IMMC.COM%282025%29285%20final.SLV.xhtml.1_SL_annexe_proposition_cp_part1

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.5.2025

COM(2025) 285 final

PRILOGA

k

Predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10160/21 INIT; ST 10160/21 ADD 1 REV 2) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Italijo

{SWD(2025) 145 final}

PRILOGA

1.OPIS REFORM IN NALOŽB

A.KOMPONENTA 1 TEMATSKEGA SKLOPA 1

Os 1 – Digitalizacija javne uprave: Os 1 komponente M1C1 italijanskega načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za spodbujanje digitalizacije italijanske javne uprave ter vključuje sedem naložb in tri reforme. Naložbe so namenjene zlasti: (I) racionalizacijo in konsolidacijo obstoječe digitalne infrastrukture javne uprave; (II) spodbujanje uporabe računalništva v oblaku, (iii) s posebnim poudarkom na harmonizaciji in interoperabilnosti platform in podatkovnih storitev, izvajanju načela „samo enkrat“ in dostopnosti podatkov prek kataloga vmesnikov za aplikacijsko programiranje; (IV) izboljšanje razpoložljivosti, učinkovitosti in dostopnosti vseh digitalnih javnih storitev, da se povečata raven sprejemanja in zadovoljstvo uporabnikov, (v) krepitev obrambe Italije pred tveganji, ki jih predstavlja kibernetska kriminaliteta, (vi) spodbujanje digitalne preobrazbe velikih centralnih uprav; (VII) odpravljanje digitalnega razkoraka s krepitvijo digitalnih znanj in spretnosti državljanov. Cilj reform v okviru te osi je zlasti (i) racionalizacija in pospešitev postopka javnega naročanja rešitev informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v javni upravi; (II) podpiranje digitalne preobrazbe javne uprave in (iii) odprava ovir za uvedbo računalništva v oblaku s strani javnih uprav in racionalizacija postopkov izmenjave podatkov med javnimi upravami.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, v zvezi s potrebo po „izboljšanju učinkovitosti javne uprave, vključno z vlaganjem v znanja in spretnosti javnih uslužbencev, pospeševanjem digitalizacije ter povečanjem učinkovitosti in kakovosti lokalnih javnih storitev“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019), ter k osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje bistvenih storitev (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2020).

Os 2 – Pravosodje: Uspešnost italijanskega pravosodnega sistema je še vedno daleč od uspešnosti drugih držav članic v smislu trajanja postopkov, kot je navedeno v zadnjem poročilu Evropske komisije o učinkovitosti pravosodja (CEPEJ). Os 2 komponente M1C1 načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, katerih cilj je povečati učinkovitost pravosodnega sistema s skrajšanjem trajanja postopkov in približevanjem Italije mediani EU. Ta komponenta obravnava priporočila za posamezne države, naslovljena na Italijo v letih 2020 in 2019, o skrajšanju trajanja sodnih postopkov v civilnih zadevah in izboljšanju učinkovitosti boja proti korupciji (priporočila za posamezne države 4, 2019 in 4 iz leta 2020). Poleg tega je digitalizacija pravosodnega sistema pomembna tudi za digitalni prehod.

Os 3 – Javna uprava: Os 3 komponente M1C1 načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za reformo italijanske javne uprave in izboljšanje upravne zmogljivosti. Italija je po učinkovitosti vlade in zaupanju v vlado pod povprečjem EU-27. Na reforme italijanske javne uprave sta vplivala resna vrzel pri izvajanju reform od zgoraj navzdol ter skromno priznavanje in razširjanje dragocenih inovacij od spodaj navzgor. Upravna zmogljivost je zelo nizka. Nadaljevati bi bilo treba prizadevanja za krepitev zmogljivosti strateškega načrtovanja, mehanizmov spremljanja in ocenjevanja ter instrumentov za oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih.

Glavni cilj te komponente je okrepiti upravno zmogljivost italijanskih javnih uprav na centralni in lokalni ravni, tako v smislu človeškega kapitala (izbira, kompetence in poklicne poti) kot tudi v smislu poenostavitve upravnih postopkov. V tem oddelku je predstavljena krovna strukturna strategija za človeške vire, ki zajema vse od izbirnih postopkov do poklicnih poti. Reforma vključuje tudi ukrepe za poenostavitev postopkov. Naložbe v nove digitalne zbirke orodij in okrepljeni ukrepi za vseživljenjsko učenje so vključeni v komponento 1 tematskega sklopa 1. Ta komponenta obravnava priporočila za posamezne države, naslovljena na Italijo v letih 2020 in 2019, o izboljšanju učinkovitosti javne uprave (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019 in priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020).

Os 4 – Javna naročila in plačila uprave: Os 4 komponente M1C1 načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za reformo nekaterih ključnih vidikov italijanskega zakonodajnega okvira za javno naročanje in zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav na centralni, regionalni in lokalni ravni ter regionalnih zdravstvenih organov. Glavni cilj reforme je poenostaviti pravila o javnem naročanju, povečati pravno varnost za podjetja in pospešiti oddajo javnih naročil, hkrati pa ohraniti postopkovna jamstva v smislu preglednosti in enake obravnave. Te reforme torej podpirajo pravočasno realizacijo infrastruktur in projektov, ki se financirajo iz načrta.

Os 5 – fiskalno-strukturne reforme (Obdavčenje in javni izdatki): Os 5 komponente M1C1 okrevanja in odpornosti vključuje več reform, namenjenih podpori vzdržnosti italijanskih javnih financ (priporočilo za posamezno državo št. 1 iz leta 2019). Na strani prihodkov so reforme namenjene izboljšanju postopka pobiranja davkov, spodbujanju izpolnjevanja davčnih obveznosti in boju proti davčnim utajam, da bi zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti za davkoplačevalce in povečali prihodke za državo, kar bi prispevalo k izboljšanju vzdržnosti javnih financ. Na strani odhodkov so reforme namenjene izboljšanju učinkovitosti javnofinančnih odhodkov na centralni ravni s krepitvijo obstoječega okvira za letne preglede porabe in na podnacionalni ravni z dokončanjem reforme fiskalnih odnosov na različnih ravneh upravljanja.

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Os 1 – Digitalizacija javne uprave

Naložba 1.1 – Digitalna infrastruktura

Cilj te naložbe je zagotoviti, da sistemi, nabori podatkov in aplikacije javne uprave gostujejo v zelo zanesljivih podatkovnih centrih z visokimi standardi kakovosti glede varnosti, učinkovitosti, nadgradljivosti, evropske interoperabilnosti in energijske učinkovitosti. V ta namen naložba predvideva vzpostavitev najsodobnejše nacionalne hibridne infrastrukture v oblaku (imenovane „Polo Strategico Nazionale“, PSN), certificiranje varnih in nadgradljivih alternativ v javnem oblaku ter migracijo naborov podatkov in aplikacij javne uprave v okolje v oblaku.

Pričakuje se, da bo infrastrukturo PSN upravljal ponudnik tehnologije, izbran na podlagi evropskega razpisa, zasnovana pa bo v skladu s standardi interoperabilnosti podatkov, določenimi na evropski ravni v skladu s pobudo Gaia-X, da se omogoči brezplačna izmenjava neosebnih podatkov med različnimi državami članicami z medsebojnim povezovanjem njihovih nacionalnih modelov v oblaku. Podobne zahteve naj bi bile sprejete pri predkvalifikaciji javnih ponudnikov storitev v oblaku.

Pričakuje se, da bo migracija naborov podatkov in aplikacij javne uprave na PSN ali na varne certificirane javne ponudnike storitev v oblaku odvisna od zahtev glede učinkovitosti, nadgradljivosti in občutljivosti podatkov, ki jih opredelijo različne uprave, od katerih se pričakuje, da bo vsaka ohranila svojo neodvisnost pri razvoju aplikacij in upravljanju podatkov.

Naložba 1.3 – Podatki in interoperabilnost

Cilj te naložbe je zagotoviti popolno interoperabilnost ključnih naborov podatkov in storitev v centralnih in lokalnih javnih upravah.

Ukrep predvideva razvoj nacionalne digitalne podatkovne platforme („Piattaforma Digitale Nazionale Dati“), ki bo po izgradnji zagotavljala interoperabilnost naborov podatkov s katalogom vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API), ki se izmenjujejo med centralnimi in lokalnimi upravami (naložba 1.3.1). Platforma je v celoti skladna s pravom EU.

Poleg tega se z ukrepom vzpostavi „enotni digitalni portal“ v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724, ki naj bi centralnim in javnim upravam pomagal pri prestrukturiranju prednostnih postopkov in omogočil izpolnjevanje načela „samo enkrat“ (naložba 1.3.2).

Naložba 1.5 – Kibernetska varnost

Cilj te naložbe je okrepiti obrambo Italije pred tveganji, ki jih predstavlja kibernetska kriminaliteta, zlasti z izvajanjem „nacionalnega okvira za kibernetsko varnost“ v skladu z varnostnimi zahtevami iz Direktive (EU) 2016/1148 o varnosti omrežij in informacijskih sistemov ter s krepitvijo nacionalnih zmogljivosti kibernetske obrambe za tehnične preglede in spremljanje tveganj.

Ukrep predvideva razvoj najsodobnejšega, integriranega sistema, ki bo tesno povezoval različne subjekte po vsej državi ter mednarodno povezoval s partnerji in zaupanja vrednimi ponudniki tehnologije. To je oblikovano na štirih stebrih: (I) krepitev zmogljivosti prve linije za javnost in podjetja/subjekte za upravljanje opozoril in dejanskih javno priznanih dogodkov; (II) graditi/okrepiti zmogljivosti države za inšpekcijske preglede in revizije strojne in programske opreme, ki jo uporabljajo subjekti z bistvenimi funkcijami za potrjevanje zanesljivosti/preprečevanja groženj; (III) pooblasti enote organov kazenskega pregona in kibernetske enote znotraj policijskih sil, ki so pristojne za preiskave kriminalnih dejavnosti; (IV) znatno okrepiti kibernetska sredstva in človeške vire, pristojne za nacionalno varnost in odzivanje na kibernetske grožnje.

Naložba 1.7 – Osnovna digitalna znanja in spretnosti

Cilj te naložbe je zmanjšati delež sedanjega prebivalstva, ki mu grozi digitalna izključenost, in sicer z uvedbo pobude za digitalno javno upravo, mreže mladih prostovoljcev iz različnih okolij po vsej Italiji, da bi posameznikom, ki jim grozi digitalna izključenost, zagotovili storitve spodbujanja in izobraževanja za razvoj in izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti (naložba 1.7.1) ter s krepitvijo obstoječe mreže centrov za digitalno olajševanje (naložba 1.7.2).

Centri za digitalno olajševanje so fizične točke dostopa, ki se običajno nahajajo v knjižnicah, šolah in socialnih centrih ter državljanom zagotavljajo osebno in spletno usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih, da bi učinkovito podprli njihovo digitalno vključenost. Pobuda izkorišča obstoječe uspešne izkušnje in je namenjena zagotavljanju širokega razvoja takih centrov na nacionalni ravni. Čeprav je 600 centrov že dejavnih, se bo njihova prisotnost še okrepila z namenskimi dejavnostmi usposabljanja in novo opremo, s splošnim ciljem vzpostavitve 2400 novih točk dostopa po vsej Italiji in usposabljanja več kot 2000000 državljanov, ki jim grozi digitalna izključenost. Od 3000 središč jih je vsaj 1200 skoncentriranih na jugu Italije.

Pobuda za digitalno javno upravo je razdeljena na tri leta in postopoma, njen namen pa je doseči naslednje rezultate: (I) izvedbo treh letnih razpisov za projekte digitalne javne službe, namenjene neprofitnim organizacijam, vpisanim v nacionalni register univerzalnih javnih služb; (II) krepitev zmogljivosti neprofitnih organizacij, ki sodelujejo v letnem razpisu za digitalno javno službo, ter začetek projektov za digitalno olajševanje in digitalno izobraževanje; (III) usposabljanje in terenske izkušnje na področju projektov digitalne javne uprave, ki jih je sestavljalo vsaj 8300 prostovoljcev; zagotovitev 700000 pobud za digitalno olajševanje in/ali digitalno izobraževanje, ki vključujejo državljane, razvite v okviru projektov digitalne javne službe, v katerih dela 8300 prostovoljcev.

Reforma 1.1 – Javna naročila IKT

Cilj te reforme je zagotoviti, da lahko javna uprava z racionalizacijo in pospešitvijo postopka javnega naročanja za storitve in sredstva IKT hitreje in učinkoviteje naroča rešitve na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

Izvajanje reforme je sestavljeno iz treh vrst ukrepov. Prvič, vzpostavi se enotna podatkovna zbirka z belim seznamom gospodarskih subjektov, pooblaščenih za zagotavljanje blaga in storitev javnim upravam, in vzpostavi se namenska tehnološka infrastruktura, ki omogoča certificiranje dobaviteljev. Drugič, sprejme se poenostavljen pristop („hitra pot“) za racionalizacijo nakupov IKT za projekte PNRR. Tretjič, vzpostavi se storitev digitalnega javnega naročanja, da bi (i) vključevala le certificirane ponudnike (gospodarski subjekti lahko kadar koli zahtevajo certificiranje v skladu s členom 64 Direktive 2014/24/EU); (II) omogočajo hitro identifikacijo dobaviteljev, ki izpolnjujejo določeno potrebo (npr. prek konfiguratorja); (III) upravam zagotovi intuitivno uporabniško izkušnjo (npr. jasen opis ponujenih storitev, primerjalna ocena dobaviteljev). Ta splošna ureditev temelji na obstoječih zmogljivostih italijanskega državnega subjekta za javna naročila CONSIP.

Reforma 1.2 – Podpora za preobrazbo

Cilj te reforme je podpreti digitalno preobrazbo vseh centralnih in lokalnih javnih uprav z vzpostavitvijo posebnega urada za digitalno preobrazbo pripravljalnega ukrepa. Urad za preoblikovanje je sestavljen iz začasnega nabora tehnološko usposobljenih virov, ki organizira in podpira prizadevanja za migracije ter centralizirana pogajanja o „svežnjih“ certificirane zunanje podpore.

Poleg tega ukrep predvideva ustanovitev podjetja, ki se bo osredotočalo na razvoj programske opreme in upravljanje operacij, da bi se podprlo digitalno povečanje centralnih uprav. Urad za preoblikovanje podpira zlasti javno upravo pri izvajanju naložb 1.1 do 1.7, vključenih v to komponento, ter podpira tudi izvajanje naložb in reform na področju digitalizacije zdravstvenega varstva iz tematskega sklopa 6.

Reforma 1.3 – Najprej računalništvo v oblaku in interoperabilnost

Cilj te reforme je odpraviti ovire za uvedbo računalništva v oblaku in racionalizirati birokracijo, ki upočasnjuje postopke izmenjave podatkov med javnimi upravami, in sicer z uvedbo sklopa spodbud in obveznosti, katerih cilj je olajšati prehod na računalništvo v oblaku in odpraviti postopkovne omejitve za široko sprejetje digitalnih storitev.

Reforma vključuje tri področja ukrepanja. Prvič, ker bodo rešitve v oblaku spodbudile stroškovno učinkovitost pri porabi za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT), bodo po vnaprej določenem „obdobju odloga“ (npr. tri leta po začetku preoblikovanja) uprave, ki niso upoštevale preoblikovanja v oblaku, imele omejitve v svojem proračunu za porabo za IKT.

Drugič, v okviru spodbud za migracijo v oblaku se revidirajo sedanja pravila javnega računovodstva za odhodke, povezane s storitvami v oblaku. Glede na to, da prehod na računalništvo v oblaku trenutno vključuje prenos proračunskih sredstev z naložb v osnovna sredstva na odhodke iz poslovanja, se pravila javnega računovodstva za odhodke, povezane s storitvami v oblaku, revidirajo, da se ne bi odvračalo od migracije v oblaku za javne uprave.

Tretjič, norme v zvezi s pravili o interoperabilnosti podatkov se revidirajo v skladu z določbami o odprtih podatkih in obdelavi osebnih podatkov, sedanji postopki za izmenjavo podatkov med javnimi upravami pa se poenostavijo, da se racionalizirajo postopkovni vidiki in pospeši izvajanje interoperabilnosti med zbirkami podatkov javne uprave. Poleg tega se digitalni domicil pregleda in vključi v nacionalni register rezidentov (ANPR), da se omogoči določena in varna digitalna korespondenca med državljani in javnimi upravami.

Os 2 – Pravosodje

Reforma 1.4 – Civilno pravosodje

Cilj reforme je osredotočen predvsem na skrajšanje trajanja civilnih postopkov z opredelitvijo široke palete tožb za zmanjšanje števila prejetih zadev na sodiščih, s poenostavitvijo obstoječih postopkov, zmanjšanjem sodnih zaostankov in povečanjem produktivnosti sodišč. Zmanjšanje števila prejetih zadev na sodiščih se doseže s krepitvijo mediacije, alternativnega reševanja sporov in arbitraže ter pregledom sedanjega sistema količinske opredelitve in izterljivosti sodnih taks. Poenostavitev se doseže z okrepitvijo „postopkov filtriranja“ na pritožbeni ravni, razširitvijo zadev, v katerih je za odločanje pristojen sodnik posameznik, s čimer se zagotovi dejansko izvajanje zavezujočih rokov za postopke. Večja produktivnost sodišč se doseže s sistemom spremljanja in spodbudami za doseganje standardne uspešnosti na vseh sodiščih.

Cilj reforme je tudi zmanjšati zaostanke na civilnih sodiščih z začasnim zaposlovanjem in ciljno usmerjenimi ukrepi, vključno s shemami spodbud za zmanjšanje števila nerešenih zadev.

Reforma 1.5 – Kazensko pravosodje

Cilj reforme je predvsem skrajšati trajanje kazenskih postopkov z opredelitvijo široke palete ukrepov s poenostavitvijo obstoječih postopkov in povečanjem produktivnosti sodišč. Poenostavitev je namenjena razširitvi uporabe poenostavljenih postopkov, razširitvi uporabe digitalne tehnologije, opredelitvi rokov za trajanje predhodne preiskave in pregledu sistema obveščanja, da bi bil učinkovitejši. Večja produktivnost sodišč se dosega s sistemom spremljanja in spodbudami za doseganje standardne uspešnosti na sodiščih.

Reforma 1.6 – insolventnost

Cilj reforme je digitalizirati in okrepiti postopke v primeru insolventnosti z uvedbo mehanizmov zgodnjega opozarjanja pred insolventnostjo, specializacijo sodišč in predsodnih institucij za učinkovitejše upravljanje vseh faz postopkov v primeru insolventnosti, vključno z usposabljanjem in specializacijo za člane sodnih in upravnih organov.

Reforma 1.7 – Davčna sodišča

Cilj reforme je povečati učinkovitost izvrševanja davčne zakonodaje in zmanjšati veliko število pritožb na kasacijskem sodišču.

Reforma 1.8 – Digitalizacija pravosodnega sistema

Reforma predvideva obvezno elektronsko vložitev vseh dokumentov in celoten elektronski delovni postopek za civilne postopke. Njen cilj je tudi uvedba brezplačne, v celoti dostopne in iskalne podatkovne zbirke civilnopravnih odločb v skladu z zakonodajo. Nazadnje, nanaša se na digitalizacijo prvostopenjskega kazenskega postopka.

Naložba 1.8 – Postopki zaposlovanja na civilnih, kazenskih in upravnih sodiščih

Naložbe so namenjene kratkoročnemu ukrepanju v zvezi z organizacijskimi dejavniki, da bi se z reformami, ki se razvijajo, omogočilo hitrejše doseganje rezultatov, čim večje sinergije in doseganje preobrazbene spremembe z izrednimi viri, zagotovljenimi v okviru načrta.

Organizacijsko orodje, imenovano „urad sojenja“, sestavlja ustanovitev (ali, če že obstaja) podpornih skupin za sodnike (z začasnim zaposlovanjem), da bi se zmanjšali zaostanki in čas, potreben za izdajo sodne odločbe v Italiji.

Namen tega ukrepa je izboljšati kakovost pravosodja s podporo mirovnim sodnikom pri običajnih dejavnostih študija, pravnih raziskav, priprave aktov in organizacije spisov, s čimer se sodnikom omogoči, da se osredotočijo na bolj zapletene naloge.

Naložbe vključujejo tudi zaposlovanje tehničnega in upravnega osebja, ki podpira izvajanje ciljev načrta za okrevanje in odpornost. Osebje urada za sojenje in tehnično upravno osebje podpirata upravna, civilna in kazenska sodišča ter teritorialne in osrednje službe ministrstva za pravosodje, pristojne za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Pogodbe enote osebja trajajo do tri leta in se lahko podaljšajo do 30. junija 2026.

Naložba zajema tudi usposabljanje za podporo digitalnemu prehodu v pravosodnem sistemu.

Os 3 – Javna uprava

Reforma 1.9 – reforma zaposlovanja v javnem sektorju in reforma poenostavitve

Reforme zaposlovanja v javnem sektorju temeljijo na dvojnem pristopu. Kratkoročno se sprejmejo nujni ukrepi za čim boljšo uporabo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost v zvezi z upravljanjem načrta in takojšnjo pomočjo javnim upravam, ki nima upravnih zmogljivosti. To strategijo spremljajo organizacijske reforme in strategija človeških virov, namenjena korenitim spremembam za celotno javno upravo. V opredelitvi strateških načrtov za človeške vire je opredeljen celovit sklop ukrepov za: posodobitev profilov delovnih mest (tudi zaradi dvojnega prehoda); reformo postopkov zaposlovanja, da bi bili bolj ciljno usmerjeni in učinkovitejši; reformo višje javne uprave za poenotenje postopkov imenovanja v celotni javni upravi; krepitev povezave med vseživljenjskim učenjem in nagrajevanjem ali posebnimi poklicnimi potmi; opredelitev ali posodobitev etičnih načel javnih uprav; krepitev zavezanosti uravnoteženi zastopanosti spolov; ter reforma horizontalne in vertikalne mobilnosti osebja. Reforma vključuje nujne ukrepe za poenostavitev upravnih postopkov v korist podjetij in državljanov, hkrati pa zagotavlja nemoteno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.

Z reformo poenostavitve se odpravijo dovoljenja, ki niso upravičena z nujnimi razlogi splošnega interesa, skupaj z odpravo nepotrebnih obveznosti ali tistih, ki ne uporabljajo novih tehnologij. Poleg tega izvaja sprejetje mehanizma tihe privolitve, uvedbo preproste komunikacije in sprejetje enotnih ureditev, ki si jih deli z regijami in občinami.

Reforma poenostavitve vključuje naslednje elemente: interoperabilnost poslovnih in gradbenih postopkov (SUAP & SUE); ter opredelitev sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti za usmerjanje organizacijskih sprememb v upravah. Objavi prvega poročila o ključnih kazalnikih uspešnosti sledi objava nadaljnjih poročil vsakih šest mesecev.

Do predložitve prvega zahtevka za plačilo se vzpostavi in začne delovati sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost.

Reforma 1.9a – reforma za pospešitev izvajanja kohezijske politike

Cilj reforme je pospešiti izvajanje in učinkovitost kohezijske politike ob dopolnjevanju z nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost. V njem je predviden datum odobritve strateškega načrta za enotno posebno ekonomsko cono.

Nacionalna zakonodaja zahteva mnenje enotne konference pred njenim preoblikovanjem v zakon, kot je določeno v zakonodajnem odloku št. 281/1997.

V skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2021/241 lahko reforma prejme podporo iz drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov. Mehanizem za okrevanje in odpornost ne krije nobenih stroškov reforme.

Naložba 1.9 – Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost

Naložba vključuje začasno zaposlitev nabora strokovnjakov za zagotavljanje tehnične pomoči upravam in krepitev upravne zmogljivosti, zlasti na lokalni ravni, za izvajanje posebnih projektov načrta za okrevanje in odpornost, ki se bodo izvajali na podlagi potreb. Ta naložba vključuje tudi programe usposabljanja javnih uslužbencev v okviru krepitve zmogljivosti.

Os 4 – Javna naročila in plačila javnih uprav

Reforma 1.10 – Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila

Prvi korak te reforme je sprejetje prvega sklopa nujnih ukrepov za poenostavitev z zakonodajnim odlokom do maja 2021, da bi: poenostaviti in digitalizirati postopke centralnih nabavnih organov; registrira pogodbe v protikorupcijski podatkovni zbirki nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC); vzpostavitev namenskih uradov, pristojnih za postopke javnega naročanja na ministrstvih, v regijah in v metropolitanskih mestih; določitev cilja za skrajšanje časa med objavo in oddajo naročila ter med oddajo naročila in dokončanjem infrastrukture; ter spodbujanje mehanizmov alternativnega reševanja sporov v fazi izvajanja pogodb. Enotni usklajevalni organ za politiko javnega naročanja ima pred koncem leta 2021 ustrezno število zaposlenih in sprejme strategijo profesionalizacije, ki zagotavlja usposabljanja na različnih ravneh; dinamični nabavni sistemi se dajo na voljo v skladu z direktivami o javnih naročilih; ANAC zaključi izvajanje kvalifikacij javnih naročnikov.

Drugi korak te reforme je sklop sprememb zakonika o javnih naročilih, ki jih je treba izvesti do drugega četrtletja leta 2023, z ukrepi, namenjenimi: zmanjšanje razdrobljenosti javnih naročnikov; zahtevanje vzpostavitve e-platforme kot osnovne zahteve za sodelovanje pri ocenjevanju zmogljivosti javnega naročanja po vsej državi; ter pooblastitev nacionalnega protikorupcijskega organa, da pregleda usposobljenost javnih naročnikov. Cilj reforme je tudi nadaljnja poenostavitev in digitalizacija postopkov osrednjih nabavnih organov ter opredelitev zahtev glede interoperabilnosti in medsebojne povezljivosti. Reforma bo tudi zmanjšala omejitve za možnost oddaje naročil podizvajalcem, ki jih trenutno vsebuje zakonik o javnih naročilih.

Ta reforma vključuje tudi vzpostavitev delovanja nacionalnega sistema e-javnih naročil do konca leta 2023 in uvedbo ciljno usmerjenih ukrepov, tudi s sprejetjem primarne in/ali sekundarne zakonodaje, za nadaljnjo krepitev usposobljenosti in profesionalizacije javnih naročnikov ter povečanje konkurence (npr. sprememba veljavnih pravil o financiranju projektov).

Reforma 1.11 – Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov

Cilj reforme je zmanjšati zamude pri plačilih in preprečiti zamude pri plačilih, ki jih javna uprava namenja podjetjem. Reforma od leta 2024 vključuje sprejetje strukturnega svežnja z ukrepi na centralni in lokalni ravni, vključno z začetkom veljavnosti zakonodaje.

Namen te reforme je zagotoviti, da bodo do leta 2025 (i) javne uprave na centralni, regionalni in lokalni ravni plačale v 30 dneh in (ii) da bodo regionalni zdravstveni organi plačali v 60 dneh. Da bi zagotovili strukturno rešitev problema zamud pri plačilih, ta reforma vključuje tudi zagotovitev, da bodo v letu 2026 (i) javne uprave na centralni, regionalni in lokalni ravni še naprej plačevale v 30 dneh in (ii) da bodo regionalni zdravstveni organi še naprej plačevali v 60 dneh.

Os 5 – fiskalno-strukturne reforme (obdavčitev in javni izdatki)

Reforma 1.12 – Reforma davčne uprave

Sprejme se več ukrepov za spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti in izboljšanje učinkovitosti usmerjanja revizij in kontrol, med drugim: (I) vzpostavitev podatkovne zbirke in namenske informacijske infrastrukture za objavo predhodno napolnjenega obračuna DDV; (II) izboljšanje kakovosti podatkovne zbirke, ki se uporablja za „pisme o skladnosti“, tudi z namenom zmanjšanja števila lažno pozitivnih sporočil, s čimer se postopoma povečuje število sporočil, poslanih davkoplačevalcem; (III) reformo veljavne zakonodaje, da se zagotovijo učinkovite upravne sankcije v primeru zavrnitve sprejemanja elektronskih plačil s strani zasebnih ponudnikov; (IV) dokončanje postopka psevdonimizacije podatkov in analize velepodatkov, da bi se povečala učinkovitost analize tveganja, na kateri temelji izbirni postopek za revizije. Operativna zmogljivost agencije za prihodke se okrepi v skladu s cilji zaposlovanja iz načrta uspešnosti Agencije za obdobje 2021–2023. Poleg tega vlada pregleda možne ukrepe za zmanjšanje davčne utaje zaradi opustitve izdajanja računov v najbolj izpostavljenih sektorjih, vključno s ciljno usmerjenimi spodbudami za potrošnike, in sprejme učinkovite ukrepe na podlagi ugotovitev pregleda z ambiciozno zavezo za zmanjšanje nagnjenosti k izogibanju.

Reforma 1.13 – Reforma okvira za pregled porabe

Načrt vključuje reformo okvira za pregled porabe, katere cilj je izboljšati njegovo učinkovitost, vključno s krepitvijo vloge ministrstva za finance in postopka naknadnega ocenjevanja ter izboljšanjem prakse zelenega oblikovanja proračuna in priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola. Načrt vključuje tudi zavezo, da se na podlagi obstoječega pravnega okvira izvedejo letni pregledi porabe v obdobju 2023–2025, da bi dosegli fiskalne prihranke, da bi podprli vzdržne javne finance in/ali financirali reforme davkov ali javnih odhodkov, ki spodbujajo rast.

Reforma 1.14 – Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira

Reforma vključuje dokončanje „fiskalnega federalizma“, kot je določen v zakonu o prenosu pooblastil št. 42/2009, katerega cilj je izboljšati preglednost fiskalnih odnosov na različnih ravneh upravljanja, dodeliti sredstva podnacionalnim oblastem na podlagi objektivnih meril in spodbuditi učinkovitost porabe na podnacionalni ravni. Reforma zlasti opredeljuje ustrezne parametre za izvajanje fiskalnega federalizma za regije z običajnim statusom, province in metropolitanska mesta.

Reforma 1.15 – Reforma pravil javnega računovodstva

Cilj reforme je odpraviti vrzel v primerjavi z evropskimi računovodskimi standardi z uvedbo enotnega računovodskega sistema na podlagi nastanka poslovnega dogodka za javni sektor. Reforma bo privedla do dokončanja konceptualnega okvira kot reference za sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka v skladu s kvalitativnimi značilnostmi, ki jih je opredelil Eurostat, sklopom računovodskih standardov na podlagi nastanka poslovnega dogodka in večrazsežnostnim kontnim grafom. Reforma se dopolni s prvim krogom usposabljanja za prehod na nov sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka za predstavnike subjektov javnega sektorja, ki pokrivajo vsaj 90 % primarnih odhodkov celotnega javnega sektorja.

