|
25.2.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 47/11 |
RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2022/298
z dne 21. oktobra 2021
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019
EVROPSKI PARLAMENT,
|
— |
ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019, |
|
— |
ob upoštevanju poročila o preiskavi za ugotavljanje dejstev o agenciji Frontex v zvezi z domnevnimi kršitvami temeljnih pravic, ki ga je pripravil Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, |
|
— |
ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, |
|
— |
ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0270/2021), |
|
A. |
ker bi morali vsi organi, uradi in agencije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorni državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana; |
|
B. |
ker je vloga Parlamenta v postopku razrešnice za izvrševanje proračuna opredeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 (1) in v Delegirani uredbi (EU) 2019/715 (2); |
1.
poudarja pomen odgovornega in preglednega ravnanja pri izvrševanju proračuna Unije;
2.
opozarja na vlogo Parlamenta v postopku razrešnice, kot jo določajo PDEU, Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 in poslovnik Parlamenta;
3.
spominja, da je Parlament 28. aprila 2021 sprejel Sklep (EU, Euratom) 2021/1613 (3), s katerim je odložil podelitev razrešnice Evropski agenciji za mejno in obalno stražo glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2019; poziva to agencijo, naj organu za podelitev razrešnice redno poroča o sprejetih ukrepih in urniku za izvedbo priporočil iz resolucije št. (EU) 2021/1615 (4); poziva jo, naj ta poročila predloži vsako četrtletje, če to zahteva organ za podelitev razrešnice;
4.
ugotavlja, da je agencija pripravila osnutek načrta neprekinjenega poslovanja in da ga je v trenutku, ko je poslala odgovor, izpopolnjevala, da bi bil sprejet do konca drugega četrtletja leta 2021; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o fazah izvajanja tega načrta;
5.
pozdravlja prizadevanja agencije, da bi glede na svojo preobrazbo in digitalizacijo vzpostavila register vseh dokumentov, ki jih pripravlja; pozdravlja dejstvo, da je agencija na svojem spletišču proaktivno objavljala ključne dokumente in jih dala na voljo javnosti prek posebnega registra; poziva jo, naj še povečuje dostopnost dokumentov za javnost in naj v prihodnosti ne poskuša izterjati nesorazmerno visokih stroškov zunanjih odvetnikov od tožnikov v sodnih postopkih v zvezi z zahtevami za informacije; v zvezi s tem opozarja, da je v resoluciji (EU) 2021/1615 agencijo pozval, naj umakne zahtevo za izterjavo sodnih stroškov v zadevi T-31/18 Splošnega sodišča; ugotavlja, da je to sodišče sodne stroške, ki jih je prvotno zahtevala agencija, zmanjšalo; opozarja agencijo, naj ravna v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, in sicer naj spoštuje sodne sklepe in naj v takšnih primerih ne najema zunanjih odvetnikov; poziva jo, naj skuša preprečiti nerazumno visoke sodne stroške in zagotovi, da bo njihova izterjava v prihodnje ostala v sprejemljivih mejah;
6.
opozarja na sklepe iz mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 25. februarja 2021, ki je privedlo do sklepa o odlogu razrešnice glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2019, „dokler agencija ne bo ustrezno pojasnila in prestavila vseh elementov in urad OLAF ne bo končal preiskave“; poudarja, da je dal Parlament agenciji z odlogom razrešnice dodatnih šest mesecev, da odgovori na ugotovitve iz resolucije (EU) 2021/1615;
Težave v zvezi z odhodki, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče
|
7. |
