tako, da so njegovi sekundarni učinki usmerjeni v določljiva podjetja ali skupine podjetij“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav se strinjam z razlago Komisije, na podlagi te sodne prakse tudi menim, da obstoj take prednosti izhaja iz vsebine določb, ki se uporabljajo (zadeva Nemčija/Komisija), ali iz vsebine teh določb v povezavi z obstoječim dejanskim okvirom (zadeva Nizozemska/Komisija in Mediaset). Po mnenju Sodišča že samo ti primeri upravičujejo, da se šteje, da so sekundarni gospodarski učinki tega, da se država članica odpove davčnim prihodkom, ki bi jih običajno prejela, usmerjeni k posrednim upravičencem preučevanega sistema.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To po mojem mnenju pomeni tudi, da dejstvo, da prenos dela ali celotne ugodnosti na posredne upravičence pravno ni obvezen, samo po sebi nikakor ne izključuje možnosti, da se tak prenos pripiše državi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej fazi je treba preveriti, ali je mogoče na podlagi same vsebine ukrepov, ki sestavljajo ŠSPN, ali dejanskega okvira, v katerega je umeščen, potrditi, da je ŠSPN zasnovan tako, da so njegovi sekundarni učinki usmerjeni k podjetjem za pomorske prevoze.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za odgovor na tako vprašanje je treba najprej upoštevati edinstveno konfiguracijo ŠSPN, ki je sestavljen iz vrste davčnih ukrepov, katerih uporaba je odvisna od izvajanja diskrecijske pravice davčne uprave pri izdaji predhodnega upravnega dovoljenja in verige pogodb, ki nazadnje vključuje pogodbo, s katero GIZ dajo podjetjem za pomorske prevoze v zakup ladjo v okviru zakupa plovila brez posadke, pri čemer se zadnjenavedena zavežejo, da bodo to ladjo ob izteku določenega roka kupila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno menim, da pogodbena struktura ŠSPN spada v obstoječi dejanski okvir v smislu zgoraj obravnavane sodne prakse. Posredovanje države z izdajo dovoljenja za predčasno amortizacijo, ki je ključno za dostop do davčnih ugodnosti ŠSPN, namreč nujno sledi vzpostavitvi te strukture.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi bilo dokazano, da je bila taka pogodbena struktura kot celota, vključno s pogodbo, sklenjeno med GIZ in podjetji za pomorske prevoze, predmet presoje, ki jo je opravila davčna uprava za morebitno izdajo navedenega dovoljenja, bi to pomenilo, da bi gospodarska prednost, ki so jo pridobila podjetja za pomorske prevoze, izvirala iz tega, da se je španska država odpovedala pobiranju davčnih prihodkov, ki bi jih morala prejeti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se mi zdi, da pri tej oceni ni mogoče prezreti okvira sodne prakse, v katerem jo je treba izvesti. Menim, da nas sodna praksa v zvezi s posredno prednostjo poziva k uporabi Ciceronovega reka „summum ius summa iniuria“ (pretirana uporaba prava vodi k nepravičnosti), tako da z izločitvijo vsega odvečnega formalizma zagotovimo, da pravna razlaga ustreza gospodarski stvarnosti. Razlog za uporabo tega pristopa je potreba po tem, da se prepreči vsak poskus neupoštevanja načel v zvezi z vračilom državnih pomoči, kot so bila navedena zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To tveganje v obravnavani zadevi nesporno obstaja. Že sama uvedba sheme pomoči, ki davčni upravi podeljuje diskrecijsko pravico glede izbire upravičencev in pogojev za dodelitev pomoči, kot je ŠSPN, bi lahko državam članicam omogočila, da „prikrijejo“ obstoj posrednih prejemnikov in tako preprečijo povračilo dela ali celotne pomoči od njih. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) V zvezi s tem opozarjam, da upravne prakse v zvezi z odobritvijo predčasne amortizacije ni mogoče upoštevati v okviru preverjanja na podlagi člena 107 PDEU, ker gre za element, ki je po definiciji poznejši od sprejetja ŠSPN. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da iz zgoraj navedenega izhaja, da neobstoj pravne obveznosti GIZ, da prenesejo prednost na podjetja za pomorske prevoze, in nezmožnost upoštevanja upravne prakse v zvezi z izdajo dovoljenj za predčasno amortizacijo ne bi smela nujno preprečevati ugotovitve, da je mogoče gospodarsko prednost, ki so jo dobila podjetja za pomorske prevoze, ker so vlagateljem, združenim v GIZ, plačala nakupno ceno za plovilo, ki vključuje od 20- do 30‑odstotni popust, pripisati španski državi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Potreba po tem, da se prepreči neupoštevanje načel, ki urejajo vračilo državnih pomoči, ki je bila predhodno izpostavljena, bi namreč morala voditi k izključitvi take razlage ob priznanju, da je iz niza indicev z zvezi s sprejetjem in delovanjem ŠSPN mogoče razbrati povezavo med posredno prednostjo in državno intervencijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, Komisija je sama v točki 12 obrazložitve spornega sklepa ŠSPN opisala kot „shem[o] davčnega načrtovanja, ki jo praviloma organizira banka, da se ustvarijo davčne ugodnosti za vlagatelje v davčno pregledno gospodarsko interesno združenje in da se na podjetje za pomorske prevoze prenese del teh davčnih ugodnosti v obliki popusta na ceno plovila. Preostale ugodnosti obdržijo vlagatelji v gospodarsko interesno združenje kot nadomestilo za njihove naložbe“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>) Tako se zdi, da je ta prenos vključen v ŠSPN in je eden od njegovih ciljev, saj je del davčne ugodnosti, ki ostane vlagateljem GIZ, zasnovan kot nepogrešljivo nadomestilo za to, da v sistemu sodelujejo kot posredniki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu je treba opozoriti, da španska ureditev dopušča, da ima davčna uprava polje proste presoje v zvezi z odobritvijo predčasne amortizacije, ki je ključna za dostop do davčnih ugodnosti, izhajajočih iz ŠSPN, pri čemer mora upoštevati pogoje pogodbenega razmerja med GIZ in podjetji za pomorske prevoze. V skladu s členom 49(4) RIS je imel namreč finančni direktorat, pristojen za postopke odobritve na ministrstvu za gospodarstvo, pravico zahtevati vse informacije in dokumente, za katere je menil, da so potrebni, kar je pomenilo, da je lahko bila celotna dokumentacija v zvezi z navedenim pogodbenim razmerjem del spisa, ki je bil predložen davčni upravi. V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija v točki 169 spornega sklepa priznala, da je španska davčna uprava za sprejetje odločitve o izdaji dovoljenja za predčasno amortizacijo ocenila gospodarski učinek celotne transakcije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu menim, da je treba poudariti, da je bila pogodbena struktura vzpostavljena na pobudo podjetij za pomorske prevoze, ki so se z ladjedelnico dogovorila o izgradnji ladje v zameno za nakupno ceno, ki je vključevala popust v višini od 85 do 90 % davčne ugodnosti, izhajajoče iz uporabe ukrepov, ki sestavljajo ŠSPN, nato pa so ta podjetja za pomorske prevoze to znižano ceno plačala v okviru svojega pogodbenega razmerja z GIZ. V teh okoliščinah se mi zdi smiselno šteti, da je davčna uprava pri pregledu, ki ga je opravila, da bi odobrila predčasno amortizacijo, upoštevala tudi pogodbo med GIZ in podjetji za pomorske prevoze, saj bi se sicer kršila logika pogodbene strukture, ki je bila vsaj nujni pogoj za koriščenje davčnih ugodnosti, ki izhajajo iz ŠSPN.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se mi zdi, da se v presoji Komisije, ki je omejena na en segment te pogodbene strukture, ne odražajo zadovoljivo gospodarski učinki ŠSPN. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da je Komisija tako v odgovoru na tožbo kot na obravnavi trdila, da so okoliščine obravnavane zadeve podobne okoliščinam, ki so bile predmet sodbe Komisija/Aer Lingus in Ryanair Designated Activity (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, je bilo Sodišče pozvano, naj presodi irsko dajatev za letalske družbe. Za to dajatev sta bili določeni dve različni stopnji, in sicer 2 EUR na potnika v primeru leta v namembni kraj, ki je od letališča v Dublinu (Irska) oddaljen največ 300 km, in 10 EUR na potnika v vseh drugih primerih, znesek te dajatve pa se je lahko prenesel na ceno vozovnice, ponujene potnikom. Sodišče je v sodbi odločilo, da je za povračilo prednosti, pridobljene z uporabo nižje stopnje, potrebno, da davčna uprava zagotovi, da letalske družbe upravičenke vrnejo razliko med zneskom dajatve, ki bi ga bilo treba plačati za vsak opravljen let, in dejansko plačanim zneskom, pri čemer ekonomska korist, ki so jo navedene družbe lahko pridobile z izkoriščanjem te prednosti, za namene vračila pomoči ni upoštevna. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>) Ta ugotovitev je bila obrazložena s tem, da je bil morebitni vpliv prednosti na ceno vozovnic, ponujenih potnikom, odvisen izključno od poslovne odločitve družb, ki so bile upravičene do zadevne pomoči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi to rešitev prenesli na obravnavano zadevo, bi bilo treba šteti, da je bil prenos dela davčne ugodnosti, ki so jo vlagatelji GIZ prejeli zaradi uporabe ŠSPN, na podjetja za pomorske prevoze, posledica poslovne odločitve teh vlagateljev, ki naj bi se odločili to prednost izkoristiti tako, da so za ladjo ponudili prodajno ceno s približno 30‑odstotnim popustom. Menim, da ni nobenega dvoma o napačnosti take razlage.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je na obravnavi trdila Kraljevina Španija, ugodna cena, ki so jo GIZ odobrila podjetjem za pomorske prevoze za nakup ladij, namreč ni izhajala iz dejanskega izvajanja pogodbene avtonomije prvonavedenih, saj so GIZ delovala v obliki, v kateri je bila donosnost prodaje ladje vnaprej določena s pogodbeno strukturo, med drugim s predhodno sklenjeno pogodbo o gradnji plovila. Ta GIZ so bila tako odgovorna le za razdelitev davčne ugodnosti, ki je izhajala iz ŠSPN, tako da so imela podjetja za pomorske prevoze korist od dela te ugodnosti. V zvezi s tem je treba navesti, da je Komisija pri preverjanju združljivosti zadevne pomoči v spornem sklepu GIZ večkrat opredelila kot posrednike, ki prenesejo del navedene prednosti na podjetja za pomorske prevoze (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te ugotovitve Sodišču predlagam, naj ugotovi, da je treba del davčne ugodnosti, ki so jo GIZ prenesla na podjetja za pomorske prevoze v okviru medsebojno sklenjenih zasebnih pogodb, odšteti od zneska, ki ga morajo vrniti vlagatelji GIZ, in tako ugodi tretjemu tožbenemu razlogu, ki sta ga družbi Lico Leasing in PYMAR navedli pred Splošnim sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">VI.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj delno razveljavi sodbo Splošnega sodišče Evropske unije z dne 23. septembra 2020, Španija in drugi/Komisija (T‑515/13 RENV in T‑719/13 RENV, EU:T:2020:434) v delu, v katerem Splošno sodišče ni izpolnilo obveznosti obrazložitve v odgovoru na tretji tožbeni razlog družb Lico Leasing SA in Pequeños y Medianos Astilleros Sociedad de Reconversión SA, ter razglasi delno ničnost Sklepa Komisije 2014/200/EU z dne 17. julija 2013 o shemi pomoči SA.21233 C/11 (ex NN/11, ex CP 137/06), ki jo izvaja Španija – Davčna shema, ki se uporablja za določene dogovore o finančnem najemu, znana tudi kot španski sistem poslovnega najema, in, natančneje, odredbe o vračilu v delu, v katerem se nanašata na izračun zneska nezdružljive pomoči, ki jo je treba vrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) UL 2014, L 114, str. 1.