Naložba 1.10 – Podpora za kvalifikacije in e-javna naročila

S to naložbo se v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev vzpostavi podporna funkcija za javna naročila, namenjena javnim naročnikom, da izpolnijo zahteve iz Priloge II.4 zakonika o javnem naročanju in jih podprejo v postopku e-javnega naročanja, podpirajo pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti ter zagotavljajo tehnično podporo pri uvajanju digitalizacije javnega naročanja, vključno z uporabo dinamičnih nabavnih sistemov.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik /Cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M1C1–1	Reforma 1.1: Javno naročanje IKT	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih odlokov za reformo 1.1 „Javna naročila IKT“	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonske uredbe o reformi javnih naročil IKT	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Potrebni pravni akti vključujejo zakonodajne posege v uredbo o poenostavitvi (Decreto Legge Semplificazioni). V njih je določeno: (I) Možnost uporabe postopka iz člena 48(3) zakonika o javnih naročilih tudi za naročila, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 35 zakonika o javnih naročilih, za nakupe v zvezi z nakupom računalniškega blaga in storitev, zlasti na podlagi tehnologije v oblaku, ter storitev povezljivosti, ki se v celoti ali delno financirajo s sredstvi, zagotovljenimi za izvajanje projektov PNRR; jajcežerke Interoperabilnost med različnimi zbirkami podatkov, ki jih upravljajo certifikacijski organi, vključeni v postopek preverjanja zahtev iz člena 80 zakonika o javnih naročilih; (III) Vzpostavitev virtualne datoteke gospodarskih subjektov, v kateri so predstavljeni podatki za preverjanje neobstoja razlogov za izključitev iz člena 80, kar omogoča opredelitev belega seznama gospodarskih subjektov, za katere je bilo preverjanje že opravljeno.
M1C1–2	Reforma 1.3: Računalništvo v oblaku na prvem mestu in interoperabilnost	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih odlokov za reformo 1.3 „Najprej računalništvo v oblaku in interoperabilnost“	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonske uredbe za reformo oblaka na prvem mestu in interoperabilnost	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Potrebni pravni akti vključujejo: Izvedbeni regulativni akti, ki se nanašajo zlasti na (i) uredbo Agenzia per l’Italia digitale (AgID) o Polo Strategico Nazionale (PSN) (določeno v členu 33 zakonskega odloka 179/212) in (ii) smernice AgID o interoperabilnosti (določene v členih 50 in 50b Codice dell’Amministrazione Digitale (CAD)). Spremembe člena 50 direktive o računovodskih izkazih bank: (I) odpravo obveznosti sklepanja okvirnih sporazumov za uprave, ki dostopajo do nacionalne digitalne podatkovne platforme; (II) pojasnila o vprašanju zasebnosti: prenos podatkov iz enega informacijskega sistema v drugega ne spremeni lastništva podatkov in obdelave podatkov, brez poseganja v odgovornosti javnih uprav, ki prejemajo in obdelujejo podatke kot avtonomni upravljavci podatkov. Spremembe Decreto del Presidente della Repubblica (DPR) 445/2000 o dostopu do podatkov: (I) razveljavitev dovoljenja, potrebnega za neposreden dostop do podatkov; (II) črtanje sklicevanja na okvirne sporazume v členu 72. Spremembe člena 33 zakonskega odloka 179/2012: (I) uvedba možnosti, da AgID z uredbo Centri Elaborazione Dati (CED) in uredbo Cloud uredi pogoje in metode, s katerimi morajo javne uprave izvajati migracije CED; (II) uvede sankcije za neizpolnjevanje obveznosti prehoda na oblak.
M1C1–3	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	Mejnik	Zaključek programa Polo Strategico Nazionale (PSN)	Poročilo ministrstva za tehnološke inovacije in digitalni prehod o uvajanju v oblaku (MITD)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Celotni projekt se v celoti zaključi, ko vse ciljne javne uprave končajo premik opredeljenih nosilcev v smeri Polo Strategico Nazionale (PSN) in uspešno testiranje štirih podatkovnih centrov, kar omogoča začetek procesa migracije naborov podatkov in aplikacij ciljnih javnih uprav na PSN.
M1C1–4	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	Mejnik	Delovanje nacionalne digitalne podatkovne platforme	Poročilo ministrstva za tehnološke inovacije in digitalni prehod (MITD) o vzpostavitvi nacionalne digitalne podatkovne platforme	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Platforma agencijam omogoča, da: — objavijo svoje vmesnike za aplikacijsko programiranje (API) v katalogu API platforme; — sklepanje in podpisovanje sporazumov o digitalni interoperabilnosti prek platforme; — avtentifikacija in odobritev dostopa vmesnikov za aplikacijsko programiranje z uporabo funkcij platforme; — potrdi in oceni skladnost z nacionalnim okvirom interoperabilnosti.
M1C1–5	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Ustanovitev nove nacionalne agencije za kibernetsko varnost	Ustavni akt	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Mejnik se doseže z (1) preoblikovanjem zakonskega odloka o ustanovitvi nacionalne agencije za kibernetsko varnost, ki je trenutno v zaključni fazi, v zakon; (2) objava odloka predsednika vlade (Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri, DPCM) v Uradnem listu, ki vsebuje notranjo ureditev nacionalne agencije za kibernetsko varnost.
M1C1–6	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Začetna uvedba nacionalnih storitev kibernetske varnosti	Poročilo, ki prikazuje celotno arhitekturo nacionalnih storitev kibernetske varnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Mejnik se doseže z opredelitvijo podrobne arhitekture celotnega ekosistema nacionalne arhitekture kibernetske varnosti (tj. nacionalnega centra za izmenjavo in analizo informacij (ISAC), mreže skupin za odzivanje na računalniške grožnje (CERT), nacionalnega HyperSOC, visokozmogljivostnega računalništva, integriranega z orodji umetne inteligence/strojnega učenja (AI/ML) za analizo kibernetskih incidentov na nacionalni ravni).
M1C1–7	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Vzpostavitev mreže laboratorijev za pregledovanje in certificiranje kibernetske varnosti	Predložena dokumentacija, ki dokazuje opredeljene procese in postopke, ki jih je treba deliti med laboratoriji, in predložena poročila, ki dokazujejo aktivacijo vsaj enega laboratorija.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Mejnik se doseže z: (I) Nacionalna agencija za kibernetsko varnost opredeli, kje bodo ustanovljeni presejalni in certifikacijski laboratoriji in centri, profile strokovnjakov, ki jih je treba zaposliti, ter celovito opredelitev procesov in postopkov, ki jih je treba deliti med laboratoriji. jajcežerke Aktivacija enega laboratorija. Dejavnosti, vzpostavljene za ustanovitev in aktivacijo nadzornih laboratorijev, nadzoruje Ministero dello Sviluppo Economico (MISE) z nacionalnim laboratorijem za pregledovanje in certificiranje kibernetske varnosti, v ocenjevalni center pa ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo.
M1C1–8	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Aktiviranje centralne revizijske enote za varnostne ukrepe PSNC in VOI	Predložena poročila, ki dokazujejo začetek delovanja centralne revizijske enote	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	V okviru nacionalne agencije za kibernetsko varnost se imenuje notranja enota, ki je pooblaščena za izvajanje dejavnosti centralne revizijske enote, ki bo odgovorna za varnostne ukrepe PSNC in VOI. Procesi, logistika in operativni dogovori se formalizirajo v ustrezno dokumentacijo s posebnim poudarkom na operativnih procesih, tj. pravilih delovanja, postopkih revizije in poročanja. Orodja IT zbirajo, upravljajo in analizirajo revizijske podatke, razvije in uporablja pa jih revizijska enota. Predloži se dokumentacija o dokončanju razvoja orodij.
M1C1–9	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Tarča	Podpora za nadgradnjo varnostnih struktur T1	JIH NI	Številka	0	5	Q4	2022	Vsaj pet ukrepov za okrepitev varnostnih struktur, dokončanih v okviru nacionalnega varnostnega območja za sektor kibernetske varnosti (PSNC) ter sektorja omrežnih in informacijskih sistemov (NIS). Vrste intervencij vključujejo posodobitve varnostnih operativnih centrov, izboljšave obrambe na področju kibernetske meje ter notranje zmogljivosti za spremljanje in nadzor. Ukrepi so osredotočeni na sektorje zdravstvenega varstva, energije in okolja (oskrba s pitno vodo).
M1C1–10	Reforma 1.2: Podpora za preobrazbo	Mejnik	Začetek veljavnosti ustanovitve skupine za preobrazbo in družbe NewCo	Določba v pravnem aktu o začetku veljavnosti pravnega akta o ustanovitvi urada za preoblikovanje in začetku veljavnosti pravnega akta za ustanovitev novega koordinatorja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Za ustanovitev urada za preoblikovanje potrebni pravni akti vključujejo: -Objava zakonskega odloka „reclutamento“ (ki ga je Svet ministrov že odobril 22. junija 2021in je bil 10. junija2021 objavljen v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale)); -Objavo razpisa za prijavo interesa; -Izbor in prenos nalog na strokovnjake (začasno za čas trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost). Ključni koraki za novi koordinator vključujejo: -Zakonodajna odobritev; -Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri (DPCM), ki dovoljuje ustanovitev družbe in določa cilje, osnovni kapital, trajanje in direktorje družbe; -Nosilec družbe z notarskim zapisom; -Akti, potrebni za delovanje družbe – statut in različni predpisi.
M1C1–11	Naložba 1.6.6: Digitalizacija finančne policije	Tarča	Finančna policija – nabava strokovnih podatkovnih storitev T1	JIH NI	Številka	0	5	Q1	2023	Nakup strokovnih podatkovnih znanstvenih storitev s sklenitvijo pogodbe s ponudnikom svetovalnih storitev, ki vključuje skupno pet človeških virov, odgovornih za oblikovanje podatkovne arhitekture in pisanje algoritmov enote za analizo velepodatkov. Objava oddanega naročila za nakup storitev podatkovne znanosti v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter objavo novih orodij v okviru prvega analitičnega modula na nacionalni ravni (hrbtenica IT).
M1C1–12	Naložba 1.3.2: Enotni digitalni portal	Tarča	Enotni digitalni portal	JIH NI	Številka	0	19	Q4	2023	19 prednostnih upravnih postopkov, ki se uporabljajo v Italiji od 21, opredeljenih v Uredbi (EU) 2018/1724, je v celoti skladnih z zahtevami iz člena 6 Uredbe (EU) 2018/1724. Natančneje: (a) identifikacija uporabnikov, zagotavljanje informacij in dokazil, podpis in končna predložitev se izvajajo elektronsko na daljavo prek storitvenega kanala, ki uporabnikom omogoča, da na uporabniku prijazen in strukturiran način izpolnijo zahteve v zvezi s postopkom; (b) uporabnikom se pošlje samodejno potrdilo o prejemu, razen če je rezultat postopka dostavljen takoj; (C) rezultat postopka se dostavi elektronsko ali, kadar je to potrebno za uskladitev z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom, s fizičnimi sredstvi; (d) uporabnikom se pošlje elektronsko obvestilo o zaključku postopka.
M1C1–13	Naložba 1.4.6: Mobilnost kot storitev za Italijo	Mejnik	Mobilnost kot storitvene rešitve M1	Poročilo Ministero delle Infrastrutture e della Mobilità Sostenibili (MIMS) v sodelovanju z univerzami, v katerem je opisano izvajanje in ocena rezultatov treh pilotnih projektov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Izvedeni so bili trije pilotni projekti, namenjeni preskušanju mobilnosti kot storitvenih rešitev v tehnološko naprednih metropolitanskih mestih. Vsako raztopino je v pilotnem obdobju uporabljalo vsaj 1000 uporabnikov. Vsak pilotni projekt je odprt za najmanj 1000 uporabnikov, ki lahko do njega dostopajo prostovoljno in na lastne stroške ter dajo individualno oceno z možnostjo izbire in nakupa storitev mobilnosti med tistimi, ki so na voljo na platformi. Storitev MaaS prek enotne tehnološke platforme državljanom in uporabnikom predlaga najboljšo rešitev za potovanje, ki temelji na njegovih potrebah, pri čemer se izkoristi povezovanje različnih razpoložljivih možnosti mobilnosti (lokalni javni prevoz, souporaba, kabina, najem avtomobila) za optimizacijo potovalne izkušnje tako v smislu načrtovanja (načrtovalec intermodalnih poti in informacije o času in razdaljah v realnem času) kot glede uporabe (rezerviranje in plačevanje storitev).
M1C1–14a	Reforma 1.9a: Reforma za pospešitev izvajanja kohezijske politike	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalne zakonodaje za pospešitev izvajanja kohezijske politike	Zakonska določba o začetku veljavnosti nacionalne zakonodaje za pospešitev izvajanja kohezijske politike	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2024	Začetek veljavnosti nacionalne zakonodaje, ki v okviru partnerskega sporazuma in za vse sedanje programe opredeljuje ureditve, potrebne za pospešitev in izboljšanje izvajanja kohezijske politike. Za zagotovitev institucionalnega dialoga in sodelovanja ter skupnega razumevanja potrebnih ukrepov vlada do 31. decembra 2023 ustanovi tehnično delovno skupino z organi upravljanja vseh regionalnih in nacionalnih programov v okviru PNRR Cabina di regia, brez poseganja v nacionalno zakonodajo o enotni konferenci. V zakonodaji se določijo ureditve, potrebne za prednostno razvrščanje intervencij v naslednjih strateških sektorjih, strogo v skladu z dokumenti načrtovanja, opredeljenimi za ustrezne omogočitvene pogoje, in za njihovo konkretno izvajanje, vključno s konkretnim posredovanjem za krepitev upravne zmogljivosti, v teh sektorjih: — Voda; — infrastrukture za hidrogeološko tveganje in varstvo okolja; — Odpadke ter — Promet in trajnostna mobilnost; — Energija, — Podpora razvoju podjetij in privlačnosti, tudi za digitalni in zeleni prehod.
M1C1–15	Naložba 1.6.6: Digitalizacija finančne policije	Tarča	Finančna policija – nabava strokovnih podatkovnih storitev T2	JIH NI	Številka	5	10	Q1	2024	Nakup strokovnih podatkovnih znanstvenih storitev s sklenitvijo pogodbe s ponudnikom svetovalnih storitev, ki vključuje pet dodatnih človeških virov (povsem deset), odgovornih za oblikovanje podatkovne arhitekture in pisanje algoritmov enote za analizo velepodatkov. Objava oddanega naročila za nakup storitev podatkovne znanosti v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter objavo novih orodij v okviru prvega analitičnega modula na nacionalni ravni (hrbtenica IT).
M1C1–17	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	Tarča	Migracije v Polo Strategico Nazionale T1	JIH NI	Številka	0	100	Q3	2024	Vsaj 100 osrednjih javnih uprav in lokalnih zdravstvenih organov (Aziende Sanitarie Locali/Aziende ospedaliere) v celoti preseli vsaj eno službo uprave (vključno s sistemi, naborom podatkov in aplikacijami) v infrastrukturo (Polo Strategico Nazionale). Popolna migracija lahko za vsako institucijo pomeni kombinacijo: nepripravljeni za oblak pri gojenju, selitvah dvigala in izmenjevanja, nadgradnji infrastrukture kot storitve (IaaS), Platform-as-a-Service (Paas) ali programski opremi kot storitvi (SaaS). Prehod na stavbo Polo Strategico Nazionale se lahko izvede na različne načine glede na najsodobnejšo informacijsko arhitekturo programske opreme v prostorih podjetja, ki je v lasti vsake migracijske javne uprave. Te strategije se lahko razlikujejo od zgolj gostitvenih migracij ter migracij dvigal in izmenjevanja programske opreme, ki ni pripravljena na računalništvo v oblaku, do prehoda na IaaS, PaaS ali SaaS za programsko opremo, pripravljeno na računalništvo v oblaku. PSN vsaki javni upravi, ki se seli, ponudi vse migracijske strategije, ki so upravičene do upoštevanja doseženega cilja „migracije v nazionale Polo Strategico“. Vse javne uprave „po obsegu“ vključujejo: • Osrednje javne uprave, ki predstavljajo največji delež porabe za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (kot sta nacionalni inštitut za socialno varnost in ministrstvo za pravosodje); • Osrednje javne uprave, ki gostijo podatke v zastarelih podatkovnih centrih v skladu z raziskavo o pripravljenosti oblaka, ki je bila nedavno izvedena; • Lokalni organi zdravstvenega varstva (Aziende Sanitarie Locali/Aziende Ospedaliere), ki se nahajajo predvsem v osrednji in južni Italiji, nimajo ustrezne infrastrukture za zagotavljanje varnosti podatkov.
M1C1–18	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	Tarča	Vmesniki za aplikacijsko programiranje na nacionalni platformi digitalnih podatkov T1	JIH NI	Številka	0	3 000	Q4	2024	Ta cilj je doseči vsaj 3000 vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API), ki jih ustvarijo javne uprave, so objavljeni v katalogu API in integrirani z nacionalno digitalno podatkovno platformo. Objavljeni vmesniki API vplivajo na več področij, ki lahko med drugim vključujejo: (I) Storitve socialne varnosti in socialnega varstva, upravljanje storitev javnega naročanja ali osrednji nacionalni registri (npr. register prebivalstva in register avtomobilskih dovoljenj); Vsako izvajanje in dokumentacija API sta skladna z nacionalnimi standardi interoperabilnosti. Nacionalni okvir digitalne podatkovne platforme zagotavlja funkcije za oceno te skladnosti.
M1C1–19	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Tarča	Podpora za nadgradnjo varnostnih struktur T2	JIH NI	Številka	5	50	Q4	2024	Zaključenih je bilo vsaj 50 ukrepov za okrepitev nacionalnega varnostnega območja za sektor kibernetske varnosti (PSNC) ter sektorja omrežnih in informacijskih sistemov (NIS). Vrste intervencij vključujejo na primer varnostne operativne centre, izboljšave kibernetske mejne obrambe ter notranje zmogljivosti za spremljanje in nadzor v skladu z zahtevami NIS in PSNC. Ukrepi v sektorjih VOI so zlasti osredotočeni na sektorje zdravstvenega varstva, energije in okolja (oskrba s pitno vodo in ravnanje z odpadki).
M1C1–20	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Popolna uvedba nacionalnih storitev kibernetske varnosti	Poročilo, ki dokazuje popolno aktivacijo nacionalnih storitev kibernetske varnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Ta mejnik se dopolni z aktivacijo teritorialnih skupin za odzivanje na računalniške grožnje (CERT), ki bodo povezane z italijansko skupino za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT), aktivacijo Centra za izmenjavo in analizo informacij (ISAC), vključitvijo vsaj petih centrov za varnostno delovanje (SOC) z nacionalnim HyperSOCom ter polnim delovanjem storitev obvladovanja tveganj za kibernetsko varnost, vključno s tistimi za storitve analize dobavne verige in zavarovanja kibernetskih tveganj.
M1C1–21	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Dokončanje mreže laboratorijev za pregledovanje in certificiranje kibernetske varnosti, ocenjevalnih centrov	Zagotovljeno poročanje, ki dokazuje polno aktivacijo vsaj 10 laboratorijev in dveh ocenjevalnih centrov (CV)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Aktivacija vsaj 10 laboratorijev za presejanje in certificiranje ter dveh centrov za ocenjevanje (CV).
M1C1–22	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Polno delovanje centralne revizijske enote za PSNC in varnostne ukrepe VOI z najmanj 30 opravljenimi inšpekcijskimi pregledi	Zagotovljeno poročanje, poročila o inšpekcijskih pregledih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Polno delovanje centralne revizijske enote z vsaj 30 opravljenimi inšpekcijskimi pregledi.
M1C1–23	Naložba 1.4.6: Mobilnost kot storitev za Italijo	Mejnik	Mobilnost kot storitvene rešitve M2	Pilotni rezultati, ki jih je v sodelovanju z univerzami ocenilo Ministero delle Infrastrutture e dei trasporti (MIT)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2025	Mejnik se nanaša na izvajanje drugega vala sedmih pilotnih projektov, namenjenih preskušanju mobilnosti kot storitvenih rešitev na področjih spremljanja. Pričakuje se, da bodo ta območja izkoristila izkušnje metropolitanskih mest, pripravljenih na digitalno tehnologijo, izbranih v okviru prvega vala. 40 % pilotnih projektov se izvaja na jugu.
M1C1–24	Naložba 1.7.1: Digitalna javna služba	Tarča	Državljani, ki sodelujejo v pobudah za digitalno izobraževanje in/ali olajševanje, ki jih zagotavljajo organizacije, registrirane v nacionalnem registru univerzalnih javnih služb	JIH NI	Številka	0	700 000	Q4	2025	Vsaj 700000 pobud za digitalno izobraževanje in/ali olajševanje, ki vključujejo državljane in državljanke, ki jih zagotavljajo organizacije, registrirane v nacionalnem registru univerzalnih javnih služb.
M1C1–25	Naložba 1.6.6: Digitalizacija finančne policije	Mejnik	Razvoj operativnih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za boj proti gospodarskemu kriminalu	Izboljšanje informacijskih sistemov v smislu novih funkcionalnosti, zmogljivosti in uporabniške izkušnje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2025	Postopno (letno) sproščanje novih funkcij operativnih informacijskih sistemov, da se zagotovi njihova aktualnost v skladu s hitro spreminjajočimi se pravnimi scenariji, ki so povezani tudi s pandemičnimi razmerami.
M1C1–26	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	Tarča	Migracija v Polo Strategico Nazionale T2	JIH NI	Številka	100	280	Q2	2026	Vsaj 280 osrednjih javnih uprav in lokalnih zdravstvenih organov (Aziende Sanitarie Locali/Aziende Ospedaliere) se je preselilo v „Polo Strategico Nazionale“ v skladu z načrtom migracije, ki ga je odobril oddelek za digitalno preobrazbo. Prehod na stavbo Polo Strategico Nazionale se lahko izvede na različne načine glede na najsodobnejšo informacijsko arhitekturo programske opreme v prostorih podjetja, ki je v lasti vsake migracijske javne uprave. Te strategije se lahko razlikujejo od zgolj gostitve ter migracije dvigal in izmenjevanja za programsko opremo, ki ni pripravljena na računalništvo v oblaku, do prehoda na infrastrukturo kot storitev (IaaS), platformo kot storitev (PaaS) ali programsko opremo kot storitev (SaaS) za programsko opremo, pripravljeno za računalništvo v oblaku. Vsaj 40 % migriranih storitev se izvaja prek rešitev IaaS, PaaS ali SaaS. PSN vsaki javni upravi, ki se seli, ponudi vse migracijske strategije, ki so upravičene do upoštevanja doseženega cilja „migracije v nazionale Polo Strategico“. Vse javne uprave „po obsegu“ vključujejo: • Osrednje javne uprave, ki predstavljajo največji delež porabe za informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) (kot je nacionalni inštitut za socialno varnost, ministrstvo za pravosodje); • Osrednje javne uprave, ki gostijo podatke v zastarelih podatkovnih centrih v skladu z raziskavo o pripravljenosti oblaka, ki je bila nedavno izvedena; • Lokalni organi zdravstvenega varstva (Aziende Sanitarie Locali/Aziende Ospedaliere), ki se nahajajo predvsem v osrednji in južni Italiji, nimajo ustrezne infrastrukture za zagotavljanje varnosti podatkov.
M1C1–27	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	Tarča	Vmesniki za aplikacijsko programiranje na nacionalni platformi digitalnih podatkov T2	JIH NI	Številka	3 000	7 000	Q2	2026	Ta cilj je doseči vsaj 4000 dodatnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API), objavljenih v katalogu API (skupaj 7000). Objavljeni vmesniki API vplivajo na več področij, ki lahko med drugim vključujejo: nacionalni podatki v zvezi z zaposlovanjem, upokojitvijo, vpisom v šolo in vpis na univerzo (na primer nacionalni študentski register in register javne uprave), davčno skladnostjo ali nacionalnim informacijskim sistemom za zdravstvene podatke in izredne zdravstvene razmere. Vsako izvajanje in dokumentacija API sta skladna z nacionalnimi standardi interoperabilnosti. Nacionalni okvir digitalne podatkovne platforme zagotavlja funkcije za oceno te skladnosti.
M1C1–28	Naložba 1.7.2: Mreža digitalnih storitev za olajševanje	Tarča	Število državljanov, ki sodelujejo v novih pobudah za digitalno izobraževanje in/ali olajševanje, ki jih zagotavljajo centri za digitalno olajševanje	JIH NI	Številka	0	2 000 000	Q2	2026	Vsaj 2000000 državljanov, ki sodelujejo v pobudah za digitalno izobraževanje in/ali olajševanje, ki jih zagotavljajo centri za digitalno olajševanje. Dejavnosti usposabljanja, ki naj bi dosegle cilj, so naslednje: a) individualizirane pobude za digitalno izobraževanje in/ali olajševanje, ki se izvajajo z digitalnimi metodami in se običajno izvajajo na podlagi rezervacije storitve in so evidentirane v sistemu spremljanja; b) pobude za digitalno izobraževanje in/ali olajševanje v živo in na spletu, namenjene razvoju digitalnih znanj in spretnosti državljanov, ki jih sočasno izvajajo centri za digitalno olajševanje in so evidentirane v sistemu spremljanja; c) pobude za spletno digitalno izobraževanje in/ali olajševanje, namenjene razvoju digitalnih znanj in spretnosti državljanov, tudi v samoučenju in asinhronem načinu, vendar nujno s prijavo v sistem spremljanja, ki se izvaja v okviru kataloga usposabljanja, ki ga je pripravila mreža digitalnih storitev za olajševanje in je dostopen iz vzpostavljenega sistema upravljanja znanja.
M1C1–29	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo civilnega pravosodja	Zakonska določba o začetku veljavnosti pooblastitvene zakonodaje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Omogočitvena zakonodaja vključuje vsaj naslednje ukrepe: I) Uvedba poenostavljenega postopka na prvi stopnji/na sojenju in okrepitev uporabe „postopkov filtriranja“ na pritožbeni ravni, vključno z razširjeno uporabo poenostavljenih postopkov in vrsto zadev, v katerih je za odločanje pristojen sodnik posameznik; II) zagotovi dejansko izvajanje zavezujočih časovnih okvirov za postopke ter časovni razpored za zbiranje dokazov in elektronsko vložitev vseh ustreznih aktov in dokumentov; III) reformirati uporabo mediacije in alternativnega reševanja sporov skupaj s pomočjo mediacije, arbitražo in vsemi drugimi možnimi alternativami, da bi ti inštituti postali učinkovitejši pri zmanjševanju pritiska na civilni pravosodni sistem, tudi s spodbudami; IV) reformira postopek prisilne izvršbe, da bi skrajšala obstoječi povprečni čas, vključno s hitrejšo in cenejšo izvršbo prijavljenih zapadlih zneskov; reforma sedanjega sistema količinske opredelitve in izterljivosti sodnih taks, da se zmanjšajo neresni sodni postopki; v) uvesti sistem spremljanja na ravni Sodišča in povečati produktivnost civilnih sodišč s spodbudami za zagotovitev razumnega trajanja postopkov in enotne izvedbe na vseh sodiščih.
M1C1–30	Reforma 1.5: Reforma kazenskega pravosodja	Mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo kazenskega pravosodja	Zakonska določba o začetku veljavnosti pooblastitvene zakonodaje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Pooblastitvena zakonodaja, ki vključuje vsaj naslednje ukrepe: I) pregledani sistem obveščanja, ii) širša uporaba poenostavljenih postopkov, iii) širša uporaba elektronskega vlaganja dokumentov, iv) poenostavljena pravila o dokazih, v) opredelitev rokov za trajanje predhodne preiskave in ukrepov za preprečevanje stagnacije v preiskovalni fazi, vi) razširitev možnosti ugasnitve kaznivega dejanja, če je bila odškodnina povrnjena, vii) uvedba sistema spremljanja na ravni sodišča in povečanje produktivnosti kazenskih sodišč s spodbudami za zagotovitev razumnega trajanja postopkov in enotne izvedbe na vseh sodiščih.
M1C1–31	Reforma 1.6: Reforma insolvenčnega okvira	Mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za okvir insolvenčne reforme	Zakonska določba o začetku veljavnosti pooblastitvene zakonodaje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Insolvenčna reforma vključuje vsaj naslednje ukrepe: I) pregleda dogovore o izvensodni poravnavi, da se opredelijo področja, na katerih so morda potrebne nadaljnje izboljšave, da bi zadevne strani spodbudili k večji uporabi takih postopkov; II) vzpostavijo mehanizme zgodnjega opozarjanja in dostop do informacij pred fazo insolventnosti; III) prehod na specializacijo sodišč (gospodarsko pravo, oddelek za insolventnost/domec v primeru insolventnosti) in predsodnih institucij za upravljanje postopkov v primeru insolventnosti v primeru insolventnosti; IV) omogočiti, da so zavarovani upniki najprej poplačani (pred davčnimi terjatvami in terjatvami zaposlenih); v) podjetjem omogočiti, da podelijo nelastniško varnostno pravico. Kot dopolnilo reformi insolventnosti se zagotovi usposabljanje in specializacija članov sodnih in upravnih organov, ki se ukvarjajo s postopki v zvezi s prestrukturiranjem, pa tudi splošna digitalizacija postopkov prestrukturiranja in postopkov v primeru insolventnosti ter vzpostavitev spletne platforme za izvensodno reševanje sporov, zlasti v fazi pred nastopom insolventnosti, katere uporaba se spodbuja k zmanjšanju bremena sodstva (vloge za prestrukturiranje pred insolventnostjo, spodbujanje večstranskih prestrukturiranj ter omogočanje predhodno odobrenih avtomatiziranih postopkov prestrukturiranja in reševanja primerov nizke vrednosti). Taka spletna platforma zagotavlja tudi interoperabilnost z bančnimi informacijskimi sistemi ter drugimi javnimi organi in podatkovnimi zbirkami, da se zagotovi hitra elektronska izmenjava dokumentacije in podatkov med dolžniki in upniki. V ta namen bi vložnik (dolžnik) dal soglasje za izmenjavo svojih osebnih podatkov v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov, to določbo pa bi bilo treba vključiti v zakon. Z reformo se vzpostavi register zavarovanja s premoženjem.
M1C1–32	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na civilnih, kazenskih in upravnih sodiščih	Mejnik	Začetek veljavnosti posebne zakonodaje, ki ureja zaposlovanje v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost	Zakonska določba o začetku veljavnosti posebne zakonodaje, ki ureja zaposlovanje v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Odobritev posebne zakonodaje, ki ureja zaposlovanje v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, z dovoljenjem za oglaševanje in zaposlovanje.
M1C1–33	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Začetek postopkov zaposlovanja na upravnih sodiščih	JIH NI	Številka	0	168	Q2	2022	Začeti postopke zaposlovanja vsaj 168 enot osebja za urad sojenja in upravna sodišča ter dati enote v službo. Izhodišče je število zaposlenih na dan 31. decembra 2021.
M1C1–34	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja v uradu za sojenje na civilnih in kazenskih sodiščih	Tarča	Začetek postopkov zaposlovanja na civilnih in kazenskih sodiščih	JIH NI	Številka	0	8 764	Q4	2022	Začeti postopke zaposlovanja vsaj 8764 enot osebja za urad sojenja na civilnih in kazenskih sodiščih ter dati v službo enote. Izhodišče je število osebja ob koncu leta 2021.
M1C1–35	Reforma 1.7: Reforma davčnih sodišč	Mejnik	Celovita reforma davčnih sodišč prve in druge stopnje	Zakonska določba o začetku veljavnosti revidiranega pravnega okvira	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Revidirani pravni okvir bo povečal učinkovitost izvrševanja davčne zakonodaje in zmanjšal veliko število pritožb na kasacijskem sodišču.
M1C1–36	Reforme 1.4, 1.5 in 1.6: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja ter insolvenčna reforma	Mejnik	Začetek veljavnosti delegiranih aktov za reformo civilnega in kazenskega pravosodja ter insolvenčno reformo	Določba v delegiranih aktih o začetku veljavnosti delegiranih aktov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Začetek veljavnosti vseh delegiranih aktov, katerih vsebina je navedena v pooblastitveni zakonodaji za reformo civilnega in kazenskega pravosodja ter za insolvenčno reformo.
M1C1–37	Reformi 1.4 in 1.5: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme civilnega in kazenskega pravosodja	Določba v sekundarnih aktih o začetku veljavnosti sekundarnih aktov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Dokončati sprejetje vseh uredb in sekundarnih virov zakonodaje, potrebnih za učinkovito uporabo omogočitvenih zakonov za reforme pravosodja.
M1C1–38	Reforma 1.8: Digitalizacija pravosodja	Mejnik	Digitalizacija pravosodnega sistema	Določba v primarnih in sekundarnih aktih, ki navaja začetek veljavnosti ustreznih aktov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Vzpostavita se obvezna elektronska vložitev vseh dokumentov in celoten elektronski delovni postopek za civilne postopke. Digitaliziran kazenski postopek na prvi stopnji (razen urada za predhodno zaslišanje). Vzpostavitev brezplačne, v celoti dostopne in iskalne podatkovne zbirke o civilnih odločbah v skladu z zakonodajo.
M1C1–38a	Reforma 1.8: Digitalizacija pravosodja	Mejnik	Digitalizacija pravosodnega sistema	Popolna operacionalizacija in interoperabilnost PNR, PDP in APP	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Popolna digitalizacija prvostopenjskih kazenskih postopkov do končnega dejanja prek „portale delle notizie di reato“ (PNR), „portale dei depositi penali“ (PDP) in „applicativo processo penale“ (APP). Platforme so med seboj interoperabilne.
M1C1–39	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na civilnih in kazenskih sodiščih	Tarča	Postopki zaposlovanja ali podaljšanja za civilna in kazenska sodišča ter teritorialne in osrednje službe ministrstva za pravosodje, pristojne za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost	JIH NI	Številka	0	10 000	Q2	2024	Zaključiti postopke zaposlovanja ali podaljšanja vsaj 10000 enot osebja za poskusno delo in tehnično administrativno osebje ter jih napotiti na službo. Pri doseganju tega cilja se upoštevajo samo postopki zaposlovanja ali podaljšanja zaposlitve, ki so bili zaključeni od 1. januarja 2022.
M1C1–40	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Postopki zaposlovanja ali podaljšanja za upravna sodišča	JIH NI	Številka	0	158	Q2	2024	Dokončati postopke zaposlovanja ali razširitve vsaj 158 enot osebja za urad sojenja in upravna sodišča ter dati enote v službo. Pri doseganju tega cilja se upoštevajo samo postopki zaposlovanja ali podaljšanja zaposlitve, ki so bili zaključeni od 1. januarja 2022.
M1C1–41	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov na regionalnih upravnih sodiščih	JIH NI	Odstotek	100	75	Q2	2024	Za 25 % zmanjšati število nerešenih zadev v letu 2019 (109029) na regionalnih upravnih sodiščih (upravna sodišča prve stopnje).
M1C1–42	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov za Conseil d’État (državni svet)	JIH NI	Odstotek	100	65	Q2	2024	Za 35 % zmanjšati število nerešenih zadev v letu 2019 (24010) pri državnem svetu (druga stopnja).
M1C1–43	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov na civilnih splošnih sodiščih (prva stopnja)	JIH NI	Odstotek	100	5	Q4	2024	Zmanjšanje števila nerešenih zadev na dan 31. januarja 2020 (333218) na civilnih splošnih sodiščih (prva stopnja) za 95 %. Izhodišče je število nerešenih zadev pred civilnimi rednimi sodišči več kot tri leta (31.januarja 2020).
M1C1–44	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov za civilno pritožbeno sodišče (druga stopnja)	JIH NI	Odstotek	100	5	Q4	2024	Zmanjšanje števila nerešenih zadev na dan 31. januarja 2020 ( 97251)na civilnihpritožbenih sodiščih (druga stopnja) za 95 %. Izhodišče je število nerešenih zadev pred civilnimi pritožbenimi sodišči več kot dve leti (31.januarja 2020).
M1C1–37a	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Mejnik	Začetek veljavnosti ukrepov za zmanjšanje zaostankov	Zakonska določba o začetku veljavnosti primarne zakonodaje in sekundarnih aktov za zmanjšanje zaostankov				Q1	2024	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje in sekundarnih virov zakonodaje, da se omogoči: I.Krepitev uradov za preskušanje, tudi s spodbudami, da se privabijo in obdržijo enote osebja, najetega na podlagi sheme zaposlovanja v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost; II.Oblikovanje spodbud za: (1) podpora manj učinkovitim sodiščem pri zmanjševanju sodnih zaostankov v civilnih zadevah; (2) nagraditi sodne urade, ki dosegajo specifične letne cilje zmanjšanja števila nerešenih zadev v civilnem pravosodnem sistemu.
M1C1–45	Reforme 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Skrajšanje trajanja civilnih postopkov	JIH NI	Odstotek	100	60	Q2	2026	Skrajšati čas za izdajo sodne odločbe za 40 % vseh civilnih in gospodarskih pravdnih zadev v primerjavi z letom 2019
M1C1–46	Reforma 1.5: Reforma kazenskega pravosodja	Tarča	Skrajšanje trajanja kazenskega postopka	JIH NI	Odstotek	100	75	Q2	2026	Skrajšati čas za izdajo sodne odločbe za 25 % vseh primerov kazenskih zadev v primerjavi z letom 2019
M1C1–47	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov na civilnih splošnih sodiščih (prva stopnja)	JIH NI	Odstotek	100	10	Q2	2026	Za 90 % zmanjša število nerešenih zadev, ki so bile odprte med 1. januarjem 2017 in 31. decembrom 2022 ter ki so 31. decembra 2022 (1197786) na civilnih splošnih sodiščih (prva stopnja) še vedno nerešene.
M1C1–48	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov za civilno pritožbeno sodišče (druga stopnja)	JIH NI	Odstotek	100	10	Q2	2026	Za 90 % zmanjša število nerešenih zadev, ki so bile odprte med 1. januarjem 2018 in 31. decembrom 2022 in ki so bile 31. decembra 2022 še vedno odprte (179306) na civilnih pritožbenih sodiščih (druga stopnja).
M1C1–49	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov na regionalnih upravnih sodiščih (prva stopnja)	JIH NI	Odstotek	100	20	Q2	2026	Za 80 % zmanjša skupno število nerešenih zadev na vseh regionalnih upravnih sodiščih (upravno sodišče prve stopnje) na dan 30. junija 2023 (102,144).
M1C1–50	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov za Conseil d’État (državni svet)	JIH NI	Odstotek	100	30	Q2	2026	Za 70 % zmanjšati število nerešenih zadev, ki so 30. junija 2024 še nerešene v državnem svetu (druga stopnja) (12,287).
M1C1–51	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje o upravljanju italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2021	Primarna zakonodaja se nanaša vsaj na: 1) usklajevanje in spremljanje italijanskih projektov načrta za okrevanje in odpornost na centralni ravni; (2) opredelitev in ločitev pristojnosti ter potrditev ustreznih mandatov različnih organov in uprav, vključenih v usklajevanje, spremljanje in izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost; (3) opredelitev sistema za zgodnje odkrivanje težav pri izvajanju; 4) predhodna opredelitev mehanizma izvrševanja za reševanje težav pri izvajanju in preprečevanje zamud, zlasti v zvezi z različnimi ravnmi uprave; 5) opredelitev osebja (število in strokovno znanje), namenjenega usklajevanju, spremljanju in izvajanju italijanskega načrta za okrevanje in odpornost v zadevnih upravah; 6) opredelitev tehnične pomoči, zagotovljene upravam, vključenim v izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost, zlasti na lokalni ravni, da se zagotovi krepitev upravnih zmogljivosti v javni upravi; 7) razmejitev „hitrih“ postopkov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost ter pravočasno črpanje sredstev; 8) organizacija revizij in kontrol ter postopki za italijanski načrt za okrevanje in odpornost.
M1C1–52	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje o poenostavitvi upravnih postopkov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost.	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2021	Ukrepi vključujejo: 1) odprava kritičnih ozkih grl, zlasti v zvezi z oceno vplivov na okolje na državni in regionalni ravni, odobritvijo novih obratov za recikliranje odpadkov, postopki odobritve za energijo iz obnovljivih virov in postopki, potrebnimi za doseganje energetske učinkovitosti stavb (t. i. Super Bonus) in prenovo mest. Posebni ukrepi so namenjeni poenostavitvi postopkov v okviru „Conferenza di servizi“ (uradni sporazum med dvema ali več javnimi upravami).
M1C1–53	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje za zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2021	Ukrepi vključujejo določbo, ki omogoča začasno zaposlitev: I) 2800 tehničnih podatkov za okrepitev javnih uprav na jugu, plačanih iz nacionalnega proračuna; II) nabor 1000 strokovnjakov, ki bodo za tri leta napoteni v podporo upravam pri upravljanju novih postopkov za zagotavljanje tehnične pomoči.
M1C1–54	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Zaključeno zaposlovanje strokovnjakov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	JIH NI	Številka	0	1 000	Q4	2021	Dokonča postopke zaposlovanja skupine 1000 strokovnjakov, ki bodo napoteni za tri leta v podporo upravam pri upravljanju novih postopkov za zagotavljanje tehnične pomoči.
M1C1–55	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Razširitev metodologije, uporabljene za italijanski načrt za okrevanje in odpornost, na nacionalni proračun za povečanje črpanja naložb	Zakonska določba o začetku veljavnosti razširitve metodologije	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Vzpostaviti poenostavljen sistem mejnikov in ciljev, podoben mehanizmu za okrevanje in odpornost, za načrtovanje, izvajanje in financiranje projektov v okviru dopolnilnega investicijskega sklada (30,5 milijarde EUR).
M1C1–56	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo zaposlovanja v javnem sektorju	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Pooblastitvena zakonodaja vključuje naslednje ukrepe: — opredelitev profilov delovnih mest, značilnih za javni sektor, da se privabijo potrebne kompetence in spretnosti; — vzpostavitev enotne platforme za zaposlovanje za centralizacijo postopkov javnega zaposlovanja za vse centralne javne uprave, pri čemer se je treba zavezati k razširitvi uporabe platforme tudi na lokalne uprave; — reforma postopka zaposlovanja, da se: I) prehod s sistema, ki temelji izključno na znanju, na sistem, ki temelji predvsem na kompetencah in ustreznih sposobnostih; II) ocenjuje kompetence, ki jih morajo izpolnjevati javni uslužbenci; III) razlikovati med postopki zaposlovanja med začetnim zaposlovanjem, ki temelji izključno na kompetencah, in zaposlovanjem specializiranih profilov, ki bi morali združevati kompetence z ustreznimi delovnimi izkušnjami in bi omogočili dostop do poklicne poti na višji ravni. Ministrstvo za javno upravo zagotavlja dosledno izvajanje novega postopka v vseh upravah; — reformo višje javne uprave za poenotenje postopkov imenovanja v javni upravi, opredelitev profilov delovnih mest in oceno njihove uspešnosti; — okrepiti povezavo med možnostmi vseživljenjskega učenja in usposabljanja za zaposlene ter spodbudami za udeležbo, na primer s predvidevanjem mehanizmov nagrajevanja ali posebnih poklicnih poti, s posebnim poudarkom na dvojnem prehodu; — opredelitev ali posodobitev etičnih načel javnih uprav z jasnimi pravili, kodeksi ravnanja in moduli usposabljanja o tej temi; — okrepiti zavezanost uravnoteženi zastopanosti spolov; — prenova regulativnega okvira za vertikalno mobilnost, reforma poklicnih poti za ustvarjanje in dostop do srednjih vodstvenih položajev („quadri“) ter dostop do višjih civilnih položajev („dirigenti di prima e seconda fascia“) znotraj uprave. To vključuje reformo sistema ocenjevanja uspešnosti ter krepitev povezave med poklicnim napredovanjem in ocenjevanjem uspešnosti; — prenoviti regulativni okvir za horizontalno mobilnost, da bi dosegli učinkovit trg dela v javnih upravah, vključno z (a) vzpostavitvijo preglednega enotnega sistema oglaševanja za vsa prosta delovna mesta v osrednjih in lokalnih upravah, (b) možnostjo prijave za vsa razpoložljiva delovna mesta kjer koli, (c) odpravo dovoljenja za mobilnost iz uprave izvora in (d) uvedbo znatnih omejitev za uporabo alternativnih načinov mobilnosti, ki ne vodijo do premestitev (tj. „comandi“ in „distacchi“), da bi bile izjemne in strogo časovno omejene.
M1C1–57	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti upravnih postopkov za reformo poenostavitve, namenjeno izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost	Zakonska določba o začetku veljavnosti sekundarne zakonodaje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Začetek veljavnosti vseh povezanih delegiranih aktov, ministrskih odlokov, sekundarne zakonodaje in vseh drugih predpisov, potrebnih za učinkovito izvajanje poenostavitve, vključno s sporazumi z regijami v primeru izključne in sočasne regionalne pristojnosti.
M1C1–58	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov za reformo zaposlovanja v javnem sektorju	Določba o začetku veljavnosti pravnih aktov za reformo zaposlovanja v javnem sektorju	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Začetek veljavnosti vseh povezanih delegiranih aktov, ministrskih odlokov, sekundarne zakonodaje in vseh drugih predpisov, potrebnih za učinkovito izvajanje reforme.
M1C1–59	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi	Določba o začetku veljavnosti zakonodaje za uvedbo strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Zakonodaja in delegirani akti za uvedbo strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi vključujejo: opredelitev, v okviru integriranega načrta dejavnosti in organizacije (PIAO), strateških načrtov človeških virov za zaposlovanje, poklicni razvoj in usposabljanje za vse centralne in regionalne uprave, podprta z integrirano podatkovno zbirko s spretnostmi in profili; ustanovitev osrednje enote za izvajanje, ki bo usklajevala in podpirala sistem načrtovanja človeških virov. V drugi fazi se strateški načrti za človeške vire razširijo na velike občine, medtem ko so male in srednje občine predmet posebnih naložb v krepitev zmogljivosti.
M1C1–59BIS	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Izvajanje strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi	Objava prvega polletnega poročila o ključnih kazalnikih uspešnosti.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Objavi se prvo polletno poročilo o ključnih kazalnikih uspešnosti.
M1C1–59ter	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Izvajanje strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi	Na voljo je nabor orodij za človeške vire, interoperabilen z inPA in Syllabusom ter vključen v podatkovno zbirko PIAO, ter preverjanje strateških načrtov za človeške vire.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Integrirana podatkovna zbirka (v nadaljnjem besedilu: zbirka orodij HRM) je na voljo vsem javnim upravam z več kot 50 zaposlenimi, ki morajo v skladu z zakonom sprejeti dokument PIAO. „Zbirka orodij HRM“ je interoperabilna s platformo za zaposlovanje (inPA) in platformo „Syllabus“. Vključita se „zbirka orodij HRM“ in podatkovna zbirka PIAO. Ministrstvo za javno upravo vsaj za vzorec nacionalnih in podnacionalnih uprav z več kot 50 zaposlenimi preveri vsebino ustreznih strateških načrtov človeških virov in sprejme nadaljnje ukrepe v potrebnem obsegu, pri čemer upošteva tudi rezultate polletnih poročil o ključnih kazalnikih uspešnosti.
M1C1–60	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Tarča	Poenostavitev in/ali digitalizacija 200 kritičnih postopkov, ki vplivajo na državljane in podjetja	JIH NI	Številka	0	200	Q4	2024	Poenostavitev in/ali digitalizacija postopkov zadevata vsaj naslednje področje: Okolje in energija, obnovljivi viri energije in zeleno gospodarstvo; 2) gradbeništvo in prekvalifikacija mest; (3) elektronska komunikacijska infrastruktura; 4) Vzpostavitev in izvajanje gospodarskih dejavnosti.
M1C1–62	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Povečanje črpanja naložb	Objava poročila o izvajanju s strani Ministrstva za finance	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2025	Objavi poročilo o izvajanju, da bi izmerila učinek ukrepov, namenjenih zagotavljanju tehnične pomoči in krepitvi zmogljivosti ter izboljšanju zmogljivosti za načrtovanje, upravljanje in izvrševanje naložb v osnovna sredstva, financiranih iz nacionalnega proračuna, dosegla znatno črpanje sredstev iz dopolnilnega sklada, dodeljenih do leta 2024.
M1C1–63	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Dokončanje poenostavitve in vzpostavitev zbirke vseh poenostavljenih postopkov in ustreznih upravnih ureditev s polno pravno veljavnostjo na celotnem nacionalnem ozemlju	Objava odložišča na spletni strani pristojnega resornega ministrstva	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Pregled postopkovnih ureditev se zaključi za vse poenostavljene postopke. Tudi preverjanje in spremljanje: 1.Učinkovito izvajanje poenostavljenih postopkov, 2.novih standardiziranih obrazcev in 3.ustrezno digitalizirano upravljanje se zagotovi. Poenostavitev se uporablja za skupno 600 kritičnih postopkov, vključno s tistimi, ki jih zajemata mejnika M1C1 60 in M1C1 61.
M1C1–66	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Izobraževanje in usposabljanje	JIH NI	Številka	0	245 000	Q2	2026	Vsaj 245000 (70 %) javnih uslužbencev v osrednjih javnih upravah je uspešno zaključilo pobude za usposabljanje iz M1C1–64 (formalno certificiranje ali ocena učinka).
M1C1–67	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Izobraževanje in usposabljanje	JIH NI	Številka	0	280 000	Q2	2026	Vsaj 280000 (70 %) javnih uslužbencev drugih javnih uprav je uspešno zaključilo pobude za usposabljanje iz M1C1–65 (formalno certificiranje ali ocena učinka).
M1C1–68	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Sistem arhivov za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost	Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Vzpostavljen je sistem arhivov za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, ki tudi deluje. Sistem bo vključeval najmanj naslednje funkcije: (a) zbira podatke ter spremlja doseganje mejnikov in ciljev; (b) zbira in shranjuje podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ter zagotavlja dostop do njih.
M1C1–69	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o poenostavitvi sistema javnih naročil	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonske uredbe o poenostavitvi sistema javnih naročil.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2021	Z zakonodajnim odlokom se sistem javnega naročanja poenostavi z vsaj naslednjimi nujnimi ukrepi: I. določi cilje za skrajšanje časa med objavo in oddajo naročila. II. Določa cilje in sistem spremljanja za skrajšanje časa med oddajo naročila in dokončanjem infrastrukture („fase esecutiva“). III. Zahteva, da se podatki o vseh pogodbah evidentirajo v protikorupcijski podatkovni zbirki nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC). IV. Izvajati in spodbujati mehanizme alternativnega reševanja sporov v fazi izvajanja javnih naročil. v. vzpostavi namenske urade, pristojne za postopke javnega naročanja na ministrstvih, regijah in metropolitanskih mestih. Dodatne specifikacije: — Poenostavitev in digitalizacija postopkov centralnih nabavnih organov („centrali di committenza“); — Izvajanje členov 41 in 44 veljavnega zakonika o javnih naročilih; — Opredeliti, kako bi bilo treba postopke digitalizirati za vsa javna naročila in koncesije, ter opredeliti zahteve glede interoperabilnosti in medsebojne povezljivosti; — Izvajanje člena 44 veljavnega zakonika o javnem naročanju.0
M1C1–70	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti revizije zakonika o javnem naročanju (D.Lgs. št. 50/2016)	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona o prenosu pooblastil, ki spreminja ta zakonik o sistemu javnih naročil (D.Lgs. št. 50/2016)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Ta zakon določa vsa natančna merila in načela za sistemsko reformo zakonika o javnih naročilih. Zakon o prenosu pooblastil določa vsaj naslednja načela in merila: I. Zmanjšati razdrobljenost javnih naročnikov (1) vzpostaviti osnovne elemente kvalifikacijskega sistema, (2) zahtevati vzpostavitev e-platforme kot osnovne zahteve za sodelovanje pri ocenjevanju zmogljivosti javnega naročanja po vsej državi, (3) pooblaščati nacionalni protikorupcijski organ (ANAC) za pregled usposobljenosti javnih naročnikov v smislu zmogljivosti javnega naročanja (vrste in obseg nakupov), (4) zagotavljati spodbude za uporabo obstoječih strokovnih osrednjih nabavnih organov. II. Poenostavitev in digitalizacija postopkov centralnih nabavnih organov („centrali di committenza“) III. Opredeliti, kako se postopki digitalizirajo za vsa javna naročila in koncesije, ter opredeliti zahteve glede interoperabilnosti in medsebojne povezljivosti. IV. Postopno zmanjšanje omejitev v zvezi s sklepanjem pogodb s podizvajalci.
M1C1–71	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti vse potrebne zakonodaje, uredb in izvedbenih aktov (vključno s sekundarno zakonodajo) za sistem javnih naročil	Začetek veljavnosti vseh potrebnih zakonodajnih uredb in izvedbenih aktov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Vsi potrebni zakoni, predpisi in izvedbeni akti (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) dosežejo naslednje rezultate: I. Enotni usklajevalni organ za politiko javnih naročil ima ustrezno raven osebja in finančnih virov (ki se določi v operativni ureditvi), da bo v celoti operativen, tudi zaradi podpore, ki jo zagotavlja posebna struktura ANAC. II. Enotni usklajevalni organ za politiko javnih naročil sprejme strategijo profesionalizacije (prim. povezano s predlagano reformo 2.1.6 NRPP Italije), ki vsebuje vrste usposabljanja na različnih ravneh, posebno mentorstvo in pripravo operativnih smernic ob podpori ANAC in nacionalne šole za upravo. III. Dinamične nabavne sisteme zagotavlja konzorcij Consip in so v skladu z direktivami o javnih naročilih. IV. ANAC na podlagi izvajanja člena 38 zakonika o javnem naročanju zaključi izvajanje usposobljenosti javnih naročnikov v smislu zmogljivosti javnega naročanja. v. Sistem spremljanja časa med oddajo naročila in dokončanjem infrastrukturnih del deluje. VI. Podatki o vseh pogodbah so evidentirani v protikorupcijski podatkovni zbirki nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC). VII. Vsi namenski uradi, pristojni za postopke javnega naročanja na ministrstvih, regijah in metropolitanskih mestih.
M1C1–72	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Odobreni so ukrepi za zmanjšanje zamud pri plačilih javne uprave podjetjem.	Zakonska določba o začetku veljavnosti pravil za zmanjšanje zamud pri plačilih plačilne agencije podjetjem	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Začetek veljavnosti novih pravil za zmanjšanje zamud pri plačilih javne uprave podjetjem. Ukrepi vključujejo vsaj naslednje ključne elemente: I. Sistem InIT se uporablja v osrednji javni upravi za podporo ekonomskemu in finančnemu računovodstvu ter izvrševanju javnih odhodkov. II. Zamude pri plačilih: kazalniki, ki temeljijo na podatkovni zbirki informacijskega sistema MF (platforma za poslovne kredite – PCC), so tehtani povprečni plačilni čas javnih organov podjetjem in tehtana povprečna zamuda javnih organov pri plačilih podjetjem za vsako od naslednjih ravni javne uprave: -osrednji organi (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) -regionalni organi (regija in pokrajina Autonome), -lokalni organi (vse lokalno) -javni zdravstveni organi (enti del Servizio sanitario nazionale).
M1C1–72a	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Zakonodajni in posebni ukrepi za zmanjšanje zamud pri plačilih na centralni/lokalni ravni	Določba v zakonodaji o začetku veljavnosti, sprejetih okrožnicah in sprejetih ukrepih za zmanjšanje zamud pri plačilih javne uprave podjetjem	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2024	Veljati začnejo naslednji akti: — okrožnico, ki pojasnjuje področje uporabe komercialnih in netrgovskih poslov v skladu z direktivo o zamudah pri plačilih; — okrožnico, ki pojasnjuje področje uporabe člena 4(6) direktive o zamudah pri plačilih v skladu s slednjo; — zakonodaja, ki zagotavlja, da redne regije in lokalne oblasti pravočasno prejmejo sredstva za izpolnjevanje računov na centralni ravni; — zakonodajo, ki od javnih organov zahteva, da sprejmejo letne načrte denarnih tokov, ki zagotavljajo spoštovanje zakonskih plačilnih rokov; — zakonodaja, ki uvaja določbe, ki dovoljujejo prenos kreditov tretjim osebam po 30 dneh molka/neukrepanja javnih uprav. Na centralni ravni se sprejmejo naslednji ukrepi: — Začetek veljavnosti zakonodaje, ki opredeljuje zapoznele plačnike na centralni ravni in zahteva sprejetje ukrepov za zagotovitev, da plačajo v 30-dnevnem roku; — Objava zaostalih plačil ministrstev, posodobljena četrtletno; — Ustanovitev projektnih skupin, kadar to zahteva zakonodaja. Na lokalni ravnise sprejmejo naslednji ukrepi: — Začetek veljavnosti zakonodaje, ki opredeljuje zapoznele plačnike na lokalni ravni in zahteva sprejetje ukrepov za zagotovitev, da ti plačajo v 30-dnevnem roku; — Objava zaostalih plačil teh organov, posodobljena vsako četrtletje.
M1C1–72b	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Povečanje človeških virov, ki se ukvarjajo s plačili	Določba o začetku veljavnosti zakonodaje, ki predvideva možnost povečanja človeških virov, ki se ukvarjajo s plačili	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Začetek veljavnosti pravnih aktov, ki omogočajo povečanje človeških virov, ki se ukvarjajo s plačili, v: — Ministrstva so bila opredeljena kot zapozneli plačniki, ki so predložili načrt intervencij v skladu z zakonskim odlokom št. 19 z dne 2. marca 2024, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 56 z dne 29. aprila 2024; — občine z več kot 60.000 prebivalci, province in metropolitanska mesta so bile opredeljene kot zapoznele plačnike, ki so predložile načrt intervencij v skladu z uredbo-zakonom št. 19 z dne 2. marca 2024, kakor je bila spremenjena z zakonom št. 56 z dne 29. aprila 2024.
M1C1–72c	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Sprejetje revizijskega načrta	Sprejetje revizijskega načrta	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Sprejetje revizijskega načrta, vključno s časovnim načrtom za njegovo izvajanje, o ustreznosti in pravočasnosti obstoječih plačilnih postopkov vsaj 130 javnih uprav, ki so bile opredeljene kot zapozneli plačniki, med: (I) centralna raven (vključno z ozemeljskimi podružnicami ministrstev); (II) občine; in (iii) javnozdravstveni organi.
M1C1–72kvi	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Izvrševanje plačil v sistemu InIT in horizontalni ukrepi za zmanjšanje zamud pri plačilih plačilne agencije podjetjem	Operacionalizacija sistema InIT za izvrševanje plačil in platforme za zagotavljanje informacij o komercialnih kreditih.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Sistem InIT je popolnoma operativen in ima naslednje zmogljivosti: Omogoča izvrševanje plačil brez zanašanja na interoperabilnost s starimi platformami za obdelavo plačil. Zagotavlja razpoložljivost podatkov o plačilih, vključno z zamudami, za podporo revizijskim in nadzornim dejavnostim ministrstev in italijanskega računskega sodišča. Delujoča mora biti namenska platforma, ki zagotavlja informacije o komercialnih kreditih za družbe upnike in javne uprave dolžnice. Platforma zagotavlja vsaj naslednje: —informacije za podjetja (upnike) o pravnem okviru za kredite javni upravi, pravicah družbe upnice, pravnih ukrepih, ki jih je mogoče sprejeti v primeru zamud pri prejemu plačila, delovanju plačilnega mehanizma dobaviteljev, kontaktni točki za družbe upnice. informacije za javne uprave (dolžnike) o pravnih zahtevah za plačilo komercialnih dolgov, upravnih smernicah, orodjih za spremljanje, ki so na voljo javni upravi, in morebitnih najboljših praksah za izboljšanje uspešnosti plačil. Vsa spletišča ministrstva imajo povezavo do te platforme.
M1C1–72,6	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Sprejetje končnega revizijskega poročila revizijskega načrta	Sprejetje končnega revizijskega poročila revizijskega načrta	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Sprejetje končnega revizijskega poročila o revizijskem načrtu, vključno s popravnimi ukrepi, izvedenimi do četrtega četrtletja 2025 v skladu z rezultati revizijskih dejavnosti.
M1C1–73	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme zakonika o javnih naročilih	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonodajnega odloka za izvajanje vseh določb zakona o prenosu pooblastil v zvezi z reformo zakonika o javnem naročanju.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Začetek veljavnosti zakonodajnega odloka za izvajanje vseh določb zakona o prenosu pooblastil za reformo zakonika o javnem naročanju.
M1C1–74	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh potrebnih izvedbenih ukrepov in sekundarne zakonodaje za reformo poenostavitve zakonika o javnih naročilih	Začetek veljavnosti vseh potrebnih izvedbenih ukrepov in sekundarne zakonodaje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Začetek veljavnosti vseh potrebnih izvedbenih ukrepov in sekundarne zakonodaje za reformo/poenostavitev sistema javnih naročil (ki izhaja tudi iz revizije zakonika o javnem naročanju).
M1C1–73a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Sprejetje okrožnice s smernicami za kvalifikacijski sistem za javne naročnike	Sprejetje okrožnice s smernicami za kvalifikacijski sistem za javne naročnike	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Po posvetovanju z ANAC sprejetje okrožnice s smernicami o veljavnih pravilih o kvalifikacijah in centralizaciji, v kateri je pojasnjeno, da sta kvalifikacija in/ali uporaba osrednjih nabavnih organov tudi za dodelitve pod pragom mogoča in priporočljiva.
M1C1–73b	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Spodbude za usposobljenost in profesionalizacijo javnih naročnikov.	Analiza, ki jo opravi Cabina di Regia, objava rezultatov sodelovanja pri dejavnostih usposabljanja in samoocenjevanju ter sprejetje pobud in orodij	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Analiza, ki jo je po posvetovanju z ANAC opravil Cabina di Regia (v skladu s členom 221 zakonika o javnih naročilih), o učinkih uporabe zakonika o javnih naročilih na: -število usposobljenih javnih naročnikov in centraliziranih nabavnih organov; -število in vrednost javnih naročil, ki jih upravljajo kvalificirane pogodbene stranke v svojem imenu in v imenu nekvalificiranih subjektov; -kvalifikacija za izboljšanje hitrosti odločanja pri oddaji javnih naročil. Objava rezultatov evidentiranja udeležbe nekvalificiranih subjektov pri dejavnostih usposabljanja in samoocenjevanja. Sprejmejo se pobude za izboljšanje usposobljenosti javnih organov naročnikov, zmanjšanje razdrobljenosti in profesionalizacijo nekvalificiranih subjektov. Javnim naročnikom se zagotovijo instrumenti za tehnično/upravno podporo.
M1C1–73kvater	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti smernic o javnem naročanju pod pragom EU	Začetek veljavnosti smernic o javnem naročanju pod pragom EU	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Okrožnica o javnih naročilih pod pragom EU, sprejeta in objavljena v italijanskem Uradnem listu. V okrožnici je pojasnjeno, da lahko javni naročniki za javna naročila pod pragom EU uporabijo odprte in omejene postopke.
M1C1–73kvi	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti novih pravnih določb o financiranju projektov	Zakonska določba o začetku veljavnosti novih pravnih določb	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Začetek veljavnosti novih pravnih določb o financiranju projektov, namenjenih povečanju učinkovitosti in konkurence, zlasti povečanju tekmovalnosti koncesij.
M1C1–75	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Polno delovanje nacionalnega sistema e-javnih naročil	Razpoložljivost funkcij, opredeljenih v študiji izvedljivosti (ki jih je treba opredeliti kot projektno nalogo 1)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Nacionalni sistem e-javnega naročanja je operativen in popolnoma skladen z direktivami EU o javnem naročanju ter vključuje popolno digitalizacijo postopkov do izvedbe naročila (pametno javno naročanje), je interoperabilen s sistemi upravljanja javne uprave, vsebuje digitalno habilitacijo organizacije proizvajalcev, dražbena srečanja, strojno učenje za odkrivanje trendov, CRM s klepetalnimi boti, digitalno angažiranost in verigo statusa.
M1C1–75a	Naložba 1.10: Podpora kvalifikacijam in e-javnim naročilom	Mejnik	Podpora kvalifikacijam in e-javnim naročilom	Začetek uporabe podporne funkcije za javna naročila	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	V okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev se vzpostavi podporna funkcija javnega naročanja. Podporna funkcija javnega naročanja je namenjena javnim naročnikom, da izpolnijo zahteve iz Priloge II.4 zakonika o javnem naročanju in jih podprejo v postopku e-javnega naročanja, podpirajo pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti ter zagotavljajo tehnično podporo pri uvajanju digitalizacije javnega naročanja, vključno z uporabo dinamičnih nabavnih sistemov.
M1C1–76	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo osrednje javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	JIH NI	Tehtani povprečni plačilni čas	JIH NI	30	Q1	2025	Na podlagi platforme za komercialne kredite (PCC) je tehtani povprečni plačilni čas (tempo di pagamento) osrednjih javnih organov (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1–77	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo regionalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	JIH NI	Tehtani povprečni plačilni rok (v dnevih)	JIH NI	30	Q1	2025	Na podlagi platforme za komercialne kredite (PCC) je tehtani povprečni plačilni čas („tempo di pagamento“) regionalnih javnih organov(regija in pokrajina Autonome) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1–78	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo lokalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	JIH NI	Tehtani povprečni plačilni čas (v dnevih)	JIH NI	30	Q1	2025	Na podlagi platforme za komercialne kredite je tehtani povprečni plačilni čas („tempo di pagamento“) lokalnih javnih organov (enti locali) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1–79	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo javne zdravstvene uprave plačati podjetjem, se zmanjša	JIH NI	Tehtani povprečni plačilni čas (v dnevih)	JIH NI	60	Q1	2025	Na podlagi platforme za komercialne kredite je ponderirani povprečni plačilni čas („tempo di pagamento“) organov javnega zdravstva (enti del Servizio sanitario nazionale) podjetjem krajši ali enak 60 dni.
M1C1–80	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude centralnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša	JIH NI	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dnevih)	JIH NI	0	Q1	2025	Na podlagi platforme za komercialne kredite (PCC) je tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) centralnih organov (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) podjetjem največ 0 dni.
M1C1–81	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude regionalnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša	JIH NI	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dnevih)	JIH NI	0	Q1	2025	Na podlagi platforme za komercialne kredite (PCC) tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) regionalnih organov(regija in provinca Autonome) podjetjem znaša največ 0 dni.
M1C1–82	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude lokalnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša	JIH NI	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dnevih)	JIH NI	0	Q1	2025	Na podlagi platforme za komercialne kredite tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) lokalnih organov (enti locali) podjetjem znaša največ 0 dni.
M1C1–83	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude zdravstvenih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša	JIH NI	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dnevih)	JIH NI	0	Q1	2025	Na podlagi platforme za komercialne kredite je ponderirana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) organov javnega zdravstva(enti del Servizio sanitario nazionale) podjetjem največ 0 dni.
M1C1–84	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med objavo in oddajo naročila	JIH NI	Številka	139	100	Q4	2023	Na podlagi metod, sprejetih v Uradnem listu EU (podatkovna zbirka TED), z uporabo podatkov iz nacionalne zbirke podatkov IT za javna naročila (BDNCP), ki jo upravlja ANAC, se povprečni čas med rokom za oddajo ponudb in oddajo naročila skrajša na manj kot 100 dni za naročila, ki presegajo pragove iz direktiv EU o javnih naročilih.
M1C1–84a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Ukrepi za izboljšanje hitrosti odločanja pri oddaji javnih naročil naročnikom	Sprejetje ukrepov v zvezi s hitrostjo odločanja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Cabina di regia v skladu s členom. 221 zakonika o javnih naročilih po posvetovanju z ANAC sprejme: —analizo, s katero se oceni vpliv e-javnega naročanja na časovnico oddaje naročila od roka za oddajo ponudb do podpisa pogodbe; poročilo o podatkih za leto 2024 za kazalnik TED „hitrost odločanja“; „Hitrost odločanja“ pomeni čas med rokom za oddajo ponudb in datumom podpisa pogodbe; — poročilo o najboljših praksah javnih naročnikov za skrajšanje časovnega okvira za oddajo javnih naročil in o pobudah za skrajšanje časa odločanja. Kvalificirani javni naročniki, katerih povprečna hitrost odločanja na portalu TED je večja od 160 dni, morajo izvesti korektivne ukrepe.
M1C1–85	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture	JIH NI	Odstotek	100	90	Q2	2024	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: izvršilna faza) se skrajša za vsaj 10 % na podlagi primerjave med (i) gradnjami, oddanimi med 1. januarjem in 31. decembrom 2019, ki so bila zaključena do 30. junija 2021, ter (ii) deli, oddanimi med 1. julijem 2021 in 30. junijem 2022, ki so bila zaključena do 31. decembra 2023.
M1C1–86	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev	JIH NI	Številka	0	20 000	Q4	2023	V okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev se je usposabljalo vsaj 20000 javnih uslužbencev.
M1C1–87	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni naročniki, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme	JIH NI	Odstotek	0	15	Q4	2023	Vsaj 15 % javnih naročnikov uporablja dinamične nabavne sisteme v skladu z Direktivo (EU) 2014/24 (dveletni časovni okvir opazovanja in ob upoštevanju, da je v Italiji uporaba dinamičnega nabavnega sistema usmerjena predvsem na nakupe nad pragom, saj se ti pod pragom večinoma izvajajo z uporabo e-tržnic). Cilj se nanaša na osrednje vladne naročnike (250 plačilnih agencij, registriranih 30. aprila 2021 v nacionalnem sistemu e-javnih naročil, ki ga v imenu MEF upravlja Consip).
M1C1–88	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo osrednje javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	JIH NI	Tehtani povprečni plačilni čas	30	30	Q1	2026	Na podlagi platforme za komercialne kredite (PCC) je tehtani povprečni plačilni čas (tempo di pagamento) osrednjih javnih organov (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1–89	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo regionalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	JIH NI	Tehtani povprečni plačilni čas	30	30	Q1	2026	Na podlagi platforme za komercialne kredite (PCC) je tehtani povprečni plačilni čas („tempo di pagamento“) regionalnih javnih organov(regija in pokrajina Autonome) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1–90	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo lokalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša	JIH NI	Tehtani povprečni plačilni čas	30	30	Q1	2026	Na podlagi platforme za komercialne kredite je tehtani povprečni plačilni čas („tempo di pagamento“) lokalnih javnih organov (enti locali) podjetjem krajši ali enak 30 dni.
M1C1–91	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo javne zdravstvene uprave plačati podjetjem, se zmanjša	JIH NI	Tehtani povprečni plačilni čas	60	60	Q1	2026	Na podlagi platforme za komercialne kredite je ponderirani povprečni plačilni čas („tempo di pagamento“) organov javnega zdravstva (enti del Servizio sanitario nazionale) podjetjem krajši ali enak 60 dni.
M1C1–92	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude centralnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša	JIH NI	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dnevih)	0	0	Q1	2026	Na podlagi platforme za komercialne kredite (PCC) je tehtana povprečna zamuda centralnih organov (Amministrazioni dello Stato, enti pubblici nazionali e altri enti) za podjetja največ 0 dni.
M1C1–93	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude regionalnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša	JIH NI	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dnevih)	0	0	Q1	2026	Na podlagi platforme za komercialne kredite (PCC) tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) regionalnih organov (Regioni in provinca Autonome) podjetjem znaša največ 0 dni.
M1C1–94	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude lokalnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša	JIH NI	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dnevih)	0	0	Q1	2026	Na podlagi platforme za komercialne kredite tehtana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) lokalnih organov (enti locali) podjetjem znaša največ 0 dni.
M1C1–95	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude zdravstvenih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša	JIH NI	Tehtana povprečna zamuda pri plačilu (v dnevih)	0	0	Q1	2026	Na podlagi platforme za komercialne kredite je ponderirana povprečna zamuda pri plačilu („tempo di ritardo“) organov javnega zdravstva (enti del Servizio sanitario nazionale) podjetjem največ 0 dni.
M1C1–96	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med objavo in oddajo naročila	JIH NI	Številka	193	115	Q4	2025	Na podlagi podatkov iz Uradnega lista EU (podatkovna zbirka TED) se povprečni čas med rokom za oddajo ponudb in datumom podpisa pogodbe skrajša na največ 115 dni za naročila, ki presegajo pragove iz direktiv EU o javnih naročilih. Zagotoviti, da je objava podatkov o sklenitvi pogodbe v TED in BDNCP (ANAC) popolnoma skladna in da ni časovnega presledka.
M1C1–97	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture	JIH NI	Odstotek	100	88	Q2	2025	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: izvršilna faza) se skrajša za vsaj 12 % na podlagi primerjave med (i) gradnjami, oddanimi med 1. januarjem in 31. decembrom 2019 in zaključenimi do 30. junija 2021, ter (ii) deli, oddanimi med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023, ki so bila zaključena do 31. decembra 2024.
M1C1–97a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture	JIH NI	Odstotek	100	85	Q2	2026	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: izvršilna faza) se skrajša za vsaj 15 % na podlagi primerjave med (i) gradnjami, oddanimi med 1. januarjem in 31. decembrom 2019, ki so bila zaključena do 30. junija 2021, ter (ii) gradnjami, oddanimi med 1. julijem 2023 in 30. junijem 2024, ki se zaključijo do 31. decembra 2025.
M1C1–98	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev	JIH NI	Številka	20 000	40 000	Q4	2024	V okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev se je usposabljalo vsaj 40000 javnih uslužbencev.
M1C1–98a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev	JIH NI	Številka	40 000	60 000	Q4	2025	V okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev se je usposabljalo vsaj 60000 javnih uslužbencev. Skupno število lahko vključuje javne uslužbence, ki so se že usposabljali v prejšnjih letih in katerih usposabljanje je bilo sporočeno za cilja M1C1–86 in M1C1–98, le če so opravili specializirano ali nadaljevalno usposabljanje na višji ravni v skladu z organizacijo na treh progresivnih ravneh strategije profesionalizacije.
M1C1–99	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni naročniki, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme	Odstotek javnih naročnikov na centralni ravni države, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme v skladu z Direktivo 2014/24	Odstotek	15	20	Q2	2024	Vsaj 20 % javnih naročnikov uporablja dinamične nabavne sisteme v skladu z Direktivo 2014/24 (časovni okvir opazovanja se začne 1. januarja 2022). Osrednji vladni javni organi naročniki so 250 javnih uprav (kot so bile 30. aprila 2021 registrirane v nacionalnem sistemu e-javnih naročil, ki ga v imenu MEF upravlja Consip).
M1C1–99a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila Naložba 1.10: Podpora kvalifikacijam in e-javnim naročilom	Tarča	Digitalne kompetence javnih naročnikov	Odstotek digitalno pristojnih lokalnih vladnih organov naročnikov	Odstotek	0	50	Q4	2025	Vsaj 50 % lokalnih javnih naročnikov ima digitalne kompetence, ki jih zahteva kvalifikacija. Javni organi naročniki, ki izpolnjujejo iste zahteve prek centraliziranih nabavnih organov, se prav tako upoštevajo pri doseganju cilja.
M1C1–100	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih določb za izboljšanje učinkovitosti pregleda porabe – okrepitev ministrstva za finance	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Revidirani okvir za preglede porabe v osrednjih državnih upravah (ministrstvoh) bo izboljšal svojo učinkovitost s krepitvijo vloge ministrstva za gospodarstvo in finance. Zlasti zagotavlja okrepljeno vlogo ministrstva za gospodarstvo in finance pri predhodnem vrednotenju, postopkih spremljanja in naknadnem vrednotenju, kar omogoča dosledno izvajanje pregledov in doseganje zastavljenih ciljev.
M1C1–101	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Mejnik	Sprejetje pregleda možnih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj	Objava pregleda	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Sprejme poročilo, ki bo prispevalo k vladnim ukrepom za zmanjšanje davčnih utaj zaradi opustitve izdajanja računov, zlasti v sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni davčnim utajam, vključno s ciljno usmerjenimi spodbudami za potrošnike.
M1C1–102	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Sprejetje poročila o učinkovitosti praks, ki jih izbrane javne uprave uporabljajo za oblikovanje in izvajanje varčevalnih načrtov	Objava poročila	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Poročilo pripravi oddelek za računovodstvo ministrstva za finance v sodelovanju z izbranimi upravami za: -Ocenijo svoje prakse pri oblikovanju in izvajanju varčevalnih načrtov. -Opredelitev smernic za vse javne uprave.
M1C1–103	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje in regulativnih določb ter dokončanje upravnih postopkov za spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti ter izboljšanje revizij in kontrol	Določbe zakonov in drugih predpisov, ki označujejo začetek veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Določbe vključujejo: (I) popolna operacionalizacija podatkovne zbirke in namenske informacijske infrastrukture za objavo predhodno napolnjenega obračuna DDV, kot je določeno v členu 4(1) zakonske uredbe št. 127/2015. (II) podatkovna zbirka, ki se uporablja za „pisme o skladnosti“ (zagotavljanje zgodnjih sporočil davkoplačevalcem, pri katerih so ugotovljene nepravilnosti), je izboljšana, da bi se zmanjšala pogostost lažno pozitivnih sporočil in povečalo število sporočil, poslanih davkoplačevalcem. (III) začetek veljavnosti prenovljene zakonodaje za zagotovitev učinkovitih upravnih sankcij v primeru zavrnitve zasebnih ponudnikov, da sprejmejo elektronska plačila (sklic se nanaša na prvotni člen 23 zakonskega odloka št. 124/2019, ki je bil razveljavljen po preoblikovanju v zakon). (IV) Dokončanje postopka psevdonimizacije podatkov iz člena 1, odstavki 681–686, zakona št. 160/2019 in vzpostavitev digitalne infrastrukture za analizo velepodatkov, ustvarjenih z interoperabilnostjo podatkovnih zbirk, v celoti psevdonimiziranih, da bi se povečala učinkovitost analize tveganja, na kateri temelji izbirni postopek. (v) Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje, s katero se izvajajo dodatni učinkoviti ukrepi na podlagi ugotovitev pregleda možnih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj zaradi opustitve izdajanja računov.
M1C1–104	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Sprejetje ciljev glede prihrankov za preglede porabe za obdobje 2023–2025	Kvantitativni cilj prihrankov za skupne centralne državne uprave, opredeljen v dokumentu o gospodarstvu in financah – v eurih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Na podlagi uredb z zakonsko močjo št. 90 in 93 iz leta 2016 ter zakona 163/2016 so v ekonomskem finančnem dokumentu določeni cilji za letne preglede porabe za skupne centralne državne uprave za leta 2023, 2024, 2025. Cilji varčevanja odražajo ustrezno raven ambicioznosti.
M1C1–105	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Večje število „pism o skladnosti“	JIH NI	Številka	2 150 908	2 581 090	Q4	2022	Število „pismov o skladnosti“, ki zagotavljajo zgodnje obveščanje davkoplačevalcev, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, se v primerjavi z letom 2019 poveča za vsaj 20 %.
M1C1–106	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Zmanjšanje števila lažno pozitivnih „pisem o skladnosti“	JIH NI	Številka	126 500	132 825	Q4	2022	Število lažno pozitivnih „pisem o skladnosti“ (ki zagotavljajo zgodnje obveščanje davkoplačevalcev, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, vendar v zvezi s katerimi se naknadno ne odkrijejo goljufije) se v primerjavi z letom 2019 zmanjša za vsaj 5 %.
M1C1–107	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Povečanje davčnih prihodkov, ustvarjenih z „pismi o skladnosti“	JIH NI	Euro	2 130 000 000	2 449 500 000	Q4	2022	Davčni prihodki, ustvarjeni z „pismi o skladnosti“, se v primerjavi z letom 2019 povečajo za 15 %.
M1C1–108	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	Mejnik	Odobritev konceptualnega okvira, sklopa računovodskih standardov na podlagi nastanka poslovnega dogodka in večdimenzionalne računovodske karte	Sklep računovodskega oddelka ministrstva za finance o potrditvi strukture računovodskega upravljanja na podlagi nastanka poslovnega dogodka	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Dokončanje konceptualnega okvira kot reference za sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka v skladu s kvalitativnimi značilnostmi, ki jih je opredelil Eurostat (delovna skupina Evropskega urada za statistiko zračnega prometa); Določitev računovodskih standardov na podlagi nastanka poslovnega dogodka na podlagi IPSAS; Oblikovanje večdimenzionalnega kontnega načrta na več ravneh.
M1C1–109	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Pošiljanje prvih predhodno zbranih davčnih obračunov DDV	JIH NI	Številka	0	2 300 000	Q2	2023	Vsaj 2300000 davčnih zavezancev prejme predhodno zbrane davčne napovedi DDV za davčno leto 2022.
M1C1–110	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Prerazvrstitev splošnega državnega proračuna glede na okoljske odhodke in odhodke, ki spodbujajo enakost spolov	Vključitev prerazvrstitve splošnega državnega proračuna glede na okoljske odhodke in odhodke, ki spodbujajo enakost spolov, v zakon o proračunu za leto 2024	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Zakon o proračunu za leto 2024 parlamentu zagotavlja proračun za trajnostni razvoj, ki ga sestavlja klasifikacija splošnega državnega proračuna glede na okoljske odhodke in odhodke, ki spodbujajo enakost spolov. Razvrstitev je skladna z merili, na katerih temelji opredelitev ciljev trajnostnega razvoja in ciljev Agende 2030.
M1C1–111	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2023 v zvezi s ciljem prihranka, določenim leta 2022 za leto 2023	Sprejetje poročila ministrstva za finance o pregledu porabe v letu 2023, ki potrjuje zaključek postopka in doseganje cilja.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Poročilo ministrstva za finance, ki se pošlje svetu ministrov v skladu z zakonskima odlokoma št. 90 in 93 iz leta 2016 ter zakonom št. 163/2016: —potrdi zaključek postopka pregleda porabe za leto 2023 v zvezi z določbo za okvir za pregled porabe. —potrditi, da je bil cilj, določen leta 2022, dosežen.
M1C1–112	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Izboljšanje operativne zmogljivosti davčne uprave v skladu s cilji najema iz „načrta izvedbe za obdobje 2021–2023“ agencije za prihodke	JIH NI	Število zaposlitev	0	4 113	Q2	2024	Agencija za prihodke zaposli 4113 novih enot osebja v skladu s cilji zaposlovanja iz „načrta izvedbe za obdobje 2021–2023“.
M1C1–113	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Večje število „pism o skladnosti“	JIH NI	Številka	2 150 908	3 011 271	Q4	2023	Število „pismov o skladnosti“, ki zagotavljajo zgodnje obveščanje davkoplačevalcev, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, se v primerjavi z letom 2019 poveča za vsaj 40 %.
M1C1–114	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Povečanje davčnih prihodkov, ustvarjenih z „pismi o skladnosti“	JIH NI	Euro	2 130 000 000	2 769 000 000	Q4	2023	Davčni prihodki, ustvarjeni z „pismi o skladnosti“, se v primerjavi z letom 2019 povečajo za 30 %.
M1C1–115	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2024 glede na cilj prihranka, določen v letih 2022 in 2023 za leto 2024	Sprejetje poročila ministrstva za finance o pregledu porabe v letu 2024, ki potrjuje zaključek postopka in doseganje cilja.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2025	Poročilo ministrstva za finance, ki se pošlje svetu ministrov v skladu z zakonskima odlokoma št. 90 in 93 iz leta 2016 ter zakonom št. 163/2016: — potrdi zaključek postopka pregleda porabe za leto 2024 v zvezi z določbo za okvir za pregled porabe. — potrjuje doseganje cilja, določenega v letih 2022 in 2023.
M1C1–116	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Zmanjšanje davčne utaje, kot je opredeljena s kazalnikom „pripravljenost za utajo“	JIH NI	Odstotek	0	—5	Q4	2025	„Prispevek za izogibanje“ v vseh davkih, razen davkov na nepremičnine (Imposta Municipale Unica) in trošarin, je v letu 2023 nižji za 5 % glede na izhodišče iz leta 2019 v primerjavi z letom 2019. Referenčna ocena za leto 2019 se vključi v posodobljeno vladno poročilo o sivi ekonomiji, ki bo objavljeno novembra 2021 v skladu z določbami člena 2 zakonske uredbe št. 160/2015. 5-odstotno zmanjšanje se ugotovi glede na ocene, vključene v posodobljeni letnik istega poročila, ki bo objavljeno novembra 2025 na podlagi podatkov za davčno leto 2023.
M1C1–117	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	Tarča	Predstavniki javnih subjektov, usposobljenih za prehod na novi računovodski sistem na podlagi nastanka poslovnega dogodka	JIH NI	Odstotek	0	90	Q1	2026	Konec prvega kroga usposabljanja za prehod na nov sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka za predstavnike subjektov javnega sektorja, ki pokrivajo vsaj 90 % primarnih odhodkov celotnega javnega sektorja.
M1C1–118	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	Mejnik	Izdaja računovodskih izkazov in začetek veljavnosti zakonodajnega akta o računovodstvu na podlagi nastanka poslovnega dogodka za subjekte javnega sektorja, ki zajemajo vsaj 90 % primarnih odhodkov celotnega javnega sektorja.	Določba v zakonodajnem aktu, ki navaja začetek veljavnosti zakonodajnega akta. Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (vključno s smernicami, operativnimi priročniki in programom usposabljanja) računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka za subjekte javnega sektorja, ki zajemajo vsaj 90 % primarnih odhodkov celotnega javnega sektorja.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Kot pilotna faza zakonodajnega akta o pravilih javnega računovodstva se izdajo računovodski izkazi javne uprave za subjekte javnega sektorja, ki zajemajo vsaj 90 % primarnih odhodkov celotnega javnega sektorja. Poleg tega začne veljati zakonodajni akt, ki določa uvedbo novega sistema računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka za subjekte javnega sektorja, ki od leta 2027 pokrivajo vsaj 90 % primarnih odhodkov celotnega javnega sektorja. Poleg tega začnejo veljati naslednji izvedbeni ukrepi: (1) Smernica(-e) in operativni priročnik(-i) za uporabo računovodskih standardov, skupaj s primeri in praktičnimi predstavitvami za podporo izvajalcem; in (2) Program usposabljanja: vzpostavitev programov usposabljanja za prehod na nov sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka.
M1C1–119	Reforma 1.14: Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje za izvajanje regionalnega fiskalnega federalizma	Zakonska določba o začetku veljavnosti fiskalnega federalizma za regije z običajnim statusom.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2026	Začetek veljavnosti regulativnega okvira „davčnega federalizma“ („Federalismo fiscale“), kot je določen v obstoječem zakonu o prenosu pooblastil 42/2009. Zlasti primarna in sekundarna zakonodaja opredeljujeta ustrezne parametre za izvajanje fiskalnega federalizma za regije z običajnim statusom, kot je opredeljeno v uredbi-zakonu 68/2011 (členi 1–15), kakor je bila nazadnje spremenjena z zakonom 176/2020 (člen 31-sexties).
M1C1–120	Reforma 1.14: Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje za izvajanje regionalnega fiskalnega federalizma	Zakonska določba o začetku veljavnosti fiskalnega federalizma za province in metropolitanska mesta.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2026	Začetek veljavnosti regulativnega okvira „davčnega federalizma“ („Federalismo fiscale“), kot je določen v obstoječem zakonu o prenosu pooblastil 42/2009. Zlasti primarna in sekundarna zakonodaja opredelita ustrezne parametre za izvajanje, kot je ustrezno, fiskalnega federalizma za province in metropolitanska mesta, kot je opredeljen z zakonskim odlokom 68/2011 (členi 1–15), kakor je bil nazadnje spremenjen z zakonom 178/2020 (člen 1, vejica 783).
M1C1–121	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Zmanjšanje davčne utaje, kot je opredeljena s kazalnikom „pripravljenost za utajo“	JIH NI	Odstotek	0	—15	Q2	2026	„Prispevek k izogibanju“ v vseh davkih, razen davkov na nepremičnine (Imposta Municipale Unica) in trošarin, je v letu 2024 nižji za 15 % izhodiščne vrednosti iz leta 2019 v primerjavi z letom 2019. Referenčna ocena za leto 2019 se vključi v posodobljeno vladno poročilo o sivi ekonomiji, ki bo objavljeno novembra 2021 v skladu z določbami člena 2 zakonske uredbe št. 160/2015. 15-odstotno znižanje se ugotovi glede na oceno za davčno leto 2024, vključeno v posebno poročilo, ki ga ministrstvo za finance pripravi do junija 2026 na podlagi iste metodologije, kot je bila uporabljena za poročilo, zahtevano v členu 2 zakonske uredbe št. 160/2015.
M1C1–122	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2025 v zvezi s ciljem prihranka, določenim v letih 2022, 2023 in 2024 za leto 2025.	Sprejetje poročila ministrstva za finance o pregledu porabe v letu 2025, ki potrjuje zaključek postopka in doseganje cilja.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Poročilo ministrstva za finance, ki se pošlje svetu ministrov v skladu z zakonskima odlokoma št. 90 in 93 iz leta 2016 ter zakonom št. 163/2016: — potrdi zaključek postopka pregleda porabe za leto 2025 v zvezi z določbo za okvir za pregled porabe. — potrjuje doseganje cilja, določenega v letih 2022, 2023 in 2024.