opozarja na ugotovitev Računskega sodišča v zvezi s sporazumi o financiranju operativnih dejavnosti, da povračila stroškov opreme še vedno temeljijo na dejanskih stroških in da za slednje ni dokazil, kot so računi; opozarja, da je bilo na ta problem opozorjeno že v postopku razrešnice za leto 2018, ko je Računsko sodišče priporočilo pristop stroškov na enoto; ugotavlja, da gre pri tem pristopu za poenostavljeno obračunavanje stroškov, pri katerem se cena za uporabo težke tehnične opreme izračuna po vnaprej določeni metodologiji, da bi se izognili zapletom s povračilom dejanskih stroškov; pozdravlja dejstvo, da je agencija obračunavanje stroškov na enoto za težko tehnično opremo preizkusila z dvema državama članicama; ugotavlja, da se je pri tem pokazalo, da se z obračunavanjem na enoto skupni stroški povečajo, in obžaluje, da je agencija sklenila, da povračilo stroškov na enoto za težko opremo ni izvedljivo; obžaluje, da s tem problem nezadostnih dokazil ni rešen, in agencijo opominja, naj ne potrjuje zahtevkov za povračilo stroškov, ki niso podprti z računi; poziva agencijo in Komisijo, naj pregledata priporočilo Računskega sodišča in se z njim posvetujeta o rezultatih pilotnih projektov za obračunavanje stroškov na enoto za težko tehnično opremo, da bi ugotovili, kako rešiti težave s pomanjkljivimi dokazili; opozarja ju, da se je treba v splošnem izogibati nepotrebnim birokratskim bremenom; |
|
8. |
je seznanjen z odgovorom agencije organu za razrešnico o pregledu mehanizmov v zvezi s plačili za gradbena dela in pozivom, naj spoštuje načela dobrega finančnega poslovodenja; je seznanjen z obvestilom agencije, da je začela mehanizem za preprečevanje nepreverjenega predhodnega financiranja izvajati v celotnem finančnem krogu; je seznanjen tudi z njeno navedbo, da je bilo vsem projektnim vodjem ter operativnim in finančnim akterjem, odgovornim za infrastrukturo in opremo na sedežu agencije, naročeno, naj nepreverjenih plačil ne odobrijo in ne izvedejo, uradnikom za finančno preverjanje pa, naj jih zavrnejo in to svetujejo tudi odredbodajalcem; |
Posebno poročilo Računskega sodišča št. 08/2021 z naslovom „Podpora, ki jo Frontex zagotavlja za upravljanje zunanjih meja, še ni dovolj uspešna“
|
9. |
je zaskrbljen zaradi ugotovitev iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 08/2021 z naslovom „Podpora, ki jo Frontex zagotavlja za upravljanje zunanjih meja, še ni dovolj uspešna“ (5); poudarja, da se je revizija nanašala na obdobje od konca leta 2016, ko je začel veljati nov mandat agencije iz Uredbe (EU) 2016/1624 (6), do konca leta 2020 in je torej zajela celotno leto 2019, za katero se podeljuje ta razrešnica, ni pa upoštevala nekaterih nedavnih ukrepov, ki jih je agencija sprejela, da bi izpolnila svoje poslanstvo; se zaveda, da posebno poročilo Računskega sodišča ne vsebuje analize, kako agencija spoštuje temeljne pravice, saj bi bilo treba zaradi zapletenosti zadeve opraviti posebno revizijo; poziva Računsko sodišče, naj opravi posebno revizijo te zadeve; |
|
10. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 08/2021 ugotovilo več pomanjkljivosti pri primarnih dejavnostih agencije, in sicer pri spremljanju razmer, analizi tveganja, oceni ranljivosti, skupnih operacijah, hitrem posredovanju na mejah, operacijah vračanja in usposabljanju, pa tudi to, da agencija ni opravila ocene potreb in učinka, preden so njeni stroški strmo narasli; je zaskrbljen tudi zato, ker agencija ni sprejela vseh potrebnih ukrepov, da bi svojo notranjo organiziranost prilagodila tako, da bi lahko nemoteno izvajala svoj mandat iz Uredbe (EU) 2016/1624; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče poudarilo tveganja, povezana z mandatom agencije iz Uredbe (EU) 2019/1896 (7); opozarja, da se mandata agencije iz let 2016 in 2019 delno prekrivata, kar bi lahko po ugotovitvah Računskega sodišča vplivalo na njuno uresničevanje; |
|
11. |
ugotavlja, da je Komisija samo dve leti po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2016/1624 predstavila predlog nove uredbe o agenciji, čeprav za novo zakonodajo ni bila opravljena ocena učinka; poziva Komisijo in agencijo, naj hitro poiščeta rešitev za ustrezno in pravočasno izvajanje mandata agencije v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896; poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj redno ocenjujeta uspešnost agencije in držav članic, da bi opredelila področja, kjer so potrebne izboljšave, med drugim v ustreznih pravnih podlagah za dejavnosti agencije, pa tudi glede na dosežene rezultate in učinke; |
|
12. |
se z zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da agencija pri operativnem poročanju ni ustrezno obveščala nosilcev odločanja, saj nima informacij o dejanskih stroških in uspešnosti; |
|
13. |
