<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.12-->
  <head>
    <title>2024-09-202409C105202300830-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0083-23-202407366-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="30/10/2024 15:40:07" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="MP0rVcjKO7SqHuNxg+PoqPwaNPo3u+dPCYSlRvr3sh6OgfNL6wcxwZQCb4Sb5jrzCBRi+L/lEM2kYkaat7vYXut0gFkNHUqwJfbwEjGJ7JQjRHfQKd6xChjQcS7ppBl8AX0kAKJwFxoAc1KcEdc7yaQMCYdVC1kUSR+yi5jH5sU=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0083" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 30-08-24 16:13:01" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="4dfd88e639ac4636ba547820353da40c" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0083" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 5. 9. 2024 – Zadeva C‑83/23</div>
      <div id="rId21" style="default">H GmbH (Neposredni zahtevek za vračilo DDV)</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 5. septembra 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Harmonizacija davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Neupravičeno zaračunan in plačan DDV – Popravek računa – Likvidacijski postopek nad izvajalcem – Vračilo DDV izvajalcu – Zavrnitev davčne uprave, da bi DDV vrnila neposredno pridobitelju – Prednost na področju vračil DDV – Nevarnost dvojnega vračila DDV – Nevarnost izgube davčnih prihodkov“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑83/23,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 3. novembra 2022, ki je na Sodišče prispela 15. februarja 2023, v postopku
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      H GmbH
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Finanzamt M,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      SODIŠČE (sedmi senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      v sestavi F. Biltgen (poročevalec), predsednik senata, N. Wahl, sodnik, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. januarja 2024,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za H GmbH M. Boche, M. von Einem in A. Graf, Rechtsanwälte, ter D. Hoffmanns in J. Scholz, Steuerberater,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za nemško vlado J. Möller in N. Scheffel, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo B. Eggers in J. Jokubauskaitė, agentki,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-20" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), ter Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici (UL 2008, L 44, str. 23).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med H GmbH, ki je družba s sedežem v Nemčiji, in Finanzamt M (davčna uprava M, Nemčija) glede pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) in vračila tega davka iz naslova pravičnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 167 Direktive o DDV določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-1">
      „Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 168(a) te direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-1">
      „Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-29" title="page-1">
      (a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 178(a) navedene direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-2">
      „Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-2">
      (a) za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova XI“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 203 iste direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-2">
      „DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki izkaže DDV na računu.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemško pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">UStG</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 14(4) Umsatzsteuergesetz (zakon o DDV) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (BGBl. 2013 I, str. 1809) (v nadaljevanju: UStG), določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-2">
      „Račun mora vsebovati naslednje navedbe:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-2">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-2">