A.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.2 – Omogočanje oblačenja za lokalne plačilne agencije

Cilj te naložbe je prenesti nabore podatkov in aplikacije znatnega dela lokalne javne uprave na varno infrastrukturo v oblaku, kar bo vsaki upravi omogočilo svobodno izbiro v sklopu certificiranih javnih okolij v oblaku.

Ukrep predvideva tudi sveženj podpore „migracije kot storitve“ k upravam, ki zajema: (I) začetno presojo, (ii) postopkovno/upravno podporo, potrebno za začetek prizadevanj, (iii) pogajanja o potrebni zunanji podpori in (iv) splošno vodenje projekta med izvajanjem. Skupina pod nadzorom ministrstva za tehnološke inovacije in digitalni prehod (MITD) naj bi opredelila in certificirala širok seznam kvalificiranih ponudnikov ter se pogajala o sklopu standardnih svežnjev podpore, prilagojenih velikosti uprave in storitev, vključenih v migracijo.

Naložba 1.4 – Digitalne storitve in izkušnje državljanov

Cilj te naložbe je razviti integrirano in usklajeno ponudbo najsodobnejših, v državljane usmerjenih digitalnih storitev, zagotoviti njihovo široko uporabo v osrednjih in lokalnih upravah ter izboljšati izkušnjo uporabnikov.

Ukrep:

(I)izboljšanje izkušenj z digitalnimi javnimi storitvami z opredelitvijo modelov zagotavljanja storitev, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in ki zagotavljajo popolne zahteve glede dostopnosti (naložba 1.4.1 – Izkušnja državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev);

(II)izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev (naložba 1.4.2 – Vključevanje državljanov: Izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev);

(III)spodbujanje sprejetja digitalne aplikacije za plačila med državljani in javnimi upravami (PagoPa) ter sprejetja aplikacije „IO“ kot ključnega digitalnega stika med državljani in upravo za širok nabor storitev (vključno z obvestili) v skladu z logiko „vse na enem mestu“ (naložba 1.4.3 – razširitev sprejetja platformnih storitev PagoPA in aplikacije IO);

(IV)spodbujanje sprejetja nacionalnih platform za digitalno identiteto (Sistema Pubblico di Identità Digitale, SPID in Carta d’Identità Elettronica, CIE) in nacionalnega registra (Anagrafe nazionale della popolazione residente, ANPR) (naložba 1.4.4 – razširitev sprejetja nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR));

(V)razvoj enotne platforme za obveščanje (naložba 1.4.5 – Digitalizacija javnih obvestil);

(VI)spodbujanje sprejetja paradigm mobilnosti kot storitve (MaaS) v metropolitanskih mestih za digitalizacijo lokalnega prometa in zagotavljanje celostne izkušnje mobilnosti uporabnikom od načrtovanja potovanj do plačil za več načinov prevoza (naložba 1.4.6 – Mobilnost kot storitev za Italijo, pri čemer se ta zadnji ukrep financira na podlagi nepovratne finančne podpore).

Naložba 1.6 – Digitalna preobrazba velikih centralnih uprav

Cilj te naložbe je preoblikovati in digitalizirati sklop prednostnih procesov, dejavnosti in storitev v glavnih osrednjih upravah, da bi se povečala učinkovitost teh uprav in poenostavili postopki.

Zadevne osrednje uprave vključujejo: (I) nacionalni inštitut za socialno varnost (INPS) in nacionalni inštitut za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL), (ii) pravosodni sistem, (iii) ministrstvo za obrambo, (iv) ministrstvo za notranje zadeve, (v) finančna policija.

Kar zadeva ministrstvo za notranje zadeve, projekt predvideva (i) digitalizacijo storitev za državljane in preoblikovanje temeljnih notranjih postopkov; (II) izpopolnjevanje osebja za krepitev digitalnih zmogljivosti (1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve).

Kar zadeva pravosodni sistem, projekt predvideva (i) digitalizacijo v zadnjih dvajsetih letih (od 1. januarja 2006 do 30. junija 2026) arhivov (7750000 sodnih evidenc) v zvezi s civilnimi postopki nižjih sodišč (Tribunali ordinari), pritožbenih sodišč in sodnih spisov vrhovnega sodišča, mirovnih sodnikov glavnih mest, uradov za mladoletnike, kazenskih oddelkov sodišč in prizivnih sodišč ter državnih tožilstev; (II) vzpostavitev podatkovnega jezera

(programska plast), ki deluje kot enotna točka dostopa do celotnega niza neobdelanih podatkov, pridobljenih v pravosodnem sistemu. Informacije, shranjene v podatkovnem jezeru, se izkoristijo z uporabo rešitev umetne inteligence za: (I) anonimno civilno in kazensko obsodbo; (II) samodejna identifikacija razmerja med žrtvijo in storilcem v pravnih določbah; (III) upravljanje, analiza in organizacija prejšnjih sodnih zakonov, da se civilnim sodnikom in državnim tožilcem olajša posvetovanje; (IV) izvaja napredno statistično analizo učinkovitosti in uspešnosti pravosodnega sistema; (v) upravljanje in spremljanje časa obdelave dejavnosti, ki jih izvajajo sodne pisarne (naložbi 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje in 1.6.5 – Digitalizacija državnega sveta, ki se financira na podlagi nepovratne finančne podpore).

Kar zadeva INPS in INAIL, projekt zajema obsežen pregled njunih notranjih sistemov in postopkov ter razvoj njunih digitalnih stikov s prebivalci, podjetji in drugimi javnimi upravami, da bi uporabnikom zagotovili nemoteno digitalno izkušnjo (1.6.3 – Digitizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje nezgod pri delu (INAIL)).

Kar zadeva ministrstvo za obrambo, projekt zajema (i) izboljšanje varnosti treh temeljnih sklopov informacij (osebje, upravna dokumentacija, notranje in zunanje komunikacije) ter (ii) migracijo vseh sistemov in aplikacij na odprtokodno paradigmo v skladu z varnostnimi politikami, opredeljenimi v referenčnem regulativnem okviru (naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo).

Kar zadeva finančno policijo, je cilj projekta predvsem (i) reorganizacija podatkovnih zbirk; (II) uvajanje podatkovne znanosti v operativne postopke in postopke odločanja (naložba 1.6.6 – Digitalizacija finančne policije, ki se financira na podlagi nepovratne finančne podpore).