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) UL 2011, C 276, str. 5.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) BOE št. 61 z dne 11. marca 2004, str. 10951.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) BOE št. 189 z dne 6. avgusta 2004, str. 37072.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Sodba z dne 6. oktobra 2021, World Duty Free Group in Španija/Komisija (C‑51/19 P in C‑64/19 P, EU:C:2021:793, točka 55 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Sodba z dne 6. oktobra 2021, Sigma Alimentos Exterior/Komisija (C‑50/19 P, EU:C:2021:792, točka 59 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej sodbo z dne 26. marca 2020, Larko/Komisija (C‑244/18 P, EU:C:2020:238, točki 104 in 105).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2016 (C‑20/15 P in C‑21/15 P, EU:C:2016:981).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Glej sodbe z dne 26. septembra 1996, Francija/Komisija (C‑241/94, EU:C:1996:353, točka 23); z dne 29. junija 1999, DM Transport (C‑256/97, EU:C:1999:332, točka 27), in z dne 1. decembra 1998, Ecotrade (C‑200/97, EU:C:1998:579, točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Sodba z dne 18. julija 2013, P (C‑6/12, EU:C:2013:525, v nadaljevanju: sodba P, točke od 22 do 27).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej sodbo P, točka 13.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Sodba P, točke od 24 do 27.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Sodba P, točka 20. Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Sodba z dne 4. marca 2021, Komisija/Fútbol Club Barcelona (C‑362/19 P, EU:C:2021:169, v nadaljevanju: sodba Komisija/Fútbol Club Barcelona).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Sodba Komisija/Fútbol Club Barcelona, točka 86.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Sodba Komisija/Fútbol Club Barcelona, točka 87.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej sodbo Komisija/Fútbol Club Barcelona, točki 92 in 93.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej sodbo Komisija/Fútbol Club Barcelona, točki 90 in 91.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Enako Splošnemu sodišču ni mogoče očitati, kot to prav tako počne Kraljevina Španija, da ni navedlo nobene zakonske določbe, ki bi dokazovala, da je možnost davčne uprave, da določi drug trenutek za začetek predčasne amortizacije, koristila posebej GIZ. Kot sem pojasnil zgoraj, sklicevanje na zakonsko določbo s tako vsebino ni bilo potrebno, saj pravno razlogovanje v izpodbijani sodbi ne temelji na predpostavki selektivnosti de iure.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Sodba z dne 29. junija 1999 (C‑256/97, EU:C:1999:332). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Sodba z dne 29. junija 1999, DM Transport (C‑256/97, EU:C:1999:332, točki 27 in 28); po mnenju Sodišča mora zadevna diskrecijska pravica temu organu omogočiti, da „določi upravičence ali pogoje za dodelitev ukrepa“). V zvezi s tem glej tudi sodbi z dne 26. septembra 1996, Francija/Komisija (C‑241/94, EU:C:1996:353, točki 23 in 24), in z dne 1. decembra 1998, Ecotrade (C‑200/97, EU:C:1998:579, točki 39 in 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Sodba z dne 12. novembra 2013, MOL/Komisija (T‑499/10, EU:T:2013:592), potrjena s sodbo z dne 4. junija 2015, Komisija/MOL (C‑15/14 P, EU:C:2015:362).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Sodbe z dne 24. septembra 2019, Nizozemska in drugi/Komisija (T‑760/15 in T‑636/16, EU:T:2019:669); z dne 24. septembra 2019, Luksemburg in Fiat Chrysler Finance Europe/Komisija (T‑755/15 in T‑759/15, EU:T:2019:670), in z dne 15. julija 2020, Irska in drugi/Komisija (T‑778/16 in T‑892/16, EU:T:2020:338).