European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L

2024/3129

20.12.2024

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2024/3129

z dne 13. avgusta 2024

o upravljanju zavarovanja pri kreditnih poslih Eurosistema (ECB/2024/22)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 3.1, 9.2, 12.1, 14.3, 17 in 18.2 ter prvega odstavka člena 20 in člena 22 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 18.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke zahteva, da se centralnobančni krediti sklepajo na podlagi ustreznega zavarovanja za kreditne posle Eurosistema.

(2)

Finančno premoženje, ki je primerno, da se mobilizira v zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, je opredeljeno v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1) in Smernici Evropske centralne banke ECB/2014/31 (2).

(3)

Eurosistem je vzpostavil kanale za lažjo domačo in čezmejno mobilizacijo zavarovanja, med drugim z uporabo sistemov poravnave vrednostnih papirjev (SPVP) in tripartitnih agentov ter na podlagi ureditev med centralnimi bankami Eurosistema, da se zagotovi, da je vse tržno in netržno finančno premoženje, ki je primerno za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, dostopno vsem nasprotnim strankam.

(4)

Hkrati se postopki za mobilizacijo in upravljanje zavarovanja trenutno razlikujejo med nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta je euro (NCB), in vsaka NCB izvaja svoje prakse in upravlja svoje sisteme. Posledično so nasprotne stranke pri zagotavljanju zavarovanja Eurosistemu izpostavljene različnim postopkom.

(5)

Za povečanje operativne učinkovitosti in preglednosti postopkov Eurosistema, povezanih z mobilizacijo in upravljanjem zavarovanja, bi morale NCB zavarovanje, ki so ga mobilizirale nasprotne stranke, upravljati na usklajen način, in sicer po standardiziranih in operativno enotnih postopkih, ne glede na to, kje se nahaja zavarovanje ali nasprotna stranka.

(6)

V ta namen se je Eurosistem dogovoril o harmoniziranih pravilih in ureditvah za upravljanje zavarovanja ter razvil Eurosistemov sistem za upravljanje zavarovanja (ECMS) kot enotno platformo Eurosistema, ki nacionalnim centralnim bankam omogoča upravljanje primernega finančnega premoženja in denarnih sredstev, ki jih njihove nasprotne stranke mobilizirajo v zavarovanje.

(7)

Ker pa se pravne zahteve za mobilizacijo bančnih posojil in dodatnih bančnih posojil med jurisdikcijami razlikujejo, bi morale imeti NCB možnost upravljati domačo mobilizacijo takih sredstev zunaj ECMS. Poleg tega bi bilo treba hipotekarne dolžniške instrumente zaradi njihove narave mobilizirati zunaj ECMS.

(8)

Poleg zavarovanja, mobiliziranega za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema, lahko NCB po lastni presoji sprejmejo in upravljajo zavarovanje, ki ga nasprotne stranke mobilizirajo za katerega od drugih namenov iz Priloge V k tej smernici, in bi morale imeti možnost, da pri tem uporabijo storitve ECMS.

(9)

Z namenom, da se postopki Eurosistema uskladijo z dogovorjenimi tržnimi standardi za upravljanje zavarovanja, kar prispeva k učinkovitosti upravljanja zavarovanja na celotnem finančnem trgu, določbe te smernice upoštevajo zadevna pravila iz enotnih evropskih pravil za upravljanje zavarovanja (Single Collateral Management Rulebook for Europe – SCoRE).

(10)

Kanali, po katerih lahko nasprotne stranke mobilizirajo zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, trenutno obsegajo domačo mobilizacijo, mobilizacijo s povezavami, korespondenčni centralnobančni model (CCBM) in, po odobritvi Eurosistema, mobilizacijo z neposrednim dostopom.

(11)

CCBM bi bilo treba razširiti, da se omogoči mobilizacija tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, (a) pri poslih z avtokolateralizacijo v TARGET2-Securities (T2S) in (b) za druge namene iz Priloge V k tej smernici.

(12)

Vsaka NCB bi morala imeti možnost, da odpre račune v primernih SPVP in/ali uporablja storitve tripartitnih agentov v jurisdikcijah, ki niso njena domača jurisdikcija, ne da bi za to potrebovala odobritev Eurosistema, tudi v primerih, ko domača jurisdikcija te NCB nima primernega SPVP ali tripartitnega agenta.

(13)

Eurosistem je določil kriterije primernosti, ki jih morajo izpolnjevati SPVP, povezave med SPVP in tripartitni agenti, kadar se uporabljajo za mobilizacijo primernega tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili. Te kriterije bi bilo treba iz razlogov gotovosti, jasnosti in preglednosti spremeniti in združiti v eno besedilo.

(14)

Da bi lahko NCB izkoristile prednosti harmoniziranih postopkov poravnave v T2S in njegove funkcionalnosti avtokolateralizacije, bi morale tržno finančno premoženje in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, prejemati samo na račune v SPVP, ki so v T2S. Za račune, na katerih ima nasprotna stranka tržno finančno premoženje in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, pred mobilizacijo, bi moralo biti še naprej dovoljeno, da se vodijo v SPVP, ki niso v T2S.

(15)

Netržnega finančnega premoženja, razen netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, ni mogoče poravnati v SPVP. Kadar NCB za mobilizacijo bančnih posojil in dodatnih bančnih posojil v zavarovanje uporabljajo ECMS, bi morale informacije o tem finančnem premoženju evidentirati na ustreznem notranjem računu finančnega premoženja, odprtem v poslovnih knjigah NCB države članice, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, ali v poslovnih knjigah NCB, ki deluje kot korespondenčna centralna banka, kot je primerno.

(16)

Eurosistem bi moral od nasprotnih strank zahtevati povrnitev zunanjih stroškov, ki jih centralne depotne družbe (CDD) in tripartitni agenti zaračunajo za tržno finančno premoženje in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, ki se mobilizirajo v zavarovanje. NCB bi morale imeti možnost, da interne stroške v zvezi z mobilizacijo in upravljanjem bančnih posojil, dodatnih bančnih posojil in hipotekarnih dolžniških instrumentov krijejo z zaračunavanjem nadomestil nasprotnim strankam.

(17)

Za izvajanje upravljanja zavarovanja bi bilo koristno, če bi bile zadevne določbe v ločenem pravnem aktu. To bi omogočilo določitev parametrov v zvezi z upravljanjem zavarovanja v zgoščeni in samostojni obliki ter enostavnejšo spremembo zadevnega okvira takoj zatem, ko Svet ECB sprejme ustrezne odločitve o politiki.

(18)

Ta smernica zato določa harmonizirana pravila in ureditve, na podlagi katerih NCB upravljajo zavarovanje, ki ga nasprotne stranke mobilizirajo doma in čezmejno za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema in za druge namene iz Priloge V k tej smernici, ter nadomešča določbe o upravljanju zavarovanja iz Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), kakor je opisano v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2024/3130 (ECB/2024/23) (3) –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta smernica določa harmonizirana pravila in ureditve za domačo ali čezmejno mobilizacijo in upravljanje zavarovanja, ki je primerno v skladu s Smernico Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (4) in/ali Smernico Evropske centralne banke ECB/2014/31 (5), za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema. V primeru razhajanja med to smernico in Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ta smernica prevlada v zvezi z zadevami, ki spadajo na njeno področje uporabe.

2.   Nacionalne centralne banke (NCB) uporabijo Eurosistemov sistem za upravljanje zavarovanja (ECMS) kot enotno Eurosistemovo platformo za mobilizacijo in upravljanje zavarovanja iz odstavka 1.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2:

(a)

se lahko NCB odločijo, da domačo mobilizacijo bančnih posojil in dodatnih bančnih posojil upravljajo zunaj ECMS, in v tem primeru se člen 6(1), (2) in (3) ne uporablja;

(b)

NCB mobilizirajo hipotekarne dolžniške instrumente zunaj ECMS.

4.   Kadar se finančno premoženje mobilizira zunaj ECMS, NCB v ECMS evidentirajo informacije o vrednosti zavarovanja iz naslova tega finančnega premoženja.

5.   NCB lahko uporabijo ECMS tudi za upravljanje zavarovanja, mobiliziranega za katerega od drugih namenov iz Priloge V.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej smernici se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„dodatno bančno posojilo“ pomeni dodatno bančno posojilo, ki je primerno v skladu s členom 4 Smernice ECB/2014/31, razen hipotekarnega dolžniškega instrumenta;

(2)

„račun finančnega premoženja“ pomeni: (a) v zvezi z mobilizacijo tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili: (i) račun, ki ga NCB odpre v svojih poslovnih knjigah; (ii) račun, odprt v poslovnih knjigah sistema poravnave vrednostnih papirjev ali druge NCB, ki deluje kot korespondenčna centralna banka; (b) v zvezi z mobilizacijo netržnega finančnega premoženja (razen netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili): (i) račun, ki ga NCB odpre v svojih poslovnih knjigah; (ii) račun, odprt v poslovnih knjigah druge NCB, ki deluje kot korespondenčna centralna banka. Računi, odprti pri instituciji, ki ni domača centralna banka, se imenujejo „zunanji računi finančnega premoženja“; računi, odprti v poslovnih knjigah domače centralne banke, se imenujejo „notranji računi finančnega premoženja“;

(3)

„podporna centralna banka“ pomeni NCB, ki domači centralni banki zagotavlja pomoč in svetovanje pri čezmejni mobilizaciji bančnih posojil;

(4)

„avtokolateralizacija“ pomeni avtokolateralizacijo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Smernice Evropske centralne banke (EU) 2022/912 (ECB/2022/8) (6);

(5)

„delovni dan“ pomeni delovni dan, kakor je opredeljen v členu 2, točka 13, Smernice (EU) 2022/912 (ECB/2022/8);

(6)

„denarni račun“ pomeni: (a) glavni denarni račun; (b) denarni račun, ki ni v eurih;

(7)

„centralna depotna družba“ ali „CDD“ pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(8)

„zavarovanje“ pomeni vse tržno in netržno finančno premoženje ter denarna sredstva, ki so v skladu s Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) in/ali Smernico ECB/2014/31 primerni za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema ali se mobilizirajo za katerega od drugih namenov iz Priloge V k tej smernici;

(9)

„podatki o upravljanju zavarovanja“ pomeni podatke o primernem finančnem premoženju, informacije o cenah in podatke o tesnih povezavah;

(10)

„izvršitev zavarovanja“ pomeni postopek, po katerem NCB uveljavlja svoje pravice do finančnega premoženja, mobiliziranega v zavarovanje, za poplačilo stanja posojila, ki je zapadlo v plačilo;

(11)

„prerazporeditev zavarovanja“ pomeni postopek, po katerem se finančno premoženje prerazporedi z računa, določenega ob mobilizaciji, na drug račun;

(12)

„vrednost zavarovanja“ pomeni znesek posojila, ki se lahko odobri na podlagi zavarovanja, ki ga zagotovi nasprotna stranka, potem ko se odštejejo odbitki in drugi faktorji, povezani s finančnim premoženjem in/ali nasprotno stranko, ki jih vsakokrat določi Eurosistem;

(13)

„sklad finančnega premoženja“ pomeni vsoto vrednosti zavarovanja, ki izhaja iz finančnega premoženja in denarnih sredstev, ki jih nasprotna stranka mobilizira in jih vodi v tem skladu;

(14)

„pozicija zavarovanja“ pomeni evidenco vrednosti zavarovanja iz naslova finančnega premoženja in denarnih sredstev, mobiliziranih v zavarovanje;

(15)

„nasprotna stranka“ pomeni: (a) institucijo, ki izpolnjuje kriterije primernosti, določene v delu 3 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), in je zato upravičena do dostopa do operacij denarne politike Eurosistema, in, v zvezi z dostopom do posojila čez dan, udeleženca, ki izpolnjuje kriterije primernosti, določene v členu 10 dela II Priloge I k Smernici (EU) 2022/912 (ECB/2022/8); ali (b) subjekt, ki zagotavlja zavarovanje, ki ga upravljajo NCB za katerega od drugih namenov iz Priloge V k tej smernici;