je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da je sicer vzpostavljen delujoč okvir za izmenjavo informacij o migracijah in razmerah na zunanjih mejah, ki naj bi pomagal pri upravljanju neregularnega priseljevanja, vendar ne deluje dovolj dobro, da bi posredoval natančne, popolne in posodobljene podatke o razmerah na zunanjih mejah Unije; obžaluje, da še ni bil vzpostavljen ustrezen okvir za izmenjavo informacij o čezmejnem kriminalu, kar vpliva na zmožnost agencije in držav članic, da se hitro odzovejo na vse ugotovljene grožnje; ugotavlja, da agencija pošilja pravočasne in relevantne informacije o migracijah in razmerah na zunanjih mejah ter zagotavlja informacije o posebnih dogodkih; vendar je zaskrbljen zaradi hudih pomanjkljivosti, ki onemogočajo popolno obveščenost o razmerah na zunanjih mejah Unije, saj ni ustreznih informacij, tehničnih standardov za opremo za nadzor meja, skupnega kataloga za prijavljanje čezmejnega kriminala in informacij o razmerah na zračnih mejah Unije v skoraj realnem času, prihaja pa tudi do zamud pri posodabljanju skupnega integriranega modela analize tveganja; poudarja, da za te pomanjkljivosti ni kriva samo agencija, temveč jih je treba odpraviti skupaj z državami članicami in Komisijo, zlasti kar zadeva skupni integrirani model analize tveganja, saj se poročanje med državami članicami zelo razlikuje po pogostosti, obliki, podatkih in opredelitvi primerov; ponavlja poziv organa za razrešnico iz resolucije (EU) 2021/1615, da je treba izboljšati spremljanje razmer in incidentov na mejah Unije ter poročanje o njih, tudi v smislu morebitnih kršitev človekovih pravic; |
|
14. |
je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da v Uredbo (EU) št. 1052/2013 (8) niso bili vključeni vsi ustrezni organi (na primer carinski); |
|
15. |
je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so bile z Uredbo (EU) 2019/1896 uvedene znatne dodatne zahteve glede poročanja za države članice, zaradi katerih je potreben samodejen prenos podatkov iz držav članic v podatkovno zbirko sistema EUROSUR; je seznanjen z izjavo držav članic, da neposredno sodelovanje agencije pri tem samodejnem prenosu še ni jasno; |
|
16. |
je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da agencija ni priskrbela informacij o učinkih in stroških svojih dejavnosti, ni opravila zanesljive ocene skupnih operacij, ni pojasnila morebitnih odstopanj, ni ocenila učinka morebitnih vrzeli v virih in ni posredovala informacij o dejanskih stroških svojih skupnih operacij; poudarja, da je agencija obvezana posredovati ustrezne informacije o učinkih in stroških svojih dejavnosti, da bi zagotovila preglednost in odgovornost; |
Pogojenost
|
17. |
ugotavlja, da sta Komisija in agencija sprejeli ali delno sprejeli vsa priporočila Računskega sodišča; poziva agencijo, naj celovito in pravočasno preuči in uresniči priporočila Računskega sodišča ter organu za razrešnico poroča o napredku pri tem; poziva proračunski organ, naj del proračunskih sredstev agencije za leto 2022 prenese v rezervo, ki bo sproščena, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji:
poziva proračunski organ, naj v letu 2022 v agencijo pošlje skupino, v kateri bodo sodelovali člani Odbora za proračunski nadzor in ki bo ocenila napredek pri izpolnjevanju teh pogojev; meni, da bi utegnila biti zavrnjena tudi razrešnica za proračunsko leto 2020, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni; poleg tega meni, da bi morala Komisija v skladu z dogovorom, doseženim v zadnjem proračunskem spravnem postopku, agencije strožje nadzorovati; poziva Komisijo in agencijo, naj pojasnita, kako bodo v proračunu za leto 2022 odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, tudi kar zadeva zaposlovanje in javna naročila; |
Potekajoča preiskava urada OLAF
|
18. |
opozarja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) potrdil, da izvaja preiskavo o agenciji; ponovno poziva agencijo, naj v celoti sodeluje z uradom OLAF in organ za razrešnico obvešča o morebitnih novostih; |
|
19. |
spominja, da je namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata Komisije za migracije in notranje zadeve na seji Odbora za proračunski nadzor 1. septembra 2021 povedal, da so se vse preiskave končale in da v nobeni niso bili odkriti dokazi o slabem proračunskem upravljanju in finančnem poslovodenju ali kršitvah temeljnih pravic, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi agencija zavračala obveznosti iz svoje uredbe; |