A.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik /Cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota ukrep	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M1C1–14	Naložba 1.6.5: Digitalizacija državnega sveta	Tarča	Državni svet – sodni dokumenti, ki so na voljo za analizo v skladišču podatkov T1	JIH NI	Številka	0	800 000	Q4	2023	Število sodnih dokumentov, povezanih s sistemom upravne pristojnosti (kot so stavki, mnenja in odloki), za katere so metapodatki v celoti na voljo v skladišču podatkov.
M1C1–16	Naložba 1.6.5: Digitalizacija državnega sveta	Tarča	Državni svet – sodni dokumenti, ki so na voljo za analizo v skladišču podatkov T2	JIH NI	Številka	800 000	2 500 000	Q4	2023	Število sodnih dokumentov, povezanih s sistemom upravne pristojnosti (kot so sodbe, mnenja in odloki), za katere so metapodatki v celoti na voljo v skladišču podatkov.
M1C1–123	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INPS – storitve/vsebina T1 „Een klik z vgrajenim modelom“	JIH NI	Številka	0	35	Q4	2022	35 dodatnih storitev, uvedenih na institucionalni spletni strani INP ( www.inps.it ) Storitve so dostopne na institucionalni strani z ustreznimi logikami profiliranja (sistem predlaga storitve, ki bi lahko bile zanimive na podlagi starosti, značilnosti dela, zaznanih koristi in zgodovine uporabnikov). 35 storitev je povezanih z naslednjimi institucionalnimi področji INPS: •Pokojninske dajatve •Absorberji socialnih ogledov •Nadomestila za brezposelnost •Nadomestila za invalidnost •Tveganja •Pobiranje prispevkov podjetij •Storitve delavcev v kmetijstvu •Storitve za boj proti goljufijam, korupciji in preglednosti Na navedenih institucionalnih področjih se bodo storitve, ki se bodo izvajale, nanašale na digitalno predložitev zahtevkov za storitve, preverjanje zahtev v korist, spremljanje stanja prakse s strani uporabnikov, proaktiven predlog storitev na podlagi potreb uporabnikov, samodejno podaljšanje ugodnosti brez potrebe po novih aplikacijah. Poleg tega se vzpostavijo nadzorne plošče za spremljanje, na podlagi katerih lahko INPS spremlja zagotovljene koristi in podpira odločitve oblikovalcev politik na podlagi podatkov.
M1C1–124	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INPS – zaposleni z izboljšanimi znanji in spretnostmi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) T1	JIH NI	Številka	0	4 250	Q4	2022	Vsaj 4250 zaposlenih v INPS, ocenjenih glede na njihove informacije in s potrjenimi izboljšanimi znanji in spretnostmi na naslednjih področjih evropskega okvira za e-usposobljenost: (I) načrt; (II) gradnja; (III) Run (iv) omogoči; (v) Upravljanje. Področja za izboljšanje kompetenc bodo opredeljena glede na ciljno skupino učečih se.
M1C1–125	Naložba 1.2 – Omogočanje oblačenja za lokalne plačilne agencije	Mejnik	Oddaja (vseh) javnih razpisov za omogočanje računalništva v oblaku za javne razpise lokalne uprave	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za omogočanje računalništva v oblaku za razpise lokalne javne uprave	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih razpisov za vsako vrsto vključene javne uprave (občine, šole, lokalne zdravstvene agencije) za zbiranje in oceno načrtov migracije. Izdajanje treh namenskih razpisov ministrstvu za tehnološke inovacije in digitalni prehod omogoča, da oceni zelo specifične potrebe vsake vključene vrste javne uprave. Oddani razpisi (tj. objava seznama javnih uprav, ki lahko prejmejo finančna sredstva) v zvezi s tremi javnimi razpisi za zbiranje predlogov za občine, šole in lokalne zdravstvene agencije za zbiranje in ocenjevanje načrtov migracije v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C1–126	Naložba 1.4.3 – Povečanje posvojitve storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“	Tarča	Razširitev uvajanja storitev platforme PagoPA T1	JIH NI	Številka	9 000	11 450	Q4	2023	Zagotoviti povečanje števila storitev, vključenih v platformo, za: — javne uprave, ki so že vključene v izhodišče (9000 subjektov) — nove javne uprave, ki se pridružijo platformi (2450 novih subjektov). V obeh primerih se mora skupno število storitev javnih uprav, ki se pridružijo platformi, povečati za vsaj 20 % v primerjavi z izhodiščnim scenarijem za storitve iz leta 2021 (31. 3. 2021). Število storitev, ki bodo vključene, je odvisno od vrste uprave (končni cilj za leto 2026 je povprečno 35 storitev za občine, 15 storitev za regije, 15 storitev za zdravstvene organe, 8 storitev za šole in univerze).
M1C1–127	Naložba 1.4.3 – Povečanje posvojitve storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“	Tarča	Razširitev uporabe aplikacije T1 „IO“	JIH NI	Številka	2 700	7 000	Q4	2023	Zagotoviti povečanje števila storitev, vključenih v „IO „aplikacija za: — javne uprave, ki so že vključene v izhodišče (2700 subjektov) — nove javne uprave, ki se pridružijo platformi (4300 novih subjektov). V obeh primerih se mora skupno število storitev javnih uprav, ki se pridružijo platformi, povečati za vsaj 20 % v primerjavi z izhodiščnim scenarijem za storitve iz leta 2021 (31. 3. 2021). Število storitev, ki bodo vključene, je odvisno od vrste uprave (končni cilj za leto 2026 je povprečno 35 storitev za občine, 15 storitev za regije, 15 storitev za zdravstvene organe, 8 storitev za šole in univerze).
M1C1–128	Naložba 1.4.5 – Digitalizacija javnih obvestil	Tarča	Razširitev digitalnih javnih obvestil T1	JIH NI	Številka	0	800	Q4	2023	Vsaj 800 osrednjih javnih uprav in občin v zvezi s platformo za digitalno obveščanje (DNP) državljanom, pravnim subjektom, združenjem in vsem drugim javnim ali zasebnim subjektom zagotovi digitalna pravno zavezujoča obvestila.
M1C1–129	Naložba 1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve	Tarča	Ministrstvo za notranje zadeve – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki T1	JIH NI	Številka	0	7	Q4	2023	Notranji postopki in procesi so bili v celoti preoblikovani (7 procesov do 31. decembra 2023) in se lahko v celoti izvedejo prek spleta (kot so pisarniška avtomatizacija, storitve mobilnosti in e-učenje).
M1C1–130	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	Tarča	Digitalizirani sodni spisi T1	JIH NI	Številka	0	3 500 000	Q4	2023	Digitalizacija 3500000 sodnih spisov, ki se nanašajo na zadnjih 20 let (od 1. januarja 2006 do 30. junija 2026), v zvezi z zaključenimi ali tekočimi sojenji na sodiščih.
M1C1–131	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	Mejnik	Sistemi znanja o jezerih za pravosodje T1	Poročilo o začetku izvajanja naročila	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Začetek izvajanja pogodbe za izvedbo šestih novih sistemov znanja o podatkovnih jezerih: 1)Sistem anonimizacije civilnih in kazenskih sankcij 2)Integrirani sistem upravljanja 3)Sistem upravljanja in analize civilnih sojenj 4)Sistem upravljanja in analize sodnih postopkov v kazenskih zadevah 5)Napredni statistični sistem o civilnih in kazenskih sojenjih 6)Avtomatiziran sistem za identifikacijo razmerja med žrtvijo in krivico. Izvajanje vsakega javnega naročila se začne s posebnim upravnim aktom odgovornega za postopek, imenovanim „začetek izvajanja“.
M1C1–132	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INPS – storitve/vsebina T2 „Een klik z vgrajenim modelom“	JIH NI	Številka	35	70	Q4	2023	35 dodatnih storitev, uvedenih na institucionalni spletni strani Inps ( www.inps.it ) Storitve so dostopne na institucionalni strani z ustreznimi logikami profiliranja (sistem predlaga storitve, ki bi lahko bile zanimive na podlagi starosti, značilnosti dela, zaznanih koristi in zgodovine uporabnikov). 35 storitev je povezanih z naslednjimi institucionalnimi področji INPS: •Pokojninske dajatve •Absorberji socialnih ogledov •Nadomestila za brezposelnost •Nadomestila za invalidnost •Tveganja •Pobiranje prispevkov podjetij •Storitve delavcev v kmetijstvu •Storitve za boj proti goljufijam, korupciji in preglednosti Na navedenih institucionalnih področjih se storitve, ki se bodo izvajale, nanašajo na digitalno predložitev zahtevkov za storitve, preverjanje zahtev v korist, spremljanje stanja prakse s strani uporabnikov, proaktiven predlog storitev na podlagi potreb uporabnikov, samodejno podaljšanje ugodnosti brez potrebe po novih aplikacijah. Poleg tega se vzpostavijo nadzorne plošče za spremljanje, na podlagi katerih lahko INPS spremlja zagotovljene koristi in podpira odločitve oblikovalcev politik na podlagi podatkov.
M1C1–133	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INPS – zaposleni z izboljšanimi znanji in spretnostmi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) T2	JIH NI	Številka	4 250	8 500	Q4	2023	Dodatnih 4250 zaposlenih v okviru INPS, ocenjenih s potrjenimi izboljšanimi znanji in spretnostmi na naslednjih področjih evropskega okvira za e-usposobljenost: (I) načrt; (II) gradnja; (III) Run (iv) omogoči; (v) Upravljanje. Področja za izboljšanje kompetenc se opredelijo glede na ciljno skupino učečih se.
M1C1–134	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INAIL – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki/storitve T1	JIH NI	Številka	29	53	Q4	2023	Cilj je doseči 53 (52 %) preoblikovanih institucionalnih procesov in storitev, da bi bili popolnoma digitalizirani. Vključena področja INAIL so: Zavarovanje, socialne in zdravstvene storitve, preventivo in varnostno delo, potrdila in preverjanja. Pričakovani cilj za vsako področje je izražen zgoraj: ·Zavarovanje: 8 (25 %); ·Socialne in zdravstvene storitve: 18 (50 %); ·Preventivna in varnostna dela: 9 (80 %); ·Potrdila in preverjanja: 18 (80 %).
M1C1–135	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Ministrstvo za obrambo – digitalizacija postopkov T1	JIH NI	Številka	4	15	Q4	2023	Digitalizacija, revizija in avtomatizacija 15 postopkov, povezanih z upravljanjem obrambnega osebja (kot so zaposlovanje, zaposlovanje in upokojitev, zdravje zaposlenih), začenši s štirimi že digitaliziranimi postopki.
M1C1–136	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Ministrstvo za obrambo – digitalizacija potrdil T1	JIH NI	Število digitaliziranih potrdil	190 000	450 000	Q4	2023	Število digitaliziranih potrdil o identiteti (450000), ki jih izda ministrstvo za obrambo in se uporabljajo na infrastrukturi, dopolnjenih z lokacijo ponovne vzpostavitve delovanja po nesreči, od izhodišča 190000 že digitaliziranih potrdil.
M1C1–137	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Mejnik	Ministrstvo za obrambo – začetek delovanja institucionalnih spletnih portalov in intranetnih portalov	Institucionalni spletni portali in intranetni spletni portali v celoti delujejo	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Razvoj in izvajanje (i) institucionalnih spletnih portalov in (ii) intranetnih portalov za posebne potrebe notranje komunikacije.
M1C1–138	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Ministrstvo za obrambo – migracija nemisijskih kritičnih aplikacij v rešitev za popolno zaščito informacij z odprto infrastrukturo (S.C.I.P.I.O.) T1	JIH NI	Številka	0	10	Q4	2023	Začetna migracija in operativna razpoložljivost kritičnih aplikacij, ki niso povezane z misijo, na novo odprtokodno infrastrukturo. To zajema izvajanje strojne opreme, namestitev odprtokodnih komponent vmesne programske opreme in preoblikovanje aplikacij.
M1C1–139	Naložba 1.2 – Omogočanje oblačenja za lokalne plačilne agencije	Tarča	Omogočanje oblaka za lokalno javno upravo T1	JIH NI	Številka	0	4 083	Q3	2024	Šteje se, da je prehod 4083 lokalnih javnih uprav na certificirana okolja v oblaku dosežen, če je preizkušanje vseh sistemov, naborov podatkov in migracij aplikacij, vključenih v vsak načrt migracije, uspešno.
M1C1–140	Naložba 1.4.1 – Izkušnja državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev	Tarča	Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev T1	JIH NI	Odstotek	0	40	Q4	2024	Uprave (občine, primarne in sekundarne izobraževalne ustanove prve in druge stopnje ter posebni pilotni zdravstveni subjekti in subjekti kulturne dediščine), ki upoštevajo skupni model in sistem snovanja, poenostavljajo interakcijo z uporabniki in olajšujejo vzdrževanje v prihodnjih letih. Upoštevanje skupnega oblikovanja/vzorca spletišč/storitev je sestavljeno iz: (1) Vrednotenje predloženih projektov; (2) Ocena dokončanja projekta na podlagi ključnih metrik uporabnosti (ocene digitalne uporabnosti) prek namenske platforme, ki je že na voljo.
M1C1–141	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Digitalizacija postopkov ministrstva za obrambo T2	JIH NI	Številka	15	20	Q4	2024	Digitalizacija, revizija in avtomatizacija 20 postopkov, povezanih z upravljanjem obrambnega osebja (kot so zaposlovanje, zaposlovanje in upokojitev, zdravje zaposlenih), začenši z izhodiščem petnajstih že digitaliziranih postopkov s ciljem 1.
M1C1–142	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Digitalizacija potrdil ministrstva za obrambo T2	JIH NI	Število digitaliziranih potrdil	450 000	750 000	Q4	2024	Število digitaliziranih potrdil o identiteti (750000), ki jih izda ministrstvo za obrambo in se uporabljajo na infrastrukturi, dopolnjena z lokacijo ponovne vzpostavitve delovanja po nesreči, začenši z izhodiščem 450000 že digitaliziranih potrdil s ciljem 1.
M1C1–143	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Ministrstvo za obrambo – migracija kritičnih in nemisijskih kritičnih aplikacij v rešitev za popolno zaščito informacij z odprto infrastrukturo (S.C.I.P.I.O.) T2	JIH NI	Številka	10	15	Q4	2024	Končna migracija štirih kritičnih aplikacij misije in enajstih kritičnih aplikacij, ki niso ključne za misijo, na novo odprtokodno infrastrukturo, ki zajema izvajanje strojne opreme, namestitev odprtokodnih komponent vmesne programske opreme, preoblikovanje aplikacij, začenši z izhodiščnim scenarijem desetih, ki so že prešli s ciljem 1.
M1C1–144	Naložba 1.4.2 – Vključevanje državljanov – Izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev	Tarča	Izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev/ukrepov, ki se izvajajo	JIH NI	Številka	0	55	Q4	2025	AGID izvaja naslednje ukrepe za izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev na nacionalni ravni: ·Ustanovitev multidisciplinarne ekipe, sestavljene iz 28 strokovnjakov ·Razširjanje vsaj treh orodij za preoblikovanje in razvoj najpogosteje uporabljenih digitalnih storitev v lasti vsake uprave ter pripravo ustreznega usposabljanja ·Zbiranje dokumentacije, ki jo je predložilo 55 lokalnih javnih uprav, z oceno potreb v smislu podpornih tehnologij za invalidne delavce v javni upravi. ·Zbiranje dokumentacije, ki jo je predložilo 55 lokalnih javnih uprav, z oceno vrst napak pri najmanj dveh digitalnih storitvah. AGID zagotavlja podporo 55 lokalnim javnim upravam s sporazumi, ki zagotavljajo naslednje ukrepe, ki jih izvaja 55 lokalnih javnih uprav: — Zmanjšati število napak, ugotovljenih v oceni, ki jo je predložila posamezna uprava, za 50 % pri vsaj dveh digitalnih storitvah. — Zagotoviti številne podporne tehnologije, ki pokrivajo vsaj 50 % potreb invalidnih delavcev plačilne agencije, opredeljenih v oceni, ki jo je pripravila posamezna uprava.
M1C1–145	Naložba 1.4.4 – Sprejetje razširitve nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR)	Tarča	Nacionalna platforma za digitalno identiteto (CIE) in nacionalni register (ANPR)	JIH NI	Številka	9 700 000	42 300 000	Q4	2025	Število posameznikov z veljavno digitalno identiteto na nacionalni platformi za digitalno identiteto (CIE).
M1C1–146	Naložba 1.4.4 – Razširitev sprejetja nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR)	Tarča	Nacionalne platforme za digitalno identiteto (SPID)	JIH NI	Številka	0	10 217	Q2	2025	Število javnih uprav, ki so sprejele elektronsko identifikacijo (eID) po 3. decembru 2021 (SPID).
M1C1–147	Naložba 1.2 – Omogočanje oblačenja za lokalne plačilne agencije	Tarča	Omogočanje oblaka za lokalno javno upravo T2	JIH NI	Številka	4 083	12 464	Q2	2026	Šteje se, da je prehod 12464 lokalnih javnih uprav na certificirana okolja v oblaku dosežen, če so preskusi vseh sistemov, naborov podatkov in migracije aplikacij, vključeni v vsak načrt migracije, uspešni.
M1C1–148	Naložba 1.4.1 – Izkušnja državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev	Tarča	Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev T2	JIH NI	Odstotek	40	80	Q2	2026	Uprave (občine, primarne in sekundarne izobraževalne ustanove 1st in 2. stopnje ter posebni pilotni zdravstveni subjekti in subjekti kulturne dediščine), ki upoštevajo skupni model in sistem oblikovanja, poenostavljajo interakcijo med uporabniki in olajšujejo vzdrževanje v prihodnjih letih. Upoštevanje skupnega oblikovanja/vzorca spletišč/storitev je sestavljeno iz: (1) Vrednotenje predloženih projektov; (2) Ocena dokončanja projekta na podlagi ključnih metrik uporabnosti (ocene digitalne uporabnosti) prek namenske platforme, ki je že na voljo. Občine morajo zagotoviti spoštovanje skupnega modela storitev oblikovanja za povprečno vsaj 3,5 storitve med vsemi občinami, ki prispevajo k cilju.
M1C1–149	Naložba 1.4.3 – Povečanje posvojitve storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“	Tarča	Razširitev uvedbe platformnih storitev PagoPA T2	JIH NI	Številka	11 450	14 100	Q2	2026	Zagotoviti povečanje števila storitev, vključenih v platformo, za: — javne uprave, ki so se že pridružile platformi (11450 subjektov), — nove javne uprave, ki se pridružijo platformi (2650 novih subjektov). Število storitev, ki bodo vključene, je odvisno od vrste uprave (končni cilj je povprečno 35 storitev za občine, 15 storitev za regije, 15 storitev za zdravstvene organe, 8 storitev za šole in univerze).
M1C1–150	Naložba 1.4.3 – Povečanje posvojitve storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“	Tarča	Razširitev uporabe aplikacije T2 „IO“	JIH NI	Številka	7 000	14 100	Q2	2026	Zagotoviti povečanje števila storitev, vključenih v „IO „aplikacija za: — javne uprave, ki že uporabljajo IO (7000 subjektov); — nove javne uprave, ki se pridružijo platformi (približno 7100 novih subjektov). Število storitev, ki bodo vključene, je odvisno od vrste uprave (končni cilj je povprečno 35 storitev za občine, 15 storitev za regije, 15 storitev za zdravstvene organe, 8 storitev za šole in univerze).
M1C1–151	Naložba 1.4.5 – Digitalizacija javnih obvestil	Tarča	Razširitev digitalnih javnih obvestil T2	JIH NI	Številka	800	6 400	Q2	2026	Vsaj 6400 osrednjih javnih uprav in občin v zvezi s platformo za digitalno obveščanje (DNP) državljanom, pravnim subjektom, združenjem in vsem drugim javnim ali zasebnim subjektom zagotovi digitalna pravno zavezujoča obvestila.
M1C1–152	Naložba 1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve	Tarča	Ministrstvo za notranje zadeve – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki T2	JIH NI	Številka	7	45	Q2	2026	Notranji postopki in procesi so v celoti preoblikovani (skupaj 45 procesov do 31. avgusta 2026) in se lahko v celoti izvedejo prek spleta (kot so pisarniška avtomatizacija, storitve mobilnosti in e-učenje).
M1C1–153	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	Tarča	Digitalizirani sodni spisi T2	JIH NI	Številka	3 500 000	7 750 000	Q2	2026	Digitalizacija 7750000 sodnih spisov, ki se nanašajo na zadnjih 20 let (01/01/206–30/06/2026), v zvezi z zaključenimi ali tekočimi sojenji na sodiščih.
M1C1–154	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	Tarča	Sistemi znanja o jezerih za pravosodje T2	JIH NI	Številka	0	6	Q2	2026	Izvajanje šestih novih sistemov znanja o podatkovnih jezerih. 1)Sistem anonimizacije civilnih in kazenskih sankcij 2)Integrirani sistem upravljanja 3)Sistem upravljanja in analize civilnih sojenj 4)Sistem upravljanja in analize sodnih postopkov v kazenskih zadevah 5)Napredni statistični sistem o civilnih in kazenskih sojenjih 6)Avtomatiziran sistem za identifikacijo razmerja med žrtvijo in krivico. Teh šest postavk je ločenih sistemov, ki uporabljajo podobne tehnologije. Okvir sistemov je enak: povezovanje podatkov in dokumentov iz notranjih in zunanjih virov; vzorci sistemov se razlikujejo glede na uporabnike (npr. civilne in kazenske sodnike) in cilje (npr. statistike in sodbe).
M1C1–155	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INAIL – Preoblikovani in digitalizirani postopki/storitve T2	JIH NI	Številka	53	82	Q2	2026	Cilj je doseči 82 preoblikovanih institucionalnih procesov in storitev, da bi jih digitalizirali. Vključena področja INAIL so: Zavarovanje, socialne in zdravstvene storitve, preventivo in varnostno delo, potrdila in preverjanja. 82 preoblikovanih institucionalnih procesov in storitev zajema več področij, od katerih ima vsaka svoj sklop ciljev. Področja in ustrezni cilji so: ·Zavarovanje: 26; ·Socialne in zdravstvene storitve: 29; ·Preventivna in varnostna dela: 9; ·Potrdila in preverjanja: 18.

B. SESTAVNI DEL 2. TEMATSKEGA SKLOPA:

Os 1 – Digitalizacija, inovacije in konkurenčnost proizvodnega sistema

Os 1 komponente 2 italijanskega načrta za okrevanje in odpornost zadeva naložbe in reforme, namenjene predvsem (i) podpiranju digitalnega prehoda in inovacij v proizvodnem sistemu s spodbudami za naložbe v tehnologije, raziskave, razvoj in inovacije; (II) postavitev ultrahitrih širokopasovnih omrežij in omrežij 5G za zmanjšanje digitalnega razkoraka ter satelitskih konstelacij in storitev; (III) spodbujanje razvoja strateških vrednostnih verig in podpiranje konkurenčnosti podjetij s poudarkom na MSP.

Namen ukrepov v okviru te komponente je odpraviti vrzeli, ki izhajajo iz indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2020 v zvezi z digitalno preobrazbo podjetij in pomanjkljivostmi na področju povezljivosti, da bi okrepili socialno in gospodarsko odpornost države.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, glede potrebe po „krepitvi učenja na daljavo ter znanj in spretnosti, vključno z digitalnimi“ (specifično priporočilo št. 2 iz leta 2020), spodbujanju zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje bistvenih storitev (specifično priporočilo za državo 3, 2020); 2020), „spodbujanje izpopolnjevanja, vključno s krepitvijo digitalnih znanj in spretnosti (specifično priporočilo za državo št. 2 iz leta 2019), osredotočanje ekonomske politike, povezane z naložbami, na raziskave in inovacije ter kakovost infrastrukture, tudi ob upoštevanju regionalnih razlik“ (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019) in do neke mere podpiranje nebančnega dostopa do financiranja za inovativna in manjša podjetja (specifično priporočilo št. 5 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

Os 2 – Izboljšanje poslovnega okolja in konkurence

Glavni cilj osi 2 komponente 2 tematskega sklopa 2 je izboljšati poslovno okolje za spodbujanje podjetništva in okvirne pogoje za konkurenco za spodbujanje učinkovitejšega razporejanja virov in povečanja produktivnosti. Glavno orodje za doseganje teh ciljev je letni zakon o konkurenci, ki ga je treba sprejeti vsako leto.

Naložbe in reforme v okviru te komponente bodo prispevale k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letu 2019, glede potrebe po „obravnavanju omejitev konkurence [...], tudi z novim letnim konkurenčnim pravom“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

B.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Os 1 – Digitalizacija, inovacije in konkurenčnost proizvodnega sistema

Naložbo 1: Prehod 4.0

Cilj ukrepa je podpreti digitalno preobrazbo podjetij s spodbujanjem zasebnih naložb v sredstva in dejavnosti, ki podpirajo digitalizacijo. Ukrep, ki se financira v okviru italijanskega načrta za okrevanje in odpornost, je del širšega načrta za prehod 4.0, ki vključuje druge podporne ukrepe, financirane na nacionalni ravni, za spodbujanje digitalne preobrazbe podjetij.

Ukrep je sestavljen iz sheme davčnega dobropisa in zajema stroške, ki jih je treba zahtevati v davčnih napovedih, predloženih v obdobju med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2023 (30. november 2024 za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu). Ukrep vključuje tudi opredelitev kod za davčne dobropise, ki se opredelijo z resolucijo agencije za prihodke, da se upravičencem omogoči uporaba davčnih dobropisov s plačilnim modelom F24.

Podprti davčni dobropisi zajemajo naslednja sredstva in dejavnosti:

1.investicijsko blago, sestavljeno iz: (I) 4.0 (tj. tehnološko napredno) opredmeteno investicijsko blago, kot so proizvodni stroji, katerih delovanje nadzorujejo računalniški sistemi ali senzorji/vozila, stroji in sistemi, ki se uporabljajo za nadzor proizvodov ali procesov, ter interaktivni sistemi; za vse morajo biti značilne digitalne značilnosti, kot sta avtomatizirana integracija in vmesnik človek-stroj; (II) 4.0 neopredmeteno investicijsko blago, kot so tridimenzionalno modeliranje, komunikacijski sistemi znotraj tovarn ter programska oprema, sistemi, platforme in aplikacije za umetno inteligenco in strojno učenje; (III) standardno neopredmeteno investicijsko blago, kot je programska oprema, povezana s poslovnim upravljanjem. To zajema davčne odbitke, predstavljene v davčnih napovedih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2023 (30. november 2024 za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu).

2.raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, ki vključujejo raziskave in razvoj, tehnološke inovacije, zelene in digitalne inovacije ter dejavnosti oblikovanja. To zajema davčne odbitke, predstavljene v davčnih napovedih med 1. januarjem 2022 in 31. decembrom 2023 (30. november 2024 za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu).

3.dejavnosti usposabljanja, ki se izvajajo za pridobitev ali utrditev znanja o ustreznih tehnologijah, kot so velepodatki in analiza podatkov, vmesnik človek-stroj, internet stvari, digitalno povezovanje poslovnih procesov in kibernetska varnost. To zajema davčne odbitke, predstavljene v davčnih napovedih med 1. januarjem 2022 in 31. decembrom 2023 (30. november 2024 za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu).

Ukrep vključuje ustanovitev znanstvenega odbora, ki bo vključeval strokovnjake iz ministrstva za gospodarstvo in finance, ministrstva za gospodarski razvoj in Banke Italije za oceno gospodarskega učinka sheme.

Reforma 1: Reforma sistema industrijske lastnine

Glavni cilj reforme je prilagoditi sistem industrijske lastnine sodobnim izzivom in zagotoviti, da inovacijski potencial učinkovito prispeva k okrevanju in odpornosti države. Njegov namen je zlasti zasledovati naslednje cilje: izboljšanje sistema varstva industrijske lastnine; spodbujanje uporabe in razširjanja industrijske lastnine, zlasti s strani MSP; olajšanje dostopa do neopredmetenih sredstev in njihove souporabe ob hkratnem zagotavljanju poštene donosnosti naložb; zagotavljanje strožjega spoštovanja industrijske lastnine; ter krepitev vloge Italije v evropskih in mednarodnih forumih o industrijski lastnini.

Ukrep se nanaša na reformo italijanskega zakonika o industrijski lastnini, ki zajema vsaj naslednja področja: (I) pregleda regulativni okvir za okrepitev varstva pravic industrijske lastnine in poenostavitev postopkov, (ii) okrepi podporo podjetjem in raziskovalnim ustanovam, (iii) izboljša razvoj znanj in spretnosti ter kompetenc, (iv) olajša prenos znanja in (v) okrepi spodbujanje inovativnih storitev.

Naložba 6: Naložbe v sistem industrijske lastnine

Cilj naložbe je podpreti sistem industrijske lastnine in spremljati njegovo reformo, kot je predvideno v okviru reforme 1 te komponente. Ukrep vključuje finančno podporo za projekte podjetij in raziskovalnih organov, povezane z industrijsko lastnino, kot so ukrepi, povezani s patenti (Brevetti+), programi za potrditev koncepta in krepitev uradov za prenos tehnologije.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnih pogojev za prihodnje razpise za projekte izključujejo raziskave in razvoj, namenjene naslednjemu seznamu dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 1 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 2 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 3 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 4 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju.

Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Os 2 – Izboljšanje poslovnega okolja in konkurence

Reforma 2: Letni zakoni o konkurenci za leta 2022, 2023, 2024 in 2025

Zakon o konkurenci se sprejme vsako leto, s čimer se povečajo konkurenčni postopki za oddajo javnih naročil storitev za lokalne javne storitve (vključno z vodo, odpadki in lokalnim javnim prevozom), prepreči neupravičeno podaljšanje koncesij uveljavljenim izvajalcem v številnih sektorjih, vključno s pristanišči, avtocestami, hidroelektrarnami in regionalnim prometom, zagotovi ustrezna ureditev pogodb o izvajanju javne službe, s katerimi se revidirajo pravila o seštevanju, ter uporaba splošnega načela sorazmernosti glede trajanja in ustreznega nadomestila za pogodbe o izvajanju javne službe. Zakoni o konkurenci podpirajo konkurenco in izboljšanje učinkovitosti upravljanja in kakovosti storitev v regionalnem prometu ter povečujejo spodbude za regije, da objavijo svoje pogodbe o izvajanju javne službe za regionalne železniške storitve.

Letni zakoni o konkurenci vključujejo sektorske ukrepe, ki spodbujajo konkurenco, na več področjih, vključno z energijo (električna energija, plin in voda), ravnanjem z odpadki, prometom (pristanišča, železnice in avtoceste) in zdravjem, ki dopolnjujejo naložbe in reforme v okviru misij 2, 3 in 6. Spremljevalni ukrepi za zagotovitev uvajanja konkurence na maloprodajnih trgih električne energije začnejo veljati najpozneje 31.decembra 2022. Letni zakon o konkurenci za leto 2022 zlasti sprejme načrt za razvoj elektroenergetskega omrežja in spodbuja uvedbo pametnih števcev električne energijedruge generacije, ki bodo do 31.decembra 2025 po vsej Italiji dosegli 33 milijonov enot. Za električne polnilne postaje se uvedejo tudi ukrepi, ki spodbujajo konkurenco.

Poleg tega zakoni prispevajo k izboljšanju poslovnega okolja vsaj z: (I) uskladitev pravil o nadzoru nad združitvami s pravom EU, (ii) konsolidacijo, digitalizacijo in profesionalizacijo organov za nadzor trga, (iii) reformo za poenostavitev in olajšanje ustanavljanja zagonskih podjetij in dejavnosti tveganega kapitala ter spodbujanje nacionalne strategije za prenos tehnologije, (iv) skrajšanje časa akreditacije za zagotavljanje informacij o zaposlenih s sedmih na štiri dni, da se zmanjša število dni za ustanovitev podjetja.

Reforma 3: Racionalizacija in poenostavitev spodbud za podjetja.

Reforma vključuje sistematičen pregled vseh nacionalnih spodbud za podjetja in z njimi povezanih instrumentov.

Reforma se izvede v dveh korakih:

1.Objava poročila o oceni spodbud za podjetja. Poročilo vsebuje tudi konkretne predloge za poenostavitev in racionalizacijo spodbud za podjetja.

2.Začetek veljavnosti zakonodajnih aktov za izvajanje mandata „Legge delega Incentivi“. Področje uporabe zakonodajnih aktov je racionalizacija in racionalizacija spodbud za podjetja.

Reforma vključuje prestrukturiranje in nadaljnje izvajanje dveh ključnih instrumentov, ki ju upravlja ministrstvo za podjetja in podjetje Made in Italy (MIMIT):

(a) RNA (nacionalni register državnih pomoči) in

(b) platforma za incentivi.gov.it.

B.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M1C2–1	Naložbo 1: Prehod 4.0	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov, s katerimi se morebitnim upravičencem dajo na voljo davčni dobropisi za prehod 4.0, in ustanovitev znanstvenega odbora	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona o proračunu, ki omogoča davčne dobropise, in določba o začetku njihove veljavnosti v ustreznih izvedbenih aktih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	S pravnimi akti se potencialnim upravičencem dajo na voljo davčni dobropisi za prehod 4.0. To so davčni dobropisi za (i) 4.0 (tj. tehnološko napredno) opredmeteno investicijsko blago, (ii) 4.0 neopredmeteno investicijsko blago, (iii) standardno neopredmeteno investicijsko blago, (iv) raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti ter (v) dejavnosti usposabljanja. Kode davčnih dobropisov se opredelijo z resolucijo agencije za prihodke, da se upravičencem omogoči uporaba davčnih dobropisov s plačilnim modelom F24. S sprejetjem ministrskega odloka se ustanovi znanstveni odbor, ki vključuje strokovnjake iz ministrstva za gospodarstvo in finance, ministrstva za gospodarski razvoj in Banke Italije, da se oceni gospodarski učinek davčnih dobropisov v okviru prehoda 4.0.
M1C2–2	Naložbo 1: Prehod 4.0	Tarča	Davčni dobropisi za prehod 4.0, odobreni podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predstavljenih v obdobju 2021–2022	JIH NI	Številka	0	69 900	Q2	2024	Podjetjem je bilo odobrenih vsaj 69900 davčnih dobropisov za prehod 4.0 v zvezi z opredmetenim osnovnim blagom, 4,0 neopredmetenim investicijskim blagom, standardnim neopredmetenim investicijskim blagom, raziskovalnimi, razvojnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi usposabljanja. Šteje se, da je davčni dobropis odobren ob predložitvi davčne napovedi. Davčne napovedi se predložijo med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022. Za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu, se konec zadevnega obdobja za predložitev davčnih napovedi v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi davčnimi dobropisi podaljša od 31. decembra 2022 do 30. novembra 2023.
M1C2–3	Naložbo 1: Prehod 4.0	Tarča	Davčni dobropisi za prehod 4.0, odobreni podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predstavljenih v obdobju 2021–2023	JIH NI	Številka	69 900	111 700	Q2	2025	Podjetjem je bilo odobrenih vsaj 111700 davčnih dobropisov za prehod 4.0 v zvezi z opredmetenim osnovnim blagom, 4,0 neopredmetenim investicijskim blagom, standardnim neopredmetenim investicijskim blagom, raziskovalnimi, razvojnimi in inovacijskimi dejavnostmi ali dejavnostmi usposabljanja. Šteje se, da je davčni dobropis odobren ob predložitvi davčne napovedi. Davčne napovedi se predložijo med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2023. Za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu, se konec zadevnega obdobja za predložitev davčnih napovedi v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi davčnimi dobropisi podaljša od 31. decembra 2023 do 30. novembra 2024. Izhodišče se nanaša na število davčnih dobropisov v okviru prehoda 4.0, ki so bili odobreni podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022, za 4,0 opredmeteno investicijsko blago, 4.0 neopredmeteno investicijsko blago in standardno neopredmeteno blago ter na podlagi davčnih napovedi, predloženih med 1. januarjem in 31. decembrom 2022 za raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti ter dejavnosti usposabljanja. Za podjetja, katerih davčno leto ne ustreza koledarskemu letu, se v izhodišče za vse zgoraj navedene davčne dobropise vključijo tudi davčne napovedi, predložene do 30. novembra 2023.
M1C2–4	Reforma 1: Reforma sistema industrijske lastnine	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o reformi italijanskega zakonika o industrijski lastnini in ustreznih izvedbenih aktov	Zakonska določba o začetku veljavnosti novega zakonika o industrijski lastnini in določba v ustreznih izvedbenih aktih o začetku njihove veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2023	Nova zakonska uredba spreminja italijanski zakonik o industrijski lastnini (zakonska uredba št. 30 z dne 10. februarja 2005) in zajema vsaj naslednja področja: (I) pregled regulativnega okvira za okrepitev varstva pravic industrijske lastnine in poenostavitev postopkov, (ii) okrepitev podpore podjetjem in raziskovalnim ustanovam, (iii) izboljšanje razvoja spretnosti in kompetenc, (iv) olajšanje prenosa znanja, (v) krepitev spodbujanja inovativnih storitev.
M1C2–5	Naložba 6: Naložbe v sistem industrijske lastnine	Tarča	Projekti, podprti z možnostmi financiranja v zvezi z industrijsko lastnino	JIH NI	Številka	0	254	Q4	2025	Vsaj 254 dodatnih projektov, podprtih z možnostmi financiranja na področju industrijske lastnine za podjetja in raziskovalne organe, kot so ukrepi, povezani s patenti (Brevetti+), programi za potrditev koncepta in uradi za prenos tehnologije, v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C2–6	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2021	Določba o začetku veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2021.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Letni zakon o konkurenci vključuje vsaj naslednje ključne elemente, katerih izvedbeni ukrepi in sekundarna zakonodaja (po potrebi) se sprejmejo in začnejo veljati najpozneje 31. decembra 2022. Il se nanaša na: — Izvrševanje protimonopolnih pravil — Lokalne javne storitve — Energija — Prevoz — Odpadki — Ustanovitev podjetja — Nadzor trga Uveljavljanje protimonopolnih pravil: I. Odpraviti dodatne ovire za nadzor nad združitvami z nadaljnjo uskladitvijo italijanskih pravil o nadzoru združitev s pravom EU. Lokalne javne storitve: II. Okrepitev in širša uporaba načela konkurence pri lokalnih javnih naročilih storitev, zlasti na področju odpadkov in lokalnega javnega prevoza. III. Omeji neposredne oddaje naročil tako, da od lokalnih javnih organov zahteva, da utemeljijo vsako odstopanje od razpisov za javna naročila storitev (v skladu s členom 192 zakonika o javnem naročanju). IV. Zagotoviti ustrezno ureditev pogodb o izvajanju javne službe z izvajanjem člena 19 zakona 124/2015 kot enotnega besedila o lokalnih javnih storitvah, zlasti pri ravnanju z odpadki. v. Pravila in mehanizmi združevanja spodbujajo zveze občin, da bi zmanjšale število naročnikov in naročnikov, tako da bi jih povezale z optimalnimi teritorialnimi združitvami („ambiti territoriali ottimali“) ter območji in ustreznimi ravnmi storitev lokalnega in regionalnega javnega prevoza („bacini e livelli adeguati di servizi di trasporto pubblico locale e regionale“) z najmanj 350000 prebivalci. Pravni akt o lokalnih javnih službah, s katerim se izvaja člen 19 zakona 124/2015, vsebuje vsaj: — opredelitev javnih storitev na podlagi meril prava EU; — določa splošna načela zagotavljanja, ureditve in upravljanja lokalnih javnih storitev; — vzpostaviti splošno načelo sorazmernosti glede trajanja pogodb o izvajanju javne službe; — jasno ločita naloge regulacije in nadzora ter upravljanje pogodb o izvajanju javne službe; — zagotoviti, da lokalni javni organi utemeljijo povečanje svojih deležev v udeleženih podjetjih za oddajo naročil in house; — zagotoviti ustrezno nadomestilo za pogodbe o izvajanju javne službe na podlagi stroškov, ki jih nadzorujejo neodvisni regulatorji (npr. ARERA za energijo ali ART za promet); — omejiti povprečno trajanje pogodb in house ter med naročniki zmanjšati in uskladiti standardno trajanje pogodb, oddanih na razpis, pod pogojem, da trajanje zagotavlja ekonomsko in finančno ravnovesje pogodb, tudi na podlagi meril, ki jih je določil organ za promet. Energija: VI. Uvedba obvezne objave koncesijskih pogodb za vodno energijo in opredelitev regulativnega okvira za koncesije za hidroelektrarne. VII. Določiti, da je razpis koncesijskih pogodb obvezen za distribucijo plina. VIII. Določiti pregledne in nediskriminatorne zahteve za dodelitev javnih prostorov za električno polnjenje ali za upravljavce izbirnih polnilnih mest/postajev. IX. Odpraviti regulirane tarife za oskrbo z električno energijo za polnjenje električnih vozil. Konkurenčni okvir za koncesije za hidroelektrarne vsebuje vsaj: Zahteva, da so pomembne hidroelektrarne urejene s splošnimi in enotnimi merili na centralni ravni. Od regij zahteva, da opredelijo ekonomska merila, na katerih temelji trajanje koncesijskih pogodb. Postopno odpraviti možnost podaljšanja pogodb (kot je že razsodilo italijansko ustavno sodišče). Od regij zahteva, da uskladijo merila za dostop do razpisnih meril (za vzpostavitev predvidljivega poslovnega okolja). Promet: X. Vzpostaviti jasna, nediskriminatorna in pregledna merila za podelitev pristaniških koncesij. XI. Odpraviti ovire za pristaniške koncesionarje pri združevanju koncesijskih dejavnosti pristanišč v več velikih in srednje velikih pristaniščih. XII. Odpraviti ovire, ki koncesionarjem preprečujejo, da bi nekatere pristaniške storitve opravljali sami in uporabljali lastno opremo, brez poseganja v varnost delavcev, pod pogojem, da so ustrezni pogoji, potrebni za zaščito varnosti delavcev, potrebni in sorazmerni s ciljem zagotavljanja varnosti na pristaniških območjih. XIII. Poenostaviti revizijo postopkov za revizijo načrtov za izdajo dovoljenj za pristanišča. XIV. Izvajati člen 27(2)(d) zakonskega odloka št. 50/2017, ki regije spodbuja k oddaji ponudb za regionalne pogodbe o železniškem prometu. Odpadki: XV. Poenostaviti postopke za izdajo dovoljenj za obrate za obdelavo odpadkov. Ustanovitev podjetja: XVI. Skrajšati čas akreditacije za zagotavljanje informacij o zaposlenih s sedmih na štiri dni, da se zmanjša število dni za ustanovitev podjetja. Nadzor trga: XVII. Konsolidacija nacionalnih organov za nadzor trga v največ desetih agencijah v glavnih italijanskih regijah, od katerih vsaka zajema vse skupine proizvodov in poroča enotnemu uradniku za zvezo, ustanovljenemu v skladu z Uredbo 2019/1020 („blagovni sveženj“). XVIII. Od nacionalnih organov za nadzor trga zahteva, da izvajajo digitalizirane inšpekcijske preglede proizvodov in zbiranje podatkov, uporabljajo umetno inteligenco za sledenje nevarnim in nezakonitim proizvodom ter prepoznavajo trende in tveganja na enotnem trgu. XIX. Od nacionalnih organov za nadzor trga zahteva, da vključijo usposabljanje in uporabo informacijskega in komunikacijskega sistema za vseevropski nadzor trga. XX. Vzpostaviti nove akreditirane laboratorije za preskušanje proizvodov za vse skupine proizvodov. Ti laboratoriji izvajajo testiranje e-trgovanja, fizično laboratorijsko testiranje, skupne ukrepe (carinski organi/organi za nadzor trga; dva ali več nacionalnih organov za nadzor trga, nacionalnih organov in organov EU).
M1C2–7	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov, povezanih z energijo, in sekundarne zakonodaje (po potrebi)	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov, povezanih z energijo, in sekundarne zakonodaje (po potrebi)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov, povezanih z energijo, in sekundarne zakonodaje (če je potrebno) za: I. Postopna odprava reguliranih cen za mikropodjetja in gospodinjstva od 1. januarja 2023. II. Sprejme spremljevalne ukrepe za podporo prevzemanju konkurence na maloprodajnih trgih električne energije. Spremljevalni ukrepi za zagotovitev prevzemanja konkurence na maloprodajnih trgih električne energije zagotavljajo vsaj naslednje: — Dražba baze strank, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za nove udeležence. — Določi zgornjo mejo kot največji tržni delež, ki je na voljo vsakemu dobavitelju; Omogočiti italijanskim odjemalcem, da od svojega dobavitelja energije zahtevajo, da podatke o obračunu razkrije tretjim ponudnikom; — Povečati preglednost računov za električno energijo, tako da se odjemalcem omogoči dostop do podkomponent „spesi per oneri di sistema“; — Odpraviti zahtevo, da morajo dobavitelji pobirati pristojbine, ki niso povezane z energetskim sektorjem.
M1C2–8	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz letnega zakona o konkurenci za leto 2021	Začetek veljavnosti vse sekundarne zakonodaje, vključno z vsemi potrebnimi predpisi za ukrepe, ki izhajajo iz letnega zakona o konkurenci za leto 2021	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz letnega zakona o konkurenci za leto 2021.
M1C2–9	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2022	Določba o začetku veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2022.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2022 Letno konkurenčno pravo vključuje vsaj naslednje ključne elemente, katerih izvedbeni ukrepi in sekundarna zakonodaja (po potrebi) se sprejmejo in začnejo veljati najpozneje 31. decembra 2023. Izvajalec: I) Vzpostaviti jasen postopek za sprejetje načrtaza razvoj elektroenergetskega omrežja za naslednje desetletje v vnaprej določenih rokih, v vsakem primeru pa do 31. decembra ustreznega obdobja (vsaki dve leti)(), ki zagotavlja zaključek postopka in poenostavitev postopka odobritve. () Načrt za razvoj elektroenergetskega omrežja za leto 2021 se sprejme do 31. decembra 2023. II) spodbujanje uvedbe pametnih števcev električne energijedruge generacije; Protimonopolna politika: III) podaljša trajanje presoje, ki jo opravi italijanski organ, pristojen za konkurenco (Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato), glede koncentracij, ki bi lahko bistveno ovirale učinkovito konkurenco v skladu s členom 6 zakona 287/1990, in sicer s 45 dni na 90 dni. Trgovina na drobno: IV) poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za promocijske prodaje podjetij, ki imajo prodajalne v različnih občinah. Zdravila: v) zagotoviti sorazmernost zahtev za pridobitev dovoljenja za prodajo galenskih farmacevtskih izdelkov.
M1C2–10	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz letnega zakona o konkurenci za leto 2022	Začetek veljavnosti vse sekundarne zakonodaje, vključno z vsemi potrebnimi predpisi za ukrepe, ki izhajajo iz letnega zakona o konkurenci za leto 2022	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Začetek veljavnosti vse sekundarne zakonodaje (po potrebi), vključno z vsemi predpisi, potrebnimi za učinkovito izvajanje in uporabo vseh navedenih ukrepov, ki izhajajo iz letnega zakona o konkurenci za leto 2022.
M1C2–11	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2023	Določba o začetku veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2023.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2023. Letni zakon o konkurenci vključuje vsaj naslednje ključne elemente, katerih izvedbeni ukrepi in sekundarna zakonodaja (po potrebi) se sprejmejo in začnejo veljati najpozneje 31. decembra 2024. Zajema vsaj naslednje ukrepe: Avtoceste: I) v zvezi z dostopom do koncesij in prekinitvijo pogodbe letni zakon o konkurenci vsaj: — uvede obvezno oddajo koncesijskih pogodb za avtoceste, ne da bi to vplivalo na interno izvajanje v mejah, ki jih določa zakonodaja EU(); izboljšati učinkovitost upravnih postopkov odločanja v zvezi s koncesijskimi pogodbami; — zahteva podroben in pregleden opis predmeta koncesijske pogodbe, od organov, pristojnih za koncesije, zahteva, da določijo koncesije za odseke avtocest, dodeljene po javnem postopku, ob upoštevanju ocen učinkovitosti obsega in stroškov koncesionarjev za avtoceste, ki jih je pripravil regulativni organ (Autorità di Regolazione dei Trasporti – ART); — okrepiti nadzor ministrstva za infrastrukturo v zvezi s stroški in izvajanjem avtocestne infrastrukture; — preprečiti samodejno podaljšanje koncesijskih pogodb, izboljšati tehnične in upravne postopke, povezane z rednim posodabljanjem gospodarskih in finančnih načrtov ter letnim izvajanjem teh načrtov, ter prepovedati uporabo postopkov, ki jih ureja člen 193 zakonika o javnih naročilih, kot sredstva za oddajo koncesijskih pogodb, ki so potekle ali se iztečejo; — poenostavitev/pojasnitev ureditve pogojev za prekinitev in odpoved pogodbe, tudi zato, da se ohrani ustrezna raven storitev; — za odpoved pogodbe v javnem interesu zakon določa vsaj ustrezno nadomestilo, da se koncesionarju omogoči povrnitev naložb, ki niso bile v celoti amortizirane. II) v zvezi z regulativnim modelom zaračunavanja pristojbin letni zakon o konkurenci vsaj: — zagotoviti pravočasno in celovito izvajanje regulativnega modela za zaračunavanje uporabnin ART, ki temelji na metodologiji cenovne kapice, ob upoštevanju rednih posodobitev večletnega gospodarskega in finančnega načrtovanja koncesionarjev (kot ga je odobril pristojni regulativni organ) ter letnega uvajanja teh načrtov. III) glede pravic uporabnikov letni zakon o konkurenci: — zagotoviti celovito in pravočasno izvajanje regulativnega okvira ART v zvezi z zaščito pravic uporabnikov in zagotavljanjem ustreznih ravni storitev. IV) o zunanjem izvajanju gradbenih del letni zakon o konkurenci vsaj: — V skladu s členom 186(2) zakonske uredbe št. 36/2023 je za koncesionarje avtocest določena obveznost, da z javnimi dokaznimi postopki pooblastijo tretje osebe med 50 % in 60 % naročil gradenj, storitev in blaga. Deleži se izračunajo v skladu z zneski iz gospodarskih in finančnih načrtov, priloženih koncesijski dokumentaciji. () v zvezi z internimi pooblastili zakon: — zahteva obvezno predhodno preverjanje zakonitosti internega pooblastitve in prepoved začetka postopka za oddajo javnega naročila ali notranjih pooblastil brez tega preverjanja; — organu za urejanje prometa zaupajo ustrezne instrumente in pooblastila za izvajanje zgoraj navedenih preverjanj ter (pravno) podporo nacionalnega protikorupcijskega organa (ANAC); — zahteva, da se namestitev električnih polnilnih mest ter vzpostavitev ustreznih parkirišč in počivališč za prevoznike v tovornem prometu izvajata popolnoma v skladu z regulativnim okvirom, ki ga je oblikoval ART. Zavarovanje: VII) Začetek veljavnosti potrebnih aktov, da se omogoči prenosljivost podatkov o črnih skrinjicah avtomobilov med zavarovatelji; Ustanovitev podjetja: VIII) Pregled in posodobitev zakonodaje v zvezi z inovativnimi zagonskimi podjetji in tveganim kapitalom (npr. Zakon o zagonu iz leta 2012), da bi racionalizirali obstoječo zakonodajo, pregledali opredelitev zagonskih podjetij in spodbudili naložbe zasebnih in institucionalnih vlagateljev v tvegani kapital.
M1C2–12	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za izvajanje in uporabo ukrepov, določenih v letnem zakonu o konkurenci za leto 2023 in drugi primarni zakonodaji	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, vključno z vsemi potrebnimi predpisi za izvajanje in uporabo ukrepov, določenih v letnem zakonu o konkurenci za leto 2023 in drugi primarni zakonodaji	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje (po potrebi), vključno s potrebnimi predpisi za izvajanje in uporabo ustreznih ukrepov, določenih v letnem zakonu o konkurenci za leto 2023. Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje o hladnem litju in seznamih prodajalcev zemeljskega plina na drobno: Za hladno likanje: I Začetek veljavnosti regulativnih spodbud za uporabo storitev hladnega litja v pristaniščih. Za seznam prodajalcev zemeljskega plina na drobno: Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki opredeljuje merila in zahteve v zvezi z dostopom in trajnostjo podjetij s seznama maloprodajnih prodajalcev zemeljskega plina, vzpostavljenega s členom 17 zakonske uredbe št. 164/2000, katere namen je povečati preglednost in podpreti izbiro potrošnikov na konkurenčnih trgih.
M1C2–13	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2025	Določba o začetku veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2025.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2025. Primarna in sekundarna zakonodaja (po potrebi vključno z izvedbenimi akti) se odobrita in začneta veljati do 4. četrtletja 2025. Letni zakon o konkurenci: I – o lokalnih javnih storitvah: -Uvesti popravne ukrepe in sankcije za nesprejetje, neobjavo ali nepopolnost spremljanja iz člena 30 zakonske uredbe 201/2022. -Uvesti korektivne ukrepe v primeru nezadovoljivega upravljanja* lokalne javne službe. Ti ukrepi vključujejo vsaj sprejetje načrtov za izboljšanje kakovosti in stroškovne učinkovitosti ter doseganje vseh pogodbenih ciljev. Reforma predvideva, da morajo javni organi naročniki popravljalne ukrepe zahtevati v določenih rokih. -Uvesti obveznosti glede preglednosti v zvezi z zgoraj navedenimi korektivnimi ukrepi, zagotoviti in po potrebi okrepiti pooblastila pristojnih regulatorjev/organov za spremljanje in izvrševanje ter od pristojnega organa zahtevati, da Parlamentu vsako leto predloži poročilo o stanju izvajanja korektivnih ukrepov. * Nezadovoljivo upravljanje se opredeli tako, da zajema vsaj primere, v katerih je upravljavec utrpel znatne izgube, ki lahko ogrozijo njegovo ekonomsko in finančno sposobnost, ali kadar je kakovost storitve znatno nižja od sektorskih referenčnih vrednosti ali pa je uspešnost znatno nižja od pogodbenih ciljev. II – o regionalnem prevozu: -Razširiti uporabo odstavkov člena 14 na regionalni javni prevoz (vključno z „notranjimi izvajalci“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007). 2 in 3, 17, 30 in 31 zakonske uredbe 201/2022, kakor je bila prenovljena zgoraj. -Revidirati člen 9 letnega zakona o konkurenci št. 118/2022, da se določi zahteva, da ministrstvo za infrastrukturo in promet vsako leto in z začetkom leta 2026 objavi ustrezno razporejen časovni razpored postopkov za oddajo vseh iztečenih železniških pogodb. -Zahteva, da ART do drugega četrtletja 2026 začne javno posvetovanje z namenom sprejetja smernic za standardizacijo postopkov dodeljevanja za regionalne prevozne storitve. III – o električnih polnilnih postajah: -Zagotoviti, da podeljevanje koncesij za električna polnilna mesta spodbuja konkurenco s spodbujanjem pluralnosti dobaviteljev na trgu. IV – Zdravje: -Določiti skupna merila za pogodbene sporazume, da se zagotovi učinkovito izvajanje členov 8c in 8d zakonodajnega odloka 502/1992, kakor je bil spremenjen z zakonom 118/2022 o akreditaciji zasebnih podjetij v sistemu javnega zdravja, ter izvajanje pravil, ki določajo odprte in pregledne izbirne postopke. V. – Prenos tehnologije: -Zahteva, da ministrstvo za podjetja in družba Made in Italija ter ministrstvo za univerze in raziskave do drugega četrtletja 2026 sprejmeta nacionalno strategijo za prenos tehnologije in valorizacijo znanja, kar bo omogočilo učinkovitejše dodeljevanje razpoložljivih virov ter spodbujalo usklajeno strategijo med različnimi fundacijami in drugimi institucionalnimi subjekti, ki delujejo na področju prenosa tehnologije. Pobuda podpira in racionalizira urade za prenos tehnologije, tudi s spodbujanjem pobud za povezovanje ali drugih politik za povečanje učinkovitosti. VI – o reguliranih poklicih: -Poenostaviti zahteve za ustanovitev in registracijo poklicnih družb.
M1C2–13a	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje (vključno s sekundarno zakonodajo in izvedbenimi akti v zvezi z letnim zakonom o konkurenci za leto 2025) o regionalnih železnicah in prenosu tehnologije	Določba ozačetku veljavnosti zakonodaje (vključno s sekundarno zakonodajo in izvedbenimi akti v zvezi z letnim zakonom o konkurenci za leto 2025) o regionalnih železnicah in prenosu tehnologije	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Začetek veljavnosti zakonodaje (vključno s sekundarno zakonodajo in izvedbenimi akti) o regionalnih železnicah in prenosu tehnologije. -O regionalnem prometu: sprejmejo se vsi regulativni ukrepi (vključno z ministrskim odlokom, ki določa predloge za časovni razpored regij za postopke oddaje naročil), ki so potrebni za objavo koledarja ministrstva za infrastrukturo in promet za postopke oddaje vseh iztečenih železniških pogodb. -O prenosu tehnologije: ministrstvo za podjetja, izdelano v Italiji, ter Ministrstvo za univerze in raziskave sprejmeta nacionalno strategijo, predvideno v mejniku M1C2–13.
M1C2–14	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Tarča	Uvedenih je bilo milijonov pametnih števcev za 2G.	JIH NI	Številka	20	33	Q4	2025	Uvede se vsaj 33 milijonov pametnih števcev 2G.
M1C2–14bis	Reforma 3: racionalizacija in poenostavitev spodbud za podjetja.	Mejnik	Objava ocene poročila o vseh spodbudah za podjetja	Objava poročila	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2025	Ministrstvo za podjetja, izdelano v Italiji, objavi poročilo o oceni vseh spodbud in naložb za podjetja. Poročilo oblikuje konkretne predloge za racionalizacijo nacionalnih spodbud.
M1C2–14ter	Reforma 3: racionalizacija in poenostavitev spodbud za podjetja.	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje za racionalizacijo spodbud podjetij	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Začetek veljavnosti vseh zakonodajnih aktov za racionalizacijo spodbud. Reforma zadeva spodbude na nacionalni ravni. Reforma bo vključevala prestrukturiranje in nadaljnje izvajanje dveh ključnih instrumentov, ki ju upravlja ministrstvo za podjetja in podjetje Made in Italy (MIMIT): (a) RNA (nacionalni register državnih pomoči) in (b) platformo za incentivi.gov.it.