(16)

„korespondenčna centralna banka“ pomeni NCB, ki deluje v imenu domače centralne banke v ureditvi CCBM;

(17)

„korespondenčni centralnobančni model“ ali „CCBM“ pomeni ureditev, ki jo je vzpostavil Eurosistem z namenom, da se nasprotnim strankam omogoči čezmejna mobilizacija primernega finančnega premoženja, v kateri nacionalne centralne banke delujejo kot skrbniki in zastopniki druga za drugo ter v skladu s katero: (a) domača centralna banka zagotavlja nasprotni stranki posojilo ali likvidnost na podlagi primernega finančnega premoženja, ki ga na računu, ki ga določi korespondenčna centralna banka, vodi nasprotna stranka ali se tam vodi po nalogu nasprotne stranke; (b) korespondenčna centralna banka v zvezi s takim primernim finančnim premoženjem deluje v imenu domače centralne banke ter zagotavlja pomoč in svetovanje; in (c) podporna centralna banka v določenih primerih v zvezi z bančnimi posojili zagotavlja pomoč in svetovanje;

(18)

„bančno posojilo“ pomeni bančno posojilo, ki je primerno v skladu s členom 2(13) Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(19)

„kreditna linija“ pomeni vrednost zavarovanja, ki je na voljo za zavarovanje posojila čez dan v TARGET;

(20)

„kreditna pozicija“ pomeni znesek posojila, ki ga domača centralna banka odobri nasprotni stranki, vključno z vrednostjo zavarovanja v skladu finančnega premoženja, ki je rezervirana za določen namen;

(21)

„čezmejna mobilizacija“ pomeni mobilizacijo: (a) tržnega finančnega premoženja: (i) ki se vodi v državi članici, ki ni država domače centralne banke; (ii) ki je bilo izdano v državi članici, ki ni država domače centralne banke, in se vodi v državi članici domače centralne banke; (b) netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, ki so bili izdani in se vodijo v državi članici, ki ni država domače centralne banke; (c) bančnih posojil, ki jih ureja pravo, ki ni pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljena domača centralna banka; (d) dodatnih bančnih posojil, ki jih ureja pravo, ki ni pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljena NCB, ki prejme zavarovanje;

(22)

„mobilizacija z neposrednim dostopom“ pomeni mobilizacijo tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, pri kateri NCB prejme tako finančno premoženje na račun vrednostnih papirjev, ki ga ta NCB vodi pri CDD v jurisdikciji, ki ni jurisdikcija, v kateri je ustanovljena NCB;

(23)

„neposredna povezava“ pomeni ureditev med dvema SPVP, ki ju upravljata CDD, pri čemer ena CDD z odprtjem računa vrednostnih papirjev postane neposredni udeleženec SPVP, ki ga upravlja druga CDD, kar omogoča prenos vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki;

(24)

„domača mobilizacija“ pomeni: (a) v zvezi s tržnim finančnim premoženjem in netržnimi dolžniškimi instrumenti, zavarovanimi s primernimi bančnimi posojili, mobilizacijo finančnega premoženja, ki je bilo izdano in se vodi pri CDD v isti jurisdikciji, v kateri je ustanovljena domača centralna banka; (b) v zvezi z bančnimi posojili in dodatnimi bančnimi posojili mobilizacijo bančnih posojil in dodatnih bančnih posojil, ki jih ureja pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljena domača centralna banka; (c) v zvezi s hipotekarnimi dolžniškimi instrumenti hipotekarne dolžniške instrumente, ki jih je izdala nasprotna stranka, ustanovljena v državi članici domače centralne banke;

(25)

„primerno finančno premoženje“ pomeni tržno in netržno finančno premoženje, ki je primerno v skladu s Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) in Smernico ECB/2014/31;

(26)

„primerna povezava“ pomeni neposredno ali posredno povezavo, ki jo Eurosistem šteje za skladno s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi I, in je vključena na Eurosistemov seznam primernih povezav, ki je objavljen na spletišču ECB. Primerno posredno povezavo sestavljajo osnovne primerne neposredne povezave;

(27)

„primerni sistem poravnave vrednostnih papirjev“ ali „primerni SPVP“ pomeni SPVP, ki ga upravlja CDD in ga Eurosistem šteje za skladnega s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi I, ter je vključen na Eurosistemov seznam primernih SPVP, ki je objavljen na spletišču ECB;

(28)

„primerni tripartitni agent“ pomeni tripartitnega agenta, ki ga upravlja CDD in ga Eurosistem šteje za skladnega s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi II, ter je vključen na Eurosistemov seznam primernih tripartitnih agentov, ki je objavljen na spletišču ECB;

(29)

„v euroobmočju“ pomeni nanašati se na državo članico, katere valuta je euro, ali biti v njej ustanovljen;

(30)

„Eurosistem“ pomeni ECB in nacionalne centralne banke;

(31)

„kreditni posli Eurosistema“ pomeni kreditne posle Eurosistema, kakor so opredeljeni v členu 2, točka 31, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(32)

„domača centralna banka“ pomeni NCB države članice, v kateri je ustanovljena nasprotna stranka, ki tej nasprotni stranki odobri posojilo pri kreditnih poslih Eurosistema;

(33)

„posredniški sistem poravnave vrednostnih papirjev“ ali „posredniški SPVP“ pomeni SPVP, ki deluje kot posrednik med izdajateljevim SPVP in vlagateljevim SPVP ;

(34)

„posojilo čez dan“ pomeni posojilo čez dan, kakor je opredeljeno členu 2, točka 35, Smernice (EU) 2022/912 (ECB/2022/8);

(35)

„vlagateljev sistem poravnave vrednostnih papirjev“ ali „vlagateljev SPVP“ pomeni SPVP s primerno povezavo z izdajateljevim SPVP, da se omogoči prenos vrednostnih papirjev z udeležencev v izdajateljevem SPVP na udeležence v vlagateljevem SPVP;

(36)

„izdajateljev sistem poravnave vrednostnih papirjev“ ali „izdajateljev SPVP“ pomeni SPVP, ki ga upravlja CDD, v katerem so bili izdani vrednostni papirji;

(37)

„mobilizacija s povezavami“ pomeni mobilizacijo tržnega finančnega premoženja z uporabo primerne povezave;

(38)

„glavni denarni račun“ pomeni glavni denarni račun, ki se vodi za namene in v skladu z določbami Smernice (EU) 2022/912 (ECB/2022/8);

(39)

„tržno finančno premoženje“ pomeni kar koli od naslednjega: (a) tržno finančno premoženje, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 59, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60); (b) tržno finančno premoženje, ki je primerno za zavarovanje v skladu s členi 3, 5 in/ali 7 Smernice ECB/2014/31;

(40)

„kanali mobilizacije“ pomeni vrsto postopkov in ureditev, ki nasprotnim strankam omogočajo mobilizacijo primernega finančnega premoženja, ter obsega domačo mobilizacijo, mobilizacijo s povezavami, CCBM in mobilizacijo z neposrednim dostopom;

(41)

„nacionalna centralna banka“ ali „NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(42)

„netržno finančno premoženje“ pomeni: (a) netržno finančno premoženje, kakor je opredeljeno v členu 2, točka 70, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60); (b) dodatno bančno posojilo, ki je primerno v skladu s členom 4 Smernice ECB/2014/31;

(43)

„netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili“ pomeni netržni dolžniški instrument, zavarovan s primernimi bančnimi posojili, kakor je opredeljen v členu 2, točka 70a, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60);

(44)

„združevanje premoženja“ pomeni operativno metodo, ki jo NCB uporabljajo za vodenje zavarovanja, ki ga mobilizirajo nasprotne stranke, pri čemer daje nasprotna stranka zavarovanje NCB na voljo za zavarovanje posojil od te NCB, in pri kateri posamezno primerno finančno premoženje ni povezano z nobenim določenim kreditnim poslom Eurosistema, razen hipotekarnih dolžniških instrumentov, ki so povezani z določenim kreditnim poslom;

(45)

„primarni glavni denarni račun“ pomeni glavni denarni račun, ki je v lasti nasprotne stranke ali tretje osebe in ga nasprotna stranka določi za poravnavo plačil, povezanih z upravljanjem zavarovanja;

(46)

„posredna povezava“ pomeni vzpostavljeno povezavo med SPVP, ki ju upravljata dve različni CDD, ki izvršujeta transakcije ali prenose vrednostnih papirjev prek tretjega SPVP, ki ga upravlja CDD, ki deluje kot posrednik, ali, v primeru SPVP, ki ga upravljajo CDD, udeležene v TARGET2-Securities, prek več SPVP, ki jih upravljajo CDD, ki delujejo kot posredniki;

(47)

„hipotekarni dolžniški instrument“ pomeni finančno premoženje, ki je primerno za uporabo za zavarovanje v skladu s členom 107 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) in členom 4 Smernice ECB/2014/31;

(48)

„knjiženje zadržanja sredstev“ pomeni zadržanje tržnega finančnega premoženja in/ali netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, ki se mobilizirajo v zavarovanje, na računu vrednostnih papirjev nasprotne stranke;

(49)

„sistem poravnave vrednostnih papirjev“ pomeni sistem poravnave vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka 10, Uredbe (EU) št. 909/2014;

(50)

„TARGET“ pomeni novo generacijo transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času, ki jo ureja Smernica (EU) 2022/912 (ECB/2022/8);

(51)

„knjiženje prenosa“ pomeni prenos tržnega finančnega premoženja ali netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, ki se mobilizirajo v zavarovanje, z računa vrednostnih papirjev nasprotne stranke na račun vrednostnih papirjev NCB;

(52)

„storitve T2S“ pomeni storitve T2S, kakor so opredeljene v členu 2, točka 20, Smernice Evropske centralne banke ECB/2012/13 (8).

Člen 3

Struktura računov in sklada finančnega premoženja

1.   NCB za lažjo mobilizacijo in upravljanje zavarovanja:

(a)

vodijo račune finančnega premoženja in denarne račune;

(b)

zahtevajo, da nasprotne stranke vodijo ustrezne račune finančnega premoženja in denarne račune.

2.   NCB svojim nasprotnim strankam dovolijo, da za upravljanje določenih računov finančnega premoženja in/ali denarnih računov nasprotne stranke pooblastijo tretjo osebo, pri čemer velja naslednje:

(a)

če nasprotna stranka pooblasti tretjo osebo za upravljanje svojega določenega računa finančnega premoženja, tretja oseba račun finančnega premoženja nasprotne stranke upravlja tako, da v imenu nasprotne stranke pošilja inštrukcije NCB in od nje prejema obvestila;

(b)

če nasprotna stranka pooblasti tretjo osebo za upravljanje svojega določenega denarnega računa, primarni glavni denarni račun, ki ga določi nasprotna stranka, soupravlja (v skladu s členom 2.1 a) in b) Priloge I, del II, Smernice (EU) 2022/912 (ECB/2022/8)) drug udeleženec v TARGET ali temu udeležencu pripada.

3.   Za namene prejemanja tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, v zavarovanje od nasprotnih strank lahko NCB odprejo zunanje račune finančnega premoženja. Taki računi se odprejo samo v primernem sistemu poravnave vrednostnih papirjev (primernem SPVP).

4.   NCB za vsako nasprotno stranko odprejo notranje račune finančnega premoženja, da prejmejo zavarovanje od nasprotnih strank in/ali evidentirajo informacije o zavarovanju, ki ga je nasprotna stranka mobilizirala. Odprejo se ločeni notranji računi finančnega premoženja za:

(a)

tržno finančno premoženje in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili;

(b)

netržno finančno premoženje, razen netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili.

5.   NCB za vodenje zavarovanja, ki so ga mobilizirale njihove nasprotne stranke, uporabijo metodo združevanja premoženja.

6.   Vsak notranji račun finančnega premoženja in vsak sklad finančnega premoženja se označi z enoličnim in usklajenim poimenovanjem, ki ga opredeli Eurosistem in je naveden v dokumentu z naslovom Collateral management in Eurosystem credit operations – information for Eurosystem counterparties (upravljanje zavarovanja pri kreditnih poslih Eurosistema – informacije za nasprotne stranke Eurosistema), ki je objavljen na spletišču ECB.