Preglednost
|
20. |
opozarja na pomisleke Parlamenta glede sestankov agencije s predstavniki panog, ki so pomembne za delo agencije, v letih 2018 in 2019, saj večina predstavnikov ni navedena v registru Unije za preglednost; opozarja na člen 118 Uredbe (EU) 2019/1896, ki določa, da mora agencija zagotavljati preglednost lobiranja z uporabo registra za preglednost in razkritjem vseh sestankov z zunanjimi deležniki; je seznanjen s sklepom izvršnega direktorja agencije o registru za preglednost agencije z dne 5. maja 2021; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o uvedbi in uporabi tega orodja; |
|
21. |
ugotavlja, da mora agencija zagotoviti proaktivno preglednost, kot je določeno v členu 114(2) Uredbe (EU) 2019/1896; ugotavlja, da ta člen določa tudi, da ima preglednost svoje meje in da jo je treba zagotavljati brez razkritja operativnih informacij, saj bi njihova objava lahko ogrozila doseganje ciljev; ugotavlja še, da agencija ne more razkrivati osebnih podatkov v nasprotju s pravno podlago, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov, kot je določeno v členu 5 Uredbe (EU) 2016/679 (10); poziva Komisijo, naj sprejme zavezujoča pravila za varstvo informacij in podatkov; |
|
22. |
poudarja, da je preglednost splošno pravilo, ki velja za agencijo, Komisijo in subjekte, ki sodelujejo v posvetovalnem forumu, ter pogoj za medsebojno zaupanje in dobro sodelovanje; |
Spoštovanje temeljnih pravic
|
23. |
opozarja, da je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ustanovil delovno skupino za nadzor Frontexa; ugotavlja, da je ta skupina 14. julija 2021 objavila poročilo o preiskavi agencije Frontex zaradi domnevnih kršitev temeljnih pravic, katere cilj je bil zbrati vse pomembne informacije in dokaze o kršitvah, v katere je bila agencija vpletena oziroma je bila z njimi seznanjena in/ali ni ukrepala, o notranjem upravljanju, postopkih za poročanje in obravnavanju pritožb; dodaja, da skupina pri resnih incidentih, ki jih je lahko preučila, ni našla prepričljivih dokazov, da bi agencija neposredno zavračala ljudi in/ali izvajala kolektivne izgone; spominja tudi na ugotovitev delovne skupine, da je agencija imela dokaze o kršitvah temeljnih pravic v državah članicah, s katerimi je izvajala skupne operacije, vendar teh kršitev ni hitro, skrbno in učinkovito obravnavala in ukrepala proti njim, torej jih ni preprečila in tudi ni zmanjšala tveganja za njihovo ponovitev; ob tem opozarja, da je delovna skupina odkrila vrzeli v okviru za sodelovanje z državami članicami, ki bi lahko ovirale izpolnjevanje obveznosti agencije na področju temeljnih pravic, ter izpostavila odgovornost držav članic in Komisije, ki ni omejena na njihovo vlogo v upravnem odboru; je seznanjen z delitvijo odgovornosti med agencijo in državami članicami v zvezi s temeljnimi pravicami; se zaveda omejitev, ki jih ima agencija v praksi pri preiskovanju, ali so bile pri uporabi sredstev, ki jih financira ali sofinancira, spoštovane temeljne pravice; poudarja, da uslužbenci agencije potrebujejo pravno jasnost, zlasti na visoko tveganih misijah na morju, ter da morajo Komisija in države članice zagotoviti pravne standarde in jasnost pri izvajanju Uredbe (EU) 2019/1896 v različnih okoliščinah med misijami; kljub temu ugotavlja, da je delovna skupina v preiskavi odkrila, da je izvršni direktor (11) štiri leta ignoriral priporočila in nasvete nekdanjega uradnika za temeljne pravice, zlasti v zvezi z delovanjem agencije na Madžarskem; poziva agencijo, naj Parlamentu posreduje podrobno poročilo o svojih načrtih za uresničitev priporočil delovne skupine in o doseženem napredku; |
|
24. |