      8. stopnja DDV, ki se uporablja, in znesek DDV, obračunan od cene blaga ali storitve, ali – v primeru oprostitve DDV – navedba, da je dobava ali druga storitev oproščena DDV.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 14c UStG določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-2">
      „Če je gospodarski subjekt na računu za dobavo ali drugo storitev ločeno navedel višji znesek davka, kot ga je za transakcijo dolžan plačati na podlagi tega zakona (napačen izkaz davka), mora plačati tudi presežni znesek. Če popravi znesek davka pri prejemniku, se po analogiji uporabi člen 17(1). […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 15(1) UStG določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-2">
      „Gospodarski subjekt lahko odbije te zneske vstopnega davka:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-45" title="page-2">
      1. zakonsko dolgovani znesek davka iz naslova dobav in drugih storitev, ki jih za njegovo podjetje opravi drug gospodarski subjekt. Za odbitek vstopnega davka mora imeti gospodarski subjekt račun, ki je izstavljen v skladu s členoma 14 in 14a. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">AO</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Abgabenordnung (davčni zakonik) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (BGBl. 2002 I, str. 3866) (v nadaljevanju: AO), vsebuje člen 163, naslovljen „Odstopanje pri odmeri davka zaradi pravičnosti“, ki v odstavku 1, prvi stavek, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-48" title="page-3">
      „Če obdavčitev ob upoštevanju dejanskega stanja posameznega primera ne bi bila pravična, se lahko odmerijo nižji davki in pri odmeri davka ne upoštevajo posamezne davčne osnove, ki zvišujejo davke.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 227 AO določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-3">
      „Finančni organi lahko v celoti ali deloma odpišejo terjatve, ki izhajajo iz zavezanosti za davek, če bi bilo v okoliščinah posameznega primera nepravično, da se izterjajo; pod enakimi pogoji se lahko zneski, ki so že bili plačani, povrnejo ali poračunajo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba H, ki je tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je nasledila komanditno družbo s sedežem v Nemčiji (v nadaljevanju: KG), katere dejavnost je bila izposojanje premičnin drugim podjetjem, med drugim v obliki prodaje in povratnega najema. Spor o glavni stvari se nanaša na šest transakcij prodaje in povratnega najema, ki jih je družba KG izvedla v korist družbe E-GmbH, druge družbe s sedežem v Nemčiji, v letih 2007, 2008, 2010 in 2012.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V okviru vsake od teh transakcij je družba E-GmbH kupila nov motorni čoln od družbe E-sr s sedežem v Italiji. Na ustreznih računih je bila navedba „dobava znotraj Skupnosti“, ni pa bil naveden DDV. Družba E-GmbH je v celoti plačala kupnino za vsakega od čolnov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po vsakem od teh nakupov sta družbi E-GmbH in KG najprej sklenili pogodbo o prodaji in povratnem najemu, s katero sta bila na eni strani določena prodaja čolna družbi KG po neto nakupni ceni skupaj z nemškim DDV in na drugi strani dogovor o sklenitvi najemne pogodbe, s katero je bila pravica do uporabe tega čolna prenesena na družbo E-GmbH. Nato je družba E-GmbH družbi KG izdala račun za prodajo čolna, na katerem je bil izrecno izkazan nemški DDV, ta DDV navedla na obračunih DDV in ga plačala zanjo pristojnemu Finanzamt X (finančni urad X, Nemčija). Na tem računu ni bilo podatkov o kraju, v katerem je bil čoln ob prodaji. Družba KG je navedeni DDV, ki je bil izkazan na navedenih računih, v svojih obračunih DDV odbila kot vstopni DDV. Družbi E-GmbH in KG sta nazadnje za čoln sklenili pogodbo o najemu premičnine za obdobje 36 mesecev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Davčna uprava je pri nadzoru nad družbo E-GmbH za leto 2008 ugotovila, da čolni, ko jih je družba E-GmbH prodala družbi KG, niso bili v Nemčiji, ampak v Italiji. Družba E-GmbH je oktobra 2012 družbo KG obvestila, da je na dveh računih, izdanih aprila in oktobra 2008, napačno izkazala nemški DDV, in da bosta ta računa popravljena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nadzornik je po nadzoru glede DDV, izvedenem v prostorih družbe KG, menil, da je treba dobave čolnov opredeliti