7.   Ob upoštevanju zahteve po ločitvi skladov finančnega premoženja iz odstavka 8 se lahko del vrednosti zavarovanja, mobiliziranega znotraj sklada finančnega premoženja, rezervira za posamezno nasprotno stranko, in sicer za namene, povezane z zavarovanjem kreditnih poslov Eurosistema, ali za druge namene iz Priloge V k tej smernici.

8.   Zavarovanje, mobilizirano za namene zavarovanja kreditnih poslov Eurosistema, se vodi v skladu finančnega premoženja, ki je ločen od skladov finančnega premoženja, ki se uporabljajo za upravljanje zavarovanja za druge namene, navedene v odstavku 7. NCB lahko za posamezno nasprotno stranko vodijo toliko skladov finančnega premoženja, kot je potrebno za te namene.

9.   NCB lahko za posamezno nasprotno stranko odprejo več notranjih računov finančnega premoženja. En notranji račun finančnega premoženja je povezan samo z enim skladom finančnega premoženja. En sklad finančnega premoženja je lahko povezan z več notranjimi računi finančnega premoženja.

10.   Za namene zagotavljanja posojila čez dan nasprotni stranki je s primarnim glavnim denarnim računom v TARGET, ki ga določi nasprotna stranka, povezan samo tisti sklad finančnega premoženja, ki se vodi za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema.

11.   V podporo izvajanju operacij upravljanja zavarovanja NCB obremenijo primarni glavni denarni račun nasprotne stranke v TARGET, da omogočijo plačilo neporavnanih obveznosti do Eurosistema, med drugim v zvezi z naslednjimi dejavnostmi:

(a)

odplačilom zapadlih kreditnih poslov;

(b)

obdelavo korporacijskih dogodkov;

(c)

mobilizacijo denarnih sredstev v zavarovanje;

(d)

zbiranjem nadomestil.

Člen 4

Mobilizacija zavarovanja

1.   Tržno finančno premoženje in netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, ki jih nasprotna stranka mobilizira v zavarovanje, se prenesejo na račun pri primernem SPVP.

2.   Če CDD, pri kateri je bilo izdano finančno premoženje, ni CDD, pri kateri se finančno premoženje vodi, se zavarovanje mobilizira le, če sta SPVP, ki ju upravljata ti CDD, povezana s primerno povezavo.

3.   Če tako zahteva druga NCB (kot domača centralna banka), NCB (kot korespondenčna centralna banka) vodi ločen ali zbirni račun vrednostnih papirjev pri primernem SPVP, ustanovljenem v jurisdikciji, v kateri je ustanovljena korespondenčna centralna banka, in vodi zavarovanje v imenu domače centralne banke.

4.   NCB lahko za namene prejemanja zavarovanja od svojih nasprotnih strank odpre račun neposredno pri primernem SPVP, ustanovljenem v jurisdikciji, ki ni tista, v kateri je ustanovljena NCB.

5.   Za namene mobilizacije bančnih posojil in dodatnih bančnih posojil v zavarovanje NCB zahtevajo, da nasprotne stranke to finančno premoženje mobilizirajo na račun finančnega premoženja, ki ga določi domača centralna banka. NCB se lahko odloči, da domačo mobilizacijo bančnih posojil in dodatnih bančnih posojil upravlja zunaj ECMS, in v tem primeru določi, ali je za mobilizacijo potreben račun finančnega premoženja.

6.   Kadar se v zavarovanje mobilizirajo denarna sredstva, se mobilizirajo na podlagi inštrukcije NCB ali nasprotne stranke z obremenitvijo primarnega glavnega denarnega računa, ki ga določi nasprotna stranka, in odobritvijo računa domače centralne banke.

7.   Bančna posojila se mobilizirajo v zavarovanje prek korespondenčnega centralnobančnega modela (CCBM) samo za namene zavarovanja kreditnih poslov Eurosistema. Dodatna bančna posojila, hipotekarni dolžniški instrumenti in vezani depoziti se ne mobilizirajo v zavarovanje prek CCBM.

8.   Pravne učinke vknjižb (knjiženje prenosa ali knjiženje zadržanja sredstev) na računih finančnega premoženja ureja pogodbena ali regulativna ureditev med NCB in nasprotno stranko. Uporaba računov pri mobilizaciji finančnega premoženja mora biti v skladu z zahtevami nacionalnega prava, ki se nanašajo na nastanek ali sprostitev pravic iz zavarovanja na tem finančnem premoženju.

Člen 5

Mobilizacija in demobilizacija tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili

1.   Če želi nasprotna stranka mobilizirati ali demobilizirati tržno finančno premoženje ali netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, v zavarovanje, NCB pred sprejetjem zahtevka za tako mobilizacijo ali demobilizacijo izvedejo v zvezi z inštrukcijami za mobilizacijo ali demobilizacijo, ki jih predloži zadevna nasprotna stranka, preverjanja, kakor jih opredeli Eurosistem in so navedena v dokumentu z naslovom Collateral management in Eurosystem credit operations – information for Eurosystem counterparties, ki je objavljen na spletišču ECB, in sicer jih izvedejo v skladu z navedenim dokumentom.

2.   Tržno finančno premoženje in netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili, se mobilizirajo po načelu brez plačila, z izjemo poslov z avtokolateralizacijo iz člena 8, pri katerih se poravnava izvede po načelu dostave proti plačilu.

3.   NCB pred sprejetjem inštrukcije za demobilizacijo zmanjšajo vrednost zadevnega sklada finančnega premoženja in morebitne kreditne linije za znesek, enak vrednosti zavarovanja iz naslova tržnega finančnega premoženja ali netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, za katere se zahteva demobilizacija. Če bi se zaradi tega zmanjšanja vrednosti sklada finančnega premoženja skupna vrednost sklada finančnega premoženja zmanjšala pod skupno kreditno pozicijo, NCB zahtevek za demobilizacijo zadržijo in ne izvedejo prilagoditve sklada finančnega premoženja in morebitne kreditne linije. NCB zavrnejo inštrukcije za demobilizacijo, ki ostanejo zadržane ob koncu dneva.

4.   Končne prilagoditve pozicij finančnega premoženja in sklada finančnega premoženja začnejo učinkovati s prejemom potrditve poravnave iz T2S.

5.   Če domača centralna banka to zahteva, NCB deluje kot korespondenčna centralna banka v imenu te domače centralne banke v zvezi z mobilizacijo tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, prek CCBM. V primeru mobilizacije in demobilizacije tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, prek CCBM je domača centralna banka odgovorna za preverjanje veljavnosti zahtevka za mobilizacijo ali demobilizacijo, ki ga predloži nasprotna stranka, korespondenčna centralna banka pa je odgovorna za vprašanja v zvezi s poravnavo inštrukcije, pri katerih je potrebno sodelovanje s CDD. Korespondenčna centralna banka zagotovi, da domača centralna banka prejme vse informacije, izmenjane med korespondenčno centralno banko in T2S.

6.   Ne glede na odstavke 1 do 5 lahko domača centralna banka blokira mobilizacijo in demobilizacijo tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, iz utemeljenih razlogov, ki med drugim vključujejo primer kršitve ali razlogov skrbnega in varnega poslovanja.

7.   Poleg tega lahko domača centralna banka ali v primeru CCBM korespondenčna centralna banka zavrne zahtevek za mobilizacijo tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, v zvezi s katerimi nasprotna stranka ne predloži zahtevane davčne dokumentacije ali druge dokumentacije, ki jo zahteva domača centralna banka oziroma korespondenčna centralna banka.

Člen 6

Mobilizacija in demobilizacija netržnega finančnega premoženja razen netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili

1.   Če želi nasprotna stranka registrirati, mobilizirati ali demobilizirati bančna posojila ali posamezna dodatna bančna posojila v zavarovanje, NCB pred sprejetjem zahtevka za tako registracijo, mobilizacijo ali demobilizacijo izvedejo preverjanja inštrukcij za registracijo, mobilizacijo ali demobilizacijo, predloženih s strani zadevne nasprotne stranke, kakor jih opredeli Eurosistem in so navedena v dokumentu z naslovom Collateral management in Eurosystem credit operations – information for Eurosystem counterparties, ki je objavljen na spletišču ECB.

2.   Pred mobilizacijo bančnega posojila ali posameznega dodatnega bančnega posojila v zavarovanje mora nasprotna stranka, ki to želi, to bančno posojilo ali posamezno dodatno bančno posojilo registrirati pri domači centralni banki ali – v primeru mobilizacije prek CCBM – pri korespondenčni centralni banki. V obeh primerih domača centralna banka zahteva, da nasprotna stranka v postopku registracije predloži vsaj niz osnovnih podatkovnih elementov, kakor jih opredeli Eurosistem in so navedeni v dokumentu z naslovom Collateral management in Eurosystem credit operations – information for Eurosystem counterparties, ki je objavljen na spletišču ECB.

3.   Brez poseganja v obveznost nasprotnih strank iz člena 101(1), točka (a)(iv), Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) NCB zahtevajo, da nasprotne stranke pošljejo posodobitve osnovnih podatkovnih elementov o mobiliziranih bančnih posojilih ali posameznih dodatnih bančnih posojilih, predloženih v skladu z odstavkom 2, naslednji delovni dan, kadar koli se ti osnovni podatkovni elementi spremenijo.

4.   Če bančnega posojila ne ureja pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljena domača centralna banka, lahko domača centralna banka za mobilizacijo bančnega posojila uporabi CCBM. Za te namene NCB, ki deluje kot korespondenčna centralna banka v skladu z odstavkom 5, pripravi pogoje v obliki iz Priloge III, o katerih se dogovori z nasprotno stranko domače centralne banke, da se omogoči mobilizacija bančnih posojil, ki jih ureja pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljena korespondenčna centralna banka.

5.   Če domača centralna banka to zahteva, NCB deluje kot korespondenčna centralna banka v imenu te domače centralne banke v zvezi z mobilizacijo bančnih posojil, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

bančno posojilo ustreza opredelitvi bančnega posojila iz člena 2, točka 13, Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) in izpolnjuje vse zadevne kriterije primernosti, določene v navedeni smernici;

(b)

bančno posojilo se lahko zakonito mobilizira med nasprotno stranko in domačo centralno banko (ki jo po potrebi zastopa korespondenčna centralna banka) na podlagi ureditve zavarovanja, ki jo ureja pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljena korespondenčna centralna banka;

(c)

bančno posojilo se mobilizira za namene zavarovanja kreditnih poslov Eurosistema.

6.   Korespondenčna centralna banka sprejme vse ukrepe in izvede vsa dejanja, ki so potrebna po pravu jurisdikcije, v kateri je ustanovljena, da zagotovi, da je posel CCBM veljaven, zavezujoč in izvršljiv. Korespondenčna centralna banka:

(a)

preveri informacije o bančnem posojilu, ki jih predloži nasprotna stranka, glede na kriterije primernosti in po potrebi veljavnost podpisov glede na prejeti seznam podpisnikov;

(b)

na zahtevo pomaga domači centralni banki pri ugotavljanju, ali obstajajo tesne povezave, kakor je opisano v členu 138 Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), med nasprotno stranko in zadevnim dolžnikom finančnega premoženja, in pri sprejemanju potrebnih izvršilnih ukrepov.

Domača centralna banka pomaga korespondenčni centralni banki (med drugim, kadar se dolžnik in/ali upnik in/ali garant nahaja v isti jurisdikciji kot domača centralna banka) tako, da korespondenčni centralni banki nemudoma predloži vse dokumente in izvede vsa dejanja ali formalnosti, ki jih zahteva korespondenčna centralna banka in so potrebni, da lahko korespondenčna centralna banka izpolni svoje obveznosti.