dodaja, da delovna skupina meni, da bi moral imeti upravni odbor bolj proaktivno vlogo pri ugotavljanju resnega tveganja za kršitve temeljnih pravic in pri ukrepanju, da bi lahko agencija izpolnjevala negativne in pozitivne obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami, ki so določene v uredbi; ugotavlja, da delovna skupina pozdravlja nove notranje postopke in pravila, ki jih je v mesecih pred objavo poročila oblikovala agencija, da bi izpolnjevala Uredbo (EU) 2019/1896, vendar poziva oba akterja, naj zagotovita, da bo agencija še bolj spoštovala temeljne pravice, zato naj ponovno preučita njena notranja pravila in komunikacijo ter sodelovanje z državami članicami gostiteljicami; poudarja, da je delovna skupina opozorila tudi na odgovornost držav članic in Komisije, ki ni omejena na njihovo vlogo v upravnem odboru; |
|
25. |
poudarja, da so poslanci prejeli informacije, na podlagi katerih je delovna skupina ugotovila, da je izvršni direktor pokazal premajhno pripravljenost, da bi upošteval nekatere določbe uredbe o evropski mejni in obalni straži, in sicer o temeljnih pravicah; je seznanjen tudi z obžalovanjem delovne skupine, ker izvršni direktor ni želel uresničiti priporočil Komisije, da bi zagotovil skladnost z novo uredbo; |
Preiskava evropske varuhinje človekovih pravic
|
26. |
pozdravlja ugotovitve iz strateške preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o mehanizmu za pritožbe agencije zaradi domnevnih kršitev temeljnih pravic (OI/5/2020/MHZ); je seznanjen, da se varuhinja ni odločila za nadaljnjo obravnavo zadeve; kljub temu ugotavlja, da so bile v pritožbenem mehanizmu odkrite pomanjkljivosti, zaradi katerih bi lahko posamezniki težje poročali o domnevnih kršitvah temeljnih pravic ali zahtevali odpravo krivic; ugotavlja, da je varuhinja odkrila tudi zamude pri izpolnjevanju obveznosti agencije v zvezi s tem; je seznanjen z zavezo agencije, da bo ukrepala na področjih, za katera je varuhinja predlagala izboljšave; |
|
27. |
je zaskrbljen zaradi ugotovitev delovne skupine za nadzor Frontexa, da uradnik za temeljne pravice in posvetovalni forum pogosto nista bila že od samega začetka vključena v oblikovanje pravil, postopkov in strategij v zvezi s temeljnimi pravicami, pa tudi zaradi dejstva, da upravni odbor in izvršni direktor nista dovolj upoštevala njunih mnenj in priporočil; poziva agencijo, naj uradnika za temeljne pravice in posvetovalni forum že od samega začetka povsem in dejavno vključi v vse ustrezne procese; poziva izvršnega direktorja, naj znova pretehta svoje odnose z uradnikom za temeljne pravice in posvetovalnim forumom, pri tem pa pravočasno upošteva njuna priporočila; poziva agencijo, naj v celoti izpolni vsa priporočila delovne skupine in organu za razrešnico poroča o doseženem napredku; |
|
28. |
poziva agencijo, naj poskrbi, da bo pri evropskem integriranem upravljanju meja, tako pri političnih kot pri operativnih dejavnostih, izpolnjevala vse obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami iz Uredbe (EU) 2019/1896; poziva jo, naj uresniči priporočila iz poročila delovne skupine in resolucije št. (EU) 2021/1615 ter Parlament redno obvešča o izvajanju njegovih priporočil in tekočih operacijah, vključno z resnimi kršitvami temeljnih pravic na zunanjih mejah in svojem odzivu nanje; |
Notranje upravljanje in opazovalci za temeljne pravice
|
29. |
z zaskrbljenostjo znova opozarja, da je delovna skupina za nadzor Frontexa izrazila skrb, ker je izvršni direktor odložil zaposlitev treh svojih namestnikov in jim ni dal samostojnih pooblastil, hkrati pa je svoj kabinet povečal na 63 uslužbencev; opominja, da je delovna skupina močno zaskrbljena zaradi neučinkovitega nadzora in ravnotežja znotraj agencije; je seznanjen, da je upravni odbor opredelil pristojnosti treh namestnikov izvršnega direktorja in da so bila tri prosta delovna mesta 24. marca 2021 razpisana v Uradnem listu Evropske unije; poziva agencijo, naj organu za razrešnico poroča o napredku v zvezi s postopkom zaposlovanja; |
Opazovalci za temeljne pravice
|
30. |