kot dobave brez prevoza, ki se v skladu s členom 31 Direktive o DDV v povezavi s členom 3(7) UStG ne obdavčijo v Nemčiji, ampak v Italiji, kjer so bila ta plovila ob prodaji. Menil je, da je bil DDV, ki ga je družba E-GmbH zaračunala družbi KG, dolgovan na podlagi člena 203 Direktive o DDV in člena 14c UStG, vendar ga družba KG ne more odbiti kot vstopni DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Davčna uprava M se je s to presojo strinjala in je v skladu s členom 173(1), točka 1, AO družbi KG izdala odločbo o spremembi odmere DDV, s katero je zmanjšala znesek DDV, ki ga je ta družba odbila za leto 2008, v katerem sta bila izdana dva računa za prodajo čolna. Nato je pritožbo zoper to odločbo o spremembi zavrnila kot neutemeljeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V letih 2006, 2010 in 2012 so bili izdani še štirje računi za prodajo čolna. Davčna uprava M je izdala tudi odločbi o spremembi odmere DDV za leti 2007 in 2010, ki sta se nanašali na odbitek vstopnega DDV na podlagi računov, izdanih za leti 2006 in 2010. Ker je davčna uprava M pritožbo zoper ti odločbi o spremembi zavrnila kot neutemeljeno, ji je družba KG ta DDV plačala. Nazadnje, družba KG ni uveljavljala nobenega odbitka DDV od prodaj čolnov, obravnavanih v letnem obračunu DDV za leto 2012.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Leta 2014 je bil nad družbo E-GmbH začet postopek zaradi insolventnosti. Stečajni upravitelj, zadolžen za likvidacijo te družbe, je šest računov v zvezi z dobavo čolnov popravil, pri čemer je izbrisal izkaz DDV, ki je bil na njih neupravičeno. Davčna uprava X je navedla, da je stečajni upravitelj 10. decembra 2014 predložil popravljene račune in da je 8. januarja 2015 vložil zahtevek za popravek. Temu zahtevku je ugodila in vrnila ustrezni DDV, ki je bil prenesen v stečajno maso, pri čemer je davčnega zastopnika stečajnega upravitelja obvestila, da mora transakcije obdavčiti z DDV v Italiji. Po navedbah tožeče stranke iz postopka v glavni stvari pa je stečajni upravitelj zavrnil izdajo računov z italijanskim DDV. Tožeča stranka iz postopka v glavni stvari naj za pridobitev takih računov proti družbi E-GmbH ne bi vložila tožbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba KG je na podlagi člena 163 AO davčno upravo M zaprosila, naj zaradi pravičnosti ponovno izračuna DDV za leta 2007, 2008, 2010 in 2012. Davčna uprava je to prošnjo zavrnila in nato kot neutemeljeno zavrnila tudi pritožbo družbe KG zoper to odločbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba, ki jo je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari vložila pri Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da ji davčna uprava M ni bila dolžna vrniti DDV, ki je bil neupravičeno zaračunan, ker je bil ta DDV prenesen v stečajno maso družbe E‑GmbH. Poleg tega naj po presoji tega sodišča tožeča stranka iz postopka v glavni stvari ne bi imela nobene civilnopravne pravice v razmerju do družbe E‑GmbH za vračilo navedenega DDV, ampak naj bi imela le pravico, da se ji izda račun z italijanskim DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka iz postopka o glavni stvari je vložila revizijo pri Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, predložitveno sodišče navaja, da iz sodne prakse Sodišča, zlasti iz sodbe z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken (C‑35/05, EU:C:2007:167), izhaja, da ima v nekaterih okoliščinah naslovnik računa, ki vsebuje neupravičen DDV, „neposredni zahtevek“ za pridobitev vračila tega DDV od davčne uprave. Nazadnje naj bi Sodišče v sodbi z dne 13. oktobra 2022, HUMDA (C‑397/21, EU:C:2022:790), na podlagi te sodne prakse presodilo, da nacionalna ureditev, na podlagi katere lahko na eni strani izvajalec, ki je pomotoma plačal DDV davčnim organom, zahteva njegovo vračilo in na drugi strani prejemnik storitev vloži civilno tožbo za vračilo neupravičeno plačanih zneskov proti temu izvajalcu, spoštuje načeli nevtralnosti DDV in učinkovitosti, saj prejemniku, ki je nosil breme pomotoma zaračunanega DDV, omogoča, da doseže vračilo neupravičeno plačanih zneskov. Sodišče naj bi v tej sodbi tudi navedlo, da lahko prejemnik storitev – če vračilo DDV postane nemogoče ali pretirano oteženo, zlasti v primeru insolventnosti izvajalca – na podlagi načel nevtralnosti