B.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložbo 2: Inovacije in tehnologija mikroelektronike

Cilj naložbe je podpreti razvoj strateške vrednostne verige mikroelektronike z vlaganjem v substrate silicijevega karbida, ki je potreben vložek za proizvodnjo visoko zmogljivih električnih naprav. Naložba se izvede v skladu z obstoječimi pravili o državni pomoči in naj bi pozitivno vplivala na zaposlovanje.

Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra Broadband in 5G)

Cilj naložbe je dokončanje nacionalnega ultrahitrega telekomunikacijskega omrežja in telekomunikacijskega omrežja 5G na celotnem nacionalnem ozemlju. Pričakuje se, da bo ta naložba znatno prispevala k ciljem digitalnega prehoda in zmanjšanju digitalnega razkoraka v Italiji.

Naložba vključuje podeljevanje koncesij in zajema pet projektov za hitrejšo povezavo:

1.„Italia a 1 giga“, ki zagotavlja 1 gigabit/s pri prenosu in 200 Mbit/s za povezljivost nalaganja v območjih tržne nepopolnosti dostopa naslednje generacije sive in črne naslednje generacije (NGA). Ta območja se opredelijo po zaključku kartiranja;

2.„Italia 5G“, ki zagotavlja povezave 5G na območjih nedelovanja trga, tj. območjih, kjer mobilna omrežja niso bila vzpostavljena; ali so na voljo le omrežja 3G in v bližnji prihodnosti niso načrtovana mobilna omrežja 4G in/ali 5G; ali obstaja dokazana tržna nepopolnost;

3.„Povezane šole“, ki šolskim stavbam zagotavljajo širokopasovno povezljivost z 1 gigabitno/s širokopasovno povezljivostjo;

4.„Povezane ustanove zdravstvenega varstva“, ki javnim zdravstvenim ustanovam zagotavljajo 1 gigabitno/s širokopasovno povezljivost;

5.„Povezani manjši otoki“, ki zagotavljajo ultraširokopasovno povezljivost izbranim manjšim otokom, ki nimajo optičnih povezav s celino.

Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo

„Cilj naložbe je razviti satelitske povezave za digitalni in zeleni prehod ter prispevati k razvoju vesoljskega sektorja. Namen naložbe je tudi omogočiti storitve, kot sta varna komunikacijska in nadzorna infrastruktura za različne gospodarske sektorje, v ta namen pa vključuje dejavnosti višje v verigi (storitve izstrelitve, proizvodnja in delovanje satelitov in infrastrukture) in dejavnosti nižje v verigi (proizvodnja omogočenih proizvodov in storitev).

Naložba vključuje oddajo naročil in zajema štiri projekte:

1.Projekt za satelitske komunikacije, ki je sestavljen iz dejavnosti za razvoj tehnologij in sistemov z dvojno rabo, ki se uporabljajo za zagotavljanje zelo varnih inovativnih satelitskih komunikacijskih storitev za vladno uporabo;

2.Opazovanje Zemlje, ki ga sestavljajo (i) dejavnosti višje v prodajni verigi: vključno s specifikacijo, zasnovo, razvojem konstelacije za daljinsko zaznavanje (radiar za sintetično odprtino (SAR), hiperspektral) in naročilom izstrelitev, osredotočenih na spremljanje kopnega, morja in ozračja; (II) dejavnosti nižje v prodajni verigi: izvedba projekta Cyber Italy, ki zajema ustvarjanje digitalne kopije države.

3.Vesoljsko tovarno, ki je sestavljena iz dveh podprojektov: (I) vesoljska tovarna 4.0: specifikacija, zasnova in izgradnja digitalnih proizvodnih, montažnih in preskusnih zmogljivosti za majhne satelite ter uvedba kibernetsko-fizičnega sistema proizvodnje in ustvarjanje digitalnih dvojnikov satelitov, katerega cilj je vzpostaviti dvosmerno povezavo med digitalnim in fizičnim modelom; (II) Dostop do vesolja: raziskave, razvoj in izdelava prototipov za uresničitev zelenih tehnologij za prihodnjo generacijo potisnih motorjev in nosilnih raket, vključno s predstavitvijo izbranih tehnologij med letom;

4.Gospodarstvo v orbiti, ki vključuje izvajanje demonstratorja za tehnologije servisiranja v orbiti za interoperabilnost v orbiti; povečanje nacionalnih zmogljivosti za nadzor in spremljanje v vesolju, vključno z mrežo zemeljskih senzorjev za opazovanje in spremljanje vesoljskih odpadkov; načrtovanje, razvoj, začetek delovanja sredstev za pridobitev, upravljanje in zagotavljanje podatkovnih storitev v podporo dejavnostim upravljanja vesoljskega prometa.

Predvideno je, da bo naložba brez vojaških ali obrambnih ciljev in posledic.“;

Naložba 5: Politike industrijske dobavne verige in internacionalizacija

Cilj naložbe je okrepiti industrijske dobavne verige, zlasti z olajšanjem dostopa do financiranja, in spodbujati konkurenčnost podjetij (zlasti MSP), zlasti s podpiranjem njihove internacionalizacije in krepitvijo njihove odpornosti po krizi zaradi COVID-19.

Naložba je sestavljena iz dveh vrst ukrepanja:

1.Refinanciranje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST. Vključuje ponovno financiranje obstoječega sklada, ki ga trenutno upravlja javna agencija SIMEST, in zagotavlja finančno podporo podjetjem, zlasti MSP, da se podpre njihova internacionalizacija z različnimi orodji, kot so programi za dostop do tujih trgov in razvoj e-trgovanja.

2.Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig. Vključuje finančno podporo podjetjem prek instrumenta pogodbe o razvoju za projekte, povezane s ključnimi strateškimi vrednostnimi verigami, kot so programi industrijskega razvoja, programi za razvoj varstva okolja, trajnostna mobilnost in turistične dejavnosti.

Navedeni ukrepi se izvedejo v skladu z naložbenimi politikami v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241, tudi v zvezi z uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, kot je podrobneje opredeljeno v tehničnih smernicah za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se v pravnem sporazumu med Italijo in pooblaščenim subjektom ali finančnim posrednikom, pristojnim za finančni instrument, in poznejši naložbeni politiki finančnega instrumenta:

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU; in

II.iz upravičenosti izključi naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 5 ; (II) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 6 ; (III) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 7 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 8 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; in

III.zahteva, da pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnostnosti, preveri pravno skladnost projektov z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

B.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M1C2–15	Naložbo 2: Inovacije in tehnologija mikroelektronike	Tarča	Proizvodna zmogljivost substratov silicijevega karbida	JIH NI	Številka	0	197 028	Q2	2026	Realizacija dodatne proizvodne zmogljivosti v višini najmanj 197 028 8 palcev substratov iz silicijevega karbida/leto. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zaposlovanja vsaj 700 dodatnih oseb, povezanih z dodatnimi zmogljivostmi.
M1C2–16	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte hitrejših povezav	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte hitrejše povezave	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte hitrejše povezave, ki jih sestavljajo (i) „Italia a 1 Giga“, (ii) „Italia 5G“, (iii) „povezane šole“, (iv) „povezane zdravstvene ustanove“; in (v) „povezani manjši otoki“.
M1C2–17	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Hišne številke s povezljivostjo 1 Gb/s	JIH NI	Številka	0	3 400 000	Q2	2026	Vsaj 3400000 dodatnih hiš (med katerimi je vsaj 450000 razpršenih gospodinjstev, tj. na oddaljenih območjih), povezanih s povezljivostjo vsaj 1 Gb/s prek omrežja Fiber-to-the-home/stavba (FTTH/B), fiksnega brezžičnega dostopa (FWA)
M1C2–18	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Šolske stavbe in zdravstvene ustanove s povezljivostjo 1 Gb/s	JIH NI	Številka	0	17 700	Q2	2026	Vsaj dodatnih 9000 šol in 8700 javnih zdravstvenih ustanov s povezljivostjo vsaj 1 Gb/s.
M1C2–19	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Otoki z ultraširokopasovno povezljivostjo	JIH NI	Številka	0	18	Q4	2024	Vsaj dodatnih 18 otokov, ki nimajo optičnih povezav s celino, je imelo ultraširokopasovno povezljivost z novim optičnim zaledjem.
M1C2–20	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Zunajmestne ceste in koridorji, ki jih omogoča pokritost z omrežjem 5G	JIH NI	Številka	0	12 600	Q2	2026	Vsaj dodatnih 12 600 km zunajmestnih cest in koridorjev, opremljenih s pokritostjo z omrežjem 5G.
M1C2–21	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Območja nedelovanja trga, omogočena s pokritostjo z omrežjem 5G	JIH NI	Številka	0	1 400	Q2	2026	Vsaj dodatnih 1400 kvadratnih kilometrov tržnih nepopolnosti je omogočilo pokritost s 5G, od tega jih je bilo vsaj 500 kvadratnih kilometrov zagotovljenih s pokritostjo z omrežjem 5G.
M1C2–22–22	Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte satelitske tehnologije in vesoljske projekte	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte satelitske tehnologije in vesoljske projekte	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte satelitske tehnologije in vesoljske projekte, ki jih sestavljajo (i) Satcom, (ii) opazovanje Zemlje, (iii) vesoljska tovarna in (iv) gospodarstvo v Orbiti.
M1C2–23	Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	Tarča	Izdelani talni teleskopi; Vzpostavljeni center SST, vesoljske tovarne in demonstrator tekočega pogona	JIH NI	Številka	0	6	Q2	2026	Vsaj trije visoko zmogljivi teleskopi, ki lahko prepoznajo proizvedene vesoljske objekte, en operativni center za nadzor in sledenje v vesolju (mreža za opazovanje in sledenje vesoljskih odpadkov), ena vesoljska tovarna (integrirane linije za proizvodnjo, sestavljanje, integracijo in testiranje (M-AIT) malih satelitov) in en demonstrator s tekočim pogonom za novo generacijo nameščenih nosilnih raket.
M1C2–24	Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	Tarča	Konstelacije ali potrditev koncepta uporabljenih konstelacij	JIH NI	Številka	0	2	Q2	2026	Vsaj dve dodatni konstelaciji ali potrditev koncepta konstelacij, ki se izvajata v okviru pobud Satcom in opazovanje Zemlje
M1C2–25	Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	Tarča	Storitve za javne uprave	JIH NI	Številka	0	8	Q2	2026	Vsaj osem dodatnih storitev, zagotovljenih javnim upravam, ki izhajajo iz podprtih vesoljskih pobud, kot so obalne storitve in spremljanje morskega-obala, storitve kakovosti zraka, storitve premikanja na tleh, pokritost s storitvami spremljanja in rabe zemljišč, hidrometeorološke storitve, storitve vodnih virov, službe za ukrepanje ob nesrečah, varnostne službe.
M1C2–26	Naložba 5.1 Refinanciranje in preoblikovanje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST	Mejnik	Začetek veljavnosti refinanciranja Sklada 394/81 in sprejetje naložbene politike	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonskega odloka ali uredb o refinanciranju dela nepovratnih sredstev in posojil sklada 394/81 Odobritev sklepa odbora o določitvi izbirnih meril za projekte, ki se bodo financirali	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2021	Zakonski odlok(i) določajo refinanciranje nepovratnih sredstev in posojil sklada 394/81. Odbor sklada odobri sklep o določitvi naložbene politike. Naložbena politika, povezana z refinanciranjem Sklada 394/81, določa najmanj: (I) naravo in obseg podprtih projektov, ki sta v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241; mandat vključuje merila za upravičenost za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih projektov v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, (ii) vrsto podprtih operacij, (iii) ciljne upravičence z razširjenostjo MSP in njihova merila za upravičenost, (iv) določbe za ponovno vlaganje morebitnih vrnjenih dodelitev za podobne cilje politike, tudi po letu 2026, če se ne uporabijo ponovno za vračilo obrestnih mer, ki izhajajo iz posojil iz Uredbe (EU) 2021/241. Pogodbeni sporazum s pooblaščenim subjektom ali finančnim posrednikom zahteva uporabo tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
M1C2–27	Naložba 5.1 Refinanciranje in preoblikovanje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST	Tarča	MSP, ki so prejela podporo iz Sklada 394/81	JIH NI	Številka	0	4 000	Q4	2021	Od 1. januarja 2021 je podporo iz Sklada 394/81 prejelo vsaj dodatnih 4000 MSP.
M1C2–28	Naložba 5.2: Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka, ki vključuje naložbeno politiko razvojnih pogodb	Zakonska določba o začetku veljavnosti uredbe	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Naložbena politika razvojnih pogodb določa najmanj: (I) naravo in obseg podprtih projektov, ki sta v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241; mandat vključuje merila za upravičenost za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih projektov v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, (ii) vrsto podprtih operacij, (iii) ciljne upravičence in njihova merila za upravičenost, (iv) določbe za ponovno vlaganje morebitnih vrnjenih sredstev za podobne cilje politike, tudi po letu 2026, če se ne uporabijo za ponovno plačilo obrestnih mer, ki izhajajo iz posojil iz Uredbe (EU) 2021/241. Pogodbeni sporazum s pooblaščenim subjektom ali finančnim posrednikom zahteva uporabo tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
M1C2–29	Naložba 5.2: Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig	Tarča	Odobrene razvojne pogodbe	JIH NI	Številka	0	40	Q4	2023	Odobrenih je bilo vsaj 40 pogodb o razvoju v skladu z njihovo naložbeno politiko. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od aktivacije naložb v višini vsaj 1500 milijonov EUR.

C. DEL 3 TEMATSKEGA SKLOPA 1: Turizem in kultura 4.0.

Ta komponenta italijanskega načrta za okrevanje in odpornost se osredotoča na ponovni zagon dveh sektorjev, ki ju je kriza zaradi COVID-19 močno prizadela: kultura in turizem. Cilj ukrepov, povezanih s kulturnim sektorjem, je povečati digitalno in fizično dostopnost kulturnih znamenitosti, povečati energijsko učinkovitost in varnost v zvezi z naravnimi nesrečami ter podpreti okrevanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja, tudi s podpiranjem privlačnosti majhnih kulturnih znamenitosti in podeželske arhitekture, da bi se okrepila tudi teritorialna kohezija. Predvideni so trije sklopi ukrepov: i) ukrepe za razvoj kulturne dediščine za naslednjo generacijo, vključno z naložbami za digitalni prehod in izboljšanje energijske učinkovitosti kulturnih znamenitosti, ii) obnovo majhnih zgodovinskih znamenitosti, ki jo vodi kultura, ter verske in podeželske dediščine; III) ukrepi za kulturno in ustvarjalno industrijo 4.0. Ukrepi, povezani s turizmom, so namenjeni povečanju konkurenčnosti sektorja, vključno z zmanjšanjem razdrobljenosti sektorja in krepitvijo ekonomije obsega, izboljšanjem in nadgradnjo standardov gostinskega sektorja, spodbujanjem digitalnih inovacij in uporabe novih tehnologij s strani izvajalcev ter podpiranjem zelenega prehoda sektorja. V zvezi s tem so predvideni ukrepi za podporo podjetjem, vključno z MSP, ki delujejo v turističnem sektorju, in turističnim izvajalcem, tudi z naložbami v digitalna orodja.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo, zlasti glede potrebe po „spodbujanju zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020). Podpirajo tudi socialno in teritorialno kohezijo ter konkurenčnost italijanskega gospodarstva, hkrati pa spodbujajo digitalizacijo in trajnostnost turističnega sektorja.

C.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1.1 Digitalna strategija in platforme kulturne dediščine

Ukrep vključuje ukrepe za digitalizacijo italijanske kulturne dediščine, da se izboljša dostop do kulturnih virov in digitalnih storitev.

Z ukrepom se vzpostavi nova nacionalna digitalna infrastruktura za zbiranje, povezovanje in zadržanje digitalnih virov, ki bodo prek namenskih platform na voljo za javno uporabo. Ukrepe v zvezi s „fizično“ dediščino spremlja digitalizacija muzejev, arhivov, knjižnic in kulturnih znamenitosti, da se državljanom omogoči raziskovanje novih oblik izkoriščanja kulturne dediščine.

Naložba 1.2: Odprava fizičnih in kognitivnih ovir v muzejih, knjižnicah in arhivih, da se omogoči širši dostop do kulture in sodelovanje v njej

Cilj ukrepa je odpraviti arhitekturne, kulturne in kognitivne ovire v številnih italijanskih kulturnih ustanovah. Intervencije se kombinirajo z usposabljanjem upravnega osebja in kulturnih izvajalcev, spodbujanjem kulture dostopnosti in razvojem strokovnega znanja o pravnih vidikih, sprejemu, kulturni mediaciji in promociji.

Naložba 1.3: Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih

Ukrep izboljšuje energetsko učinkovitost stavb, povezanih s kulturnim in ustvarjalnim sektorjem. Pogosto se nahajajo v zastarelih, energetsko neučinkovitih objektih, ki povzročajo visoke stroške vzdrževanja, povezane s klimatizacijo, razsvetljavo, komunikacijo in varnostjo. Z naložbo se financirajo ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti italijanskih muzejev, kinematografov in gledališč (tako javnih kot zasebnih).

Reforma 3.1: Sprejetje minimalnih okoljskih meril za kulturne dogodke

Cilj reforme je izboljšati ekološki odtis kulturnih dogodkov (kot so razstave, festivali, kulturni dogodki in glasbeni dogodki) z vključitvijo socialnih in okoljskih meril v javna naročila za kulturne dogodke, ki jih financira, spodbuja ali organizira javni organ.

Naložba 3.3: Krepitev zmogljivosti kulturnih izvajalcev za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda

Splošni cilj naložbe je podpreti okrevanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja. To je sestavljeno iz dveh posredovanj.

Prvi ukrep („Podpora okrevanju kulturnih dejavnosti s spodbujanjem inovacij in uporabe digitalne tehnologije v celotni vrednostni verigi“) je namenjen podpori kulturnim in ustvarjalnim izvajalcem pri izvajanju digitalnih strategij in povečanju njihovih upravljavskih zmogljivosti.

Drugi ukrep („Spodbujanje zelenega pristopa v celotni kulturni in ustvarjalni verigi“) je namenjen spodbujanju okoljsko trajnostnega pristopa v celotni verigi, zmanjšanju ekološkega odtisa ter spodbujanju inovativne in vključujoče okoljsko primerne zasnove, tudi v okviru krožnega gospodarstva, da bi javnost usmerili k odgovornejšemu okoljskemu ravnanju.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela,da se ne škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 9 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 10 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 11 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 12 ;

ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 4.1 Vozlišče za digitalni turizem

Cilj ukrepa je vzpostaviti digitalno turistično vozlišče, dostopno prek namenske spletne platforme, ki bo celotnemu turističnemu ekosistemu omogočilo, da okrepi, vključi in promovira svojo ponudbo. Naložba financira novo digitalno infrastrukturo in podpira podjetja z orodji za podatkovno analitiko, ki jih zagotavlja nacionalni observatorij za turizem.

Prek digitalnega turističnega vozlišča se zagotavljajo vsaj naslednje storitve:

·Komunikacijske storitve za turistične prevoznike za promocijo njihove ponudbe;

·Orodja za analizo podatkov in napovedni modeli za podporo odločanju, ki temelji na podatkih;

·Usposabljanje za izpopolnjevanje in preusposabljanje;

·Rešitve za podporo inovacijam za MSP.

Nazadnje, ukrep predvideva tudi ustanovitev kompetenčnega centra za podporo programom pospeševanja.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela,da se ne škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 13 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 14 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 15 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 16 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V formalnih pogojih se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Reforma 4.1: Uredba o naročanju poklicev turističnih vodnikov

Naložbo v digitalno turistično vozlišče dopolnjuje reforma za racionalizacijo uredb o turističnih vodnikih. Ukrep ob upoštevanju lokalnih predpisov določa poklicno organizacijo za turistične vodnike in njihovo območje izvora. Sistematična in enotna uporaba reforme bi omogočila ureditev temeljnih načel poklica in standardizacijo ravni opravljanja storitev na celotnem nacionalnem ozemlju, kar bi pozitivno vplivalo na trg. Reforma vključuje usposabljanje in nadaljnje usposabljanje, da se ponudba čim bolje podpre.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M1C3–1	Naložba 1.1 Digitalna strategija in platforme za kulturno dediščino	Tarča	Uporabniki, usposobljeni prek platforme za e-učenje kulturne dediščine	JIH NI	Številka	0	30 000	Q4	2025	Usposobljeni ciljni uporabniki merijo učinkovitost ponudbe usposabljanja, ki se izvaja digitalno za program vseživljenjskega učenja. Vrsta intervencij vključuje: priprava tečajev usposabljanja, izvajanje s prednjim poučevanjem in programi e-učenja, zasnovani na podlagi ocene kompetenc različnih ciljnih skupin učencev (ki ustrezajo trem stopnjam tečajev: temeljne spretnosti, specializirana znanja in spretnosti, vodstvene spretnosti). Prejemniki tega ukrepa so: zaposleni na ministrstvu, zaposleni v kulturnih inštitutih lokalnih skupnosti, samostojni kulturni izvajalci.
M1C3–2	Naložba – 1.1 Digitalna strategija in platforme za kulturno dediščino	Tarča	Digitalni viri, izdelani in objavljeni v digitalni knjižnici	JIH NI	Številka	0	65 000 000	Q4	2025	Ciljni digitalni viri merijo povečanje količine digitaliziranih kulturnih dobrin, katerih digitalne reprodukcije se lahko prek digitalnih tehnologij uporabljajo na spletu. Vrsta digitalnih virov, ki jih je treba dokončati, vključuje: digitalizacija knjig in rokopisov, dokumentov in fotografij, umetniških del ter zgodovinskih in arheoloških artefaktov, spomenikov in arheoloških najdišč, avdiovideo gradiv, vključno z normalizacijo prejšnjih digitalizacije in metapodatkov Upravičenci: muzeji, arhivi, knjižnice in kulturni inštituti
M1C3–3	Naložba – 1.2 Odprava fizičnih in kognitivnih ovir v muzejih, knjižnicah in arhivih, da se omogoči širši dostop do kulture in sodelovanje v njej	Tarča	Ukrepi za izboljšanje fizične in kognitivne dostopnosti na krajih kulture	JIH NI	Številka	0	617	Q2	2026	Dela se zaključijo za 617 javnih (državnih in nedržavnih) in zasebnih muzejev, spomenikov, arheoloških območij in parkov, arhivov in knjižnic. Ukrepi se nanašajo na fizične posege za odstranitev arhitekturnih ovir in namestitev tehnoloških orodij, ki omogočajo uporabo za predmete z zmanjšanimi senzoričnimi sposobnostmi (taktilne, zvočne, vohalne izkušnje). 37 % intervencij se izvede v južnih regijah.
M1C3–4	Naložba – 1.3 Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	Tarča	Zaključeni posegi v državne muzeje in kulturne znamenitosti, gledališke dvorane in kinematografe (prva serija)	JIH NI	Številka	0	80	Q3	2023	Kazalnik se nanaša na število izvedenih intervencij, kar dokazuje certificiranje redne izvedbe del. Vrsta intervencij, ki jih je treba zaključiti, vključuje: - tehnično in ekonomsko-finančno načrtovanje, energetski pregledi, začetne okoljske analize, presoja vplivov na okolje, olajšave in ocene, namenjene opredelitvi kritičnih vprašanj, opredelitvi posledičnih posegov za izboljšanje energetske učinkovitosti; - posegi v ovoj stavbe; - posegi za zamenjavo/pridobitev opreme, orodij, sistemov, naprav, digitalnih aplikacijske programske opreme in pomožnih instrumentov za njihovo delovanje, pridobitev patentov, licenc ter strokovnega znanja in izkušenj; - namestitev inteligentnih sistemov za daljinsko upravljanje, regulacijo, upravljanje, spremljanje in optimizacijo porabe energije (pametne stavbe) in emisij onesnaževal, tudi z uporabo tehnoloških mešanic.
M1C3–5	Naložba – 1.3 Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	Tarča	Zaključeni so ukrepi v zvezi z državnimi muzeji in kulturnimi znamenitostmi, gledališkimi dvoranami in kinematografi (drugi sklop)	JIH NI	Številka	0	420	Q4	2025	Kazalnik se nanaša na 55 posegov v državne muzeje in kulturne znamenitosti, 230 gledaliških dvoran in 135 kinematografov, zaključenih s certificiranjem rednega izvajanja del. Vrsta intervencij, ki jih je treba zaključiti, vključuje: - tehnično in ekonomsko-finančno načrtovanje, energetski pregledi, začetne okoljske analize, presoja vplivov na okolje, olajšave in ocene, namenjene opredelitvi kritičnih vprašanj, opredelitvi posledičnih posegov za izboljšanje energetske učinkovitosti; - posegi v ovoj stavbe; - posegi za zamenjavo/pridobitev opreme, orodij, sistemov, naprav, digitalnih aplikacijske programske opreme in pomožnih instrumentov za njihovo delovanje, pridobitev patentov, licenc ter strokovnega znanja in izkušenj; - namestitev inteligentnih sistemov za daljinsko upravljanje, regulacijo, upravljanje, spremljanje in optimizacijo porabe energije (pametne stavbe) in emisij onesnaževal, tudi z uporabo tehnoloških mešanic.
M1C3–6	Reforma – 3.1 Minimalna okoljska merila za kulturne dogodke	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka o določitvi socialnih in okoljskih meril v javnih razpisih v zvezi z javno financiranimi kulturnimi prireditvami	Določba odloka o začetku veljavnosti uredbe za sprejetje minimalnih okoljskih meril za kulturne prireditve	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Sprejmejo se merila za naslednje vidike: zmanjšanje uporabe papirja in tiska, uporaba okolju prijaznih materialov, priprava faz, izdelanih iz recikliranih in ponovno uporabljenih materialov ter trajnostne opreme, naprave z majhnim vplivom na okolje, izbira lokacije na podlagi varstva biotske raznovrstnosti, gostinske storitve z majhnim vplivom na okolje, prevoz do dogodka in prevoz materialov, poraba energije za organizacijo dogodka. Socialna merila za spodbujanje dostopnosti in vključevanja vključujejo: spodbujanje dostopnosti za invalide; spodbujanje priložnosti za zaposlovanje mladih, dolgotrajno brezposelnih, oseb iz prikrajšanih skupin (kot so delavci migranti in etnične manjšine) in invalidov; zagotoviti enak dostop do javnih naročil podjetjem, katerih lastniki ali zaposleni pripadajo etničnim ali manjšinskim skupinam, kot so zadruge, socialna podjetja in neprofitne organizacije; spodbujanje dostojnega dela, ki se razume kot pravica do produktivnega in svobodno izbranega dela, do temeljnih načel in pravic pri delu, do dostojnih plač, socialne zaščite in socialnega dialoga. Reforma zajema kulturne dogodke, kot so razstave, festivali in uprizoritvene umetnosti.
M1C3–7	Naložba – 3.3 Krepitev zmogljivosti kulturnih izvajalcev za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda.	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil izvajalski organizaciji/upravičencem za vse intervencije za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda kulturnih izvajalcev	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za organizacije in mreže, ki so odgovorne za izvedbo dejavnosti krepitve zmogljivosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Izbrani izvajalski organi so specializirane organizacije ali mreže, ki imajo spretnosti in izkušnje na področju usposabljanja in kulturne produkcije, okolja, kulturnega upravljanja in usposabljanja. Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte, izbrane v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–8	Naložba – 4.1 Digitalno turistično vozlišče	Mejnik	Oddaja naročil za razvoj digitalnega turističnega portala	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za razvoj digitalnega turističnega portala	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za razvoj digitalnega turističnega portala. Digitalni turistični portal nadgradi sedanji portal Italia.it z uvedbo oblaka in odprte arhitekture, kar močno spodbuja medsebojno povezanost z ekosistemom. Nadgrajeni portal vključuje: vzpostavitev novega čelnega vmesnika in navigacijskega drevesa; pregled razporeditve, strukture in funkcionalnosti oddelkov, strani in člankov; uvedbo zemljevidov; večjezično upravljanje (v času zamenjave bo portal predstavljen v italijanščini in angleščini). Vključevanje drugih jezikov, ki trenutno prejemajo podporo, se pričakuje v mesecih, ki bodo neposredno sledili naročilu. Oddajo naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–9	Naložba 4.1 Digitalno turistično vozlišče	Tarča	Registracija turističnih operaterjev v digitalnem turističnem vozlišču	JIH NI	Številka	0	20 000	Q2	2024	Število turističnih prevoznikov, registriranih v vozlišču (kar lahko med drugim vključuje hotele, organizatorje potovanj in podjetja, kot je opredeljeno s kodami ATECO 55.00.00; 56.00.00; 79.00.00 in druge strukture, ki pripadajo sektorju) je najmanj 20000. Vsaj 7400 turističnih izvajalcev (tj. 37 % od 20000) se nahaja na jugu.
M1C3–9a	Naložba 4.1 Digitalno turistično vozlišče	Tarča	Registracija turističnih izvajalcev v digitalnem turističnem vozlišču in dostop do storitev, ki jih zagotavlja vozlišče	JIH NI	Številka	20 000	35 000	Q4	2025	Število turističnih operaterjev, registriranih v vozlišču (kar lahko med drugim vključuje hotele, organizatorje potovanj in podjetja, kot so opredeljeni s kodami ATECO 55.00.00; 56.00.00; 79.00.00 in druge strukture, ki pripadajo sektorju) dosežejo vsaj 35000. Storitve, navedene v opisu ukrepa, so dostopne turističnim subjektom, registriranim v vozlišču.
M1C3–10	Reforma 4.1 Ureditev naročanja poklicev turističnih vodnikov.	Mejnik	Opredelitev nacionalnega standarda za turistične vodnike	Opredelitev minimalnega nacionalnega standarda ne pomeni ustvarjanja novega reguliranega poklica.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Opredelitev minimalnega nacionalnega standarda ne pomeni ustvarjanja novega reguliranega poklica. Reforma zagotavlja tudi usposabljanje in strokovno posodabljanje, da se ponudba bolje podpre. Reforma se šteje za metodo za pridobitev edinstvene poklicne kvalifikacije, sprejete z enotnimi standardi na nacionalni ravni z nacionalnim zakonom in poznejšimi izvedbenimi ministrskimi odloki o razumevanju državnih regij.
M1C3–11	Naložba 1.3 – Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev: izboljšanje energetske učinkovitosti na krajih kulture	Določba odloka o začetku veljavnosti odloka ministrstva za kulturo (MIC) o dodeljevanju sredstev za izboljšanje energetske učinkovitosti v kulturnih krajih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Kulturni kraji se nanašajo na kinematografe, gledališča in muzeje. (INV. 1.3) Za muzeje in kulturne kraje za izboljšanje energetske učinkovitosti se ukrep izvaja s priznavanjem predlogov projektov na državnih kulturnih znamenitostih ministrstva za kulturo v zadevi Cilj 1. V nasprotnem primeru se opredelitev nedržavnih institucij v primerih Cilja 2 in 3 izvede z javnimi razpisi. Oddaja naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

C3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložbo 2.1 Privlačnost majhnih zgodovinskih mest

Ta naložba je vključena v program „Piano Nazionale Borghi“, ki podpira gospodarski/socialni razvoj območij z omejenimi možnostmi na podlagi kulturne prenove majhnih mest in oživitve turizma. Ukrepi temeljijo na celostnih kulturnih lokalnih projektih.

Ukrepi se osredotočajo na: I) obnova zgodovinske dediščine, nadgradnja odprtih javnih prostorov (npr. odprava arhitekturnih ovir, izboljšanje mestnega pohištva), ustvarjanje majhnih kulturnih storitev, tudi za turistične namene; II) spodbujanje oblikovanja in spodbujanja novih poti (npr. tematske poti, zgodovinske poti) in vodenih izletov; III) uvedba finančne podpore za kulturne, ustvarjalne, turistične, komercialne, agroživilske in obrtne dejavnosti, namenjene oživitvi lokalnega gospodarstva s krepitvijo lokalnih proizvodov, znanja in tehnik.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 17 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 18 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 19 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 20 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Poleg tega se v pogojih zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z zadevno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.“

Naložba 2.2: Zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine

Ta naložba spodbuja sistematičen proces posodabljanja zgodovinskih podeželskih stavb (subjekti zasebnega ali tretjega sektorja) in varstva krajine.

Številne podeželske stavbe in kmetijske strukture so doživele postopen proces opuščanja, degradacije in sprememb, ki so spodkopale njihove posebne značilnosti in odnos z okolico. Z obnovo podeželskega stavbnega fonda se z ukrepom izboljša kakovost krajine podeželja, tako da se v skupnost vrne premalo izkoriščen stavbni fond, ki ni javno dostopen.

Naložba 2.3 Programi za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov

Cilj te naložbe je preprečevanje upadanja mest in ponovna vzpostavitev skupne identitete krajev, ustvarjanje novih priložnosti za oživitev lokalnega gospodarstva in ublažitev posledic krize ter izboljšanje spretnosti za upravljanje in vzdrževanje zgodovinskih parkov in vrtov.

Naložba predvideva obnovo zgodovinskih parkov in vrtov ter vzpostavlja obsežno znanje in rehabilitacijo italijanskih zgodovinskih parkov in vrtov z namenom njihovega ustreznega vzdrževanja, upravljanja in javne uporabe. Sredstva se dodelijo za obnovo teh območij in usposabljanje lokalnega osebja, ki jih lahko obravnava/ohrani skozi čas.

Vrtovi in zgodovinski parki poleg kulturne in zgodovinske vrednosti prispevajo h krepitvi okoljskih vrednot in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju, ustvarjanju kisika, zmanjšanju onesnaževanja okolja in hrupa ter urejanju mikroklime.

Naložba 2.4: Potresna varnost verskih objektov, obnova dediščine FEC in zatočišča za umetniška dela (Recovery Art)

Pripravi se preventivni načrt za preprečevanje potresov, da bi se znatno zmanjšalo tveganje za verske objekte in se tako izognili morebitnim stroškom obnove po nesrečah ter trajni izgubi številnih sredstev. Akcijski načrt zajema tri vrste ukrepov: zaščito verskih objektov pred potresno nevarnostjo; obnova dediščine Sklada za verske objekte (FEC) in gradnja skladišč kot zatočišč za umetniška dela v primeru katastrofalnih dogodkov.

Naložba predvideva tudi ustanovitev nacionalnega funkcionalnega centra za varstvo kulturnih dobrin pred človeškimi in naravnimi tveganji (CEFURISC), ki bo omogočil bolj sinergijsko uporabo obstoječih tehnologij in okoljskih sistemov za spremljanje, nadzor in upravljanje kulturnih objektov.

Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij

Cilj ukrepa je podpreti podjetja, ki delujejo v turističnem sektorju. Vključuje davčno olajšavo za dela, namenjena izboljšanju nastanitvenih zmogljivosti, jamstveni sklad za lažji dostop do posojil za podjetja v sektorju (prek posebnega oddelka Jamstvenega sklada za MSP), aktivacijo tematskega sklada EIB za turizem za podporo inovativnim naložbam v sektorju, kapitalski sklad (nacionalni sklad za turizem) za prenovo nepremičnin z velikim turističnim potencialom. Dodatni finančni instrument (FRI – Fondo Rotativo) dopolnjuje zgoraj navedene ukrepe za podporo podjetjem, ki delujejo v turističnem sektorju. Navedene intervencije se izvajajo v skladu z naložbenimi politikami v skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/241, tudi v zvezi z uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, kot je podrobneje opredeljeno v tehničnih smernicah za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno, v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost (2021/C58/01).

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se s pravnim dogovorom in poznejšo naložbeno politiko finančnih instrumentov

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU; in

II.izključiti naslednji seznam dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 21 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 22 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 23 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 24 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; in

III.zahteva, da pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnostnosti, preveri pravno skladnost projektov z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 3.2: Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)

Cilj naložbe je povečati konkurenčnost italijanskega filmskega in avdiovizualnega sektorja. Cilj projekta je ublažiti socialne in gospodarske posledice krize s ciljem krepitve gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, vključno z ukrepi na področju usposabljanja, s tremi področji ukrepanja.

·Črta A: Izgradnja novih studiev ter obnovitev obstoječih studiev in prilog, vključno z visokotehnološkimi rešitvami.

·Črta B: Inovativne naložbe za krepitev dejavnosti produkcije in usposabljanja eksperimentalnega centra za kinematografijo, vključno z novimi orodji za avdiovizualno produkcijo, internacionalizacijo ter kulturne in izobraževalne izmenjave; razvoj infrastrukture (virtualna proizvodnja v živo) za strokovno in izobraževalno uporabo prek e-učenja, digitalizacije in posodobitve stavbnega in rastlinskega fonda, zlasti z namenom spodbujanja tehnološke in okoljske preobrazbe; ohranjanje in digitalizacija avdiovizualne dediščine

·Vrstica C: Krepitev strokovnih spretnosti in kompetenc v avdiovizualnem sektorju na treh strokovnih makropodročjih: poslovno/vodstveno dejavnost; ustvarjalni/umetniški; tehnični delavci.

Naložba 4.3: Caput Mundi Next Generation EU za turistične velike dogodke.

Cilj projekta je povečati število dostopnih turističnih znamenitosti, ustvariti veljavne in kvalificirane turistične in kulturne alternative za natrpana osrednja območja ter povečati uporabo digitalnih tehnologij, okrepiti zelene površine in trajnostnost turizma. Naložba predvideva šest vrst intervencij:

1.„Romunska kulturna dediščina za generacijo EU-Next“, ki zajema obnovo in obnovo kulturne in mestne dediščine ter kompleksov z visoko zgodovinsko in arhitekturno vrednostjo mesta Rim;

2.„Jubilee poti“ (od pagana do Christiana Rima), namenjene izboljšanju, varnosti, protipotresni konsolidaciji, obnovi krajev in stavb zgodovinskega pomena in arheoloških poti;

3.#LaCittàCondivisa, ki zajema obnovo območij na obrobnih območjih;

4.#Mitingodiverde, ki zajema posege na parkih, zgodovinskih vrtovih, vilah in nalivih;

5.#Roma 4.0, ki zajema digitalizacijo kulturnih storitev in razvoj aplikacij za turiste;

6.Cilj #Amanotesa je povečati ponudbo kulturne ponudbe obrobnim območjem za socialno vključevanje.