7.   Korespondenčna centralna banka je domači centralni banki odgovorna le za malomarno izpolnjevanje svojih obveznosti iz odstavka 6, točki (a) in (b). Odgovornost korespondenčne centralne banke se ugotavlja po pravu jurisdikcije, v kateri je ustanovljena, in je omejena na znesek bančnega posojila, pri čemer je izključena posredna škoda.

8.   Korespondenčna centralna banka je domači centralni banki odgovorna za kršitev katerih koli drugih obveznosti le v primeru hude malomarnosti ali naklepa, odgovornost korespondenčne centralne banke pa se ugotavlja po pravu jurisdikcije, v kateri je ustanovljena.

9.   NCB na zahtevo domače centralne banke deluje kot podporna centralna banka v zvezi z mobilizacijo bančnih posojil. NCB, ki deluje kot podporna centralna banka, svetuje domači centralni banki pri mobilizaciji bančnega posojila, da se zagotovi skladnost s pravnimi zahtevami, ki veljajo v jurisdikciji, v kateri je ustanovljena podporna centralna banka. Podporna centralna banka v obliki pogojev iz Priloge IV določi zlasti:

(a)

ali se zahtevata registracija in obveščanje ter, če je tako, pravila in obliko, ki jih je treba upoštevati pri taki registraciji in obveščanju;

(b)

druge zahteve, ki jih je treba izpolniti za nastanek veljavne in izvršljive pravice iz zavarovanja na bančnem posojilu;

(c)

ali mora posojilna pogodba vsebovati dodatne klavzule, ki bodo domači centralni banki omogočile vzpostavitev dodatnih pravic iz zavarovanja na mobiliziranem bančnem posojilu po njegovi začetni mobilizaciji.

Če je potrebno, podporna centralna banka zagotovi pomoč pri izvajanju nalog, potrebnih za izpolnitev zahtev iz točk (a) do (c).

Če to zahteva domača centralna banka in sta dolžnik in/ali garant ustanovljena v jurisdikciji, v kateri je ustanovljena podporna centralna banka, slednja zagotovi ustrezne informacije o tem dolžniku in/ali garantu, vključno s preverjanjem tesnih povezav in bonitetno oceno iz internega bonitetnega sistema.

10.   Mobilizacija in demobilizacija (a) hipotekarnih dolžniških instrumentov in (b) skladov dodatnih bančnih posojil se izvedeta v skladu s postopki, ki jih opredeli domača centralna banka.

11.   Vezani depoziti se samodejno mobilizirajo v zavarovanje v okviru poravnave vezanih depozitov. Poravnava se izvede z obremenitvijo primarnega glavnega denarnega računa nasprotne stranke in odobritvijo računa domače centralne banke.

Člen 7

Tripartitne storitve upravljanja zavarovanja

1.   NCB dovolijo, da nasprotne stranke mobilizirajo naslednje finančno premoženje v zavarovanje pri domači centralni banki z uporabo tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja, ki jih zagotavlja primeren tripartitni agent:

(a)

tržno finančno premoženje in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, izdane pri primerni CDD, ki upravlja SPVP, v katerem se vodi račun finančnega premoženja;

(b)

tržno finančno premoženje, izdano pri CDD, katere SPVP ima primerno povezavo s SPVP, v katerem se vodi račun finančnega premoženja.

2.   Mobilizacija tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, z uporabo storitev tripartitnega agenta v skladu z odstavkom 1 se lahko izvede z domačo mobilizacijo, mobilizacijo s povezavami, CCBM ali mobilizacijo z neposrednim dostopom, kot je primerno.

3.   V primeru mobilizacije prek CCBM korespondenčna centralna banka na zahtevo domače centralne banke sklene pogodbo s tripartitnim agentom v skladu s kriteriji iz Priloge II. Uporablja se naslednja delitev odgovornosti med domačo centralno banko in korespondenčno centralno banko:

(a)

domača centralna banka je odgovorna za preverjanje, ali je nasprotna stranka ustrezno zavarovana, preden tripartitnega agenta pooblasti za nadaljnje ukrepe v zvezi z obdelavo zmanjšanj ali ukinitev tripartitnih poslov in plačilom prihodkov od korporacijskih dogodkov;

(b)

korespondenčna centralna banka je odgovorna za vsa vprašanja v zvezi z upravljanjem tripartitnega posla, pri katerih je potrebno sodelovanje s tripartitnim agentom. Korespondenčna centralna banka zagotovi, da domača centralna banka prejme vse potrebne informacije, izmenjane med korespondenčno centralno banko in tripartitnim agentom.

Člen 8

Avtokolateralizacija

1.   Avtokolateralizacija je dostopna prek domače mobilizacije, mobilizacije s povezavami, CCBM ali mobilizacije z neposrednim dostopom.

2.   NCB na zahtevo domače centralne banke deluje kot korespondenčna centralna banka v imenu te domače centralne banke pri poslih z avtokolateralizacijo v T2S.

3.   Posli z avtokolateralizacijo v CCBM se podprejo s knjiženjem prenosa ali knjiženjem zadržanja sredstev, kakor določi korespondenčna centralna banka.

4.   V podporo izvajanju poslov z avtokolateralizacijo vsaka domača centralna banka dnevno določi seznam tržnega finančnega premoženja in netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, ki so primerni za uporabo pri avtokolateralizaciji. Ta seznam lahko vključuje finančno premoženje, izdano pri CDD, ki upravlja primerni SPVP, v katerem ima račun domača centralna banka, in finančno premoženje, izdano pri CDD, katere SPVP ima primerno povezavo s primernim SPVP.

Člen 9

Upravljanje kreditnih pozicij

1.   NCB posodobijo kreditno pozicijo nasprotne stranke v okviru poravnave povezanega kreditnega posla Eurosistema.

2.   NCB poravnajo kreditne posle Eurosistema na neto osnovi, v izrednih razmerah pa lahko take kreditne posle poravnajo na bruto osnovi.

3.   Za nasprotne stranke, ki imajo dostop do posojila čez dan v TARGET, se za kot kreditno linijo v skladu z odstavkom 4 uporabi celotna vrednost zavarovanja v skladu finančnega premoženja za to nasprotno stranko, namenjenem zavarovanju kreditnih poslov Eurosistema, ki ni potrebna za zavarovanje operacij denarne politike Eurosistema in ni rezervirana, razen vrednosti, pripisane hipotekarnim dolžniškim instrumentom.

4.   Vrednost kreditne linije določi domača centralna banka v skladu s spremembami zneska razpoložljivega zavarovanja (tj. spremenljiva kreditna linija), razen v primeru, ko nasprotna stranka in/ali domača centralna banka določita najvišjo vrednost kreditne linije, da omejita znesek posojila čez dan, ki se lahko pridobi v TARGET (tj. najvišja kreditna linija).

5.   Če domača centralna banka in nasprotna stranka v skladu z odstavkom 4 določita različno najvišjo vrednost kreditne linije, je najvišja vrednost tista od njiju, ki je nižja.

6.   Če najvišja vrednost kreditne linije, ki jo določi nasprotna stranka, ovira poravnavo kreditnega posla Eurosistema, lahko domača centralna banka to najvišjo vrednost odpravi.

Člen 10

Korporacijski dogodki

1.   Domača centralna banka svoje nasprotne stranke vnaprej obvesti o korporacijskih dogodkih, ki jih sporoči CDD in vključujejo tržno finančno premoženje ali netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, ki jih je nasprotna stranka mobilizirala v zavarovanje.

2.   Kadar je udeležba pri korporacijskem dogodku prostovoljna ali vključuje izbiro možnosti, domača centralna banka ravna v skladu z inštrukcijo za korporacijski dogodek, ki ga nasprotna stranka predloži do roka za odgovor, določenega v obvestilu NCB. Če nasprotna stranka ne predloži inštrukcije za korporacijski dogodek, se, kjer je primerno, uporabi privzeta izbira, ki jo sporoči CDD.

3.   Ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 v primeru korporacijskega dogodka, ki vključuje denarni tok od izdajatelja do nasprotne stranke (tj. pozitiven denarni tok), domača centralna banka po prejemu prihodkov od korporacijskega dogodka te prihodke prenese na enega od naslednjih računov:

(a)

v primeru denarnih prihodkov, denominiranih v eurih, na primarni glavni denarni račun, ki ga določi nasprotna stranka;

(b)

v primeru denarnih prihodkov, ki niso denominirani v eurih, na denarni račun, ki ni v eurih in ga določi nasprotna stranka.

4.   Domača centralna banka ne prenese prihodkov od korporacijskega dogodka iz odstavka 3 na nasprotno stranko v nobenem od naslednjih primerov:

(a)

nasprotna stranka nima zadostnega zavarovanja v svojem skladu finančnega premoženja (tj. poziv h kritju);

(b)

zavarovanje, ki ga je nasprotna stranka mobilizirala pri Eurosistemu, je blokirano zaradi primera kršitve ali iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja.

5.   Denarni prihodki, denominirani v eurih, se samodejno mobilizirajo v zavarovanje v znesku, ki ne presega zneska poziva h kritju, ob 16.55 po srednjeevropskem času na dan, ko domača centralna banka prejme prihodke od korporacijskega dogodka, če je poziv h kritju iz odstavka 4, točka (a), takrat še neporavnan. Prihodke od korporacijskega dogodka, ki presegajo morebitni znesek, potreben za zavarovanje poziva h kritju, domača centralna banka prenese na nasprotno stranko.

6.   V primeru pozitivnega denarnega toka iz naslova tržnega finančnega premoženja ali netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, ki so mobilizirani prek CCBM, korespondenčna centralna banka odobri denarni račun v eurih ali denarni račun, ki ni v eurih in ga določi domača centralna banka, v višini prihodkov od korporacijskega dogodka, da se domači centralni banki omogoči plačilo prihodkov, denominiranih v eurih, naprej na primarni glavni denarni račun, ali plačilo prihodkov, ki niso denominirani v eurih, naprej na račun, ki ni v eurih in ga določi nasprotna stranka.

7.   Pri korporacijskih dogodkih, ki vključujejo denarni tok od nasprotne stranke do izdajatelja (tj. negativen denarni tok), domača centralna banka izterja dolgovani znesek na enega od naslednjih načinov:

(a)

v primeru denarnih prihodkov, denominiranih v eurih, z obremenitvijo primarnega glavnega denarnega računa, ki ga določi nasprotna stranka;

(b)

v primeru denarnih prihodkov, ki niso denominirani v eurih, z obremenitvijo denarnega računa, ki ni v eurih in ga določi nasprotna stranka, če nima pooblastila za obremenitev, pa z inštrukcijo nasprotni stranki, naj odobri denarni račun, ki ga določi domača centralna banka.

8.   V primeru negativnega denarnega toka iz naslova tržnega finančnega premoženja ali netržnih dolžniških instrumentov, zavarovanih s primernimi bančnimi posojili, ki so mobilizirani prek CCBM, domača centralna banka odobri denarni račun v eurih ali denarni račun, ki ni v eurih in ga določi korespondenčna centralna banka, v višini prihodkov od korporacijskega dogodka.

9.   Kadar CDD po izvršitvi plačila izda obvestilo o razveljavitvi, da bi izničila gibanje denarnih sredstev in vrednostnih papirjev, povezano s korporacijskim dogodkom, domača centralna banka sprejme naslednje ukrepe:

(a)

v primeru pozitivnega denarnega toka domača centralna banka v višini dolgovanega denarnega zneska obremeni isti račun, na katerega je bilo izvršeno prvotno plačilo;

(b)

v primeru negativnega denarnega toka domača centralna banka odobri v višini dolgovanega denarnega zneska isti račun, s katerega je bilo izvršeno prvotno plačilo.

10.   Če se obvestilo o razveljavitvi iz odstavka 9 nanaša na finančno premoženje, mobilizirano prek CCBM, velja naslednje:

(a)

v primeru pozitivnega denarnega toka domača centralna banka odobri v višini dolgovanega zneska denarni račun, ki ga določi korespondenčna centralna banka;

(b)

v primeru negativnega denarnega toka korespondenčna centralna banka odobri v višini dolgovanega zneska denarni račun, ki ga določi domača centralna banka.