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Glej moje sklepne predloge v zadevi Irska/Komisija (C‑898/19 P, EU:C:2021:1029, točka 192).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Zdi se mi, da se pritožnica tako sklicuje na točke od 89 do 96 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glej sodbe z dne 9. novembra 2017, TV2/Danmark/Komisija (C‑649/15 P, EU:C:2017:835, točki 49 in 50); z dne 20. decembra 2017, Comunidad Autónoma de Galicia in Retegal/Komisija (C‑70/16 P, EU:C:2017:1002, točka 72), in z dne 20. septembra 2018, Španija/Komisija (C‑114/17 P, EU:C:2018:753, točka 75).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Sodbi z dne 21. decembra 2016, Komisija/Hansestadt Lübeck (C‑524/14 P, EU:C:2016:971, točka 21), in z dne 20. decembra 2017, Španija/Komisija (C‑81/16 P, EU:C:2017:1003, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Kraljevina Španija se očitno sklicuje na točko 97 izpodbijane sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Glej zlasti sodbo z dne 14. oktobra 2014, Buono in drugi/Komisija (C‑12/13 P in C‑13/13 P, EU:C:2014:2284, točka 52 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2016, Komisija/Aer Lingus in Ryanair Designated Activity (C‑164/15 P in C‑165/15 P, EU:C:2016:990, točka 89 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2016, Komisija/Aer Lingus in Ryanair Designated Activity (C‑164/15 P in C‑165/15 P, EU:C:2016:990, točka 90 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Sodba z dne 19. septembra 2000 (C‑156/98, EU:C:2000:467).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Sodba z dne 19. septembra 2000, Nemčija/Komisija (C‑156/98, EU:C:2000:467, točki 26 in 27).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Sodba z dne 13. junija 2002 (C‑382/99, EU:C:2002:363).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Sodba z dne 13. junija 2002, Nizozemska/Komisija (C‑382/99, EU:C:2002:363, točka 62).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Sodbi z dne 15. junija 2010, Mediaset/Komisija (T‑177/07, EU:T:2010:233, točka 62), in z dne 28. julija 2011, Mediaset/Komisija (C‑403/10 P, neobjavljena, EU:C:2011:533, točki 76 in 77).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Obvestilo Komisije o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL 2016, C 262, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) V zvezi s tem želim opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso opredelitev državne pomoči ne sme biti odvisna od zakonodajne tehnike, ki jo uporabljajo države članice. Glej med drugim sodbo z dne 6. oktobra 2021, World Duty Free Group in Španija/Komisija (C‑51/19 P in C‑64/19 P, EU:C:2021:793, točka 95).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Opozoriti je treba, da je Komisija v točkah 135 in 136 spornega sklepa navedla, da je iz primerov, ki so jih navedli španski organi, razvidno, da so vloge za izdajo dovoljenja, ki so jih vložila GIZ, vsebovale podroben opis celotnega ŠSPN, vse upoštevne pogodbe ter priloge s podrobnim izračunom skupnih davčnih ugodnosti in načina razdelitve (ali elemente, potrebne za izvedbo takega izračuna) med podjetjem za pomorske prevoze na eni strani in GIZ ali njihovimi vlagatelji na drugi strani.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2016 (C‑164/15 P in C‑165/15 P, EU:C:2016:990).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Sodba z dne 21. decembra 2016, Komisija/Aer Lingus in Ryanair Designated Activity (C‑164/15 P in C‑165/15 P, EU:C:2016:990, točka 92).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Glej med drugim točko 203 spornega sklepa.</p>
</body>
</html>