C.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M1C3–12	Naložba 2.1 – Privlačnost majhnega zgodovinskega mesta	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev občinam za privlačnost majhnih zgodovinskih mest	Določba odloka o začetku veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev občinam za privlačnost majhnih zgodovinskih mest	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Z odlokom ministrstva za kulturo se dodelijo sredstva občinam za privlačnost majhnih zgodovinskih mest. Vključene občine za povečanje privlačnosti majhnega zgodovinskega mesta se nanašajo na 250 občin/vasov, ki so ministrstvu za kulturo posredovale intervencijske programe. Merila za izbiro 250 vasi (Inv. 2.1) si delijo MiC, regije, ANCI in notranja območja, ki: predhodno opredelijo ozemeljska območja, do katerih so upravičena (Inv2.1) zaradi dopolnjevanja med različnimi programi. Nato se vasi izberejo na podlagi (a) ozemeljskih, ekonomskih in socialnih meril (statistični kazalniki), b) zmožnosti projekta, da vpliva na turistično privlačnost in poveča kulturno udeležbo. Statistični kazalniki, ki se upoštevajo, so: demografska velikost (občine s pojavnim oknom Lt; 5000 pahab.) in trendom; turistični tokovi, obiskovalci muzejev; doslednost turistične ponudbe (hoteli in drugi hoteli, B&B, sobe in najemne nastanitve); demografski trend občine; stopnjo kulturnega udejstvovanja prebivalstva; usklajenost kulturnih, ustvarjalnih in turističnih podjetij (pridobitnih in neprofitnih) ter povezanih zaposlenih. Oddaja naročil projektom, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, vključuje naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zavezo, da podnebni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 25 % skupnih stroškov naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. C) zaveza za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici življenjske dobe sheme in koncu sheme.
M1C3–13	Naložba 2.2 – Zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev: za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	Določba odloka o začetku veljavnosti odloka ministrstva za kulturo (MIC) za dodelitev sredstev za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Sredstva se dodelijo z odlokom ministrstva za kulturo. za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine. Za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine (Inv 2.2) izbira sredstev, ki jih je treba povrniti, daje prednost sposobnosti naložbe, da ustvarja učinke na cilje ohranjanja krajinskih vrednot. Prednost ima: — za sredstva, ki se nahajajo na območjih z visoko krajinsko vrednostjo (sredstva, ki se nahajajo na območjih, ki so v interesu krajine ali so v pomembnem javnem interesu (členi 142–139 DLgs 42/2004), krajinah, ki jih priznava Unesco, FAO GIAHS; — s sredstvi, ki so že na voljo za javno uporabo ali za katera se lastnik strinja, da so dostopni tudi v okviru lokalnih in integriranih vezij in omrežij; — za „območne projekte“, predstavljene po združenih temah, ki lahko učinkoviteje zagotovijo doseganje ciljev obnove krajine; — projekti na območjih, ki krepijo povezovanje in sinergije z drugimi kandidati za PNRR in drugimi načrti/projekti teritorialne narave, ki jih podpira nacionalno načrtovanje programov (Ministrstvo za kulturo). Za opredelitev vrst podeželske arhitekture, ki je predmet intervencije, se lahko uporabi odlok MiBAC z dne 6. oktobra 2005 (v skladu z zakonom z dne 24. decembra 2003, n.378 – varstvo in izboljšanje podeželske arhitekture). Predhodno se lahko merila nanašajo na: stanje ohranjanja dobrin, stopnje uporabe, vloga, ki jo imajo ta sredstva v teritorialnem in mestnem okviru. Oddaja naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–14	Naložba 2.3 – Programi za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev: za projekte za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	Določba odloka o začetku veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev za projekte za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Z odlokom ministrstva za kulturo se sredstva dodelijo upravam, odgovornim za projekte za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov. Zgodovinski parki in vrtovi (Inv. 2.3) predmet intervencije so izključno zaščitena kulturna dobrina, za katero je bil prijavljen umetniški ali zgodovinski interes. Pripadajo lahko državnemu ministrstvu za kulturo in nedržavnemu premoženju. Izbor se opravi na podlagi meril, ki jih določi tehnično-znanstvena koordinacijska skupina, ki jo sestavljajo predstavniki MiC, Univerze, ANCI, sektorskih združenj. Oddaja naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–15	Naložba 2.4 – Seizmična varnost verskih objektov, obnova dediščine FEC in zatočišča za umetniška dela	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev: za potresno varnost namesto bogoslužja in obnovo dediščine Fondo Edifici di Culto	Določba uredbe o začetku veljavnosti odloka ministrstva za kulturo o dodelitvi sredstev za potresno varnost namesto bogoslužja in obnovo dediščine Fondo Edifici di Culto	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Odlok ministrstva za kulturo določa izvajalca ter upravičenost in financiranje stavb, ki so predmet intervencije. in tipologija. (INV 2.4) Ukrepi za preprečevanje potresov in varnost verskih objektov se nanašajo na območja, ki jih je prizadelo več potresov, ki so od leta 2009 prizadeli italijanske regije (Abruci, Lacij, Marke in Umbrija). Posegi FEC (Fondo Edifici di Culto) se izberejo na podlagi stanja ohranjanja premoženja dediščine Fondo Edifici di Culto. Oddaja naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–16	Naložba – 2.1 Privlačnost majhnih zgodovinskih mest	Tarča	Zaključeni ukrepi za krepitev kulturnih ali turističnih znamenitosti	JIH NI	Številka	0	1 300	Q2	2025	Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od podpore vsaj 1800 MSP za projekte v majhnih zgodovinskih mestih. Cilj meri število izvedenih intervencij za krepitev kulturnih in turističnih znamenitosti, ki ga dokazujejo posamezna potrdila o rednem izvajanju (obnova in obnova kulturne dediščine, stavbe, namenjene kulturnim in turističnim storitvam, majhna turistična infrastruktura). To vključuje: Prilagojena ponovna uporaba ter funkcionalna, strukturna in rastlinska prenova stavb in javnih prostorov za kulturne storitve (kot so muzeji in knjižnice), izboljšanje energijske učinkovitosti, uporaba alternativnih in obnovljivih virov energije ter odprava ovir, ki omejujejo dostop invalidov. Ohranjanje in valorizacija kulturne dediščine (kot so arheološka, zgodovinska, arhitekturna, demoetno-antropološka); ustvarjanje platform znanja in informacij ter integriranih informacijskih sistemov); ustvarjanje kulturnih in umetniških dejavnosti, ustvarjanje in spodbujanje kulturnih in tematskih poti, zgodovinskih poti, kolesarskih poti in/ali poti za pešce za povezovanje in uporabo turistično-kulturnih krajev (kot so muzeji, spomeniki, znamenitosti Unesca, knjižnice, arheološka območja in druge kulturne, verske in umetniške znamenitosti); — Podpora kulturnim, turističnim, komercialnim, agroživilskim in obrtnim podjetjem. 37 % intervencij se izvede v manj razvitih regijah.
M1C3–17	Naložbe – 2.2 Zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	Tarča	Zaključene intervencije za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	JIH NI	Številka	0	3 000	Q4	2025	Cilj odkrije skupno število sredstev, ki so predmet zaključenih posegov (kot dokazuje potrdilo o redni izvedbi del). Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od začetka 900 dodatnih del na področju varstva in izboljšanja podeželske arhitekture in varstva krajine (kot dokazuje certifikat o začetku del). Vrsta intervencij, ki jih je treba zaključiti, vključuje: 1. Konservativna rehabilitacija in funkcionalna obnova kmetijskih naselij, artefaktov in zgodovinskih podeželskih stavb, kmetijskih pridelkov zgodovinskega pomena ter značilnih elementov arhitekture in podeželske krajine. Med tehnikami za obnovo in strukturno prilagoditev je treba dati prednost ekološko združljivim rešitvam in uporabi alternativnih virov energije. 2. Zaključek popisa podeželske dediščine ter izvajanje nacionalnih in regionalnih informacijskih orodij
M1C3–18	Naložba 2.3 Programi za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	Tarča	Število prekvalificiranih parkov in zgodovinskih vrtov	JIH NI	Številka	0	40	Q2	2025	Kazalnik se nanaša na število prekvalificiranih zgodovinskih parkov in vrtov (kot dokazuje potrdilo o rednem izvajanju del). Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zaključka dejavnosti usposabljanja za najmanj 1260 operatorjev. Vrsta intervencij, ki jih je treba izvesti za zadovoljivo izpolnitev prekvalifikacije parkov in zgodovinskih vrtov, vključuje: -vzdrževanje/obnova/upravljanje razvoja komponente vegetacije; -obnova sedanjih arhitekturnih in monumentalnih sestavnih delov (kot so majhne stavbe, terenine in oprema); -analiza in optimizacija sedanjih metod uporabe prostorov, da se omogoči optimalna uporaba, -spoštovanje najbolj občutljivih ali najdragocenejših območij; -ukrepi za zagotovitev dostopnosti za osebe z zmanjšano funkcionalnostjo, -varovanje ograjenih območij, vstopnih vrat, videonadzornih sistemov; -oblikovanje informacijskih orodij (kot so plakati in vodiči) za spodbujanje znanja in zavestne uporabe s strani državljanov; -ukrepi valorizacije za spodbujanje kulturne, izobraževalne in rekreativne uporabe.
M1C3–19	Naložba – 2.4 Seizmična varnost verskih objektov, obnova dediščine Fondo Edifici di Culto in zatočišča za umetniška dela (Recovery Art)	Tarča	Ukrepi za potresno varnost v verskih objektih, obnova dediščine Fondo Edifici di Culto in dokončana zavetišča za umetniška dela	JIH NI	Številka	0	300	Q4	2025	Cilj meri število posegov za protipotresno varnost verskih objektov, obnovitev FEC (Fondo Edifici di Culto), zatočišče za umetniška dela v primeru zaključenih nesreč (kot dokazuje potrdilo o redni izvedbi del). Intervencije vključujejo: (I) preventivnimi protipotresnimi posegi arhitekturnih sredstev za povrnitev obstoječe škode in zaščito kulturne dediščine; II) s projektom za ohranjanje oživljanja se ustvarijo začasni in zavarovani depoziti za ohranitev premičnin v primeru nesreče.
M1C3–20	Naložba 3.2: Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)	Mejnik	Podpis pogodb med izvajalcem Cinecittà SPA in družbami v zvezi z gradnjo devetih studiev	Podpis pogodb	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Podpis pogodb med izvajalcem Cinecittà SPA in podjetji v zvezi z gradnjo devetih studiev. Ta ukrep vključuje gradnjo novih studiev, obnovo obstoječih studiev, naložbe v nove digitalne tehnologije, sisteme in storitve, namenjene krepitvi filmskih studiev Cinecittà, ki jih upravlja družba Cinecittà SpA. Pogodba med izvajalcem Cinecittà SpA in družbami vsebuje merila za izbor/upravičenost glede skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), v zvezi s podprtimi sredstvi/dejavnostmi in/ali družbami. Zaveza/cilj, da se 20 % vloži v sredstva/dejavnosti in/ali podjetja, ki izpolnjujejo merila za izbor za digitalno označevanje, 70 % pa z izbirnimi merili za spremljanje podnebnih ukrepov.
M1C3–21	Naložba 3.2: Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)	Tarča	Število studiev, katerih dela za prekvalifikacijo, posodobitev in gradnjo so dokončana	JIH NI	Številka	0	9	Q2	2026	Intervencije se nanašajo na gradnja petih novih studiev in — obnova štirih obstoječih studiev. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od dokončanja intervencij, navedenih v vrsticah B in C v opisu ukrepa.
M1C3–22	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Naložbena politika za: tematski sklad Evropske investicijske banke;	Sprejetje naložbene politike	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Naložbena politika določa najmanj: naravo, obseg in podprte operacije, ciljne upravičence, merila za upravičenost finančnih upravičencev in njihovo izbiro na podlagi javnega razpisa; ter določbe za ponovno vlaganje morebitnih vrnjenih sredstev za iste cilje politike. Naložbena politika predvideva, da je 50 % sredstev sklada namenjenih ukrepom za energetsko učinkovitost. Naložbena politika vključuje izbirna merila za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–23	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Naložbena politika za nacionalni sklad za turizem,	Sprejetje naložbene politike	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Sklad je namenjen nakupu, prestrukturiranju in prekvalifikaciji italijanskih nepremičnin za podporo razvoju turizma na območjih, ki jih je kriza najbolj prizadela, ali na obrobnih območjih (obalna območja, manjši otoki, najbolj obrobne regije ter podeželska in gorska območja). Naložbena politika vključuje izbirna merila za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–24	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Naložbena politika za: Jamstveni sklad za MSP,	Sprejetje naložbene politike	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Naložbena politika predvideva, da je 50 % sredstev sklada namenjenih ukrepom za energetsko učinkovitost. Naložbena politika vključuje izbirna merila za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–25	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Naložbena politika za Fondo Rotativo	Sprejetje naložbene politike	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Naložbena politika predvideva, da je 50 % sredstev sklada namenjenih ukrepom za energetsko učinkovitost. Naložbena politika vključuje izbirna merila za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–26	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbene uredbe o davčnem dobropisu za obnovo nastanitvenih objektov.	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona o proračunu, ki omogoča davčne dobropise, in določba o začetku njihove veljavnosti v ustreznih izvedbenih aktih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Referenčna zakonodaja za odobritev davčnega dobropisa je zakon št. 83 z dne 31. maja 2014, s katerim je bilo uvedeno priznanje davčnega dobropisa za posege obnove turističnih nastanitev. Merila za izbor/upravičenost za skladnost podprtih sredstev/dejavnosti in upravičencev s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ki zahtevajo vsaj uporabo seznama za izključitev in skladnost podprtih sredstev/dejavnosti in upravičencev z ustreznim okoljskim pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom ter zagotavljanje skladnosti.
M1C3–27	Naložba – 4.3 Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	Tarča	Število kulturni in turistični objekti, katerih prekvalifikacija je v povprečju dosegla 50 % podjetja Stato Avanzamento Lavori (SAL) (prva serija)	JIH NI	Številka	0	100	Q4	2024	Cilj se doseže, ko povprečni napredek pri prekvalifikaciji 100 kulturnih in turističnih območij doseže 50 % napredovalnega statusa, ki ga navaja Stato Avanzamento Lavori (SAL).
M1C3–28	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število turističnih podjetij, podprtih z davčno olajšavo za infrastrukturo in/ali storitve;	JIH NI	Številka	0	3 500	Q4	2025	Vsaj 3500 turističnih podjetij, podprtih z davčno olajšavo za infrastrukturo in/ali storitve; Podpora, zagotovljena z davčnim dobropisom, poveča kakovost turistične gostoljubnosti z: -naložbe v okoljsko trajnostnost (obnovljivi viri, ki so manj energetsko intenzivni) -prenova in izboljšanje standardov kakovosti italijanskih nastanitvenih objektov
M1C3–29	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število turističnih projektov, ki bodo podprti s tematskimi skladi Evropske investicijske banke	JIH NI	Številka	0	170	Q2	2026	Podporo najmanj 170 turističnim projektom; Podpora, ki se zagotavlja prek tematskih skladov Evropske investicijske banke, je namenjena: ·podpiranje inovativnih naložb za digitalni prehod ·povečanje ponudbe turističnih storitev ·spodbujanje procesov združevanja podjetij
M1C3–30	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turizma podjetja	Tarča	Tematski skladi Evropske investicijske banke: Izplačilo Skladu v skupnem znesku 350 000 000 EUR	JIH NI	Številka	0	350 000 000	Q4	2022	Izplačilo je v skladu z naložbeno politiko, opredeljeno v mejniku.
M1C3–31	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Nacionalni sklad za turizem: Izplačilo Skladu v skupnem znesku 150 000 000 EUR za podporo lastniškega kapitala	JIH NI	Številka	0	150 000 000	Q4	2022	Izplačilo je v skladu z naložbeno politiko, opredeljeno v mejniku.
M1C3–32	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število turističnih podjetij, ki bodo deležna podpore iz Jamstvenega sklada za MSP	JIH NI	Številka	0	1 000	Q4	2025	Najmanj 1000 turističnih podjetij, ki jih podpira Jamstveni sklad za MSP.
M1C3–33	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število podjetij, ki bodo deležna podpore prek platforme Fondo Rotative (prva serija)	JIH NI	Številka	0	300	Q4	2025	Vsaj 300 podjetij, ki jih podpira Fondo Rotativo; Ukrepi, ki se financirajo prek Fondo Rotativo, vključujejo: -ukrepi za energijsko prekvalifikacijo -posegi v ovoj stavbe in prenovo v skladu s členom 3(1)(b) DPR 380/2001 (enotno besedilo zakonodajnih in regulativnih določb o stavbah) -ukrepi za odpravo arhitekturnih ovir. -posegi popolne ali delne zamenjave klimatskih naprav. -nakup pohištva in sestavnih delov za opremo, namenjenih izključno nastanitvenim objektom, ki jih zajema ta uredba -ukrepi za sprejetje protipotresnih ukrepov -obnova sestavnih delov za notranjo opremo. -realizacija toplotnih bazenov ter nakup opreme in naprav, potrebnih za izvajanje zdraviliških dejavnosti in sejmov za obnovo razstavnih objektov.
M1C3–34	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število nepremičnin, ki jih je nacionalni sklad za turizem obnovil za turizem		Številka	0	12	Q4	2025	Nacionalni sklad za turizem je za turizem prenovil vsaj 12 nepremičnin, ki bi lahko glede na učinek vzvoda dosegle 17 nepremičnin. Podpora iz nacionalnega sklada za turizem je namenjena: -Vlaganje v inovacije na področju proizvodov, procesov in upravljanja za spodbujanje digitalne preobrazbe ponudbe turističnih storitev, -Naložbe za zagotavljanje kakovosti standardov turistične gostoljubnosti -spodbujanje združevanja in razvoja poslovnih mrež.
M1C3–35	— Naložba – 4.3 Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	Mejnik	Podpis vsakega sporazuma za šest projektov med ministrstvom za turizem in upravičenci/izvajalskimi organi	Objava programskega sporazuma med ministrstvom za turizem, občino Rim Capital in drugimi udeleženimi akterji	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Sporazumi se podpišejo za šest projektov: 1) rimska kulturna dediščina za generacijo EU-Next; 2) od Pagana Rima do Christiana Rima – jubilejske poti; 3) #Lacittàcondivisa; 4) #Mitingodiverde; 5) Romi 4.0; 6) #Amanotesa Seznam upravičencev/izvajalskih organov vključuje: Rim Capital City; Arheološki nadzor nad kulturno, okoljsko in krajinsko dediščino v Rimu (MIC); Arheološki park Colosseum; Arheološki park Antike Appia; Rimska diocesa; Ministrstvo za turizem; Dežela Lacij. Pred javnim razpisom se merila za izbor in dodelitev ter posebnosti projektov opredelijo z ustreznimi viri. Oddaja naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, je v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M1C3–36	Naložba – 4.3 Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	Tarča	Število kulturnih in turističnih znamenitosti, katerih prekvalifikacija je zaključena	JIH NI	Številka	0	200	Q2	2026	Naložba vključuje intervencije, ki zajemajo: -obnovo in obnovo kulturne in mestne dediščine ter kompleksov z visoko zgodovinsko in arhitekturno vrednostjo mesta Rim za naložbeno vrstico „Romunska kulturna dediščina za generacijo EU-Next“; -izboljšanje, varnost, protipotresno konsolidacijo, obnovo krajev in stavb zgodovinskega pomena ter arheološke poti za naložbeno vrstico „Jubilee poti“; -preoblikovanje območij na obrobnih območjih za naložbeno linijo „#LaCittàCondivisa“; -intervencije na parkih, zgodovinskih vrtovih, vilah in nalivih za naložbeno linijo #Mitingodiverde; -digitalizacija kulturnih storitev in razvoj aplikacij za turiste ali naložbena vrstica #Roma 4.0; ukrepi za povečanje ponudbe kulturne ponudbe obrobnim območjem za socialno vključevanje za naložbeno linijo #Amanotesa. Naložba vključuje ukrepe za prekvalifikacijo, ki se izvajajo na vsaj petih arheoloških/kulturnih znamenitostih za naložbeno vrstico „Romunska kulturna dediščina za generacijo EU-Next“, vsaj 125 arheoloških/kulturnih znamenitosti za „Jubilee poti“; najmanj 50 arheoloških/kulturnih najdišč za #Lacittàcondivisa; najmanj 15 arheoloških/kulturnih najdišč na #Mitingodiverde, najmanj 5 arheoloških/kulturnih najdišč za Rome 4.0 Zadovoljivo doseganje cilja je odvisno tudi od dokončanja vseh projektov v okviru naložbene vrstice „#Amanotesa“ in od razpoložljivosti aplikacije „CaputMundi – Roma4U“ za javnost.

D. KOMPONENTA 2. TEMATSKEGA SKLOPA 1: Krožno gospodarstvo, agroživilski sektor in zeleni prehod

Ta komponenta italijanskega načrta za okrevanje in odpornost zajema naložbe in reforme na področju ravnanja z odpadki, krožnega gospodarstva, podpore agroživilskim vrednostnim verigam in zelenega prehoda. Te reforme in naložbe dopolnjujejo reforme za povečanje konkurence na področju ravnanja z odpadki in lokalnih javnih storitev v okviru komponente reforme „poslovnega okolja“ ter izboljšanje porabe vode v kmetijstvu. Ta komponenta je odziv na priporočila za posamezne države, naj se naložbe osredotočijo na zeleni prehod, tudi v krožno gospodarstvo.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, glede potrebe po osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodami (priporočilo št. 3 iz leta 2020), ter k osredotočanju ekonomske politike, povezane z naložbami, na [...] in kakovost infrastrukture, pri čemer se upoštevajo tudi regionalne razlike (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

D.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Krožno gospodarstvo.

Reforma 1.1 – Nacionalna strategija za krožno gospodarstvo

Ta reforma vključuje sprejetje široke nacionalne strategije za krožno gospodarstvo, ki zajema nov digitalni sistem sledljivosti odpadkov, davčne spodbude za podporo dejavnostim recikliranja in uporabi sekundarnih surovin, revizijo okoljske obdavčitve, pravico do ponovne uporabe in popravila, reformo razširjene odgovornosti proizvajalca in sistema konzorcijev, podporo obstoječim regulativnim orodjem (kot so zakonodaja o odpravi odpadkov in minimalna okoljska merila v okviru zelenih javnih naročil) ter podporo projektu industrijske simbioze. Reforma razširjene odgovornosti proizvajalca in sistema konzorcijev obravnava tudi potrebo po učinkovitejši uporabi okoljskega prispevka, da se zagotovi uporaba preglednih in nediskriminatornih meril. Ustanovi se poseben nadzorni organ za spremljanje delovanja in učinkovitosti konzorcijskih sistemov pod predsedstvom ministrstva za ekološki prehod (MITE). Ukrep se nanaša na vse konzorcije (ne le na sistem pakiranja CONAI).

Reforma 1.3 – Tehnična podpora za lokalne organe

Ta reforma vključuje tehnično podporo vlade lokalnim organom za izvajanje okoljskih predpisov EU in nacionalnih predpisov, razvoj načrtov in projektov v zvezi z ravnanjem z odpadki in razpisnimi postopki. Podpora za razpisne postopke zagotavlja, da se koncesije za ravnanje z odpadki dodeljujejo na pregleden in nediskriminatoren način, s čimer se povečajo konkurenčni postopki za doseganje boljših standardov za javne storitve. Ta reforma zato podpira izvajanje reform ravnanja z odpadki, predlaganih v okviru komponente reforme poslovnega okolja. Tehnična podpora zajema tudi zelena javna naročila.

Naložba 2.1 – Načrt logistike za agroživilstvo, ribištvo in akvakulturo, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice

Ta ukrep vključuje odobritev podpore za materialne in nematerialne naložbe (kot so skladiščni objekti za kmetijske surovine, preoblikovanje in ohranjanje surovin, digitalizacija logistike in infrastrukturni posegi na živilskih trgih), naložbe v prevoz hrane in logistiko za zmanjšanje okoljskih in gospodarskih stroškov ter inovacije proizvodnih procesov, precizno kmetovanje in sledljivost (kot je blokovna veriga). Izbirna merila so skladna z oceno potreb, ki jo je v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike pripravilo ministrstvo za kmetijsko, prehrambeno in gozdarsko politiko. Cilj ukrepa je spodbuditi zmanjšanje emisij v fazah prevoza in logistike v agroživilskem sektorju z električnimi vozili in prometnimi sistemi ter spodbuditi digitalizacijo sektorja in uporabo energije iz obnovljivih virov.

Naložba 2.2 – Kmetijsko-solarni park

Ta ukrep vključuje dodelitev podpore naložbam v proizvodne strukture kmetijskega, živinorejskega in kmetijsko-industrijskega sektorja, odstranitev in odstranitev obstoječe strehe ter gradnjo nove izolirane strehe, vzpostavitev avtomatiziranih sistemov prezračevanja in/ali hlajenja ter namestitev sončnih panelov, inteligentno upravljanje tokov in akumulatorjev.

Naložba 2.3 – Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju Ta ukrep vključuje odobritev podpore za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, katerih cilj je:

-kmetijske inovacije in mehanizacija, zlasti terenska mehanizacija;

-inovacije v procesih predelave, skladiščenja in pakiranja ekstra deviškega oljčnega olja.

Terenska mehanizacija je brezemisijska ali deluje izključno na biometan, skladna z merili iz Direktive 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv in biometana ter biogoriv morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnostnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Upravljavec kupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.

Naložba 3.3 – Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih

Ta naložba zajema zasnovo in proizvodnjo digitalnih vsebin za ozaveščanje o okoljskih in podnebnih izzivih. Digitalna vsebina je sestavljena iz poddaj, šolskih videoposnetkov, videoposnetkov in člankov. Vzpostavi se spletna platforma brez naročniškega razmerja, da bi postala najcelovitejša zbirka izobraževalnih in rekreacijskih gradiv o temah, povezanih z okoljem. Pričakuje se, da bodo v proizvodnjo digitalnih vsebin vključeni ključni vplivneži. Primeri tem, ki so zajete prek različnih kanalov, so lahko: pravila prehoda, mešanica energetskih virov in vloga obnovljivih virov energije, podnebne spremembe, trajnost ozračja in globalne temperature, skrita vloga oceanov, vodnih rezerv, individualnega in organizacijskega ekološkega odtisa, krožnega gospodarstva in novega kmetijstva.

D.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M2C1–1	Reforma 1.1 – Nacionalna strategija za krožno gospodarstvo	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka za sprejetje nacionalne strategije za krožno gospodarstvo	Določba ministrskega odloka o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Ministrska uredba za sprejetje nacionalne strategije za krožno gospodarstvo vsebuje vsaj naslednje ukrepe: -nov digitalni sistem sledljivosti odpadkov, ki bo na eni strani podpiral razvoj sekundarnega trga za surovine (z zagotavljanjem jasnega okvira za dobavo sekundarnih surovin) na drugi strani pri preprečevanju nezakonitega ravnanja z odpadki in boju proti njemu. -davčne spodbude za podporo dejavnostim recikliranja in uporabi sekundarnih surovin; -revizijo sistema okoljske obdavčitve odpadkov, da bi recikliranje postalo primernejše od odlaganja in sežiganja odpadkov na celotnem nacionalnem ozemlju; -pravico do ponovne uporabe in popravila; -reforma razširjene odgovornosti proizvajalca in sistema konzorcijev, da bi podprli doseganje ciljev EU z ustanovitvijo posebnega nadzornega organa pod predsedstvom MITE, da bi spremljali delovanje in učinkovitost konzorcijskih sistemov; -podpora obstoječim regulativnim orodjem: Zakonodaja o odpravi odpadkov (nacionalna in regionalna), minimalna okoljska merila v okviru zelenih javnih naročil. Razvoj/posodobitev EOW in CAM obravnava zlasti gradbeništvo, tekstil, plastiko ter odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO). -podpora projektu industrijske simbioze z regulativnimi in finančnimi instrumenti.)
M2C1–2	Reforma 1.3 – Tehnična podpora za lokalne organe	Mejnik	Odobritev sporazuma o pripravi akcijskega načrta za krepitev zmogljivosti v podporo lokalnim javnim organom	Objava odobrenega sporazuma na spletni strani ministrstva	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Odobri se dogovor o razvoju akcijskega načrta za krepitev zmogljivosti za podporo lokalnim javnim organom pri izvajanju minimalnih okoljskih meril (CAM), določenih z zakonom (zakonska uredba št. 50/2016 o javnem razpisu) v okviru zelenega javnega naročanja (GPP), in začetku podpornega ukrepa v okviru razpisnih postopkov. Tehnično podporo lokalnim organom (regijam, provincam in občinam) zagotavlja vlada (ministrstvo za ekološki prehod, ministrstvo za gospodarski razvoj in drugo ustrezno) prek notranjih podjetij. Tehnična podpora zajema naslednje: -tehnična pomoč za izvajanje okoljskih predpisov EU in nacionalnih predpisov; -podporo za razvoj načrtov in projektov v zvezi z ravnanjem z odpadki; -podpora razpisnim postopkom, tudi za zagotovitev, da se koncesije za ravnanje z odpadki dodeljujejo na pregleden in nediskriminatoren način, s čimer se povečajo konkurenčni postopki za doseganje boljših standardov za javne storitve. Ministrstvo za ekološki prehod pripravi poseben akcijski načrt za krepitev zmogljivosti za podporo lokalnim javnim organom in profesionalnim javnim kupcem pri uporabi minimalnih okoljskih meril (CAM), določenih z zakonom (zakonska uredba št. 50/2016 o javnem razpisu) v okviru zelenih javnih naročil, v razpisnih postopkih.
M2C1–3	Naložbo 2.1 Logistični načrt za agroživilstvo, ribištvo in akvakulturo, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Mejnik	Objava končne razvrstitve v okviru sheme logističnih spodbud	Objava na spletišču ministrstva ali kateri koli drug podporni kanal	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Končna razvrstitev se določi z uredbo o odobritvi. Sistem logističnih spodbud vključuje naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zavezo, da podnebni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 32 % skupnih stroškov naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. c) zaveza, da digitalni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 27 % skupnih stroškov naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. (d) zaveza za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici življenjske dobe sheme in koncu sheme.
M2C1–4	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Dodelitev sredstev upravičencem v % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo	JIH NI	Odstotek	0	30	Q4	2022	Opredelitev upravičenih projektov, katerih skupna vrednost znaša vsaj 30 % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo. Naložba se izvede z dvema različnima postopkoma, ki že obstajata, in se refinancira. Ti postopki določajo izplačilo posojil podjetjem, ki izpolnjujejo zahteve in predložijo vlogo.
M2C1–5	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Dodelitev sredstev upravičencem v % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo	JIH NI	Odstotek	19	32	Q4	2023	Opredelijo se upravičeni projekti, katerih skupna vrednost znaša najmanj 32 % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih naložbi. Postopek dodeljevanja določa izplačilo nepovratnih sredstev ali drugih spodbud podjetjem, ki izpolnjujejo zahteve in oddajo vlogo.
M2C1–6	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Dodelitev sredstev upravičencem v % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo	JIH NI	Odstotek	32	63.5	Q2	2024	Opredelitev upravičenih projektov, katerih skupna vrednost znaša najmanj 63,5 % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih naložbi. V postopku dodelitve se določi izplačilo nepovratnih sredstev ali drugih spodbud podjetjem, ki izpolnjujejo zahteve in oddajo vlogo.
M2C1–6bis	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Dodelitev sredstev upravičencem v % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo	JIH NI	Odstotek	63.5	100	Q4	2024	Opredelitev upravičenih projektov, katerih skupna vrednost znaša vsaj 100 % dodatnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo. Postopek dodelitve določa izplačilo nepovratnih sredstev ali drugih spodbud podjetjem, ki izpolnjujejo zahteve in oddajo vlogo.
M2C1–7	Naložba 2.3 Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju	Tarča	Objava končnih razvrstitev z identifikacijo končnih prejemnikov.	JIH NI	Številka	0	10 000	Q4	2024	Opredelitev vsaj 10000 končnih prejemnikov za naložbe v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu. Naložbe upoštevajo vsaj eno od naslednjega: — Nadomestitev več terenska vozila, ki onesnažujejo okolje — Uvedba preciznega kmetovanja in kmetijskih strojev 4.0 — Nadomestitev bolj zastarelih objektov za oljarne za oljke Da se zagotovi skladnost z načelom „ne— Terenska vozila so brezemisijska ali delujejo izključno na biometan, kar je v skladu z merili iz Direktive 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv in biometana ter biogoriv morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnostnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Upravljavec kupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.
M2C1–8	Naložba 2.3 Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju	Tarča	Podpora naložbam v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu	JIH NI	Številka	10 000	15 000	Q2	2026	Po zaključku projektov je podporo za plačane naložbe v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu prejelo vsaj 15000 končnih prejemnikov. Podprte naložbe so: Zamenjava terenskih vozil, ki bolj onesnažujejo okolje Uvedba preciznega kmetovanja Zamenjava bolj zastarelih objektov za oljarne za oljke Za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, so terenska vozila brezemisijska ali delujejo izključno na biometan, ki izpolnjujejo merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv in biometana ter biogoriv morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnostnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Upravljavec kupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.
M2C1–9	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Kmetijsko-voltaična proizvodnja električne energije	JIH NI	kW	0	1 383 000	Q2	2026	Nameščena zmogljivost za proizvodnjo sončne energije vsaj 1 383 000 kW
M2C1–10	Naložbo 2.1 Logistični načrt za agroživilstvo, ribištvo in akvakulturo, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Tarča	Ukrepi za izboljšanje logistike za agroživilstvo, ribištvo in akvakulturo, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice	JIH NI	Številka	0	48	Q2	2026	Vsaj 48 intervencij za izboljšanje logistike za kmetijsko-živilski sektor, sektor ribištva in akvakulture, gozdarstvo, cvetličarstvo in sektor drevesnic.
M2C1–11	Naložba 3.3: Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih	Mejnik	Vzpostavitev spletne platforme in pogodb z avtorji	Obvestilo o podpisu pogodbe s proizvajalci vsebin	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Javna vzpostavitev spletne platforme in podpis končnih sporazumov s „proizvajalci vsebin“. Cilj projektov je razviti vsaj 180 poddaj, pouka videoposnetkov in video vsebin za posamezne šole, ki so na voljo na spletni platformi za okoljski prehod.
M2C1–12	Naložba 3.3: Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih	Tarča	Avdiovizualno gradivo o okoljskem prehodu	JIH NI	Številka	0	180	Q2	2026	Vsaj 180 poddaj, pouka videoposnetkov za posamezne šole in video vsebin, pripravljenih in v živo na spletni platformi

D.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 1.2 – Nacionalni program za ravnanje z odpadki

Ta reforma vključuje sprejetje širokega nacionalnega programa za ravnanje z odpadki, katerega cilj je najvišja raven priprave za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo odpadkov, prilagoditev omrežja obratov, potrebnih za celostno ravnanje z odpadki, zmanjšanje končnega odlaganja kot končne in preostale možnosti, vzpostavitev sistemov spremljanja, preprečevanje začetka novih postopkov za ugotavljanje kršitev proti Italiji, boj proti nizkemu zbiranju odpadkov, odvračanje od odlaganja odpadkov in zagotavljanje dopolnjevanja z regionalnimi programi ravnanja z odpadki, omogočanje doseganja ciljev evropske in nacionalne zakonodaje o odpadkih ter boj proti nezakonitemu odlaganju odpadkov in sežiganju na prostem.

Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov

Ta naložba zajema izboljšanje in mehanizacijo mreže občin za ločeno zbiranje odpadkov, izgradnjo novih obratov za obdelavo/recikliranje organskih odpadkov, večmaterialne, steklene in papirne embalaže ter inovativne obrate za obdelavo/recikliranje, ki obravnavajo odstranjevanje adsorbentov, blato iz odpadne vode, odpadke iz usnja in tekstilne odpadke.

Naložba 1.2 – Krožno gospodarstvo: „vodilni“ projekti

Ta naložba zajema podporo izboljšanju mreže za ločeno zbiranje, tudi z digitalizacijo procesov in/ali logistike, ter obratov za obdelavo/recikliranje za naslednje sektorje:

-Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), vključno z lopaticami vetrnih turbin in fotonapetostnimi paneli;

-Industrija papirja/papirnih plošč;

-Recikliranje plastičnih odpadkov (mehansko, kemično recikliranje, „Plastic Hubs“), vključno z morskimi plastičnimi odpadki. Na tem področju se spodbujajo projekti industrijske simbioze v obliki „krožnih okrožij“, da se zagotovi popolna ponovna uporaba stranskih proizvodov recikliranja plastike in proizvaja blago z visoko dodano vrednostjo;

-Tekstilni izdelki („tekstilna vozlišča“).

Poleg tega se razvije globalni sistem spremljanja za soočanje z nezakonitim dampingom z uporabo satelitov, brezpilotnih zrakoplovov in tehnologij umetne inteligence (za nadaljnji opis splošnega posredovanja glej naložbo 1.1 – Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja v komponenti 4 tematskega sklopa 2). Globalni sistem spremljanja skupaj s predlaganimi ukrepi za sledljivost odpadkov podpira lokalne nadzorne organe in sile reda pri preprečevanju, nadzoru in boju proti nezakonitemu odlaganju odpadkov in dejavnostim organiziranega kriminala pri ravnanju z odpadki.

Naložba 3.1 – Zeleni otoki

Ta naložba zajema financiranje in izvajanje projektov na področju energije (kot so obnovljivi viri energije, omrežja in energijska učinkovitost), vode (kot je razsoljevanje), prometa (kot so kolesarske steze, brezemisijski avtobusi in čolni) in odpadkov (kot je ločevanje odpadkov) na 19 nepovezanih majhnih otokih. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv in biometana ter biogoriv morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnostnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Upravljavec kupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 25 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 26 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 27 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 28 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Poleg tega se v pogojih zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z zadevno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.“

Naložba 3.2 – Zelene skupnosti

Ta naložba zajema podporo podeželskim in gorskim območjem, ki nameravajo uravnoteženo izkoriščati svoje glavne vire (t. i. „zelene skupnosti“) z naložbami, zlasti na naslednjih področjih:

-integrirano in certificirano upravljanje kmetijsko-gozdarske dediščine („tudi z izmenjavo dobropisov, ki izhajajo iz zajemanja ogljikovega dioksida, upravljanja biotske raznovrstnosti in certificiranja dobavne verige lesa“);

-celostno in potrjeno upravljanje vodnih virov;

-proizvodnjo energije iz lokalnih obnovljivih virov, kot so mikro hidroelektrarne, biomasa, bioplin, veter, soproizvodnja in biometan;

-razvoj trajnostnega turizma („zmožno izboljšati lokalne proizvode“);

-gradnjo in trajnostno upravljanje stavbnega fonda in infrastrukture sodobnega gora;

-energetska učinkovitost in inteligentno povezovanje obratov in omrežij;

-trajnostni razvoj proizvodnih dejavnosti (brez nastajanja odpadkov);

-integracija storitev na področju mobilnosti;

-razvoj trajnostnega modela kmetije („ki je tudi energetsko neodvisen s proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov v elektroenergetskem, toplotnem in prometnem sektorju“).

-Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 29 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 30 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 31 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 32 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Poleg tega se v pogojih zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z zadevno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.“

Naložba 3.4 – Fondo Rotativo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za agroživilske sektorje, sektorje ribištva in akvakulture, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin

Ta ukrep vključuje javno naložbo v obrat Fondo Rotativo Contratti di Filiera (FCF), da bi spodbudili zasebne naložbe in izboljšali dostop do financiranja v sektorjih agroživilstva, ribištva in akvakulture v Italiji, gozdarstva, cvetličarstva in drevesnic. Instrument deluje z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in subvencioniranih posojil neposredno prek ISMEA (Istituto di Servizi per il Mercato Agricolo Alimentare). Znesek instrumenta znaša 2 000 000 000 EUR, vključno s pristojbinami, ki se plačajo ISMEA.

Instrument upravlja ISMEA kot izvajalski partner. Instrument vključuje naslednje proizvodne linije:

·Podpora podjetjem, skupinam podjetij ali združenjem kmetijskih proizvajalcev ter raziskovalnim organizacijam in organizacijam za razširjanje znanja v agroživilskem sektorju, sektorju ribištva in akvakulture, gozdarstvu, cvetličarskih in rastlinskih drevesnicah z izboljšanjem proizvodnih procesov z vključitvijo kombinacije dejavnosti med:

oIzboljšati okoljsko trajnost proizvodnih procesov z naložbami v opredmetena in neopredmetena sredstva, da se znatno poveča učinkovitost porabe energije, vode in virov v ciljnih proizvodnih procesih;

oNaložbe v projekte znanja, usposabljanja, raziskav in inovacij, prenosa tehnologije in razvoja, ki lahko podpirajo tudi reorganizacijo odnosov med različnimi akterji v dobavni verigi, da se poveča trajnost proizvodnih procesov;

oNaložbe v digitalizacijo podjetij, vključno z e-trgovanjem in nastajajočimi tehnologijami;

oNamestitev fotovoltaičnih in sončnih panelov

Cilj ukrepa je zmanjšati emisije toplogrednih plinov, živilske odpadke ter uporabo pesticidov in antimikrobikov, izboljšati energijsko učinkovitost ter povečati proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov.

Za izvedbo naložbe v instrument ministrstvo in ISMEA podpišeta izvedbeni sporazum, ki vsebuje naslednjo vsebino:

1.Opis postopka odločanja v zvezi z instrumentom: Končno naložbeno odločitev Sklada sprejme odbor za naložbe ali drug ustrezen ustrezen upravljavski organ, odobri pa se z večino glasov članov, ki so neodvisni od vlade.

2.Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a.Opis finančnih produktov in upravičenih končnih upravičencev.

b.Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko upravičene.

c.Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključi zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 33 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 34 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 35 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 36 .

d.Zahtevo, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

3.Znesek, ki ga zajema izvedbeni sporazum, strukturo pristojbin za izvajalskega partnerja in zahtevo po ponovni naložbi vseh vrnjenih dodelitev v skladu z naložbeno politiko instrumenta.

4.Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

a.Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobiliziranih naložbah.

b.Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki zagotavljajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c.Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d.Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom ISMEA. S temi revizijami se preveri i) učinkovitost kontrolnih sistemov, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in nasprotja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, pravili o državni pomoči ter zahtevami glede podnebnih in digitalnih ciljev v skladu s Prilogo VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter Prilogo VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij ter spoštovanje pogojev iz veljavnega sporazuma o izvajanju in sporazumov o financiranju.

5.Zahteve za podnebne naložbe, ki jih izvaja izvajalski partner: vsaj 924 000 000,00 EUR naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb v skladu s Prilogo VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. 37

Izvajanje ukrepa se zaključi s prenosom skupnega zneska sredstev ISMEA za instrument do 31. avgusta 2026.