11.   Pri prihodkih od korporativnih dogodkov, ki se nanašajo na tržno finančno premoženje ali netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, ki so mobilizirani prek CCBM, korespondenčna centralna banka odbije ali zadrži znesek katerega koli davka, ki ga je treba odbiti ali zadržati v zvezi s prihodki, za kar je korespondenčna centralna banka odgovorna davčnim organom, razen če je nasprotna stranka predložila potrebno dokumentacijo za davčno olajšavo ali davčna olajšava velja po samem zakonu.

Člen 11

Dnevno upravljanje zavarovanja

1.   NCB izvajajo dnevno prevrednotenje mobiliziranega zavarovanja v skladu s pravili vrednotenja in obvladovanja tveganj, določenimi v Smernici (EU) 2015/510 (ECB/2014/60), Smernici ECB/2014/31 in Smernici Evropske centralne banke (EU) 2016/65 (ECB/2015/35) (9).

2.   NCB dnevno posodabljajo kreditne pozicije in pozicije zavarovanja, da se upoštevajo obračunane obresti.

3.   NCB izdajo poziv h kritju ob koncu dneva med 19.00 in 19:30 po srednjeevropskem času vsak delovni dan, če po prevrednotenju mobiliziranega zavarovanja in posodobitvi kreditnih pozicij in pozicij zavarovanja iz odstavkov 1 in 2 v posameznem skladu finančnega premoženja ni več zadostnega zavarovanja.

4.   NCB lahko kadar koli izdajo pozive h kritju, če se znotraj dneva odkrije nezadostno zavarovanje.

5.   Če poziv h kritju ni v celoti rešen do 16.55 po srednjeevropskem času na zadevni delovni dan, domača centralna banka za zavarovanje preostalega primanjkljaja samodejno mobilizira v zavarovanje morebitne denarne prihodke od korporacijskega dogodka v skladu s členom 10(5). Če denarni prihodki od korporacijskega dogodka ne zadostujejo za celotno rešitev poziva h kritju ali če ni denarnih prihodkov od korporacijskega dogodka, domača centralna banka samodejno mobilizira denarna sredstva v zavarovanje z obremenitvijo primarnega glavnega denarnega računa, ki ga določi nasprotna stranka, v višini zneska, ki je enak pozivu h kritju. Po dnevnem prevrednotenju sklada finančnega premoženja in izračunu obračunanih obresti na denarna sredstva, mobilizirana v zavarovanje, domača centralna banka samodejno demobilizira vsa mobilizirana denarna sredstva nad zneskom, potrebnim za pokritje poziva h kritju.

6.   NCB dnevno izvajajo uskladitev imetij na vsakem računu finančnega premoženja.

Člen 12

Nadomestila

1.   Za tržno finančno premoženje in netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili, vsaka NCB od svojih nasprotnih strank zahteva povrnitev nadomestil, ki jih zaračunajo CDD in tripartitni agenti. Za zavarovanje, mobilizirano prek CCBM, domača centralna banka nadomestila, ki jih zbere od svojih nasprotnih strank, prenese na korespondenčno centralno banko.

2.   V zvezi z bančnimi posojili, dodatnimi bančnimi posojili in hipotekarnimi dolžniškimi instrumenti, mobiliziranimi v zavarovanje, domača centralna banka ali v primeru zavarovanja, mobiliziranega prek CCBM, korespondenčna centralna banka določi, ali se nadomestilo zaračuna. Kadar se nadomestila zaračunajo, višino nadomestila za transakcijo in nadomestila za storitve določi domača centralna banka, v primeru zavarovanja, mobiliziranega prek CCBM, pa korespondenčna centralna banka.

3.   Domača centralna banka v višini neporavnanega nadomestila mesečno obremeni primarni glavni denarni račun nasprotne stranke v TARGET.

Člen 13

Prerazporeditev in izvršitev zavarovanja

1.   Zavarovanje se lahko prerazporedi z računa finančnega premoženja, določenega ob mobilizaciji, na drug račun finančnega premoženja v naslednjih okoliščinah:

(a)

v primeru združitve ali prevzema, ki vključuje dve nasprotni stranki domače centralne banke ali več nasprotnih strank domače centralne banke, pri čemer lahko domača centralna banka prerazporedi zavarovanje z računov finančnega premoženja in iz skladov finančnega premoženja, ki jih vodi združeni ali prevzeti subjekt;

(b)

v primeru kršitve nasprotne stranke, pri čemer lahko domača centralna banka prerazporedi zavarovanje z računa nasprotne stranke na račun NCB, ki se uporablja za izvršitev zavarovanja;

(c)

če nasprotna stranka vodi več skladov finančnega premoženja za različne namene, lahko ta nasprotna stranka prerazporedi zavarovanje z enega računa finančnega premoženja nasprotne stranke na drug račun finančnega premoženja nasprotne stranke, da zviša znesek zavarovanja, ki se vodi v določenem skladu finančnega premoženja.

2.   Če domača centralna banka izve za primer kršitve nasprotne stranke ali njeno začasno izključitev, si pridrži pravico, da nemudoma blokira vse dejavnosti upravljanja zavarovanja, ki jih izvaja udeležena nasprotna stranka.

3.   V primeru zavarovanja, mobiliziranega prek CCBM, korespondenčna centralna banka, kadar jo domača centralna banka obvesti o primeru kršitve nasprotne stranke in na podlagi inštrukcije domače centralne banke:

(a)

po potrebi sprejme vse ukrepe in izvede vsa dejanja, ki so potrebna po pravu jurisdikcije, v kateri je ustanovljena, da v imenu domače centralne banke izvrši zavarovanje;

(b)

po potrebi sprejme vse ukrepe in izvede vsa dejanja, ki so potrebna po pravu jurisdikcije, v kateri je ustanovljena, da domači centralni banki omogoči izvršitev zavarovanja.

Člen 14

Ureditev v izrednih razmerah

NCB mora imeti s svojimi nasprotnimi strankami vzpostavljeno ureditev za sprejemanje inštrukcij za mobilizacijo in demobilizacijo po varni e-pošti ali drugem komunikacijskem kanalu za izredne razmere, če nasprotna stranka v izjemnih okoliščinah ne more komunicirati s svojo domačo centralno banko prek ECMS v načinu od uporabnika do aplikacije (U2A) ali v načinu od aplikacije do aplikacije (A2A). V takih okoliščinah lahko NCB delujejo v imenu svojih nasprotnih strank, kadar od njih prejmejo inštrukcijo po varni e-pošti ali drugem komunikacijskem kanalu za izredne razmere.

Člen 15

Ukrepi discipline pri poravnavi

NCB si izmenjajo informacije o kaznih, ki so bile naložene posamezni NCB ali se dolgujejo posamezni NCB za neuspešne poravnave, kakor je določeno v določbah naslova II, poglavje III, Uredbe (EU) št. 909/2014, ki se nanašajo na zavarovanje, mobilizirano prek CCBM.

Člen 16

Začetek učinkovanja in izvedba

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2.   Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 18. novembra 2024. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo ECB najpozneje do 11. oktobra 2024.

Člen 17

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 13. avgusta 2024

Za Svet ECB

predsednica ECB

Christine LAGARDE

(1)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

(2)  Smernica Evropske centralne banke ECB/2014/31 z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).

(3)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2024/3130 z dne 13. avgusta 2024 o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (ECB/2024/23) (UL L, 2024/3130, 20.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2024/3130/oj).

(4)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

(5)  Smernica Evropske centralne banke ECB/2014/31 z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (UL L 240, 13.8.2014, str. 28).

(6)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2022/912 z dne 24. februarja 2022 o novi generaciji transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET) in razveljavitvi Smernice ECB/2012/27 (ECB/2022/8) (UL L 163, 17.6.2022, str. 84).

(7)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(8)  Smernica Evropske centralne banke ECB/2012/13 z dne 18. julija 2012 o TARGET2-Securities (UL L 215, 11.8.2012, str. 19).

(9)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2016/65 z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) (UL L 14, 21.1.2016, str. 30).

PRILOGA I

KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA UPORABO SISTEMOV PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN POVEZAV MED SISTEMI PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV PRI KREDITNIH POSLIH EUROSISTEMA

I.   KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA SISTEME PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV (SPVP) IN POVEZAVE MED SPVP

1.

 Eurosistem ugotovi primernost SPVP, ki ga upravlja centralna depotna družba (CDD), ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: upravljavec SPVP), na podlagi naslednjih kriterijev:

(a)

upravljavec SPVP v euroobmočju izpolnjuje zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

NCB države članice, v kateri deluje SPVP, je vzpostavila in ohranja ustrezno pogodbeno ali drugo pravno zavezujočo ureditev z upravljavcem SPVP v euroobmočju, ki vključuje zahteve Eurosistema, določene v oddelku II;

(c)

upravljavec SPVP v euroobmočju pri upravljanju SPVP uporablja storitve T2S.

2.

 Eurosistem ugotovi primernost neposredne povezave ali posredne povezave, v katero so vključeni samo SPVP v euroobmočju, na podlagi naslednjih kriterijev:

(a)

neposredna povezava ali v primeru posredne povezave vse osnovne neposredne povezave izpolnjujejo zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

Eurosistem je vlagateljev sistem poravnave vrednostnih papirjev (vlagateljev SPVP) ocenil za primernega, ker izpolnjuje kriterije primernosti, določene v odstavku 1;

(c)

vsi posredniški sistemi poravnave vrednostnih papirjev (posredniški SPVP) in izdajateljev sistem poravnave vrednostnih papirjev (izdajateljev SPVP), vključeni v povezavo, so primerni ali štejejo za skladne s kriteriji primernosti, določenimi v odstavku 1, točki (a) in (b);

(d)

vsako neposredno povezavo in posredno povezavo, prek katere se lahko vodi primerno finančno premoženje med izdajateljevim SPVP in vlagateljevim SPVP vzporedno z neposredno povezavo ali posredno povezavo, katere primernost se ugotavlja, je Eurosistem ocenil kot primerno.

3.

 Eurosistem pred ugotovitvijo primernosti neposredne povezave ali posredne povezave, v katero je vključen SPVP ali več SPVP, ki jih upravljajo CDD, ustanovljene v državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), katere valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: „SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja“, ki ga upravlja „upravljavec SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja“), opravi analizo poslovnih razlogov, pri kateri med drugim upošteva (a) vrednost primernega finančnega premoženja, ki ga izdajo ti SPVP, in (b) vrednost primernega finančnega premoženja, ki ga nasprotne stranke vodijo v teh SPVP.

4.

 Če je rezultat analize poslovnih razlogov pozitiven, Eurosistem ugotovi primernost povezave, v katero so vključeni SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, na podlagi naslednjih kriterijev:

(a)

neposredna povezava ali v primeru posredne povezave vse osnovne neposredne povezave izpolnjujejo zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

v primeru neposredne povezave je NCB države članice, v kateri deluje vlagateljev SPVP, vzpostavila in ohranja ustrezno pogodbeno ali drugo pravno zavezujočo ureditev z upravljavcem vlagateljevega SPVP v euroobmočju. Ta pogodbena ali druga pravno zavezujoča ureditev mora določati obveznost upravljavca SPVP v euroobmočju, da v svoji pravni ureditvi z upravljavcem izdajateljevega SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja izvede določbe iz oddelka II;

v primeru posredne povezave morajo vse osnovne neposredne povezave, pri katerih SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja deluje kot izdajateljev SPVP, izpolnjevati kriterij, določen v prvem odstavku točke (b). Pri posredni povezavi, kjer sta posredniški SPVP in izdajateljev SPVP oba SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, mora NCB države članice, v kateri deluje vlagateljev SPVP, vzpostaviti in ohranjati ustrezno pogodbeno ali drugo pravno zavezujočo ureditev z upravljavcem vlagateljevega SPVP v euroobmočju. Ta pogodbena ali druga pravno zavezujoča ureditev mora poleg obveznosti upravljavca SPVP v euroobmočju, da izvede določbe iz oddelka II v svoji pravni ureditvi z upravljavcem posredniškega SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, določati tudi obveznost upravljavca posredniškega SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, da izvede določbe iz oddelka II v svoji pogodbeni ali drugi pravno zavezujoči ureditvi z upravljavcem izdajateljevega SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja;

(c)

Eurosistem je vlagateljev SPVP, ki je vključen v povezavo, ocenil za primernega;

(d)

vsi posredniški SPVP in izdajateljev SPVP, vključeni v povezavo, so primerni ali štejejo za skladne s kriteriji primernosti, določenimi v odstavku 1, točki (a) in (b);

(e)

vsako neposredno povezavo in posredno povezavo, prek katere se lahko vodi primerno finančno premoženje med izdajateljevim SPVP in vlagateljevim SPVP vzporedno z neposredno povezavo ali posredno povezavo, katere primernost se ugotavlja, je Eurosistem ocenil kot primerno;

(f)

NCB države EGP zunaj euroobmočja, v kateri deluje izdajateljev SPVP, se je zavezala poročati informacije o primernem finančnem premoženju, s katerim se trguje na domačih sprejemljivih trgih, na način, ki ga določi Eurosistem.