DDV in učinkovitosti doseže vračilo neposredno od finančne uprave. Po mnenju predložitvenega sodišča je Sodišče v navedeni sodbi presodilo, da zadnjenavedena možnost velja tudi, kadar je bil zaradi napake glede natančnega kraja opravljanja storitve davek plačan v napačni državi članici, če ob neobstoju zlorabe ali goljufije in dobri veri tako izvajalca kot tudi prejemnika storitev ni nevarnosti izgube davčnih prihodkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče meni, da je zadeva iz postopka v glavni stvari zaradi nekaterih okoliščin podobna zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 13. oktobra 2022, HUMDA (C‑397/21, EU:C:2022:790). Vendar dvomi, da je mogoče rešitev iz te sodbe prenesti na zadevo iz postopka v glavni stvari. Natančneje, v navedeni sodbi naj ne bi bilo odgovorjeno na vprašanje, ali obstaja „neposredni zahtevek“ za vračilo v primeru – kot je v obravnavani zadevi – v katerem je treba nacionalni DDV, naveden na prvotnem računu, nadomestiti z višjim DDV druge države članice. Predložitveno sodišče se sprašuje, ali ob upoštevanju celotne Evropske unije in ob vključitvi države članice, v kateri je bila storitev dejansko opravljena, ne bi prej obstajala pravica do izdaje računa, na katerem je izkazan italijanski davek. V tem okviru naj v navedeni sodbi prav tako ne bi bilo obravnavano vprašanje, ali bi lahko bil „neposredni zahtevek“ za vračilo v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, pogojen s tem, da je pridobitelj vložil civilno tožbo, da bi od insolventnega izvajalca pridobil račun, na katerem je izkazan DDV te druge države članice. Poleg tega naj bi se postavljalo vprašanje, ali lahko preudarki, ki izhajajo iz boja proti goljufijam, v takem položaju vplivajo na pravico pridobitelja, da zahteva vračilo neupravičeno zaračunanega in plačanega DDV neposredno od davčne uprave. V zvezi s tem predložitveno sodišče poudarja, da bi lahko okoliščina, da stečajni upravitelj družbe E-GmbH v Italiji ne bo obračunal zakonsko dolgovanega italijanskega DDV, glede na italijansko pravo povzročila utajo DDV v Italiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, predložitveno sodišče želi izvedeti, ali mora v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, davčna uprava dati prednost pravici izdajatelja računa do vračila zaradi popravka računa ali „neposrednemu zahtevku“ naslovnika računa. V zvezi s tem se sprašuje, ali je treba upoštevati dejstvo, da običajni verigi vračila ni mogoče slediti zaradi insolventnosti izdajatelja računa in/ali zaradi časovnih posebnosti, kot je na primer dejstvo, da je davčna uprava ob vračilu DDV izdajatelju računa vedela, da je ta insolventen, in je torej lahko predvidela možnost obstoja „neposrednega zahtevka“ naslovnika računa za vračilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-67" title="page-6">
      „1. Ali lahko prejemnik storitve s sedežem na nacionalnem ozemlju vloži tako imenovani neposredni zahtevek zoper nacionalno finančno upravo v skladu s sodbo [z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken (C‑35/05, EU:C:2007:167)], če
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-68" title="page-6">
      (a) izvajalec, ki ima prav tako sedež na nacionalnem ozemlju, prejemniku storitve izda račun z izkazanim nacionalnim DDV, ki ga prejemnik storitve plača, izvajalec storitve pa ta DDV, ki je izkazan na računu, v skladu s predpisi plača finančnemu uradu;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-69" title="page-6">
      (b) gre pri zaračunani storitvi za storitev, ki je bila opravljena v drugi državi članici;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-70" title="page-6">
      (c) se prejemniku storitve zato na nacionalnem ozemlju zavrne odbitek, ker na nacionalnem ozemlju ni zakonske obveznosti plačila DDV;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-71" title="page-6">
      (d) izvajalec račun zaradi tega popravi tako, da se izkazani nacionalni DDV črta in je znesek računa zato nižji za znesek izkazanega DDV;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-72" title="page-6">
      (e) prejemnik storitve zaradi začetka postopka zaradi insolventnosti nad premoženjem izvajalca zoper izvajalca ne more uveljaviti zahtevkov za plačilo in