D.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M2C1–13	Reforma 1.2 – Nacionalni program za ravnanje z odpadki	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka za nacionalni program ravnanja z odpadki	Zakonska določba o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Ministrska uredba za nacionalni program ravnanja z odpadki vključuje vsaj naslednje cilje: doseči najvišje ravni priprave za ponovno uporabo, recikliranja in predelave odpadkov, pri čemer je treba doseči vsaj cilje iz člena 181 zakonodajnega odloka 152/06 in upoštevati sheme razširjene odgovornosti proizvajalca; I)prilagoditi omrežje obratov, potrebnih za celostno ravnanje z odpadki – z namenom razvoja krožnega gospodarstva – zagotoviti potrebne zmogljivosti za doseganje ciljev iz točke (a) in posledično čim bolj zmanjšati končno odlaganje kot končno in preostalo možnost v skladu z načelom bližine in ob upoštevanju ciljev preprečevanja, opredeljenih v okviru nacionalnega načrtovanja preprečevanja nastajanja odpadkov iz člena 180 zakonske uredbe 152/06; II)vzpostaviti ustrezno spremljanje izvajanja programa, da se omogoči stalno preverjanje skladnosti z njegovimi cilji in morebitne potrebe po sprejetju korektivnih orodij za doseganje načrtovanih ukrepov; III)preprečiti začetek novih postopkov za ugotavljanje kršitev proti Republiki Italiji zaradi neizvajanja evropskih predpisov o načrtovanju ciklusa odpadkov; IV)boj proti nizkemu zbiranju odpadkov in odvračanje od odlaganja odpadkov na odlagališčih (glej tudi nacionalno strategijo za krožno gospodarstvo); V)regionalni obrat za ravnanje z odpadki dopolnjuje nacionalni program ravnanja z odpadki; VI)premostiti vrzeli pri ravnanju z odpadki in regionalne razlike glede zmogljivosti obratov in standardov kakovosti, ki obstajajo med različnimi regijami in območji nacionalnega ozemlja, da bi se odpravile zamude; VII)doseči sedanje in nove cilje, ki jih določata evropska in nacionalna zakonodaja; VIII)za boj proti nezakonitemu odlaganju odpadkov in sežiganju na prostem (npr. na območju Terra dei Fuochi) z ukrepi, ki vključujejo uvedbo novega sistema sledljivosti odpadkov, se razvije podprt globalni sistem spremljanja za boj proti nezakonitemu odmetavanju z uporabo satelitov, brezpilotnih zrakoplovov in tehnologij umetne inteligence.
M2C1–14	Naložbo 1.1 – Vzpostavitev novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov; Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka.	Sprejetje ministrskega odloka za odobritev izbirnih meril za projekte, ki so jih predlagale občine.	Objava v Gazzetta Ufficiale	JIH NI	JIH NI	Q3	2021	Ministrski odlok o odobritvi meril za izbiro projektov, ki jih predlagajo občine, začne veljati. Ministrska uredba določa, da se projekti izberejo med naslednjimi merili: -Skladnost z zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo ter evropskim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, -Pričakovano izboljšanje ciljev recikliranja -Skladnost z regionalnimi in nacionalnimi instrumenti načrtovanja, -Prispevek k reševanju kršitev EU, sinergije z drugimi sektorskimi načrti (npr. PNIEC) in/ali drugimi sestavnimi deli načrta, inovativne tehnologije, ki temeljijo na obsežnih izkušnjah, -Tehnična kakovost predloga. -Skladnost in dopolnjevanje s programi kohezijske politike in podobnimi projekti, ki se financirajo iz drugih instrumentov EU in nacionalnih instrumentov Posegi ne vključujejo naložb v odlagališča, odlagališča, naprave za mehansko biološko obdelavo/mehansko obdelavo ali sežigalnice v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno.
M2C1–15	Reforma 1.2 Nacionalni program za ravnanje z odpadki	Tarča	Zmanjšanje nezakonitih odlagališč (T1)	JIH NI	Številka	33	11	Q2	2024	Zmanjšanje nezakonitih odlagališč, vključenih v postopek za ugotavljanje kršitev NIF 2003/2077, s 33 na 11 (tj. za vsaj 66 %).
M2C1–15a	Reforma 1.2 Nacionalni program za ravnanje z odpadki:	Tarča	Zmanjšanje nezakonitih odlagališč (T2)	JIH NI	Številka	34	14	Q4	2023	Zmanjšanje nezakonitih odlagališč, vključenih v postopek za ugotavljanje kršitev 2011/2215, s 34 na 14 (tj. za vsaj 60 %).
M2C1–15b	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	Tarča	Zmanjšanje regionalnih razlik pri ločenem zbiranju	JIH NI	Odstotne točke	22.8	20	Q4	2023	Razlika med nacionalnim povprečjem in najslabšo regijo pri stopnjah ločenega zbiranja se zmanjša na 20 odstotnih točk.
M2C1–15c	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	Mejnik	Začetek veljavnosti obveznosti ločenega zbiranja bioloških odpadkov	Zakonska določba o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Obveznost ločenega zbiranja bioloških odpadkov začne veljati do 31. decembra 2023 v skladu z akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo.
M2C1–16	Reforma 1.2 Nacionalni program za ravnanje z odpadki	Tarča	Nepravilna odlagališča odpadkov	JIH NI	Številka	11	0	Q2	2026	Zmanjšanje nezakonitih odlagališč, vključenih v postopek za ugotavljanje kršitev 2003/2077, z 11 na 0 (tj. vsaj 100 %)
M2C1–16a	Reforma 1.2 Nacionalni program za ravnanje z odpadki	Tarča	Nepravilna odlagališča odpadkov	JIH NI	Številka	14	9	Q2	2024	Zmanjšanje nezakonitih odlagališč, vključenih v postopek za ugotavljanje kršitev 2011/2215, s 14 na 9 (tj. vsaj 75 %)
M2C1–16b	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	Tarča	Regionalne razlike v stopnjah ločenega zbiranja	JIH NI	Odstotne točke	28,4	20	Q4	2024	Razlika v ločenem zbiranju odpadkov med povprečjem treh najuspešnejših regij (Beneto, Trentino, Sardegna) in povprečjem najmanj uspešnih regij (Basilicata, Kalabrija in Sicilija), navedeno v poročilu ISPRA za leto 2020, se zmanjša na 20 odstotnih točk. Za zadovoljivo izpolnitev cilja sta potrebna tudi nacionalno povprečje in povprečje treh najuspešnejših regij, navedenih v poročilu ISPRA za leto 2020 (Beneto, Trentino, Sardegna), v smislu ločenega zbiranja odpadkov, da se povečata v primerjavi s podatki, vključenimi v poročilo ISPRA za leto 2020.
M2C1–17	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja komunalnih odpadkov v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	JIH NI	Stopnja recikliranja	JIH NI	55	Q4	2025	Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov doseže vsaj 55 % (kot je opredeljeno v členu 11(2)(C) Direktive 2008/98/ES o odpadkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/851).
M2C1–17a	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja odpadne embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	JIH NI	Stopnja recikliranja	JIH NI	65	Q4	2025	Stopnja recikliranja odpadne embalaže glede na maso doseže vsaj 65 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I-VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1–17b	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja lesene embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	JIH NI	Stopnja recikliranja	JIH NI	25	Q4	2025	Stopnja recikliranja lesene embalaže glede na maso doseže vsaj 25 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I-VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1–17quater	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja embalaže iz železnih kovin v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	JIH NI	Stopnja recikliranja	JIH NI	70	Q4	2025	Stopnja recikliranja embalaže iz železnih kovin glede na maso znaša vsaj 70 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I-VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1–17 kvinki	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja embalaže aluminija v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo	JIH NI	Stopnja recikliranja	JIH NI	50	Q4	2025	Stopnja recikliranja aluminijaste embalaže glede na maso doseže vsaj 50 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I-VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
Seksiji M2C1–17	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja steklene embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	JIH NI	Stopnja recikliranja	JIH NI	70	Q4	2025	Stopnja recikliranja steklene embalaže glede na maso doseže vsaj 70 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I-VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1–17 septies	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja papirja in kartona v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	JIH NI	Stopnja recikliranja	JIH NI	75	Q4	2025	Delež recikliranja papirja in kartona glede na maso znaša vsaj 75 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I-VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
M2C1–17 okties	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja plastične embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo	JIH NI	Stopnja recikliranja	JIH NI	50	Q4	2025	Stopnja recikliranja plastične embalaže glede na maso doseže vsaj 50 % (kot je opredeljeno v členu 6(1)(g) I-VI Direktive 94/62/ES o odpadni embalaži (kakor je bila spremenjena z Direktivo 2018/852)).
Nepogodbenice M2C1–17	Reforma 1.1 Nacionalni program za krožno gospodarstvo; Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Mejnik	Začetek veljavnosti ločenega zbiranja nevarnih odpadkov, proizvedenih v gospodinjstvih in tekstilu	Zakonska določba o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Začetek veljavnosti ločenega zbiranja nevarnih odpadkov, proizvedenih v gospodinjstvih in tekstilu, v skladu z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo.
M2C1–18	Naložba 3.1: Zeleni otoki	Mejnik	Začetek veljavnosti uredbe direktorja	Določba uredbe o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2022	Z odlokom direktorja se odobri razvrstitev projektov v zvezi z rezultati javnega razpisa. Izbirni postopek vključuje naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zavezo, da podnebni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 37 % skupnih stroškov naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. C) zaveza za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici življenjske dobe sheme in koncu sheme. Možna področja ukrepanja so: -integrirano in certificirano upravljanje kmetijsko-gozdarske dediščine („tudi z izmenjavo dobropisov, ki izhajajo iz zajemanja ogljikovega dioksida, upravljanja biotske raznovrstnosti in certificiranja dobavne verige lesa“); -celostno in potrjeno upravljanje vodnih virov; -proizvodnjo energije iz lokalnih obnovljivih virov, kot so mikro hidroelektrarne, biomasa, bioplin, veter, soproizvodnja in biometan; -razvoj trajnostnega turizma („zmožno izboljšati lokalne proizvode“); -gradnjo in trajnostno upravljanje stavbnega fonda in infrastrukture sodobnega gora; -energetska učinkovitost in inteligentno povezovanje obratov in omrežij; -trajnostni razvoj proizvodnih dejavnosti (brez nastajanja odpadkov); -integracija storitev na področju mobilnosti; -— razvoj trajnostnega modela kmetije („ki je tudi energetsko neodvisen s proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov v elektroenergetskem, toplotnem in prometnem sektorju“). Biometan izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 ter pravila o biogorivih iz živil in krme iz člena 26 Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (REDII) ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov, da se omogoči skladnost ukrepa z načelom, da se ne škoduje bistveno, in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.
M2C1–19	Naložba 3.1: Zeleni otoki	Tarča	Izvajanje integriranih projektov na majhnih otokih	JIH NI	Število majhnih otokov	0	19	Q2	2026	Vsaj 19 majhnih otokov, ki izvajajo zaključene integrirane projekte, ki vključujejo vsaj tri različne vrste intervencij. Na splošno podnebni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 37 % skupnih stroškov, podprtih z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Ukrepi, upravičeni do financiranja, so: -ukrepi za energijsko učinkovitost; -razvoj in/ali nadgradnja storitev in infrastrukture za kolektivno mobilnost; avtobusi in čolni na elektriko; zatočišča za storitve javnega prevoza; souporaba avtomobilov, souporaba koles, souporaba skuterjev; -gradnja in/ali prilagoditev kolesarskih poti, gradnja zavetišč; -učinkovito ločeno zbiranje s krepitvijo sistemov zbiranja; -gradnja/posodobitev ekoloških otokov s povezanimi centri za ponovno uporabo; -sistemi za razsoljevanje; -obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za električno energijo, vključno s fotovoltaično energijo, vetrno energijo na morju in morsko energijo iz obnovljivih virov, kot je energija valovanja ali plimovanja; -ukrepi za energetsko učinkovitost, namenjeni zmanjšanju povpraševanja po električni energiji; -posegi v elektroenergetsko omrežje in z njim povezane infrastrukture: naprave za shranjevanje, povezovanje elektroenergetskega sistema z vodnim sistemom na otoku, pametna omrežja, inovativni sistemi za upravljanje in spremljanje energije.
M2C1–20	Naložba 3.2: Zelene skupnosti	Mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za izbor zelenih skupnosti	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za izbor zelenih skupnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2022	Priglasitev postopka za dodelitev nepovratnih sredstev, ki bi moral vključevati merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M2C1–21	Naložba 3.2: Zelene skupnosti	Tarča	Izvajanje ukrepov, predstavljenih v načrtih zelenih skupnosti	JIH NI	Odstotek intervencij, ki so jih predložile zelene skupnosti	0	90	Q2	2026	Zaključek izvajanja vsaj 90 % ukrepov, predvidenih v načrtih, ki so jih predstavile zelene skupnosti (kot je opredeljeno v členu 72 zakona 221/2015)
M2C1–22	Naložba 3.4 Fondo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za kmetijsko-živilske, ribiške in ribogojne sektorje, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Mejnik	Izvedbeni sporazum	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma.
M2C1–23	Naložba 3.4 Fondo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za kmetijsko-živilske, ribiške in ribogojne sektorje, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Tarča	Pravni sporazumi s končnimi upravičenci	JIH NI	Odstotek	0	50	Q2	2025	ISMEA s končnimi upravičenci sklene pravne sporazume o financiranju za znesek, potreben za uporabo vsaj 50 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje). ISMEA pripravi poročilo, v katerem podrobno navede odstotek tega financiranja, ki prispeva k podnebnim ciljem, z uporabo metodologije iz Priloge VI.
M2C1–24	Naložba 3.4 Fondo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za kmetijsko-živilske, ribiške in ribogojne sektorje, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Tarča	Pravni sporazumi s končnimi upravičenci	JIH NI	Odstotek	50	100	Q2	2026	ISMEA s končnimi upravičenci sklene pravne sporazume o financiranju za znesek, potreben za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje).
M2C1–25	Naložba 3.4 Fondo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za kmetijsko-živilske, ribiške in ribogojne sektorje, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Mejnik	Ministrstvo je nakazalo skupni znesek sredstev	Potrdilo o prenosu	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Italija za instrument ISMEA prenese 1 960 000 000,00 EUR.

E. 2. DEL 2. TEMATSKEGA SKLOPA: Energetski prehod in trajnostna mobilnost

Ta komponenta italijanskega načrta za okrevanje in odpornost zajema naložbe in reforme na področju energetskega prehoda. Vključuje reforme za olajšanje izdajanja dovoljenj za projekte na področju obnovljivih virov energije. Komponenta vključuje naložbe v oskrbovalno verigo obnovljivih virov energije, vodikove elektrarne, obrate za biometan in pametna omrežja. Te reforme in naložbe dopolnjujejo reforme za povečanje konkurence na trgu električne energije v okviru komponente reforme „poslovnega okolja“.

Ta komponenta zajema tudi naložbe in reforme na področju trajnostne mobilnosti. Vključuje reforme za olajšanje izdajanja dovoljenj za projekte trajnostne mobilnosti. Komponenta vključuje naložbe v izgradnjo kolesarskih stez in hitre tranzitne infrastrukture podzemne železnice/tramvaja/avtobusa ter nabavo brezemisijskih avtobusov, tirnih vozil, gasilskih in letaliških vozil. Te reforme in naložbe dopolnjujejo reforme za odpravo reguliranih cen za električno polnjenje in povečanje konkurence na področju koncesij polnilnih mest, regionalnih železnic in lokalnega javnega prevoza v okviru komponente reforme „poslovnega okolja“.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, v zvezi s potrebo po osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije [...] trajnostnega javnega prevoza (priporočilo št. 3 iz leta 2020), ter „osredotočiti z naložbami povezano ekonomsko politiko na [...] in kakovost infrastrukture, pri čemer se upoštevajo tudi regionalne razlike“ (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019).

Komponenta podpira smernice za Italijo o izvajanju njenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (SWD(2020) 911 final), v katerih je bila Italija pozvana k spodbujanju, prenovi in nadomestitvi stare zmogljivosti z novo obstoječih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zlasti obstoječih vetrnih elektrarn, ter k raziskovanju inovativne energije na morju v Sredozemlju.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

E.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 – poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kopnem in na morju ter nov pravni okvir za ohranitev proizvodnje iz obnovljivih virov in časa ter podaljšanje upravičenosti sedanjih programov podpore

To reformo sestavljajo:

-začetek veljavnosti poenostavitvenih ukrepov za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter nadomestitev stare zmogljivosti z novo in prenovo obstoječih obratov v skladu z določbami zakonskega odloka št. 76 z dne 17. julija 2020 (v nadaljevanju: uredba o poenostavitvi);

-sprejetje odloka, dogovorjenega z deželami in drugimi zadevnimi državnimi upravami, katerega namen je opredeliti merila za opredelitev območij, primernih in neprimernih za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za dodatno zmogljivost proizvodnje energije iz obnovljivih virov v višini vsaj 73 GW, v skladu s posodobljeno različico PNIEC, za doseganje ciljev razvoja obnovljivih virov energije;

-dokončanje podpornega mehanizma za energijo iz obnovljivih virov tudi za dodatne tehnologije, ki niso zrele ali imajo visoke operativne stroške, in podaljšanje obdobja dražbe za tako imenovani mehanizem RES1, pri čemer se ohrani načelo konkurenčnega dostopa;

-določbe za spodbujanje naložb v sisteme shranjevanja v zakonodajnem odloku za prenos Direktive (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo.

Reforma 2 – nova zakonodaja za spodbujanje proizvodnje in porabe obnovljivega plina

Ta reforma vključuje okrepitev podpore čistemu biometanu s sprejetjem zakonodaje za povečanje obsega projektov na področju biometana, ki so upravičeni do podpore, in podaljšanje obdobja razpoložljivosti nepovratnih sredstev. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov, da se omogoči skladnost ukrepa z načelom, da se ne škoduje bistveno, in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.

Reforma 3 – upravna poenostavitev in zmanjšanje regulativnih ovir za uvajanje vodika

Ta reforma vključuje začetek veljavnosti zakonodajnega okvira za spodbujanje vodika kot obnovljivega vira energije. Ta zakonodajni okvir vsebuje:

-Tehnični varnostni predpisi za proizvodnjo, transport, (tehnična in regulativna merila za vnos vodika v omrežje zemeljskega plina), skladiščenje in uporabo vodika;

-Hitri postopek odobritve s postopkom „vse na enem mestu“ za pridobitev dovoljenja za gradnjo in upravljanje manjšega obrata za proizvodnjo vodika (za obrate za elektrolizatorje z močjo manj kot 1–5 MW; mejna vrednost za shranjevanje se opredeli v zgoraj navedenih tehničnih varnostnih predpisih za vodik).

-Ureditev sodelovanja obratov za proizvodnjo vodika v omrežnih storitvah. Energetski regulator (ARERA) je zadolžen za izdajo posebnega regulativnega ukrepa po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

-Sistem potrdil o izvoru obnovljivega vodika, da se odjemalcem dajo cenovni signali.

-Postopki in/ali merila za opredelitev izbranih oskrbovalnih območij vzdolž avtocest za optimizacijo lokacije oskrbovalnih postaj za vzpostavitev koridorjev H2 za tovornjake, začenši s severnimi italijanskimi deželami vse do Padske doline ter logističnimi vozlišči in glavnimi avtocestami vzdolž polotoka.

-Usklajevanje desetletnega razvojnega načrta nacionalnega operaterja prenosnega sistema z načrti drugih evropskih operaterjev prenosnih sistemov, katerih cilj je razvoj skupnih standardov za prenos vodika po obstoječih plinovodih ali namenskih plinovodih.

Reforma 4 – Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti vodika

Ta reforma vključuje sprejetje davčnih ukrepov za spodbujanje proizvodnje in/ali uporabe vodika v skladu s pravili EU o obdavčitvi in prenos direktive o energiji iz obnovljivih virov (RED II). Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o energije iz obnovljivih virov), ali električne energije iz omrežja.“

Reforma 5 – Pametnejši postopki za ocenjevanje projektov v sektorju sistemov lokalnega javnega prevoza s fiksnimi napravami in v sektorju hitrega množičnega prevoza

Ta reforma vključuje sprejetje zakonodaje, ki jasno določa odgovornosti za odobritev projektov lokalnega javnega prevoza in poenostavitev plačilnega postopka.

Naložba 4.1 – Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)

Ta naložba zajema gradnjo vsaj 565 km kolesarskih stez na metropolitanskih območjih in najmanj 746 km kolesarskih stez. Metropolitanske kolesarske steze se razvijajo na vsaj 40 metropolitanskih območjih ali mestih, ki gostijo univerze 38 . Kolesarske steze omogočajo prevoz na delo na prvi in zadnji del poti – povezave lokacij v metropolitanskih območjih ali mestih, ki gostijo univerze, z bližnjimi intermodalnimi vozlišči (kot so postaje podzemne železnice ali železniške postaje) ali univerzami z bližnjimi intermodalnimi vozlišči (kot so postaje podzemne železnice ali železniške postaje). Upravičene turistične kolesarske steze so opredeljene v zakonu št. 208 z dne 28. decembra 2015.

Naložba 4.3 – Vgradnja polnilne infrastrukture

Ta naložba zajema podporo razvoju:

-2100 hitrih javnih polnilnih infrastrukturnih mest na prostem;

-9900 hitrih javnih polnilnih infrastrukturnih mest na mestnih območjih.

Naložba 4.5 – Program obnove voznega parka zasebnih in lahkih gospodarskih vozil z električnimi vozili

Ukrep je sestavljen iz sheme za razrez avtomobila, pri kateri se vozilo s toplotno močjo odstopi in nadomesti z na novo kupljenim brezemisijskim vozilom.

Shema je usmerjena v:

·Posamezniki, ki prebivajo na funkcionalnih mestnih območjih. Za posameznike so upravičena samo vozila kategorije M1.

·Mikropodjetja, kot so opredeljena v členu 2(9) Uredbe (EU) 2023/955, s sedežem na funkcionalnih mestnih območjih. Za mikropodjetja so upravičena samo vozila kategorij N1 in N2.

Za osebna vozila (M1) spodbuda znaša največ 11000 EUR na novo vozilo za posameznike z enakovrednim kazalnikom gospodarskega položaja (ISEE – Indicatore della Situazione Economica Equivalente) ali manj ali enako 30000 EUR in največ 9 000 EUR na novo vozilo za posameznike z ISEE nad 30000 EUR, vendar nižjim ali enakim 40000 EUR. Za gospodarska vozila (N1 in N2) spodbuda krije do 30 % nakupne cene, ki je omejena na največ 20000 EUR na novo vozilo.

Shema je namenjena le nakupu brezemisijskih vozil.

E.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M2C2–6	Reforma 1 Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kopnem in na morju ter nov pravni okvir za ohranitev proizvodnje iz obnovljivih virov in časa ter podaljšanje upravičenosti sedanjih programov podpore	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega okvira za poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za izgradnjo struktur za energijo iz obnovljivih virov na kopnem in morju	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2024	Pravni okvir vključuje naslednje cilje: ●začetek veljavnosti poenostavitvenih ukrepov za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter nadomestitev stare zmogljivosti z novo in prenovo obstoječih obratov v skladu z določbami zakonskega odloka št. 76 z dne 17. julija 2020 (v nadaljevanju: uredba o poenostavitvi); ●sprejetje odloka, dogovorjenega z deželami in drugimi zadevnimi državnimi upravami, katerega namen je opredeliti merila za opredelitev območij, primernih in neprimernih za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za dodatno zmogljivost proizvodnje energije iz obnovljivih virov v višini vsaj 73 GW, v skladu s posodobljeno različico PNIEC, za doseganje ciljev razvoja obnovljivih virov energije; ●dokončanje podpornega mehanizma za energijo iz obnovljivih virov tudi za dodatne tehnologije, ki niso zrele ali imajo visoke operativne stroške, in podaljšanje obdobja dražbe za tako imenovani mehanizem RES1, pri čemer se ohrani načelo konkurenčnega dostopa; ●določbe za spodbujanje naložb v sisteme shranjevanja v zakonodajnem odloku za prenos Direktive (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo.
M2C2–7	Reforma 2 Nova zakonodaja za spodbujanje proizvodnje in porabe obnovljivega plina	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe za spodbujanje uporabe plina iz obnovljivih virov za uporabo biometana v prometnem, industrijskem in stanovanjskem sektorju ter izvedbene uredbe, ki določa pogoje in merila v zvezi z njegovo uporabo in novim sistemom spodbud.	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Zakonska uredba vključuje zlasti: 1-zakonodajna sprememba za poenostavljen postopek izdaje dovoljenj in spremembo sedanjega mehanizma za dodeljevanje nepovratnih sredstev, da bi (i) razširili obseg upravičenosti in (ii) podaljšali obdobje razpoložljivosti nepovratnih sredstev ter (iii) predvideli mehanizem odkupa v tarifnih tarifah in potrdilo o izvoru za obnovljivi plin 2 – Prenos direktive o energiji iz obnovljivih virov z zakonsko uredbo Splošno usklajevanje bi izvajalo Ministero della Transizione Ecologica (MiTE) ob podpori drugih uprav s svetovalnimi funkcijami: Ministrstvo za kmetijstvo (MIPAAF), Ministrstvo za gospodarstvo in finance (MEF) in Gestore Servizi Energetici.
M2C2–8	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	Mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za povečanje zmogljivosti omrežja	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Priglasitev oddaje (vseh) javnih naročil za povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo energije iz obnovljivih virov in elektrifikacijo porabe energije
M2C2–12	Naložba 2.2 Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja	Mejnik	Dodelitev projektov za povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja	Obvestilo o dodelitvi projektov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Dodelitev projektov za povečanje odpornosti omrežja elektroenergetskega sistema za vsaj 4 000 km, da se zmanjšata pogostost in trajanje izpadov energije zaradi ekstremnih vremenskih razmer.
M2C2–14	Naložba 3.3 Preskušanje vodika za cestni promet	Mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za razvoj polnilnih postaj na podlagi vodika	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za razvoj vsaj 40 polnilnih postaj na podlagi vodika	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Obvestilo o oddaji (vseh) javnih naročil za razvoj vsaj 40 polnilnih postaj na podlagi vodika v skladu z Direktivo 2014/94/EU o infrastrukturi za alternativna goriva.
M2C2–16	Naložba 3.4 Preskušanje vodika za železniško mobilnost	Mejnik	Dodelitev sredstev za preskušanje vodika za železniško mobilnost	Obvestilo o dodelitvi sredstev	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Dodelitev sredstev v skladu s postopki in merili, določenimi za izgradnjo desetih železniških oskrbovalnih mest za vodik ob šestih železniških progah.
M2C2–18	Naložba 3.5 Raziskave in razvoj na področju vodika	Mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za raziskave in razvoj raziskovalnim projektom na področju vodika	Uradno obvestilo o oddaji naročil za raziskave in razvoj vodika	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Obveščanje o oddaji pogodb o raziskavah in razvoju, katerih cilj je izboljšati poznavanje izvajanja vodikovega vektorja v fazah proizvodnje, skladiščenja in distribucije. Pogodbe razvijajo vsaj štiri razsežnosti raziskav: a) Proizvodnja zelenega in čistega vodika b) Inovacijske tehnologije za shranjevanje, prenos in pretvorbo vodika v derivate in e-goriva C) gorivne celice za stacionarno uporabo in uporabo za mobilnost integrirani pametni sistemi upravljanja za povečanje odpornosti in zanesljivosti inteligentnih infrastruktur, ki temeljijo na vodiku Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih), ali dejavnosti na področju električne energije iz omrežja ali vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik, zaradi česar so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3tCO2e/tH2 in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika v primerjavi s primerjalnim fosilnim gorivom 94 g CO2e/MJ po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k navedeni direktivi.
M2C2–20	Reforma 3 – Upravna poenostavitev in zmanjšanje regulativnih ovir za uvajanje vodika	Mejnik	Začetek veljavnosti potrebnih zakonodajnih ukrepov	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Potrebni zakonodajni ukrepi določajo (i) varnostne določbe v zvezi s proizvodnjo, prevozom in skladiščenjem vodika, (ii) poenostavitev postopkov za izgradnjo majhnih struktur za proizvodnjo zelenega vodika in (iii) ukrepe v zvezi s pogoji za izgradnjo polnilnih postaj na podlagi vodika. Ta ukrep podpira le dejavnosti na področju vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik, kar pomeni 3 tCO2eq/tH2.
M2C2–21	Reforma 4 Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti vodika	Mejnik	Začetek veljavnosti davčnih spodbud	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	OPOMBA:	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Zakon določa davčne spodbude za podporo proizvodnji zelenega vodika in spodbujanje porabe zelenega vodika v prometnem sektorju. Ta ukrep podpira le dejavnosti na področju vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik, kar pomeni 3 tCO2eq/tH2.
M2C2–22–22	Naložba 4.1 Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)	Ciljni:	Kolesarske steze T1	JIH NI	Kilometri	0	200	Q4	2023	Dokončanje vsaj 200 km kolesarskih stez v metropolitanskih območjih, kot je opredeljeno v opisu ukrepa, ali mestih, ki gostijo univerze.
M2C2–23	Naložba 4.1 Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)	Tarča	Kolesarske steze T2	JIH NI	Kilometri	200	1 311	Q2	2026	Dokončanje vsaj 365 km kolesarskih stez v metropolitanskih območjih (kot so opredeljena v opisu ukrepa) ali mestih, ki gostijo univerze, in vsaj 746 km kolesarskih stez, kot so opredeljene v zakonu št. 208 z dne 28. decembra 2015.
M2C2–27	Naložba 4.3; Izgradnja polnilne infrastrukture	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za izgradnjo polnilne infrastrukture M1	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za izgradnjo polnilne infrastrukture	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za izgradnjo vsaj 4700 polnilnih postaj na mestnih območjih (v vseh občinah). Projekt lahko vključuje tudi pilotne polnilne postaje za shranjevanje energije.
M2C2–28	Naložba 4.3; Izgradnja polnilne infrastrukture	Mejnik	Oddaja javnih naročil za postavitev infrastrukture za polnjenje	Oddaja javnih naročil za postavitev infrastrukture za polnjenje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Dodelitev naročil za izgradnjo vsaj 2100 hitrih javnih polnilnih infrastrukturnih mest vzdolž prostih poti in vsaj 9900 na mestnih območjih.
M2C2–29	Naložba 4.3; Izgradnja polnilne infrastrukture	Tarča	Število postaj za hitro polnjenje	JIH NI	Številka	0	12 000	Q4	2025	Začetek delovanja: I)najmanj 2100 javnih polnilnih infrastrukturnih postaj za električna vozila vzdolž prostih poti z močjo najmanj 175 kW. II)vsaj 9900 javnih polnilnih infrastrukturnih postaj za električna vozila z močjo najmanj 90 kW na mestnih območjih.
M2C2–30	Naložba 4.5 – Program obnove voznega parka zasebnih in lahkih gospodarskih vozil z električnimi vozili	Tarča	Število kupljenih vozil	JIH NI	Številka	0	39 000	Q2	2026	Nakup vsaj 39000 brezemisijskih vozil.
M2C2–33	Naložba 4.4.2: Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za krepitev regionalnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Obvestilo o oddaji vseh pogodb za železniški vozni park regionalnega javnega prevoza z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za nakup brezemisijskih vlakov 39 .
M2C2–37	Reforma 5: Pametnejši postopki za ocenjevanje projektov v sektorju sistemov lokalnega javnega prevoza s fiksnimi napravami in v sektorju hitrega množičnega prevoza	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskega odloka	Zakonska določba o začetku veljavnosti uredbe-zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Z zakonskim odlokom se poenostavijo merila za ocenjevanje projektov v zvezi z lokalnim javnim prevozom ter pospeši postopek zasnove in odobritve.
M2C2–38	Naložba 5.1 Obnovljivi viri energije in baterije	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka	Zakonska določba o začetku veljavnosti ministrske uredbe	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Ministrska uredba določa količino razpoložljivih sredstev, zahteve upravičencev glede dostopa, pogoje za upravičenost programov in projektov, upravičene stroške ter obliko in intenzivnost pomoči za razvoj visoko učinkovitih fotovoltaičnih panelov in za razvoj baterij.
M2C2–41	Naložba 5.3: Električni avtobusi	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, v katerem je opredeljen znesek razpoložljivih sredstev za dosego namena posredovanja (avtobusna dobavna veriga)	Določba ministrskega odloka o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	V ministrskem odloku se opredeli znesek razpoložljivih sredstev za izvedbo približno 45 projektov industrijske preobrazbe v okviru „razvojnih pogodb“.
M2C2–42	Naložba 5.4: Kapitalska injekcija v Sklad za zeleni prehod (GTF)	Mejnik	Podpis finančnega sporazuma	Uradno obvestilo o podpisu finančnega sporazuma	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Finančni sporazum določa posredne naložbe v financiranje upraviteljev skladov tveganega kapitala z naložbami in podjetji/zagon v skladu s cilji zelenega prehoda, da se razširi kapital, ki je na voljo raziskovalcem in zagonskim podjetjem, okrepi delovanje aktivnih skladov tveganega kapitala ter razvijejo nova in inovativna podjetja v partnerstvu s podjetji. Finančni sporazum vključuje: -naložbeno politiko, -merila za upravičenost, skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M2C2–43	Naložba 5.4: Kapitalska injekcija v Sklad za zeleni prehod (GTF)	Mejnik	Sprejetje poročila	Sprejetje poročila	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Italija predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je GTF sprejel za izvajanje naložbene politike, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje finančnih produktov, ki naj bi jih podpiral lastniški kapital, in pričakovanimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za nadaljnje izvajanje teh produktov. V poročilu so navedeni tudi zneski, vloženi neposredno/posredno in v vsak finančni produkt.

E.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1 – Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov

Ta naložba zajema nepovratna sredstva za podporo naložbam za izgradnjo kmetijsko-voltaičnih sistemov in namestitev merilnih instrumentov za spremljanje osnovne kmetijske dejavnosti za oceno mikroklime, varčevanja z vodo, obnove rodovitnosti tal, odpornosti na podnebne spremembe in kmetijske produktivnosti za različne vrste poljščin. Namestitev obratov se evidentira v nacionalnem sistemu Gaudì (register proizvodnih obratov), ki zagotavlja prepričljive dokaze o doseganju ciljev.

Naložba 1.2 – Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupaj delujoče samooskrbovalce z energijo iz obnovljivih virov

Ta naložba zajema podporo namestitvi novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije s 1 730 MW za konfiguracije skupne lastne porabe in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov v občinah z manj kot 50000 prebivalci. Podpora temelji na nepovratnih sredstvih za izgradnjo obnovljivih virov energije in proizvodnih obratov, povezanih s sistemi za shranjevanje energije.

Naložba 1.4 – Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva

To naložbo sestavljajo:

-Podpora za gradnjo novih obratov za proizvodnjo biometana

-Ponovno preoblikovanje in izboljšanje učinkovitosti obstoječih kmetijskih obratov za pridobivanje bioplina (vključno z organskim delom trdnih komunalnih odpadkov) v proizvodnjo biometana za promet, industrijo in ogrevanje. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva RED II), da se omogoči skladnost ukrepa z načelom, da se ne škoduje bistveno, in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.

-Nadomestitev zastarelih in nizko učinkovitih mehanskih vozil z vozili, ki delujejo izključno z biometanom in so skladna z merili iz Direktive 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv in biometana ter biogoriv morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnostnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Upravljavec kupi potrdilo o izvoru v sorazmerju s pričakovano porabo goriva.

-Širjenje ekoloških praks v fazi proizvodnje bioplina (mesta minimalne predelave tal, inovativni sistemi z nizko stopnjo emisij za distribucijo digestata).

Naložba 2.1 – Krepitev pametnih omrežij

Ta naložba zajema preoblikovanje distribucijskih omrežij in njihovo upravljanje z intervencijami v elektroenergetskem omrežju in njegovih programskih komponentah, da se omogočijo novi energetski scenariji, pri katerih lahko sodelujejo tudi odjemalci in proizvajalci-odjemalci.

Naložba 2.2 – Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja

Ta naložba zajema ukrepe za izboljšanje odpornosti elektroenergetskega omrežja na ekstremne vremenske dogodke (veter/padajoča drevesa, led, vročinski valovi, poplave in hidrogeološko tveganje), zlasti v distribucijskem omrežju, ter za zmanjšanje verjetnosti dolgotrajnih prekinitev oskrbe z električno energijo ter negativnih socialnih in gospodarskih posledic za prizadeta območja.

Naložba 3.1 – Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)

Ta naložba zajema podporo lokalni proizvodnji in uporabi zelenega vodika v industriji, MSP in lokalnem prometu, s čimer se ustvarjajo nove vodikove doline, ki se večinoma nahajajo na jugu Italije, z lokalno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in lokalno uporabo. Cilj projekta je ponovna uporaba opuščenih industrijskih območij za preskušanje enot za proizvodnjo vodika iz lokalnih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v istem industrijskem prostoru in obratih ali na sosednjih območjih. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o energije iz obnovljivih virov), ali električne energije iz omrežja.“

Naložba 3.2 – Uporaba vodika v industriji, v kateri je težko zmanjšati emisije

Ta naložba zajema podporo raziskavam, razvoju in inovacijam na področju industrijskih procesov za razvoj pobud za uporabo vodika v industrijskih sektorjih, ki uporabljajo metan kot vir energije za toplotno energijo (cement, papirnice, keramika, steklarska industrija itd.). Sektor fosilnih goriv, kot so rafinerije nafte, ni upravičen. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o energije iz obnovljivih virov), ali električne energije iz omrežja.“

Za zagotovitev, da je ukrep skladen z načelom, da se ne škoduje bistveno, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, kot je določeno v tehničnih smernicah za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost pri prihodnjih razpisih izključujejo dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti. Kadar dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje, vendar še vedno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se pojasni, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

Naložba 3.3 – Preskušanje vodika za cestni promet

Ta naložba zajema vzpostavitev vsaj 40 oskrbovalnih postaj na osnovi vodika na območjih avtocestnih storitev, logističnih skladišč in pristanišč v skladu z zahtevami Direktive 2014/94 o infrastrukturi za alternativna goriva.

Naložba 3.4 – Preskušanje vodika za železniško mobilnost

Ta naložba zajema izgradnjo vsaj desetih oskrbovalnih postaj za železnice na osnovi vodika vzdolž vsaj šestih železniških prog. Oskrbovalna mesta za vlake na vodik se po možnosti izvajajo v bližini lokalnih obratov za proizvodnjo obnovljivega vodika in/ali oskrbovalnih mest za vodik na avtocestah.“

Naložba 3.5 – Raziskave in razvoj vodika

Ta naložba zajema podporo raziskovalnim in razvojnim dejavnostim na področju vodika na področju:

-Proizvodnja zelenega in čistega vodika

-Inovativne tehnologije za shranjevanje, prenos in pretvorbo vodika v derivate in e-goriva

-Gorivne celice za stacionarno uporabo in uporabo za mobilnost

-Integrirani pametni sistemi upravljanja za povečanje odpornosti in zanesljivosti inteligentnih infrastruktur, ki temeljijo na vodiku

Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih), ali dejavnosti na področju električne energije iz omrežja ali vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik, zaradi česar so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3tCO2e/tH2 in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika v primerjavi s primerjalnim fosilnim gorivom 94 g CO2e/MJ po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k navedeni direktivi.

Naložba 4.2 – Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza

Cilj ukrepa je povečati število prevozov po hitrem sistemu množičnega prevoza, pri čemer je treba dati prednost prehodu z avtomobilskega na javni prevoz.

To naložbo sestavljajo:

●Gradnja novih prog in razširitev obstoječih prog za sisteme hitrega množičnega prevoza na najmanj 231 km. Seznam projektov vključuje vsaj 96 km pasov podzemne železnice ali tramvajev ter najmanj 135 km trolejbusov, avtobusnega hitrega tranzita (BRT) ali žičnice.

●Posodobitev infrastrukture sistemov hitrega množičnega prevoza, ki lahko vključuje njihovo digitalizacijo. Ti ukrepi vključujejo nadgradnjo postaj podzemne železnice in infrastrukture podzemne železnice, sisteme signalizacije za železnice ali tramvaje, javna tranzitna skladišča.

●Nakup brezemisijskih tirnih vozil za sisteme hitrega množičnega prevoza.

●Ukrepi, vključeni v ta ukrep, so najmanj 28 in so namenjeni 40 vsaj metropolitanskim območjem Bari, Bergamo, Bologna, Catania, Firenze, Genova, Milano, Napoli, Padova, Perugia, Rimini, Roma in Taranto.

Infrastruktura, upravičena do gradnje in nadgradnje (in sicer pasovi podzemne železnice, tramvajske proge, trolejbusni pasovi, hitri avtobusni tranzit ali žičnica), omogoča delovanje brezemisijskega železniškega voznega parka. Naložba ne vključuje gradnje ali nadgradnje cest, ki presegajo obseg ukrepa, razen če so to sestavni deli infrastrukture, ki omogočajo obratovanje brezemisijskih tirnih vozil.

Naložba 4.4.1 – Krepitev brezemisijskega avtobusnega voznega parka za regionalni javni prevoz

Ta naložba zajema javno naročanje vsaj 3000 brezemisijskih nizkopodnih avtobusov in vsaj 1000 polnilnih postaj za nizko- in nizkoemisijske avtobuse z nizkimi emisijami. Avtobusi so opremljeni z digitalnimi značilnostmi. Upravičeni avtobusi so nizkopodni avtobusi (tj. spadajo v kategorijo vozil M2 in M3 v skladu s standardi UN/ECE) in so bodisi električna bodisi vodikova gorivna celica.

Naložba 4.4.2 – Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami

Ta naložba zajema nabavo in začetek uporabe vsaj 66 brezemisijskih potniških vlakov 41 (pri čemer vlak sestavlja vsaj ena lokomotiva in vključuje potniške vagone) ter dodatnih 100 vagonov za univerzalno storitev. Naložba skupaj zagotavlja najmanj 523 enot, od katerih jih je vsaj 66 lokomotiv.

Naložba 4.4.3 – Obnova flote za poveljstvo nacionalne gasilske brigade

Ta naložba zajema nabavo vsaj 3800 vozil (od katerih jih bo 200 dodeljenih kontingentom letališč za gasilce) za nacionalno gasilsko brigado in vzpostavitev 875 polnilnih mest, nameščenih na gasilskih postajah, ter nabavo vsaj 3000 mobilnih električnih polnilnih mest. 3500 vozil je brezemisijskih, preostala pa izključno na biometan ali biogorivo v skladu s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 ter pravili o biogorivih iz živil in krme iz člena 26 Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (REDII) ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktov. Upravljavci kupijo potrdilo o izvoru v sorazmerju s pričakovano porabo goriva. Vozila, ki delujejo na biogorivo, se homologirajo za B100.

Naložba 5.1 – Podpora proizvodnemu sistemu za ekološki prehod, neto ničelne tehnologije ter konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig:

Ta ukrep je sestavljen iz dveh podnaložb. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma prvotno zagotoviti vsaj 3500000000 EUR financiranja.

Podnaložba 1:

Ta podnaložba je sestavljena iz javnih naložb v instrument za neto ničelne tehnologije, da bi spodbudili zasebne naložbe in izboljšali dostop do financiranja na področjih energijske učinkovitosti, proizvodnje energije iz obnovljivih virov za lastno porabo in trajnostne preobrazbe proizvodnega procesa.

Naložba podpira:

I)ekološki prehod nacionalnega proizvodnega sistema na različnih ravneh s podpiranjem naložb v krepitev proizvodnih verig naprav ter njihovih neposrednih in posrednih komponent, pomembnih za ekološki prehod (na primer tehnologije baterij in shranjevanja energije, tehnologije sončne in vetrne energije, tehnologije toplotnih črpalk in geotermalne energije, vodikove tehnologije ter naprave za zajemanje in shranjevanje ogljika),

II)energetsko učinkovitost proizvodnih procesov (tudi s proizvodnjo za lastno porabo električne energije iz obnovljivih virov, razen biomase),

III)trajnost proizvodnih procesov, tudi z vidika krožnega gospodarstva in učinkovitejše rabe virov.

Naložba i) vključuje naslednje proizvodne linije:

— Prvi se osredotoča na proizvodnjo fotovoltaičnih ali vetrnih tehnologij in poveča proizvodno zmogljivost fotovoltaičnih ali vetrnih tehnologij za vsaj 4 GW/leto.

— Drugi se osredotoča na proizvodnjo baterij in povečuje proizvodno zmogljivost baterij za vsaj 28 GW/leto.

Instrument deluje z zagotavljanjem nepovratnih nepovratnih sredstev, subvencioniranih posojil in subvencioniranih obresti neposredno zasebnemu sektorju.

Instrument upravlja Invitalia S.p.A. kot izvajalski partner. Instrument vključuje naslednje finančne instrumente:

·Pogodba o razvoju, ki podpira projekte neto ničelnih tehnologij, ki presegajo 20000000 EUR, z zagotavljanjem nepovratnih sredstev, subvencioniranih obrestnih mer in subvencioniranih posojil.

·Sklad za industrijsko preobrazbo, ki podpira projekte med 3000000 EUR in 20 000 000 EUR z zagotavljanjem nepovratnih sredstev, subvencioniranih obrestnih mer in subvencioniranih posojil.

Za izvedbo naložbe v instrument Italija in družba Invitalia S.p.A. podpišeta izvedbeni sporazum, ki vsebuje naslednjo vsebino:

1.Opis postopka odločanja v zvezi z instrumentom: Končne odločitve o naložbah in dodelitvi sredstev v okviru Sklada sprejme odbor za naložbe ali drug ustrezen enakovreden upravljavski organ in jih odobri z večino glasov članic, ki so neodvisne od vlade.

2.Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a.Opis finančnih produktov in upravičenih končnih upravičencev.

b.Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko upravičene.

c.Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključi zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 42 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 43 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 44 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 45 .

d.Zahtevo, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

3.Znesek, ki ga zajema izvedbeni sporazum, strukturo pristojbin za izvajalskega partnerja in zahtevo po ponovni naložbi vseh vrnjenih dodelitev v skladu z naložbeno politiko instrumenta.

4.Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

a.Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobiliziranih naložbah.

b.Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki zagotavljajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c.Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d.Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom podjetja Invitalia S.p.A. Te revizije preverjajo:

I.da so kontrolni sistemi učinkoviti, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in navzkrižja interesov;

II.skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, pravili o državni pomoči in zahtevami glede podnebnih ciljev; in

III.da se upošteva zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

5. Zahteve za podnebne naložbe, ki jih izvaja izvajalski partner: vsaj 2 430 000 000 EUR naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb v skladu s Prilogo VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost 46 .

Podnaložba 2:

Ta podnaložba je sestavljena iz javnih naložb v mehanizem za konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig, da bi spodbudili zasebne naložbe in izboljšali dostop do financiranja za okrepitev industrijskih dobavnih verig.

Naložbe podpirajo projekte, povezane s ključnimi strateškimi vrednostnimi verigami, kot so programi industrijskega razvoja in razvojni programi za varstvo okolja.

Instrument deluje z zagotavljanjem nepovratnih nepovratnih sredstev, subvencioniranih posojil in subvencioniranih obresti neposredno zasebnemu sektorju.

Instrument upravlja Invitalia S.p.A. kot izvajalski partner.

Za izvedbo naložbe v instrument Italija in Invitalia podpišeta izvedbeni sporazum, ki vsebuje naslednjo vsebino:

1.Opis postopka odločanja v zvezi z instrumentom: Končne odločitve o naložbah in dodelitvi sredstev v okviru Sklada sprejme odbor za naložbe ali drug ustrezen enakovreden upravljavski organ in jih odobri z večino glasov članic, ki so neodvisne od vlade.

2.Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

I)Opis finančnih produktov in upravičenih končnih upravičencev.

II)Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko upravičene.

III)Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključi zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 47 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 48 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 49 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 50 .

IV)Zahtevo, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

3.Znesek, ki ga zajema izvedbeni sporazum, strukturo pristojbin za izvajalskega partnerja in zahtevo po ponovni naložbi vseh vrnjenih dodelitev v skladu z naložbeno politiko instrumenta.

4.Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

a.Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobiliziranih naložbah.

b.Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki zagotavljajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c.Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d.Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom POV Invitalia. S temi revizijami se preveri:

I.da so kontrolni sistemi učinkoviti, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in navzkrižja interesov;

II.skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, pravili o državni pomoči in zahtevami glede podnebnih ciljev; in

III.da se upošteva zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložba 5.2 – Razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju vodika

Ta naložba zajema podporo projektom za razvoj vrednostne verige vodika v Italiji, ki je primerna tudi za sodelovanje v morebitnih pomembnih projektih skupnega evropskega interesa na področju vodika.

Naložba 5.3 – Razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju električnih avtobusov

Ta naložba zajema podporo približno 45 projektom, ki lahko spodbujajo digitalno in zeleno preobrazbo avtobusne industrije za proizvodnjo električnih in povezanih avtobusov. Pričakuje se tudi, da bo ta naložba podprla naložbe v prenovo voznega parka električnih avtobusov (brez kritja hibridnih avtobusov).

Naložba 5.4 – Dopolnitev lastniškega kapitala v Sklad za zeleni prehod (GTF), ki ga upravlja CDP Venture Capital SGR

Cilj tega ukrepa je podpreti potencial rasti italijanskega gospodarstva s spodbujanjem zasebnih naložb, izboljšanjem dostopa do financiranja za zagonska podjetja, vključena v zeleni prehod, in razvojem trga tveganega kapitala v tem sektorju. Ukrep je sestavljen iz kapitalske injekcije v višini 250 000 000 EUR v sklad za zeleni prehod, ki ga upravlja CDP Venture Capital SGR.