II.   ZAHTEVE EUROSISTEMA

1.

 Za zagotovitev pravne ustreznosti mora upravljavec SPVP nacionalni centralni banki države članice, v kateri SPVP deluje, s sklicevanjem na zavezujočo pravno dokumentacijo v obliki ustrezne pogodbe ali z navedbo obveznih pogojev zadevnega upravljavca SPVP ali kako drugače zagotoviti, da:

(a)

upravičenost do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP, ki ga upravlja ta upravljavec SPVP, vključno z vrednostnimi papirji, ki se vodijo prek povezav, ki jih upravlja upravljavec SPVP (vodijo se na računih, ki jih vodijo upravljavci povezanih SPVP), ureja pravo države EGP;

(b)

je upravičenost udeležencev SPVP do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v tem SPVP, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da udeleženci SPVP niso izpostavljeni insolventnosti tega upravljavca SPVP;

(c)

je v primeru, ko SPVP deluje v vlogi izdajateljevega SPVP, upravičenost povezanega vlagateljevega SPVP do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v izdajateljevem SPVP, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da vlagateljev SPVP in njegovi udeleženci niso izpostavljeni insolventnosti upravljavca izdajateljevega SPVP;

(d)

je v primeru, ko SPVP deluje v vlogi vlagateljevega SPVP, upravičenost tega SPVP do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v povezanem izdajateljevem SPVP, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da vlagateljev SPVP in njegovi udeleženci niso izpostavljeni insolventnosti upravljavca izdajateljevega SPVP;

(e)

nobena pridržna pravica ali podoben mehanizem, ki ga določa veljavno pravo ali pogodbena ureditev, ne bo negativno vplival na upravičenost NCB do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP;

(f)

je postopek za razporeditev primanjkljaja vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP, zlasti v primeru insolventnosti (i) upravljavca SPVP; (ii) katere koli tretje osebe, udeležene pri hrambi vrednostnih papirjev, ali (iii) katerega koli povezanega izdajateljevega SPVP, jasen in nedvoumen;

(g)

so postopki, po katerih se uveljavljajo pravice v zvezi z vrednostnimi papirji na podlagi pravnega okvira SPVP, jasni in nedvoumni, vključno z vsemi formalnostmi, ki jih je treba izpolniti v razmerju do povezanega izdajateljevega SPVP, kadar SPVP deluje kot vlagateljev SPVP.

2.

 Upravljavec SPVP mora v primeru, ko SPVP, ki ga upravlja, deluje kot vlagateljev SPVP, zagotoviti, da bodo prenosi vrednostnih papirjev, opravljeni prek povezav, dokončni v smislu Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1), tj. da teh prenosov vrednostnih papirjev ni mogoče preklicati, razveljaviti, odpraviti ali kako drugače izničiti.

3.

 Upravljavec SPVP mora v primeru, ko SPVP, ki ga upravlja, deluje kot izdajateljev SPVP, zagotoviti, da ne bo uporabljal tretje institucije, na primer banke ali katere koli druge osebe, ki ni SPVP, za posrednika med izdajateljem in izdajateljevim SPVP, ali pa mora zagotoviti, da ima njegov SPVP neposredno ali posredno povezavo s SPVP, ki je v tem (edinstvenem in neposrednem) razmerju.

4.

 Da se lahko uporabijo povezave med SPVP, ki se uporabljajo za poravnavo poslov centralne banke (2), morajo biti vzpostavljene rešitve, ki omogočajo poravnavo po načelu brez plačila znotraj dneva. Če se uporabi poravnava po načelu dostave proti plačilu znotraj dneva, je treba denarno poravnavo izvesti v centralnobančnem denarju. Poravnava se lahko izvede v obliki bruto poravnave v realnem času ali v obliki vrste obdelav v svežnjih z dokončnostjo znotraj dneva. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena za neposredne in posredovane povezave, pri katerih vsi SPVP, vključeni v povezavo, uporabljajo storitve T2S.

5.

 V zvezi s časom delovanja in dnevi, ko je sistem odprt:

(a)

morajo posamezni SPVP in njegove povezave zagotavljati storitve poravnave na vse delovne dni;

(b)

mora SPVP delovati med 7.00 in 18.00 po srednjeevropskem času (3);

(c)

morajo SPVP, ki so vključeni v neposredne povezave ali posredne povezave, svojim udeležencem omogočati, da predložijo inštrukcije za poravnavo po načelu dostave proti plačilu znotraj dneva prek izdajateljevega SPVP in/ali posredniškega SPVP, kot je primerno, v vlagateljev SPVP vsaj do 15.30 po srednjeevropskem času;

(d)

morajo SPVP, ki so vključeni v neposredne povezave ali posredne povezave, svojim udeležencem omogočati, da predložijo inštrukcije za poravnavo po načelu brez plačila znotraj dneva prek izdajateljevega SPVP ali posredniškega SPVP, kot je primerno, v vlagateljev SPVP vsaj do 17.45 po srednjeevropskem času;

(e)

morajo biti pri SPVP vzpostavljeni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se v izrednih primerih čas delovanja iz točk (b) do (d) podaljša.

Zaradi značilnosti poravnave v TARGET2-Securities se šteje, da so zahteve iz točk (a) do (e) izpolnjene za SPVP, ki uporabljajo storitve T2S, ter za neposredne in posredne povezave, pri katerih vsi SPVP, vključeni v povezavo, uporabljajo storitve T2S.

III.   POSTOPEK NA PODLAGI VLOGE

1.

 Upravljavci SPVP v euroobmočju, ki želijo, da se njihove storitve uporabljajo pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo vložiti vlogo za ugotovitev primernosti pri NCB države članice, v kateri je ustanovljen SPVP.

2.

 Za povezave, vključno s tistimi, v katere je vključen SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, mora upravljavec vlagateljevega SPVP vlogo za ugotovitev primernosti vložiti pri NCB države članice, v kateri deluje vlagateljev SPVP.

3.

 Eurosistem lahko vlogo zavrne ali, kadar je primernost SPVP ali povezave že ugotovljena, odloči o začasni ali trajni neprimernosti SPVP ali povezave, če:

(a)

ni izpolnjen en kriterij primernosti ali več kriterijev primernosti iz oddelka I;

(b)

bi lahko uporaba SPVP ali povezave vplivala na varnost in učinkovitost kreditnih poslov Eurosistema in izpostavila Eurosistem tveganju finančnih izgub ali se drugače iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja šteje, da taka uporaba pomeni tveganje za Eurosistem.

4.

 O odločitvi Eurosistema o primernosti SPVP ali povezave se uradno obvesti upravljavca SPVP, ki je vložil vlogo za ugotovitev primernosti. Eurosistem vsako negativno odločitev obrazloži.

5.

 SPVP ali povezava se lahko uporabi pri kreditnih poslih Eurosistema, ko se objavi na Eurosistemovem seznamu primernih SPVP in primernih povezav na spletišču ECB.

(1)  Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

(2)  Mehanizem poravnave, ki ga Eurosistem uporablja za mobilizacijo zavarovanja, je določen v členu 5(2).

(3)  Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.

PRILOGA II

KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA UPORABO TRIPARTITNIH AGENTOV PRI KREDITNIH POSLIH EUROSISTEMA

I.   KRITERIJI PRIMERNOSTI TRIPARTITNIH AGENTOV ZA OPRAVLJANJE TRIPARTITNIH STORITEV UPRAVLJANJA ZAVAROVANJA ZA EUROSISTEM

1.

 Eurosistem ugotovi primernost tripartitnega agenta za opravljanje tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja za Eurosistem na podlagi vseh naslednjih kriterijev:

(a)

tripartitnega agenta v euroobmočju upravlja centralna depotna družba (CDD), ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro, in ta tripartitni agent izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014;

(b)

tripartitni agent zagotavlja tripartitne storitve upravljanja zavarovanja za Eurosistem v skladu z enotnim evropskim tripartitnim modelom, kakor je določen v enotnih evropskih pravilih za upravljanje zavarovanja (Single Collateral Management Rulebook for Europe);

(c)

NCB, ki dovoljuje uporabo tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja prek domače mobilizacije ali mobilizacije z neposrednim dostopom, je vzpostavila in ohranja ustrezno pogodbeno ali drugo pravno zavezujočo ureditev z upravljavcem tripartitnega agenta v euroobmočju, ki vključuje zahteve Eurosistema, določene v oddelku II.

II.   ZAHTEVE EUROSISTEMA

1.

 Za zagotovitev pravne ustreznosti mora upravljavec tripartitnega agenta nacionalni centralni banki, ki dovoljuje uporabo tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja prek domače mobilizacije ali mobilizacije z neposrednim dostopom, zagotoviti, da upravičenost do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP in so zastavljeni ali preneseni na NCB v okviru tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja, te NCB kot uporabnice zavarovanja ne izpostavlja insolventnosti ali primeru kršitve nasprotne stranke.

2.

 NCB mora zagotoviti, da pogodbena ureditev s tripartitnim agentom določa, da:

(a)

pogodbena obveznost tripartitnega agenta do NCB ni zneskovno omejena in zlasti ne vsebuje najnižjega praga ali zgornje meje;

(b)

je tripartitni agent odgovoren NCB za vse neposredne izgube, nastale zaradi kršitve katere koli obveznosti v okviru opravljanja tripartitnih storitev upravljanja zavarovanja iz malomarnosti ali z naklepom;

(c)

je tripartitni agent odgovoren NCB za kakršno koli malomarnost ali naklepno ravnanje tretjih oseb, ki na podlagi prenosa pooblastila, nadaljnjega prenosa pooblastila ali kot zunanji izvajalci opravljajo del njegovih nalog v vlogi tripartitnega agenta, ki ga Eurosistem šteje za primernega;

(d)

mora tripartitni agent v primeru višje sile sprejeti pravočasne in ustrezne ukrepe, da se zmanjšajo negativne posledice za NCB.

3.

 Pred razporeditvijo finančnega premoženja v tripartitni posel mora tripartitni agent izvesti naslednje naloge:

(a)

tripartitni agent mora preveriti primernost ISIN na podlagi najnovejšega seznama primernega finančnega premoženja, ki ga zagotovi domača centralna banka (ali v primeru transakcij CCBM korespondenčna centralna banka);

(b)

tripartitni agent mora preveriti, da ISIN ni bil izvzet iz uporabe pri zadevnem poslu;

(c)

tripartitni agent mora preveriti, da ni prepovedane tesne povezave med izdajateljem vrednostnega papirja in nasprotno stranko, na podlagi najnovejših informacij o tesnih povezavah, ki jih zagotovi domača centralna banka (ali v primeru transakcij CCBM korespondenčna centralna banka);

(d)

tripartitni agent mora vrednotiti finančno premoženje v skladu z najnovejšimi informacijami o cenah, ki jih zagotovi Eurosistem;

(e)

tripartitni agent mora uporabiti odbitek za lastno uporabo, če gre pri finančnem premoženju za lastno uporabo.