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-73" title="page-6">
      (f) se lahko izvajalec, ki v drugi državi članici doslej ni bil registriran za namene DDV, v tej državi članici registrira za namene DDV, tako da bi lahko nato prejemniku storitve s tem, da bi navedel identifikacijsko številko za DDV te države članice, izdal račun z izkazanim DDV te države članice, na podlagi katerega bi lahko prejemnik storitve v tej državi članici v posebnem postopku na podlagi Direktive [2008/9] uveljavljal pravico do odbitka?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-74" title="page-6">
      2. Ali je za odgovor na to vprašanje bistveno, da je nacionalna finančna uprava izvajalcu vrnila DDV zgolj zaradi popravka računa, čeprav izvajalec, ker se je nad njegovim premoženjem začel postopek zaradi insolventnosti, prejemniku storitve ni vrnil DDV?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo o DDV v povezavi z načeloma učinkovitosti in nevtralnosti DDV razlagati tako, da lahko prejemnik storitve neposredno od davčne uprave države članice, na ozemlju katere ima sedež, zahteva vračilo DDV, ki ga je plačal izvajalcu te storitve, ki je napačno zaračunal nacionalni DDV te države članice namesto DDV, ki je bil zakonsko dolgovan v drugi državi članici, in ki ga je plačal naprej davčnim organom prvonavedene države članice, če so ti organi DDV že vrnili izvajalcu storitve, nad katerim poteka postopek likvidacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, da je načelo nevtralnosti DDV, ki je osrednje načelo skupnega sistema DDV, vzpostavljenega z zakonodajo Unije, zagotovljeno z mehanizmom pravice do odbitka, katerega namen je podjetnika v celoti razbremeniti dolgovanega ali plačanega DDV v okviru vseh njegovih ekonomskih dejavnosti, in zato zagotavlja nevtralnost v zvezi z davčnim bremenom vseh ekonomskih dejavnosti, ne glede na njihove cilje ali rezultate, če so navedene dejavnosti načeloma predmet DDV (sodba z dne 13. oktobra 2022, HUMDA, C‑397/21, EU:C:2022:790, točka 18 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob izhajanju iz te premise je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso, ker v Direktivi o DDV ni določbe o tem, da izdajatelj računa popravi neupravičeno zaračunani DDV, načeloma naloga držav članic, da določijo pogoje, pod katerimi se lahko ta DDV popravi (sodba z dne 13. oktobra 2022, HUMDA, C‑397/21, EU:C:2022:790, točka 19 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Države članice morajo, da se zagotovi nevtralnost DDV, v svojih notranjih pravnih redih določiti možnost popravka vsake neutemeljeno zaračunane dajatve, če izdajatelj računa dokaže, da je v dobri veri (sodba z dne 13. oktobra 2022, HUMDA, C‑397/21, EU:C:2022:790, točka 20 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru se predložitveno sodišče sprašuje, ali je mogoče sodno prakso, ki izhaja iz sodbe z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken (C‑35/05, EU:C:2007:167), ki se je nanašala na načela nevtralnosti, učinkovitosti in prepovedi diskriminacije, prenesti na obravnavano zadevo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej sodbi je Sodišče v zvezi z vprašanjem, ali ima prejemnik storitev pravico zahtevati vračilo DDV od izvajalca, ki ga je napačno zaračunal in ki lahko nato zahteva njegovo vračilo od davčnega organa, ali pa bi moral imeti tak prejemnik možnost, da zahtevek uveljavlja neposredno proti temu organu, razsodilo, da načeloma sistem, v katerem po eni strani izvajalec, ki je pomotoma plačal DDV davčnim organom, lahko zahteva njegovo vračilo in po drugi strani prejemnik storitev lahko vloži civilno tožbo za vrnitev neupravičeno pridobljene koristi proti temu izvajalcu, spoštuje načeli nevtralnosti in učinkovitosti. Tak sistem namreč navedenemu prejemniku, ki je nosil breme pomotoma zaračunanega davka, omogoča, da doseže vračilo neupravičeno plačanega zneska (sodba z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken, C‑35/05, EU:C:2007:167, točka 39).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je dodalo, da če vračilo DDV postane nemogoče ali pretirano oteženo, zlasti v primeru insolventnosti izvajalca, lahko ti načeli zahtevata, naj prejemnik storitev zahteva vračilo neposredno od davčnih organov. Tako morajo države članice zaradi spoštovanja načela učinkovitosti določiti instrumente in podrobna postopkovna pravila, ki so potrebni, da se temu prejemniku omogoči vračilo neupravičeno zaračunanega davka (sodba z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken, C‑35/05, EU:C:2007:167, točka 41).