obžaluje dolgotrajne zamude pri imenovanju uradnika in opazovalcev za temeljne pravice s strani izvršnega direktorja, na katere je opozorila delovna skupina, sploh ker je izvršni direktor razširil svoj kabinet; ugotavlja, da je uradnik za temeljne pravice v agenciji nastopil funkcijo 1. junija 2021; poudarja, da se je kadrovski načrt agencije zmanjšal s 377 delovnih mest AD na 275 delovnih mest AD v letu 2020; priznava, da je to vplivalo na celotno kadrovsko strukturo, tudi na zaposlitev 40 opazovalcev za temeljne pravice; je seznanjen z izjavo izvršnega direktorja agencije, da je bilo zaposlenih prvih 20 opazovalcev za temeljne pravice in da se bodo začeli usposabljati 1. junija 2021, poteka pa tudi že imenovanje preostalih 20 opazovalcev; je zaskrbljen, ker je bilo pet izmed teh 20 opazovalcev zaposlenih v razredu AD 7, preostalih 15 pa v razredu AST 4; opozarja, da je Parlament v poročilu delovne skupine za nadzor Frontexa poudaril, da lahko nižji razred vpliva na pooblastila, neodvisnost opazovalcev ter dostop do tajnih in občutljivih informacij ter s tem na njihovo učinkovitost; opozarja, da bi morala agencija vseh 40 opazovalcev zaposliti v razredu AD, da bi zagotovila najboljše znanje in veščine ter njihovo ustrezno vključitev v operacije; opozarja, da korekcijski količnik za zaposlene v več agencijah ostaja nizek, in se zaveda, da lahko nižje plače odvrnejo evropske kandidate in povzročijo težave pri zaposlovanju v nekaterih agencijah; je seznanjen, da je delovna skupina za nadzor Frontexa izrazila ostro kritiko na račun nepotrebnega zavlačevanja pri zaposlovanju opazovalcev za temeljne pravice, ki ga je povzročil izvršni direktor; ponavlja, da Uredba (EU) 2019/1896 določa, da je treba do 5. decembra 2020 zaposliti vsaj 40 opazovalcev za temeljne pravice; je zelo zaskrbljen, ker ta obveznost ostaja neizpolnjena, in vztraja, da mora agencija pravočasno in brez nadaljnjega odlašanja zaposliti še preostalih 20 opazovalcev v razredu AD, da bodo imeli ustrezen položaj za neodvisno opravljanje svojih nalog; zlasti opominja na ugotovitev delovne skupine, da je treba opazovalcem nujno omogočiti neomejen in nenapovedan dostop do ustreznih točk, sredstev in informacij; poudarja tudi, da morajo države članice v celoti sodelovati z uradnikom za temeljne pravice in predložiti dokaze o primerih, ki se preiskujejo; želi pojasnilo o izjavi agencije, da bo preostalih 20 opazovalcev za temeljne pravice zaposlila z rezervnega seznama kandidatov v razredu AD 7, ko bo dobila ustrezna dodatna delovna mesta zanje, medtem ko je Komisija zatrdila, da ji je potrebna delovna mesta v razredu AD 7 že dodelila; |
|
31. |
ugotavlja, da so novembra 2019 začela veljati nova pravila o pritožbenem mehanizmu in da so uradniku za temeljne pravice naložila večjo odgovornost; pozdravlja dejstvo, da je upravni odbor agencije februarja 2021 sprejel posodobljeno strategijo za temeljne pravice; poziva ga, naj hitro sprejme akcijski načrt za temeljne pravice ter izvaja posodobljeno strategijo in izboljša mehanizme za spremljanje kršitev temeljnih pravic in pritožb v agenciji ter poročanje o njih; |
|
32. |
sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 29. aprila 2021 (12) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij; poziva agencijo, naj organu za razrešnico redno poroča o izvajanju načrta za odpravo pomanjkljivosti, opredeljenih v Sklepu (EU, Euratom) 2021/1613. |
(1) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).
(3) Sklep (EU, Euratom) 2021/1613 Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2021 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019 (UL L 340, 24.9.2021, str. 324).
(4) Resolucija (EU) 2021/1615 Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2021 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019 (UL L 340, 24.9.2021, str. 328).
(5) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR21_08/SR_Frontex_SL.pdf
(6) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe sveta (ES) št. 2007/2004 in Sklepa sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).
(7) Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).
(8) Uredba (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur) (UL L 295, 6.11.2013, str. 11).
(9) Sodba z dne 17. decembra 2020, Evropska komisija proti Madžarski, C-808/18, EU:C:2020:1029.
(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(11) Poročilo o preiskavi agencije Frontex v zvezi z domnevnimi kršitvami temeljnih pravic, točka 3, točka D (vloga izvršnega direktorja, priporočila), kjer je zapisano, da delovna skupina globoko obžaluje, da izvršni direktor ni odgovoril na številne pomisleke, priporočila, mnenja in ugotovitve, ki jih je uradnik za temeljne pravice posredoval v štirih letih, in tudi ni ukrepal na njihovi podlagi.