4.

 Da lahko tripartitni agenti lažje izvajajo naloge iz odstavka 3, uporabljajo podatke o upravljanju zavarovanja, ki se jim dnevno zagotovijo. Podatki, ki se zagotovijo, obsegajo:

(a)

podatke o primernem finančnem premoženju – informacije o spremembah na seznamu primernega finančnega premoženja, tj. seznam, pripravljen v obliki spremenjenih vrednosti, tripartitnim agentom dnevno zagotovi domača centralna banka (ali v primeru transakcij CCBM korespondenčna centralna banka). Seznam primernega finančnega premoženja v obliki spremenjenih vrednosti vključuje samo finančno premoženje:

(i)

izdano pri CDD, ki upravlja SPVP, v katerem se vodi zavarovanje, ali

(ii)

izdano pri CDD, katere SPVP ima primerno povezavo s SPVP, v katerem se vodi zavarovanje.

Za vsako domačo centralno banko se lahko zagotovi ločen seznam primernega finančnega premoženja v obliki spremenjenih vrednosti. Podatki, ki se zagotovijo, vključujejo naslednje elemente:

—

ISIN,

—

NCB: BIC, ki označuje NCB, za katero je ISIN primeren ali neprimeren;

(b)

informacije o cenah – seznam cen za vsako primerno finančno premoženje, ki je relevantno za zadevnega tripartitnega agenta, tj. seznam, pripravljen kot celota, tripartitnim agentom dnevno zagotovi ECB v imenu Eurosistema. Ti podatki se zagotovijo v razčlenjeni obliki in vključujejo naslednje elemente:

(i)

čisto ceno;

(ii)

obračunane obresti;

(iii)

faktor sklada pri listinjenih vrednostnih papirjih;

(iv)

odbitek, tj. standardni odbitek, ki ga tripartitni agent uporabi za vrednostni papir;

(v)

odbitek pri tesni povezavi, tj. dodatni odbitek, ki ga tripartitni agent uporabi za vrednostni papir, če je vrednostni papir primeren za lastno uporabo s strani nasprotne stranke;

(vi)

devizni tečaj (pride v poštev, če je finančno premoženje denominirano v valuti, ki ni euro);

(c)

podatke o tesnih povezavah – informacije o spremembah podatkov o tesnih povezavah, tj. seznam, pripravljen v obliki spremenjenih vrednosti, tripartitnim agentom zagotovi ECB v imenu Eurosistema samo za nasprotne stranke z aktivnimi tripartitnimi posli, vsak dan, na katerega se ti podatki spremenijo. Podatki, ki se zagotovijo, vključujejo naslednje elemente:

(i)

ISIN;

(ii)

nasprotno stranko – BIC, ki označuje nasprotno stranko s tesno povezavo z ISIN.

5.

 Podatki iz odstavka 4 se tripartitnemu agentu zagotovijo ob koncu vsakega delovnega dne in se uporabljajo od začetka naslednjega delovnega dne. Vsi podatki se zagotovijo v poslovni datoteki na podlagi standarda ISO 20022. V izjemnih okoliščinah se lahko zahteva, da tripartitni agent posodobljene podatke obdela in uporabi znotraj dneva. Poleg tega mora tripartitni agent v zvezi s podatki upoštevati naslednja pravila:

(a)

če diseminacija podatkov o upravljanju zavarovanja na določen dan ni mogoča, mora tripartitni agent privzeto uporabiti predhodno sporočene cene;

(b)

tripartitni agent mora podatke obravnavati kot zaupne in jih uporabiti izključno za namene zavarovanja kreditnih poslov Eurosistema;

(c)

razčlenjeni podatki o cenah se ne smejo deliti z dajalci zavarovanja (tj. z nasprotnimi strankami). Tripartitni agent lahko dajalcu zavarovanja razkrije samo vrednost zavarovanja za posamezni ISIN.

6.

 Zamenjava zavarovanja se mora poravnati po postopkih, ki povezujejo sprostitev vrednostnih papirjev, ki so bili prvotno predloženi v zavarovanje, z dostavo novega zavarovanja, tj. po načelu dostave proti dostavi ali po načelu dostave proti plačilu. Druga možnost je, da se zamenjava zavarovanja poravna s predložitvijo novega zavarovanja pred sprostitvijo prvotno predloženega zavarovanja.

7.

 Pri tripartitnem agentu morajo biti vzpostavljeni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se v izrednih primerih čas delovanja in skrajni časi, določeni v enotnih evropskih pravilih za upravljanje zavarovanja, podaljšajo.

8.

 Za lažjo izvršitev zavarovanja mora tripartitni agent izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)

pri tripartitnem agentu morajo biti vzpostavljeni postopki in procesi, s katerimi se zagotovi, da je v primeru kršitve primerne nasprotne stranke zavarovanje pravočasno na voljo za izvršitev. V primeru kršitve nasprotne stranke z aktivnim tripartitnim poslom mora tripartitni agent na zahtevo domače centralne banke, v primeru CCBM prek korespondenčne centralne banke, brez odlašanja začasno ustaviti vse dejavnosti v zvezi s tripartitnim poslom. Tripartitni agent mora na zahtevo NCB brez odlašanja tudi prenesti razporejeno zavarovanje z računa finančnega premoženja (tj. računa za prejem zavarovanja) na drug račun vrednostnih papirjev v T2S, ki ga NCB določi za namene izvršitve zavarovanja;

(b)

tripartitni agent mora zagotoviti, da v primeru, ko NCB izvršuje zavarovanje, ni tehničnih ali operativnih omejitev za dostop do zavarovanja;

(c)

tripartitni agent mora zagotoviti, da operativni okvir ustrezno zmanjšuje možnost napak pri izvajanju.

III.   POSTOPEK NA PODLAGI VLOGE

1.

 Upravljavci tripartitnih agentov v euroobmočju, ki želijo, da se njihove storitve uporabljajo pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo vložiti vlogo za ugotovitev primernosti pri NCB države članice, v kateri je ustanovljen upravljavec tripartitnega agenta.

2.

 Eurosistem lahko vlogo zavrne ali, kadar je primernost tripartitnega agenta že ugotovljena, odloči o omejitvi primernosti ali začasni ali trajni neprimernosti tripartitnega agenta, če:

(a)

ni izpolnjen en kriterij primernosti ali več kriterijev primernosti iz oddelka I;

(b)

bi lahko uporaba tripartitnega agenta vplivala na varnost in učinkovitost kreditnih poslov Eurosistema in izpostavila Eurosistem tveganju finančnih izgub ali se drugače iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja šteje, da taka uporaba pomeni tveganje za Eurosistem.

3.

 O odločitvi Eurosistema o primernosti tripartitnega agenta se uradno obvesti upravljavca tripartitnega agenta, ki je vložil vlogo za ugotovitev primernosti. Eurosistem vsako negativno odločitev obrazloži.

4.

 Tripartitni agent se lahko uporabi pri kreditnih poslih Eurosistema, ko se objavi na Eurosistemovem seznamu primernih tripartitnih agentov na spletišču ECB.

PRILOGA III

SKUPNE ZNAČILNOSTI POGOJEV, KADAR NCB DELUJE KOT KORESPONDEČNA CENTRALNA BANKA ZA BANČNA POSOJILA

Člen 1

Področje uporabe

1.   Nasprotne stranke lahko uporabijo bančna posojila za zavarovanje kreditnih poslov Eurosistema čezmejno (tj. nasprotne stranke lahko pridobijo denarna sredstva od svoje domače centralne banke – nacionalne centralne banke (NCB) države članice, katere valuta je euro in v kateri se nahajajo – z uporabo bančnih posojil, ki jih ureja pravo, ki ni pravo jurisdikcije, v kateri je ustanovljena domača centralna banka). NCB države, katere pravo ureja bančno posojilo, deluje kot korespondenčna centralna banka.

2.   Ti pogoji se uporabljajo, kadar [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] deluje kot korespondenčna centralna banka [vstaviti, če je potrebno: za bančna posojila, ki jih mobilizira [vstaviti ime nasprotne stranke domače centralne banke]].

3.   Nasprotna stranka, ki želi mobilizirati bančno posojilo, ki ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, mora zagotoviti skladnost z naslednjimi določbami, ki dopolnjujejo pogoje, ki se uporabljajo med nasprotno stranko in domačo centralno banko.

4.   Korespondenčna centralna banka sprejme vse ukrepe, sprejete v skladu s temi pogoji, v imenu domače centralne banke, dejanja in opustitve korespondenčne centralne banke pa se pripišejo domači centralni banki. Za izpolnjevanje zahtev iz teh pogojev je odgovorna nasprotna stranka.

Člen 2

Ureditev zavarovanja

Pravna ureditev zavarovanja, ki se uporabi za nastanek pravic iz zavarovanja, je [zastava/odstop terjatve/pravica do obremenitve vseh sredstev (floating charge)].

Člen 3

Posojilna pogodba

1.   V posojilni pogodbi [so potrebne/niso potrebne] dodane klavzule.

2.   [Po potrebi vstaviti: V posojilno pogodbo je treba vključiti naslednje dodatne klavzule: [vstaviti besedilo dodatnih klavzul]].

Člen 4

Informacije, ki jih je treba predložiti pred začetno mobilizacijo bančnih posojil

1.   Nasprotna stranka mora pred začetno mobilizacijo bančnih posojil obvestiti domačo centralno banko o svoji nameri mobilizacije finančnega premoženja, kadar [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] deluje kot korespondenčna centralna banka.

2.   Nasprotna stranka predloži domači centralni banki naslednje informacije, ki se nato pošljejo centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke], po [e-pošti/pošti] na naslednji naslov: [vstaviti elektronski ali poštni naslov]:

[(a)

informacije iz člena 5 o bonitetnem viru[.][;]]

[(b)

[po potrebi vstaviti: seznam pooblaščenih podpisnikov nasprotne stranke].]

Člen 5

Registracija bonitetnega vira

1.   Nasprotna stranka pred začetno mobilizacijo bančnih posojil registrira bonitetni vir pri domači centralni banki.

2.   Če nasprotna stranka opravi registracijo iz odstavka 1, domači centralni banki zagotovi minimalne podatke, določene v [vstaviti sklic na minimalne zahteve glede podatkov].

3.   Če želi nasprotna stranka spremeniti registrirani bonitetni vir, ravna v skladu z odstavkoma 1 in 2, pri čemer zagotovi podrobnosti o novem bonitetnem viru.

Člen 6

Registracija bančnih posojil

1.   Bančna posojila se registrirajo pri centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] pred mobilizacijo. Nasprotna stranka predloži inštrukcijo za registracijo domači centralni banki, ki jo nato pošlje korespondenčni centralni banki.

2.   Če nasprotna stranka predloži inštrukcijo za registracijo iz odstavka 1, zagotovi minimalne podatke, določene v [vstaviti sklic na minimalne zahteve glede podatkov].

3.   [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] dodeli vsakemu uspešno registriranemu bančnemu posojilu standardizirani Eurosistemov identifikator bančnega posojila.

4.   Domača centralna banka obvesti nasprotno stranko o Eurosistemovem identifikatorju bančnega posojila.

5.   Nasprotna stranka navede Eurosistemov identifikator bančnega posojila v vseh prihodnjih inštrukcijah, ki jih predloži v zvezi z bančnim posojilom.

6.   Javna registracija bančnega posojila [je tudi/ni] potrebna.

[Po potrebi vstaviti: [Korespondenčna centralna banka/nasprotna stranka] registrira bančno posojilo v [ime registra], ki ga vodi [vstaviti ime organa, ki vodi register].]

[Če nasprotna stranka registrira bančno posojilo, vstaviti naslednje: Nasprotna stranka predloži centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] potrdilo o registraciji.]

Člen 7

Predložitev dokumentacije

Dokumentacija [se/se ne] predloži v okviru postopka registracije.

[Po potrebi vstaviti: Nasprotna stranka predloži centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] izvod posojilne pogodbe po [e-pošti/pošti] na naslednji naslov: [vstaviti elektronski ali poštni naslov].]