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba pojasniti, kot je predložitveno sodišče samo navedlo v predlogu za sprejetje predhodne odločbe, da se pravica do neposrednega vračila neutemeljeno zaračunanega DDV, kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, nanaša na nacionalni DDV, ki ni dolgovan v državi članici, v kateri je bil zaračunan in v proračun katere je bil plačan (glej v tem smislu sodbo z dne 13. oktobra 2022, HUMDA, C‑397/21, EU:C:2022:790, točka 25). Pravica do neposrednega vračila neutemeljeno zaračunanega DDV, ki jo ima v nekaterih okoliščinah naslovnik računa, se tako nanaša na DDV, ki ga je zadevna država članica prejela od izdajatelja računa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari se sicer nanaša na zahtevke za vračilo neutemeljeno zaračunanega in plačanega DDV, vendar je treba ugotoviti, da je v obravnavani zadevi davčna uprava X DDV, ki ga je neupravičeno plačal prejemnik storitev, že vrnila v stečajno maso izvajalca storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah sodne prakse, ki izhaja iz sodbe z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken (C‑35/05, EU:C:2007:167), ni mogoče prenesti na položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi namreč v primeru neupravičeno zaračunanega in plačanega DDV davčna uprava, ki je na zahtevo izvajalca storitev DDV že vrnila, morala v skladu s sodno prakso, ki izhaja iz sodbe z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken (C‑35/05, EU:C:2007:167), ta DDV vrniti tudi prejemniku storitev, bi bila davčna uprava zavezana DDV vrniti dvakrat.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče že večkrat razsodilo, da je treba DDV, če ga je izvajalec napačno obračunal in plačal, načeloma vrniti temu izvajalcu. Pravica do vračila dajatev, ki jih je država članica pobrala v nasprotju s pravom Unije, je namreč posledica in dopolnilo pravic, ki so pravnim subjektom zagotovljene z določbami prava Unije, kakor jih je razložilo Sodišče. Zadevna država članica je torej načeloma dolžna vrniti dajatve, pobrane v nasprotju s pravom Unije. Zahtevek za vračilo neutemeljeno plačanega DDV izhaja iz pravice do vračila neupravičeno plačanega zneska, ki je namenjena temu, da se posledice nezdružljivosti dajatve s pravom Unije odpravijo tako, da se nevtralizira ekonomsko breme, ki je bilo s to dajatvijo neutemeljeno naloženo subjektu, ki ga je ne nazadnje tudi dejansko nosil. Namen načela nevtralnosti DDV, ki je temeljno načelo skupnega sistema DDV, pa je davčnega zavezanca v celoti razbremeniti DDV v okviru njegovih ekonomskih dejavnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 2. julija 2020, Terracult, C‑835/18, EU:C:2020:520, točke od 23 do 25).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Okoliščina, da je – enako kot v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 15. marca 2007, Reemtsma Cigarettenfabriken (C‑35/05, EU:C:2007:167) – izvajalec storitev v obravnavani zadevi v postopku likvidacije, v tem primeru ni upoštevna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Namen sodne prakse, ki izhaja iz te sodbe, namreč ni poseči v prednostni vrstni red upnikov v okviru postopkov likvidacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V takih okoliščinah sicer ni mogoče takoj izključiti, da bi se pridobitelj znašel v položaju, v katerem bi bila vložitev civilne tožbe proti stečajnemu upravitelju, zadolženemu za likvidacijo izvajalca storitev, za izstavitev računa, ki bi vključeval italijanski DDV, nemogoča ali pretirano otežena, in da bi moral nato zahtevek za vračilo nasloviti neposredno na davčno upravo. Vendar od davčne uprave – saj bi ji bilo v nasprotnem primeru naloženo nerazumno breme – ni mogoče zahtevati, naj upošteva okoliščino, da je bila v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, običajna veriga vračila hudo motena ali celo prekinjena, ker je bil izvajalec v postopku likvidacije, tako da bo DDV, ki mu ga bo davčna uprava vrnila, šel v stečajno maso in da bo za ta DDV obstajalo tveganje, da ne