Člen 8

Potrditev registracije

Bančno posojilo se šteje za registrirano, če so izpolnjene zahteve iz členov 5 in 6 ter po potrebi iz člena 7. Domača centralna banka predloži nasprotni stranki potrdilo o registraciji.

Člen 9

Obvestilo dolžniku in garantu pred mobilizacijo bančnega posojila

1.   Obvestilo dolžniku pred mobilizacijo bančnega posojila [je/ni] potrebno.

(a)

[Po potrebi vstaviti: [Korespondenčna centralna banka/Nasprotna stranka] pošlje obvestilo, kakor ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, pred mobilizacijo bančnega posojila.]

(b)

[Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, ta potrdilo o obvestilu pošlje centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] po [e-pošti/pošti] na naslednji naslov: [vstaviti elektronski ali poštni naslov].]

2.   Obvestilo garantu pred mobilizacijo bančnega posojila [je/ni] potrebno.

(a)

[Po potrebi vstaviti: [Korespondenčna centralna banka/Nasprotna stranka] pošlje obvestilo, kakor ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, pred mobilizacijo bančnega posojila.]

(b)

[Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, ta potrdilo o obvestilu pošlje centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] po [e-pošti/pošti] na naslednji naslov: [vstaviti elektronski ali poštni naslov].]

Člen 10

Mobilizacija bančnih posojil

Če je bančno posojilo registrirano in so izpolnjene zahteve glede obveščanja iz člena 9, se lahko bančno posojilo mobilizira v zavarovanje. Za mobilizacijo bančnega posojila nasprotna stranka predloži inštrukcijo domači centralni banki, ki to inštrukcijo pošlje centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] v nadaljnjo obdelavo.

Člen 11

Obvestilo dolžniku in garantu po mobilizaciji bančnega posojila

1.   Obvestilo dolžniku po mobilizaciji bančnega posojila [je/ni] potrebno.

(a)

[Po potrebi vstaviti: [Korespondenčna centralna banka/Nasprotna stranka] pošlje obvestilo, kakor ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, po mobilizaciji bančnega posojila.]

(b)

[Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, ta potrdilo o obvestilu pošlje centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] po [e-pošti/pošti] na naslednji naslov: [vstaviti elektronski ali poštni naslov].]

2.   Obvestilo garantu po mobilizaciji bančnega posojila [je/ni] potrebno.

(a)

[Po potrebi vstaviti: [Korespondenčna centralna banka/Nasprotna stranka] pošlje obvestilo, kakor ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, po mobilizaciji bančnega posojila.]

(b)

[Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, ta potrdilo o obvestilu pošlje centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] po [e-pošti/pošti] na naslednji naslov: [vstaviti elektronski ali poštni naslov].]

Člen 12

Spremembe, ki vplivajo na mobilizirana bančna posojila

1.   Nasprotna stranka sporoči domači centralni banki vsako spremembo osnovnih podatkovnih elementov v zvezi z mobiliziranimi bančnimi posojili naslednji delovni dan.

2.   Domača centralna banka izmenja informacije iz odstavka 1 s centralno banko [vstaviti ime korespondenčne centralne banke].

Člen 13

Demobilizacija bančnih posojil

Nasprotna stranka predloži inštrukcijo za demobilizacijo bančnega posojila domači centralni banki, ki to inštrukcijo pošlje centralni banki [vstaviti ime korespondenčne centralne banke] v nadaljnjo obdelavo.

Člen 14

Nadomestila

[vstaviti ime korespondenčne centralne banke] [zaračuna/ne zaračuna] nadomestil(-a) za mobilizacijo in upravljanje bančnih posojil. [Vstaviti, če se zaračunajo nadomestila: Podrobnosti o zaračunanih nadomestilih so navedene v dokumentu z naslovom Collateral management in Eurosystem credit operations – information for Eurosystem counterparties (upravljanje zavarovanja pri kreditnih poslih Eurosistema – informacije za nasprotne stranke Eurosistema), ki je objavljen na spletišču ECB. Domača centralna banka mesečno obremeni z višino nadomestila primarni glavni denarni račun nasprotne stranke v TARGET.]

PRILOGA IV

SKUPNE ZNAČILNOSTI POGOJEV, KADAR NCB DELUJE KOT PODPORNA CENTRALNA BANKA ZA BANČNA POSOJILA

Člen 1

Področje uporabe

1.   Kadar bančno posojilo ureja pravo jurisdikcije domače centralne banke in se dolžnik in/ali garant in/ali upnik bančnega posojila nahaja v drugi državi članici euroobmočja, lahko domača centralna banka zaprosi za pomoč podporno centralno banko, ki domači centralni banki zagotavlja pomoč in svetovanje pri mobilizaciji bančnega posojila. Podporna centralna banka je NCB države članice, v kateri se nahaja dolžnik in/ali garant in/ali upnik bančnega posojila.

2.   Ti pogoji se uporabljajo, kadar [vstaviti ime podporne centralne banke] deluje kot podporna centralna banka.

3.   Kadar [vstaviti ime podporne centralne banke] deluje kot podporna centralna banka, mora nasprotna stranka, ki želi mobilizirati bančno posojilo, zagotoviti skladnost z naslednjimi določbami, ki dopolnjujejo pogoje, ki se uporabljajo med nasprotno stranko in domačo centralno banko.

Člen 2

Ureditev zavarovanja

Pravna ureditev zavarovanja, ki se uporabi za nastanek pravic iz zavarovanja, je [zastava/odstop terjatve/pravica do obremenitve vseh sredstev (floating charge)].

Člen 3

Posojilna pogodba

V posojilni pogodbi [so potrebne/niso potrebne] dodatne klavzule, ki bodo omogočile nastanek dodatnih pravic iz zavarovanja po mobilizaciji bančnega posojila.

[Po potrebi vstaviti: V posojilno pogodbo je treba vključiti naslednje dodatne klavzule: [vstaviti besedilo dodatnih klavzul].]

Člen 4

Registracija bančnih posojil

Javna registracija bančnega posojila [je tudi/ni] potrebna.

[Po potrebi vstaviti: Kadar [vstaviti ime podporne centralne banke] deluje kot podporna centralna banka, registracija [je/ni] potrebna, v skladu z zahtevami glede kolizije zakonov, ki se uporabljajo v jurisdikciji, v kateri je ustanovljena domača centralna banka. Registracija se izvede v skladu s pravili jurisdikcije, ki zahteva registracijo.]

[Po potrebi vstaviti: Registracijo izvede [domača centralna banka/nasprotna stranka] v [ime registra], ki ga vodi [vstaviti ime organa, ki vodi register], v skladu s pravili, ki se uporabljajo za ta register.]

[Če javno registracijo izvede nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če javno registracijo izvede nasprotna stranka, se potrdilo o registraciji pošlje domači centralni banki po [e-pošti/pošti].]

Člen 5

Obvestilo dolžniku in garantu pred mobilizacijo bančnega posojila

1.   Obvestilo dolžniku pred mobilizacijo bančnega posojila [je/ni] potrebno.

(a)

[Po potrebi vstaviti: [Domača centralna banka/Nasprotna stranka] pošlje obvestilo, kakor ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, pred mobilizacijo bančnega posojila.]

(b)

[Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, ta potrdilo o obvestilu pošlje domači centralni banki po [e-pošti/pošti].]

2.   Obvestilo garantu pred mobilizacijo bančnega posojila [je/ni] potrebno.

(a)

[Po potrebi vstaviti: [Domača centralna banka/Nasprotna stranka] pošlje obvestilo, kakor ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, pred mobilizacijo bančnega posojila.]

(b)

[Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, ta potrdilo o obvestilu pošlje domači centralni banki po [e-pošti/pošti].]

Člen 6

Obvestilo dolžniku in garantu po mobilizaciji bančnega posojila

1.   Obvestilo dolžniku po mobilizaciji bančnega posojila [je/ni] potrebno.

(a)

[Po potrebi vstaviti: [Domača centralna banka/Nasprotna stranka] pošlje obvestilo, kakor ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, po mobilizaciji bančnega posojila.]

(b)

[Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, ta potrdilo o obvestilu pošlje domači centralni banki po [e-pošti/pošti].]

2.   Obvestilo garantu po mobilizaciji bančnega posojila [je/ni] potrebno.

(a)

[Po potrebi vstaviti: [Domača centralna banka/Nasprotna stranka] pošlje obvestilo, kakor ga ureja [vstaviti pridevnik za državo] pravo, po mobilizaciji bančnega posojila.]

(b)

[Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, vstaviti naslednje: Če obvestilo pošlje nasprotna stranka, ta potrdilo o obvestilu pošlje domači centralni banki po [e-pošti/pošti].]

PRILOGA V

DRUGI NAMENI, ZA KATERE SE MOBILIZIRA ZAVAROVANJE

 

Namen

Opredelitev

1

Izredna likvidnostna pomoč

Zavarovanje, rezervirano za zavarovanje operacij izredne likvidnostne pomoči.

2

Jamstvo v sistemu za plačila malih vrednosti

Zavarovanje, ki ga rezervirajo udeleženci plačilnega sistema kot jamstvo, s katerim se zagotavlja obdelava plačil v sistemu za plačila malih vrednosti.

3

Sklad za kritje centralne nasprotne stranke

Zavarovanje, ki ga centralna nasprotna stranka v imenu svojega udeleženca rezervira za izpolnitev obveznosti na podlagi zahtev po kritju. Za spoštovanje zahtev iz uredbe EMIR se pri vsaki zahtevi po kritju razlikuje med zahtevami po kritju za instrumente s stalnim donosom in zahtevami po kritju za denar/izvedene finančne instrumente. Pri tem se nadalje razlikuje med posli klirinškega člana za svoj račun in posli klirinškega člana za stranke.

4

Jamstveni sklad centralne nasprotne stranke

Zavarovanje, ki ga centralna nasprotna stranka v imenu svojega udeleženca rezervira za izpolnitev obveznosti na podlagi zahtev za jamstveni sklad. Za spoštovanje zahtev iz uredbe EMIR se pri vsaki zahtevi za jamstveni sklad razlikuje med zahtevami za jamstveni sklad za instrumente s stalnim donosom in zahtevami za jamstveni sklad za denar/izvedene finančne instrumente, ki se nanašajo na posle klirinškega člana za svoj račun.

5

Storitve Eurosistema na področju upravljanja rezerv

Zavarovanje, rezervirano za opravljanje storitev Eurosistema na področju upravljanja rezerv za centralne banke, denarne organe ali državne institucije zunaj euroobmočja in mednarodne organizacije.

6

Bankovci

Zavarovanje, rezervirano kot jamstvo za kritje morebitne razlike med dvigi in pologi bankovcev.

7

Devizni posli

Zavarovanje, rezervirano za zaščito pred nihanjem deviznega tečaja pri deviznih poslih in poslih z zlatom.

8

Čekovno poroštvo

Zavarovanje, rezervirano kot poroštvo za obračun/prenos čekov, ki so jih izdale banke.

9

Nacionalno jamstvo za vloge

Zavarovanje, rezervirano za izpolnitev obveznosti v okviru nacionalnega jamstva za vloge.

10

Direktne obremenitve SEPA

Zavarovanje, rezervirano za jamstvo izpolnitve direktnih obremenitev SEPA nasprotnih strank.

11

Takojšnja plačila

Zavarovanje, rezervirano za jamstvo izpolnitve izrednih likvidnostnih potreb za lokalne sheme takojšnjih plačil.

12

Ponudba repo poslov Eurosistema za tuje centralne banke

Zavarovanje, rezervirano za zavarovanje likvidnosti v eurih, zagotovljene centralnim bankam zunaj euroobmočja v okviru ponudbe repo poslov Eurosistema za centralne banke.

13

Zavarovane storitve upravljanja denarnih sredstev

Zavarovanje, rezervirano za zavarovane storitve upravljanja denarnih sredstev, ki jih centralna banka (v vlogi finančnega agenta) opravlja za domače javne institucionalne stranke.

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2024/3129/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)