bo vrnjen pridobitelju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Boj proti davčnim utajam, davčnemu izogibanju in morebitnim zlorabam je sicer prav tako cilj, ki ga Direktiva o DDV priznava in spodbuja, tako da morajo davčni organi ne le opraviti nadzor pri davčnih zavezancih, ki je potreben za odkrivanje nepravilnosti in utaj DDV, ampak tudi preveriti obračune davčnih zavezancev, njihove račune in druge upoštevne dokumente (glej v tem smislu sodbo z dne 21. junija 2012, Mahagében in Dávid, C‑80/11 in C‑142/11, EU:C:2012:373, točki 62 in 63 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar bi to, da bi se v obravnavanem primeru od nemške davčne uprave zahtevalo, naj ugotovi, ali okoliščina, da stečajni upravitelj, zadolžen za likvidacijo ponudnika storitev, v Italiji ne bo prijavil zakonsko dolgovanega italijanskega DDV, v skladu z italijanskim pravom v tej državi članici pomeni utajo DDV, presegalo tisto, kar je mogoče razumno naložiti nacionalni davčni upravi na podlagi cilja, navedenega v prejšnji točki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba še, da je možnost, da pridobitelj ali prejemnik zahtevek za vračilo neutemeljeno zaračunanega in plačanega DDV vloži „neposredno“ pri davčni upravi, izjema in da je, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 33 te sodbe, na voljo le, če je pridobitev vračila tega DDV od dobavitelja ali izvajalca nemogoča ali pretirano otežena, za kar se zahteva, da pridobitelj ali prejemnik ni opustil nobene možnosti uveljavljanja svojih pravic zunaj tega položaja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pa je razvidno iz predložitvene odločbe, zlasti iz okoliščin, ki jih je predložitveno sodišče predstavilo s formulacijo prvega vprašanja, ima v obravnavani zadevi izvajalec, ki še ni registriran v državi članici, v kateri je DDV zakonsko dolgovan, možnost, da se v tej državi članici registrira za namene DDV, tako da bi lahko nato z navedbo davčne identifikacijske številke navedene države članice prejemniku storitve poslal račun z izkazanim davkom te države članice, ki bi prejemniku storitve omogočal, da v tej državi članici odbije vstopni DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato bi lahko tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, kot je navedlo predložitveno sodišče, da ji ne bi bilo treba nositi stroška zadevnega DDV, vložila civilno tožbo proti stečajnemu upravitelju, zadolženemu za likvidacijo izvajalca storitev, da bi se ji izstavil račun z italijanskim DDV, pri čemer pa gre za tožbo, ki je ta ni vložila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na vprašanji za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba Direktivo o DDV v povezavi z načeloma učinkovitosti in nevtralnosti DDV razlagati tako, da prejemnik storitve ne more neposredno od davčne uprave države članice, na ozemlju katere ima sedež, zahtevati vračila DDV, ki ga je plačal izvajalcu te storitve, ki je napačno zaračunal nacionalni DDV te države članice namesto DDV, ki je bil zakonsko dolgovan v drugi državi članici, in ki ga je plačal naprej davčnim organom prvonavedene države članice, če so ti organi DDV že vrnili izvajalcu storitve, nad katerim poteka postopek likvidacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-99" title="page-10">
      Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-100" title="page-10">
      Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010, v povezavi z načeloma učinkovitosti in nevtralnosti davka na dodano vrednost (DDV)
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-101" title="page-10">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-102" title="page-10">
      prejemnik storitve ne more neposredno od davčne uprave države članice, na ozemlju katere ima sedež, zahtevati vračila DDV, ki ga je plačal izvajalcu te storitve, ki je napačno zaračunal nacionalni DDV te države članice namesto DDV, ki je bil zakonsko dolgovan v drugi državi članici, in ki ga je plačal naprej davčnim organom prvonavedene države članice, če so ti organi DDV že vrnili izvajalcu storitve, nad katerim poteka postopek likvidacije.
    </p>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-103" title="page-10">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: nemščina.</p>
</body>
</html>