CDP Venture Capital SGR sprejme naložbeno politiko za uporabo lastniškega kapitala. Naložbena politika vključuje opis finančnih produktov s pričakovano vrsto upravičenih končnih upravičencev, ki naj bi jih podpiral lastniški kapital, vključno s pričakovanim časovnim okvirom za izvajanje 15 let in provizijo za upravljanje v višini največ 13 %. 51 GTF deluje tako, da neposredno ali posredno zagotavlja podporo za lastniški kapital, navidezni lastniški kapital, dolg ali navidezni dolg. 52 CDP Venture Capital SGR sprejme revizijski in kontrolni sistem, opisan v smernicah „Linee Guida per le attività di rendicontazione e controllo dei Fondi DTF e GTF“ za uporabo lastniškega kapitala. Naložbena politika zahteva, da so finančni produkti, ki jih podpira lastniški kapital, skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Zlasti v primeru splošne podpore zagonskim podjetjem naložbena politika izključuje podjetja z znatnim poudarkom 53 na naslednjih sektorjih: (I) proizvodnja energije iz fosilnih goriv in z njo povezane dejavnosti 54 ; (II) energetsko intenzivne industrije in/ali industrije z visokimi emisijami CO2 55 ; (III) proizvodnjo, najem ali prodajo vozil, ki onesnažujejo okolje 56 ; (IV) zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki in 57 njihovo odlaganje, (v) predelava jedrskega goriva, proizvodnja jedrske energije. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

E.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M2C2–3	Naložba 1.4 Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	Tarča	Zamenjava kmetijskih traktorjev	JIH NI	Številka	0	300	Q2	2026	Zamenjava voznega parka najmanj 300 kmetijskih traktorjev z mehanskimi traktorji, ki jih poganja izključno biometan in so opremljeni tudi z orodji za precizno kmetovanje. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov), da bi bil skladen z načelom, da se ne škoduje bistveno. Proizvajalci biogoriv in biometana ter biogoriv morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnostnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Upravljavec kupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva.
M2C2–5	Naložba 1.4 Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	Tarča	Dodatna zmogljivost za proizvodnjo biometana	JIH NI	1 000 000 000	0.	2.3	Q2	2026	Razviti proizvodno zmogljivost biometana od pretvorbe obstoječih obratov (vključno z organsko plastjo trdnih komunalnih odpadkov) in iz novih obratov na vsaj 2,3 milijarde m³ konec junija 2026. Biometan izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva RED II), da se omogoči skladnost ukrepa z načelom, da se ne škoduje bistveno, in ustreznimi zahtevami iz opombe 8 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. Proizvajalci biogoriv in biometana ter biogoriv morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnostnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001.
M2C2–9	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	Tarča	Pametna omrežja – povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije	JIH NI	Številka	0	1 000	Q4	2024	Povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije za vsaj 1 000 MW
M2C2–10	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	Tarča	Pametna omrežja – povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije	JIH NI	Številka	1 000	4 000	Q2	2026	Povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije za vsaj 4 000 MW
M2C2–11	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	Tarča	Pametna omrežja – elektrifikacija porabe energije	JIH NI	Številka	0	1 500 000	Q2	2026	Elektrifikacija porabe energije, ki je dosegla vsaj 1500000 prebivalcev
M2C2–13	Naložba 2.2 Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja	Tarča	Povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja	JIH NI	Številka	0	4 000	Q2	2026	Povečati odpornost omrežja elektroenergetskega sistema za vsaj 4 000 km, da se zmanjšata pogostost in trajanje izpadov energije zaradi ekstremnih vremenskih razmer.
M2C2–15	Naložba 3.3 Preskušanje vodika za cestni promet	Tarča	Razvoj polnilnih postaj na podlagi vodika	JIH NI	Številka	0	40	Q2	2026	Razvoj vsaj 40 polnilnih postaj na podlagi vodika za lahka in težka vozila v skladu z Direktivo 2014/94/EU
M2C2–17	Naložba 3.4 Preskušanje vodika za železniško mobilnost	Tarča	Število oskrbovalnih postaj za vodik	JIH NI	Številka	0	10	Q2	2026	Vzpostavitev desetih železniških oskrbovalnih postaj na podlagi vodika vzdolž šestih železniških prog, ki se določijo z javnimi postopki, ki jih določita ministrstvo za trajnostno mobilnost (MIMS) in ministrstvo za ekološki prehod (MITE).
M2C2–19	Naložba 3.5 Raziskave in razvoj na področju vodika	Tarča	Število projektov za raziskave in razvoj na področju vodika	JIH NI	Številka	0	10	Q2	2026	Izvedenih je bilo vsaj 10 projektov raziskav in razvoja (po eden za vsako razsežnost raziskav in razvoja v nadaljevanju), ki so prejeli potrdilo o testiranju ali objavo. Razvijejo se štiri področja dejavnosti na področju raziskav in razvoja, ki se nanašajo na: a) Proizvodnja zelenega in čistega vodika b) Inovacijske tehnologije za shranjevanje, prenos in pretvorbo vodika v derivate in e-goriva C) gorivne celice za stacionarno uporabo in uporabo za mobilnost integrirani pametni sistemi upravljanja za povečanje odpornosti in zanesljivosti inteligentnih infrastruktur, ki temeljijo na vodiku Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot so opredeljeni v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih), ali dejavnosti na področju električne energije iz omrežja ali vodika, ki izpolnjujejo zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik, kar pomeni, da so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3tCO2e/tH2 in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika glede na primerjalno fosilno gorivo 94 g CO2e/MJ po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k navedeni direktivi.
M2C2–24	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za izgradnjo infrastrukture za sisteme hitrega množičnega prevoza	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Priglasitev oddaje vseh javnih naročil za izgradnjo infrastrukturnih projektov, kot so opredeljeni v opisu ukrepa.
M2C2–25	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za nakup brezemisijskih tirnih vozil in posegi za nadgradnjo infrastrukture sistemov hitrega množičnega prevoza	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2024	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za nakup najmanj 85 enot voznega parka in vsaj 5 posegov za nadgradnjo infrastrukture sistemov hitrega množičnega prevoza, kot je opredeljeno v opisu ukrepa.
M2C2–25a	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Tarča	Vsaj pet posredovanj za nadgradnjo infrastrukture sistemov hitrega množičnega prevoza		Številka	0	5	Q2	2026	Dokončanje vsaj petih ukrepov za nadgradnjo infrastrukture (kot je opredeljena v opisu ukrepa) sistemov hitrega množičnega prevoza. Po zaključku del je ciljna infrastruktura operativna ali dostopna (odvisno od vrste infrastrukture).
M2C2–25ter	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Tarča	Nakup najmanj 85 enot tirnih vozil za množični hitri prevoz		Številka	0	85	Q2	2026	Nakup najmanj 85 enot brezemisijskih tirnih vozil za množični hitri prevoz na metropolitanskih območjih, kot je opredeljeno v opisu ukrepa.
M2C2–26	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Tarča	Število km infrastrukture javnega prevoza	JIH NI	kilometri	0	231	Q2	2026	Zgraditi najmanj 231 km infrastrukture javnega prevoza na funkcionalnih mestnih območjih, kot je opredeljeno v opisu ukrepa.
M2C2–31	Naložbo 4.4.3 Obnovitvena flota za poveljstvo nacionalne gasilske brigade	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za obnovo flote za poveljstvo nacionalne gasilske brigade	Obvestilo o oddaji vseh pogodb za obnovo flote za poveljstvo nacionalne gasilske brigade	JIH NI	JIH NI	OPOMBA:	Q2	2024	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za nakup nacionalnih gasilskih vozil.
M2C2–32	Naložba 4.4.1: Krepitev regionalnega javnega voznega parka avtobusov z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za okrepitev regionalnega voznega parka avtobusov v javnem prevozu z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi	Obvestilo o oddaji vseh naročil	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Obvestilo o oddaji javnih naročil za nakup vsaj 3000 brezemisijskih nizkopodnih avtobusov.
M2C2–34	Naložba 4.4.1: Krepitev regionalnega javnega voznega parka avtobusov z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi	Tarča	Število brezemisijskih nizkopodnih avtobusov d T1	JIH NI	Številka	0	800	Q4	2024	Registracija vsaj 800 brezemisijskih nizkopodnih avtobusov, naročenih v okviru M2C2–32, za okrepitev zadevnega voznega parka.
M2C2–34a	Naložba 4.4.2: Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Tarča	Število vlakov brez emisij	JIH NI	Številka	0	25	Q4	2024	Dobava najmanj 25 vlakov brez emisij.
M2C2–35	Naložba 4.4.1: Krepitev regionalnega javnega voznega parka avtobusov z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi	Tarča	Število brezemisijskih nizkopodnih avtobusovd T2	JIH NI	Številka	800	3 000	Q2	2026	Registracija vsaj 3000 brezemisijskih nizkopodnih avtobusov, naročenih v okviru M2C2–32, za okrepitev zadevnega voznega parka.
M2C2–35b	Naložba 4.4.1: Krepitev regionalnega javnega voznega parka avtobusov z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi	Tarča	Število polnilnih postaj za nizkopodne avtobuse brez emisij in z nizkimi emisijami		Številka	0	1 000	Q2	2026	Začetek obratovanja najmanj 1000 polnilnih postaj za nizkoemisijske ali nizkoemisijske avtobuse.
M2C2–35 bis	Naložba 4.4.2: Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Tarča	Število vlakov brez emisij in število prevozov za univerzalno storitev	JIH NI	Številka	25	66	Q2	2026	Dobava in začetek uporabe najmanj 53 brezemisijskih vlakov za regionalni železniški vozni park ter vsaj 13 bimodalnih vlakov in 100 vagonov za univerzalno storitev. Kar zadeva univerzalno storitev/medsebojnost, je železniški vozni park, kupljen s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost, v lasti države. Zato se po izteku pogodbe o storitvah obstoječih izvajalcev ta tirna vozila dajo na voljo novemu subjektu, ki mu je bila pogodba o opravljanju storitev dodeljena, popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 1370/2007.
M2C2–36	Naložbo 4.4.3 Obnovitvena flota za poveljstvo nacionalne gasilske brigade	Tarča	Število čistih vozil za obnovo voznega parka za poveljstvo nacionalne gasilske brigade	JIH NI	Številka	0	3 800	Q2	2026	Začetek obratovanja najmanj 3800 čistih vozil za obnovo voznega parka za poveljstvo nacionalne gasilske brigade. 3500 vozil je lahko upravičenih do 100-odstotnega ekološkega označevanja, saj so 100-odstotno električna, polnilna mesta pa se napajajo s fotonapetostnimi paneli. 300 težkih vozil, 200 za letališča in 100 za reševanje v mestih se vozi samo na biometanu ali biogorivu in izpolnjuje merila iz direktive 2018/2001 o obnovljivih virih energije (direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Proizvajalci biogoriv in biometana ter biogoriv morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnostnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Upravljavec kupi potrdila o izvoru, ki so sorazmerna s pričakovano porabo goriva. Vozila, ki delujejo na biogorivo, se homologirajo za B100.
M2C2–38a	Naložbo 5.1. Podpora proizvodnemu sistemu za ekološki prehod, neto ničelne tehnologije ter konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig	Mejnik	Izvedbeni sporazum	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma.
M2C2–39	Naložba 5.1 Podpora proizvodnemu sistemu za ekološki prehod, neto ničelne tehnologije ter konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig	Mejnik	Ministrstvo za podjetja, izdelano v Italiji, je zaključilo prenos sredstev na podjetje Invitalia S.p.A.	Potrdilo o prenosu	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Italija za instrument nakaže 3 500 000 000 EUR podjetju Invitalia.
M2C2–40	Naložbo 5.1. Podpora proizvodnemu sistemu za ekološki prehod, neto ničelne tehnologije ter konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci	JIH NI	Odstotek	0	100	Q2	2026	Invitalia je s končnimi upravičenci sklenila pravne sporazume o financiranju v znesku, potrebnem za uporabo 100 % naložbe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 3 500 000 000 EUR (ob upoštevanju provizij za upravljanje). Še zlasti: 3000000000 EUR za pod naložbo 1 Neto ničelne tehnologije; 500 000 000 EUR za pod naložbo 2 Konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig.
M2C2–42a	Naložba 5.4 – Dopolnitev lastniškega kapitala v Sklad za zeleni prehod (GTF)	Mejnik	Kapitalska injekcija v Sklad za zeleni prehod	Potrdilo o prenosu	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Italija 250000000 EUR nakaže GTF. Poleg tega mora biti naložbena politika („Accordo Finanziario“) skladna z opisom ukrepa.
M2C2–44	Naložba 1.1 Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih	Objava odlokov o sprejemu z oddajo (prenosom) vseh javnih naročil za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Objava odlokov o sprejemu z oddajo (zagotavljanjem) vseh javnih naročil za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov in merilnih instrumentov v kmetijsko-voltaičnih sistemih.
M2C2–45	Naložba 1.1 Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov	Tarča	Namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih	JIH NI	MW	0	900	Q2	2026	Namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaične sisteme z zmogljivostjo najmanj 900 MW.
M2C2–46	Naložba 1.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupno delujoče samooskrbovalce z energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje ukrepov za energetske skupnosti	Uradno obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za izvajanje intervencij za energetske skupnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Podpis pogodb za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje ukrepov za energetske skupnosti.
M2C2–47	Naložba 1.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupno delujoče samooskrbovalce z energijo iz obnovljivih virov	Tarča	Namestitev novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v energetskih skupnostih in skupno delujoči samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov	JIH NI	MW	0	1 730	Q2	2026	V energetskih skupnostih in skupaj delujočih samoporabnikih energije iz obnovljivih virov v občinah z manj kot 50000 prebivalci so bile nameščene nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z močjo vsaj 1 730 MW. Ta ukrep ne podpira dejavnosti na področju vodika, katerih emisije toplogrednih plinov presegajo 3 t ekvivalenta CO2/tH2.
M2C2–48	Naložba 3.1 Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte proizvodnje vodika v središčih opuščenih industrijskih območij	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za proizvodnjo vodika v središčih opuščenih industrijskih območij	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Dodelitev projektov za proizvodnjo vodika v središčih opuščenih industrijskih območij. Financiranje se nameni proizvodnji zelenega vodika z manj kot 3 t ekvivalenta CO2/tH2, da se doseže najboljši rezultat v smislu razogljičenja. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih), ali električne energije iz omrežja.
M2C2–49	Naložba 3.1 Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	Tarča	Zaključek projekta za proizvodnjo vodika na industrijskih območjih	JIH NI	Številka	0	10	Q2	2026	Dokončanje vsaj desetih projektov za proizvodnjo vodika na opuščenih industrijskih območjih s povprečno zmogljivostjo najmanj 1–5 MW na posamezen projekt Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih), ali električne energije iz omrežja.
M2C2–50	Naložba 3.2 Uporaba vodika v industriji, v kateri je težko zmanjšati emisije	Mejnik	Dogovor o spodbujanju prehoda z metana na zeleni vodik	Podpis sporazuma	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Podpis sporazuma z izbranimi lastniki projektov za spodbujanje prehoda z metana na zeleni vodik. Projekti so delno namenjeni procesu raziskav, razvoja in inovacij, delno pa so namenjeni uresničitvi in preskušanju industrijskega prototipa z uporabo vodika. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo obnovljivih virov energije, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih), ali električne energije iz omrežja.
M2C2–51	Naložba 3.2 Uporaba vodika v industriji, v kateri je težko zmanjšati emisije	Tarča	Uvajanje vodika v industrijski proces	JIH NI	Številka	0	1	Q2	2026	Uvedba vodika v vsaj enem industrijskem obratu za razogljičenje sektorjev, v katerih je težko zmanjšati emisije. Ta ukrep podpira proizvodnjo vodika na podlagi elektrolize z uporabo energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001 (direktiva o energije iz obnovljivih virov), ali električne energije iz omrežja.“
M2C2–52	Naložba 5.2 – vodik	Mejnik	Proizvodnja elektrolizatorjev	Obvestilo o objavi vseh javnih naročil	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Oddaja naročila za izgradnjo industrijskega obrata za proizvodnjo elektrolizatorjev.
M2C2–53	Naložba 5.2 – vodik	Tarča	Zgrajen industrijski obrat	JIH NI	Številka	0	1	Q2	2026	Gradnja vsaj enega industrijskega obrata za proizvodnjo elektrolizatorjev s skupno zmogljivostjo za celotno naložbo najmanj 1 GW/leto.

F. MISSIJA 2 COMPONENT 3 – Energetska učinkovitost in prekvalifikacija stavb

Energetska učinkovitost je temelj te komponente, ki je razdeljena na tri glavne stebre.

·Prvi steber je uvedba začasne spodbude za energetsko in protipotresno prenovo zasebnih nepremičnin z davčno olajšavo za stroške, nastale zaradi ukrepov. Upravičeni so ukrepi, s katerimi se energijska učinkovitost stanovanja poveča za vsaj dve kategoriji energijske izkaznice, s čimer se v povprečju doseže več kot 30-odstotno izboljšanje porabe energije.

·Drugi steber te komponente je izboljšanje učinkovitosti in varnosti javnih šol in sodnih krogov.

·Tretji steber je namenjen spodbujanju gradnje in širitve učinkovitih omrežij za daljinsko ogrevanje na mestnih območjih.

Poleg tega je bilo izvedenih več reform za poenostavitev in pospešitev izvajanja projektov, namenjenih izboljšanju energijske učinkovitosti stavb.

Pričakuje se, da bo ta komponenta močno prispevala k doseganju italijanskih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030, saj je civilni sektor odgovoren za skoraj polovico skupne porabe energije v Italiji. Večina stavb je bila zgrajena pred sprejetjem meril za varčevanje z energijo in začetkom veljavnosti ustrezne zakonodaje, zato so potrebe v smislu energetske učinkovitosti in prilagajanja potresnim tveganjem precejšnje.

Ta komponenta obravnava del priporočila 3 za posamezne države iz leta 2020, v katerem je Svet Italiji priporočil, naj ukrepa tako, da bo usmerila naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti v [...] gospodarjenje z vodo in okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje bistvenih storitev. Obravnava tudi dele priporočil za posamezne države iz leta 2019 „Gospodarska politika, povezana z naložbami, v zvezi s kakovostjo infrastrukture, ob upoštevanju regionalnih razlik. [...] ter izboljša učinkovitost javne uprave [...] s pospeševanjem digitalizacije ter povečanjem učinkovitosti in kakovosti lokalnih javnih storitev“.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

F.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 2.1 Krepitev Ecobonusa za energetsko učinkovitost

Z ukrepom Superbonus se financira energetska prenova stanovanjskih stavb, vključno s socialnimi stanovanji, kot je določeno v členu 119 tako imenovanega „Decreto Rilancio“, sprejetega za odpravo negativnih gospodarskih in socialnih posledic pandemije.

Cilj je dvojen: 1) znatno prispevati k doseganju ciljev varčevanja z energijo in zmanjšanja emisij, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Italije (PNIEC) za leto 2030, ter 2) zagotoviti proticiklično podporo gradbenemu sektorju in zasebnemu povpraševanju, da se izravnajo učinki upada gospodarske rasti.

Podpora se zagotavlja v obliki davčne olajšave v petih letih. Do 16. februarja 2023 je določeno, da se lahko prejemniki namesto instrumenta davčne olajšave namesto neposredne uporabe odbitka odločijo za uporabo finančnih instrumentov (t. i. „kreditni transfer“ in „diskont na računu“) za reševanje problema visokih začetnih naložbenih stroškov. Alternativna instrumenta določata, da se davčna olajšava, do katere bi bil upravičen upravičenec, obračuna v enakem znesku kot:

1. prispevek v obliki popusta na ceno predplačila od dobavitelja (tj. gradbenih podjetij, oblikovalcev ali splošnejšega izvajalca), ki ga zniža neposredno na računu in izterja v obliki davčnega dobropisa, s katerim se zmanjšajo stroški začetne naložbe;

2. davčni dobropis, ki se odstopi finančni instituciji, ki vnaprej vplača potrebni kapital. Ta mehanizem izravna morebiten odvračilni dejavnik pri izvajanju prenov zaradi visokih začetnih naložbenih stroškov. Izbira splošnega izvajalca ali finančne institucije je prepuščena upravičencu.

Do te davčne spodbude so lahko upravičene večstanovanjske stavbe, enodružinske stavbe, nedeljene stanovanjske zadruge, neprofitne organizacije in prostovoljna združenja, amaterska športna združenja in klubi ter socialna stanovanja. Za upravičenost do davčne spodbude mora biti prenova opredeljena kot ‚temeljita prenova‘ (tj. srednja prenova v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2019/786), kar pomeni napredovanje za vsaj dva energijska razreda (kar v povprečju pomeni 40-odstotni prihranek primarne energije). Obseg upravičenih intervencij, ki jih zajema ta ukrep, je širok, vključno na primer z ukrepi vožnje, vlečenimi posegi, toplotno izolacijo neprozornih površin in posegi v klimatske sisteme (kondenzacijski kotli; toplotne črpalke; priključitev na učinkovita omrežja za daljinsko ogrevanje pod posebnimi pogoji; sončna toplotna energija; kotli na biomaso pod posebnimi pogoji), fotonapetostni sistemi s povezanimi sistemi za shranjevanje ali infrastrukturo za polnjenje električnih vozil. V dveh ministrskih odlokih z dne 6. avgusta 2020 so bile že opredeljene tehnične zahteve za posege in postopki za potrditev skladnosti s posebnimi najvišjimi zahtevami in stroški.

Superbonus je dejaven že od 1. julija 2020 in bo veljal do 30. junija 2022 (za socialna stanovanja do 31. decembra 2022). Dostop do nadomestila se lahko zahteva za nadaljnjih šest mesecev v primeru del na večstanovanjskih stavbah ali v socialnih stanovanjih, če je bilo vsaj 60 % del opravljenih pred zgoraj navedenima datumoma. Da bi bilo na voljo več časa za bolj zapletene posege, se načrtuje podaljšanje uporabe ukrepa za večstanovanjske stavbe do 31. decembra 2022, za socialna stanovanja pa do 30. junija 2023, ne glede na to, ali bo opravljenih vsaj 60 % del.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov predstavljajo največ 20 % skupnih stroškov programa prenove. V primerih, ko se plinski kondenzacijski kotli namestijo kot izbrana zamenjava za obstoječe neučinkovite kotle na plin, premog in olje, imajo učinkovitost A. Poleg tega mora biti namestitev kotlov na zemeljski plin skladna s pogoji iz tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).“

Reforma 1.1 – Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost

Cilj te reforme je poenostaviti in pospešiti postopke za izvajanje ukrepov, povezanih z energijsko učinkovitostjo. Sestavljajo ga štirje pomembni ukrepi:

·Vzpostavitev nacionalnega portala za energetsko učinkovitost stavb: Portal podpira državljane in operaterje pri upravljanju projektov energetske učinkovitosti in je enostaven vir za dostop do informacij za nosilce odločanja. Vsebuje informacije o energetski učinkovitosti nacionalnega stavbnega fonda, ki naj bi podjetjem in državljanom v pomoč pri odločitvah o izboljšanju energetske učinkovitosti njihovih nepremičnin. Vzpostavi se točka „vse na enem mestu“, ki državljanom in podjetjem zagotavlja pomoč in vse koristne informacije v zvezi z energetskim kartiranjem stavb, skladnostjo s sektorskimi predpisi, oceno možnosti za učinkovitost in izbiro prednostnih nalog za ukrepanje, vključno z načrti prenove v fazah, izbiro najprimernejših promocijskih orodij za ta namen ter usposabljanjem strokovnih znanj in spretnosti.

·Krepitev dejavnosti v okviru načrta obveščanja in usposabljanja, namenjenega civilnemu sektorju – Načrt za informiranje in usposabljanje upošteva potrebo po razvoju posebnih pobud za zapolnitev informacijske vrzeli končnih uporabnikov v stanovanjskem sektorju ter ustreznih dejavnosti usposabljanja o spodbudah in najučinkovitejših ukrepih za podjetja, ki ponujajo energetske storitve, izvajajo intervencije, in za upravljavce kondomina. Načrt se pripravi ob upoštevanju potreb, ki izhajajo iz ukrepa Superbonus, da se čim bolj poveča njegova učinkovitost in postavijo temelji za trajno kulturo učinkovitosti v gradbeništvu.

·Posodobitev in okrepitev nacionalnega sklada za energetsko učinkovitost: Z revizijo uredb o ustanovitvi in upravljanju nacionalnega sklada za energetsko učinkovitost (člen 15 zakonske uredbe št. 102/2014 in medministrski odlok z dne 22. decembra 2017) začnejo veljati spremembe za spodbujanje izboljšanja in večje uporabe razpoložljivih sredstev.

·Pospešitev faze izvajanja projektov, ki se financirajo iz osrednjega javnega programa za obnovo programa EPAC: Izvede se regulativni pregled, namenjen spodbujanju učinkovitejšega upravljanja virov, posebej dodeljenih programu prekvalifikacije stavb osrednje javne uprave (PREPAC).

F.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M2C3–1	Naložba 2.1 – Krepitev Ecobonusa za energetsko učinkovitost	Mejnik	Začetek veljavnosti podaljšanja Superbonusa	Določba v pravnem(-ih) aktu(-ih) o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Pravni akt(-i) podaljšanje ugodnosti Ecobonus in Sismabonus do 31. decembra 2022 za kondominije in 30. junij 2023 za socialne nastanitev (IACP).
M2C3–2	Naložba 2.1 – Krepitev Ecobonusa za energetsko učinkovitost	Tarča	Prenova stavbe Superbonus T1	JIH NI	Številka	0	17 000 000	Q2	2023	Dokončana prenova stavbe (vsaj 17000000 kvadratnih metrov, kar pomeni vsaj 40-odstotni prihranek primarne energije in povečanje vsaj dveh kategorij v energijski izkaznici).
M2C3–3	Naložba 2.1 – Krepitev Ecobonusa za energetsko učinkovitost	Tarča	Prenova stavbe Superbonus T2	JIH NI	Številka	17 000 000	35 800 000	Q4	2025	Dokonča prenovo stavbe za vsaj 35800000 kvadratnih metrov, s čimer se doseže vsaj 40-odstotni prihranek primarne energije, s čimer se povečata vsaj dve kategoriji v energijski izkaznici.
M2C3–4	Reforma 1.1: Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost	Mejnik	Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost	Določba v pravnem(-ih) aktu(-ih) o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Pravni akti bodo poenostavili in pospešili postopke za posege za energijsko učinkovitost, in sicer: ·Vzpostavitev nacionalnega portala za energetsko učinkovitost stavb ·Krepitev dejavnosti v okviru načrta obveščanja in usposabljanja, namenjenega civilnemu sektorju ·Posodobitev in okrepitev nacionalnega sklada za energetsko učinkovitost ·Pospešitev faze izvajanja projektov, ki se financirajo iz programa PREPAC

F.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1: Gradnja novih šol z zamenjavo stavb

Ta ukrep se osredotoča na postopno zamenjavo dela stavbnega fonda javnih šol z namenom oblikovanja sodobnih in trajnostnih struktur.

Cilji ukrepov so zmanjšanje porabe energije, večja potresna varnost stavb in razvoj zelenih površin.

Načrt naj bi bil usmerjen v 166 šolskih stavb s skupno 400 tisoč m².

Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev javnih nepremičninskih sredstev, ki jih delno ali v celoti uporablja pravosodje

Cilj tega ukrepa je obnova in prekvalifikacija neustreznih javnih struktur, ki jih delno ali v celoti uporablja pravosodje.

Ukrep se osredotoča na vzdrževanje obstoječega premoženja, ki omogoča zaščito, vrednotenje in obnovo zgodovinske dediščine, ki je pogosto značilna za urade uprave italijanskega pravosodnega sistema. Poleg energijske učinkovitosti je cilj programa tudi zagotoviti gospodarsko, okoljsko in socialno trajnostnost ukrepov z uporabo trajnostnih materialov in samoproizvedene električne energije iz obnovljivih virov. Z ukrepi se lahko prilagodijo tudi strukture, da se zmanjša potresna ranljivost stavb.

Okvirni seznam občin, v katerih se izvajajo intervencije, je naslednji: Bari, Bergamo, Bologna, Cagliari, Firence, Genoa, Latina, Messina, Milano, Monza, Neapelj, Palermo, Perugia, Reggio Calabria, Rim, Rim, Trani, Torino, Velletri in Benetke.

Intervencija ne vključuje kotlov na zemeljski plin.

Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja

Daljinsko ogrevanje ima pomembno vlogo pri doseganju okoljskih ciljev sektorja ogrevanja in hlajenja, zlasti na velikih mestnih območjih, kjer je problem še večji.

Z ukrepom se razvije učinkovito daljinsko ogrevanje na podlagi distribucije toplote, proizvedene iz obnovljivih virov, odpadne toplote ali soproizvodnje v visoko učinkovitih obratih. Z ukrepom se financirajo projekti, ki bodo izbrani na podlagi razpisa, objavljenega leta 2022, v zvezi z gradnjo novih omrežij ali razširitvijo obstoječih omrežij za daljinsko ogrevanje. Naslednji razpis se lahko objavi leta 2023. Prednost imajo projekti, ki zagotavljajo največje prihranke pri primarni energiji iz neobnovljivih virov.

Pričakuje se, da bodo energetsko-okoljske koristi v višini 20 ktoe primarne fosilne energije na leto in 40 kton CO2 emisij toplogrednih plinov, ki se preprečijo v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, vsako leto dosežene.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti se pri gradnji učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja ne uporabljajo fosilna goriva kot vir toplote, temveč le toplota, proizvedena iz obnovljivih virov, odvečne toplote ali soproizvodnje v visoko učinkovitih obratih. Pripadajoča infrastruktura za daljinsko ogrevanje je v skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1) in naj bi zagotovila zmanjšanje za 0,04 MtCO2/leto.

F.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M2C3–5	Naložba 1.1: Gradnja novih šol z zamenjavo stavb	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za gradnjo novih šol z zamenjavo stavb za posodobitev energije v šolskih stavbah na podlagi javnega razpisa	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil po postopku javnega razpisa	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2023	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za zamenjavo novih šol, upravičenih do financiranja, ki jih formalizirajo lokalni organi in ki ustrezajo skupni površini najmanj 400000 kvadratnih metrov
M2C3–6	Naložba 1.1: Gradnja novih šol z zamenjavo stavb	Tarča	Z zamenjavo stavbe je zgrajenih vsaj 400 000 m² novih šol.	JIH NI	Številka	0	400 000	Q1	2026	Dokončanje gradnje vsaj 400000 kvadratnih metrov novih šol z zamenjavo stavbe, zaradi česar je poraba primarne energije vsaj 20 % manjša od zahteve za skoraj nič-energijske stavbe
M2C3–7	Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičninskih sredstev za izvajanje sodne oblasti	Mejnik	Oddajo vseh javnih naročil za gradnjo novih zgradb, ponovno opredelitev in okrepitev nepremičninskih sredstev za izvajanje sodne oblasti podpiše naročnik po postopku javnega razpisa.	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil po postopku javnega razpisa	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Uradno obvestilo o oddaji vseh javnih naročil v zvezi z gradnjo stavb, prekvalifikacijo in krepitvijo nepremičninskih sredstev za izvajanje sodne oblasti.
M2C3–8	Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev javnih nepremičninskih sredstev, ki jih delno ali v celoti uporablja pravosodje	Tarča	Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev javnih nepremičninskih sredstev, ki jih delno ali v celoti uporablja pravosodje	JIH NI	Številka	0	289 000	Q1	2026	Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev javnih nepremičninskih sredstev, ki jih delno ali v celoti uporablja pravosodje in ki merijo najmanj 289000 kvadratnih metrov
M2C3–9	Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja	Mejnik	Javna naročila za izboljšanje ogrevalnih omrežij odda ministrstvo za ekološki prehod na podlagi javnega razpisa.	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil po postopku javnega razpisa	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Oddajo vseh javnih naročil za izgradnjo novih omrežij za daljinsko ogrevanje ali razširitev obstoječih omrežij za daljinsko ogrevanje, ki bi morala vključevati zahtevo po zmanjšanju porabe energije. Oddajo naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M2C3–10	Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja	Tarča	Izgradnja ali razširitev omrežij za daljinsko ogrevanje za zmanjšanje porabe energije	JIH NI	KTOE	0	20	Q1	2026	Dokončanje gradnje novih omrežij za daljinsko ogrevanje ali razširitev obstoječih omrežij, kar omogoča zmanjšanje porabe energije za vsaj 20 KTOE na leto. Naložba izpolnjuje pogoje iz opombe (9) Priloge VI k Uredbi 241/2021/EU o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

G. MISSIJA 2 COMPONENT 4 – Teritorialno načrtovanje in vodni viri

Cilj te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je odpraviti številne dolgotrajne pomanjkljivosti, povezane z upravljanjem vodnih virov in hidrogeološkimi tveganji v Italiji, ter sprejeti številne ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti. To je treba doseči s pomembno in uravnoteženo kombinacijo reform in naložb v teh različnih razsežnostih.

Kar zadeva reforme, komponenta predlaga sklop ukrepov, namenjenih predvsem izboljšanju učinkovitosti upravljanja vodnih virov z zmanjšanjem razdrobljenosti sektorja, vzpostavitvijo ustrezne cenovne politike in določitvijo številnih spodbud za reševanje obstoječih težav, povezanih z ravnanjem z odpadnimi vodami. Reforme v okviru te komponente vključujejo tudi sklop ukrepov za poenostavitev zasnove in izvajanja projektov, povezanih z vodno infrastrukturo ter upravljanjem in zmanjševanjem hidroloških tveganj.

Naložbe, povezane s to komponento, prispevajo k blažitvi in boljšemu obvladovanju hidrogeološkega tveganja v Italiji z vidika preprečevanja in prilagajanja, njihov cilj pa je povečati odpornost infrastrukture, povezane z vodo. Poleg tega je njihov cilj znatno izboljšati upravljanje vodnih virov z boljšim ravnanjem z odpadnimi vodami in znatnim zmanjšanjem uhajanja vode, tudi v kmetijskem sektorju. Naložbe bodo okrepile digitalizacijo teh sektorjev ter zagotovile, da bodo energijsko učinkovitejši in bolje prilagojeni podnebnim spremembam. Ta komponenta vključuje tudi sklop ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zelenih površin v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Ta komponenta obravnava del priporočila 3 za posamezne države iz leta 2020, s katerim je Svet Evropske unije Italiji priporočil, naj ukrepa tako, da bo usmerila naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti v [...] upravljanje vode in okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje bistvenih storitev. Obravnava tudi dele priporočila 3 za posamezne države iz leta 2019 („Gospodarska politika, povezana z naložbami, v zvezi s kakovostjo infrastrukture ob upoštevanju regionalnih razlik“. [...] ter izboljša učinkovitost javne uprave [...] s pospeševanjem digitalizacije ter povečanjem učinkovitosti in kakovosti lokalnih javnih storitev“.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

G.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 2.1 – Poenostavitev in pospešitev postopkov za izvajanje ukrepov proti hidrogeološki nestabilnosti

Cilj te reforme je odpraviti obstoječe pomanjkljivosti pri upravljanju hidrogeoloških tveganj, ki jih je izpostavilo italijansko računsko sodišče. Vključuje poenostavitev in pospešitev postopkov za izvajanje projektov na tem področju, vključno z določitvijo najdaljših rokov za vsako fazo; prednostno razvrščanje intervencij v skladu z nacionalno oceno tveganja in členom 6 Sklepa št. 1313/2013 EU ter oceno zmogljivosti za obvladovanje tveganj in načelom, da se ne škoduje bistveno; določitev načrta za povečanje upravne zmogljivosti subjektov, odgovornih za izvajanje teh projektov, in okrepitev usklajevanja med različnimi vpletenimi ravnmi upravljanja, vključno z racionalizacijo pretoka informacij.

Reforma 2 – Reforma pravnega okvira za boljše upravljanje in trajnostno rabo vode

Cilj te reforme je obravnavati dolgotrajne težave vodnega sektorja v Italiji, ki se odražajo v številnih tekočih postopkih za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti z Direktivo Sveta 91/271/EGS, pretirane razdrobljenosti sektorja ter odsotnosti ustreznih spodbud in cenovnih politik. Pričakuje se, da bodo predvideni ukrepi znatno zmanjšali razdrobljenost sektorja z zmanjšanjem števila upravljavcev in spodbujanjem ekonomije obsega, določitvijo spodbud za zmanjšanje uhajanja vode in prekomerne porabe vode v kmetijskem sektorju ter vzpostavitvijo ustreznih cenovnih politik za bolj trajnostno porabo vode.

Z deželami Kampanija, Kalabrija, Molise in Sicilija se podpiše niz memorandumov o soglasju, da se zmanjša razdrobljenost števila izvajalcev, ki zagotavljajo storitve za rabo vode. Memorandum o soglasju določa cilje v zvezi z ustanavljanjem organov lokalne uprave, zmanjšanjem števila operaterjev in doseganjem ekonomije obsega, da bi v dveh letih po podpisu memoranduma o soglasju določili posamezne izvajalce za vsaj vsakih 40000 prebivalcev.

Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev polnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve v zvezi z vodo“

Cilj te reforme je obravnavati glavne težave pri upravljanju vodnih virov in povečati učinkovitost sistema.

Pričakuje se, da bo sistem zmanjšal obstoječo razdrobljenost števila upravljavcev, kar trenutno ovira učinkovito rabo vodnih virov v nekaterih delih države. Pričakuje se tudi, da bo reforma določila prave spodbude za boljšo uporabo vodnih virov v kmetijskem sektorju, uvedla sistem kazni za nezakonito pridobivanje vode in uvedla sistem cen, ki bo bolje odražal načelo „onesnaževalec plača“ in bo bolj skladen z načelom „onesnaževalec plača“, hkrati pa preprečil širitev obstoječih namakalnih sistemov. Ukrepi se sprejmejo v sodelovanju z regijami, kjer je upravljanje vodnih virov trenutno bolj problematično.

Naložba 3.2 – Digitalizacija nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij

Ta ukrep določa standardizirane in digitalizirane postopke za posodobitev, učinkovitost in uspešno delovanje zavarovanih območij v različnih razsežnostih, kot so ohranjanje narave, upravna poenostavitev postopkov in storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij. Po posredovanju naj bi se spremljanje naravnih virov izboljšalo, da bi se sprejeli potrebni preventivni in korektivni ukrepi, kadar je to potrebno za zaščito biotske raznovrstnosti. Pričakuje se tudi, da bo privedel do boljših storitev in ozaveščenosti o biotski raznovrstnosti za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij za bolj trajnostni turizem in odgovorno porabo naravnih virov.

G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M2C4–1	Reforma 2.1. Poenostavitev in pospešitev postopkov za izvajanje ukrepov proti hidrogeološki nestabilnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve pravnega okvira za boljše obvladovanje hidroloških tveganj	Določba v ustreznem(-ih) pravnem(-ih) aktu(-ih) o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Novi pravni okvir (vsaj): -Prednostno obravnavajo preventivne ukrepe v skladu z nacionalno oceno tveganja in členom 6 Sklepa št. 1313/2013 EU ter oceno zmogljivosti za obvladovanje tveganj in načelom, da se ne škoduje bistveno; -Pospešiti postopke za zasnovo projektov in določiti splošna načela za poenostavitev izvajanja in financiranja projektov ter projektov s hidrološkim tveganjem; -Uskladiti in racionalizirati pretok informacij za zmanjšanje odvečnosti pri poročanju med različnimi informacijskimi sistemi države ter razviti sistem kazalnikov za boljše prepoznavanje hidroloških tveganj v skladu s priporočili italijanskega računskega sodišča. -Okrepiti usklajevanje intervencij med različnimi ravnmi upravljanja v skladu s priporočili italijanskega računskega sodišča; -Vzpostavitev skupnih podatkovnih zbirk o incidentih („nezadostnosti“) v skladu s priporočili italijanskega računskega sodišča; -Določite najdaljši časovni razpored za vsako fazo. -Določi načrt za krepitev zmogljivosti zadevnih subjektov.
M2C4–2	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev polnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve v zvezi z vodo“	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode	Določba v ustreznem(-ih) pravnem(-ih) aktu(-ih) o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2022	Splošni zakon/predpisi o storitvah za rabo vode za njihovo trajnostno rabo in spodbujanje naložb v vodno infrastrukturo, ki morajo vsaj: -Zmanjšati razdrobljenost subjektov s pravili in mehanizmi združevanja, da bi spodbudili trenutno avtonomne upravljavce, da se vključijo v edinstveni gospodarski subjekt za celotno območje Ambito Territoriale Ottimale; -Zagotoviti spodbude za trajnostno rabo vode v kmetijstvu, zlasti za podporo uporabi skupnega sistema spremljanja za rabo vode (SIGRIAN) za skupne in samooskrbne namene namakanja; -Določiti sistem reguliranih cen, ki ustrezno upošteva rabo okoljskih virov in onesnaževanje v skladu z načelom „onesnaževalec plača“
M2C4–3	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev polnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve v zvezi z vodo“	Mejnik	Reforma pravnega okvira za boljše upravljanje in trajnostno rabo vode	Začetek veljavnosti memorandumov o soglasju	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Ministrstvo za ekološki prehod je podpisalo memorandume o podcenjevanju z deželami Kampanija, Kalabrija, Molise in Sicilija, da bi zmanjšalo razdrobljenost števila izvajalcev, ki zagotavljajo vodne storitve. Memorandum o soglasju bi moral določati cilje v zvezi z ustanavljanjem organov lokalne uprave, zmanjšanjem števila operaterjev in doseganjem ekonomije obsega, da se vzpostavi en sam gospodarski subjekt za vsaj 40000 prebivalcev.
M2C4–4	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev polne upravljavske zmogljivosti za integrirane storitve v zvezi z vodo“	Mejnik	Začetek veljavnosti novega pravnega okvira za namene namakanja	Določba v ustreznem zakonodajnem aktu o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Revidirani pravni okvir mora vsaj: —Vzpostaviti sistem kazni za nezakonito črpanje vode Zahteva oceno učinka, kot je določeno v členu 4(7) okvirne direktive o vodah, da se oceni (morebiti kumulativni) vpliv na vsa potencialno prizadeta vodna telesa. —Zagotoviti, da se ta širitev obstoječega namakalnega sistema (tudi s povečano uporabo vode, tj. ne le s fizično ekspanzijo), tudi z učinkovitejšimi metodami, prepreči, če so zadevna vodna telesa (površinske ali podzemne vode) v slabšem ali potencialno dobrem stanju (v okviru krepitve podnebnih sprememb).
M2C4–5	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	Mejnik	Začetek veljavnosti upravne poenostavitve in razvoja digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij	Določba ministrske uredbe o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Ministrska uredba določa razvoj digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij.

G.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 3.1 Sprejetje nacionalnih programov za nadzor nad onesnaževanjem zraka

Cilj reforme je uskladiti nacionalno in regionalno zakonodajo ter uvesti s tem povezane ukrepe za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka (v skladu s cilji iz Direktive 2016/2284 o nacionalnih zgornjih mejah emisij in spremembi podnebnih plinov).

Naložba 1.1: Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja

Z naložbo se razvije sistem spremljanja za ugotavljanje in napovedovanje tveganj zaradi podnebnih sprememb in neustreznega prostorskega načrtovanja z uporabo naprednih tehnologij. Te tehnologije omogočajo daljinsko upravljanje velikih teritorialnih pasov, ki določajo podlago za pripravo načrtov za preprečevanje tveganj, vključno z okrepitvijo obstoječe infrastrukture, in odkrivanje nezakonitega odstranjevanja odpadkov. Glavni instrumenti, ki se razvijejo za doseganje teh ciljev, so zbiranje prostorskih podatkov z uporabo satelitskih sistemov za opazovanje, dronov, daljinskih senzorjev in povezovanje informacijskih sistemov; telekomunikacijska omrežja z najnaprednejšimi varnostnimi zahtevami; vzpostavitev centralnih in regionalnih nadzornih sob za dostop do informacij, zbranih na terenu; ter sistemi in storitve kibernetske varnosti za zaščito pred kibernetskimi napadi. Intervencije potekajo predvsem v osmih južnih regijah.

Naložbo 2.1 Ukrepi za zmanjšanje poplavne in hidrogeološke nevarnosti

Za italijansko ozemlje je značilna visoka stopnja hidrogeološke nestabilnosti, ki se je še poslabšala zaradi učinkov podnebnih sprememb. To tveganje škodljivo vpliva ne le na kakovost življenja, temveč tudi na gospodarsko dejavnost območij, ki so najbolj izpostavljena temu tveganju.

Ta ukrep je razdeljen na dve vrsti ukrepov, pri čemer so poplave maja 2023 prizadele Protezione Civile in „komisar za izredne razmere za obnovo območij Emilija Romanja, Toskana in Marke“ (Commissario per la ricostruzione nel territorio della Regione Emilia Romagna, Toscana e Marche) kot odgovorno upravo.

Kar zadeva prvo vrsto ukrepov, se izvede širok in celovit sklop ukrepov za obnovo poškodovanih javnih struktur in infrastruktur (ukrepi tipa E) ter zmanjšanje preostalega tveganja, ki je strogo povezano z dogodkom in je namenjeno predvsem zaščiti javne in zasebne varnosti (ukrepi tipa D).

Druga vrsta ukrepov vključuje ukrepe, ki jih opredeli komisar za izredne razmere, zlasti pokrajine Ancona, Ascoli Piceno, Bologna, Ferrara, Fermo, Firenze, Forli-Cesena, Macerata, Modena, Pesaro-Urbino, Ravenna, Reggio-Emilia in Rimini.

Intervencije se nanašajo na:

·Ukrepi za obnovo plovnih poti in povečanje zaščite pred poplavami in zemeljskimi plazovi. Ukrepi v največji možni meri vključujejo sonaravne rešitve in lahko predvidevajo ponovno uporabo materialov, ki se prevažajo s poplavami. Ukrepi bi morali v največji možni meri spodbujati tudi sprejetje praks trajnostnega upravljanja tal in zemljišč za podporo dolgoročni odpornosti tal, zaustavitev degradacije tal in blažitev vplivov podnebnih sprememb;

·Rehabilitacijske ukrepe prometnega omrežja. Ukrepi lahko vključujejo dopolnilno infrastrukturo (vključno z mostovi), ki je utrpela škodo in jo je treba popraviti;

·Ukrepi za obnovo javnih stavb, vključno z javnimi hišami in zdravstvenimi domovi.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Naložba ne predvideva namestitve ali zamenjave plinskih kotlov ali nakupa vozil.

Naložba 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov

Cilj tega ukrepa je zaščititi zelene površine in povečati njihovo število s ciljem ohranjanja in krepitve biotske raznovrstnosti ter povečanja kakovosti življenja prebivalcev teh območij. Ukrepi se osredotočajo na 14 metropolitanskih mest v Italiji, ki so najbolj izpostavljena okoljskim problemom, kot so onesnaženost zraka, izguba biotske raznovrstnosti ali učinki podnebnih sprememb. Gozdni razmnoževalni material (semena ali rastline) se na navedenih površinah zasadi na najmanj 4500000 drevesih in grmičevju (v 4500 hektarjih), v končnem namembnem kraju pa se presadi vsaj 3,5 milijona dreves.

Ukrepi sledijo sprejetju načrta za pogozdovanje v mestih s cilji ohranjanja in krepitve biotske raznovrstnosti v skladu z evropsko strategijo za biotsko raznovrstnost, zmanjšanja onesnaženosti zraka na metropolitanskih območjih in zmanjšanja števila postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi s kakovostjo zraka.

Naložba 3.3 – Ponovna naturizacija območja Pad

Za območje Pa so od leta 1970 značilni prekomerno onesnaževanje vode, poraba tal in izkopavanje v rečnem dnu. Vse te težave so negativno vplivale na nekatere njene naravne habitate in povečale hidrogeološko tveganje.

Cilj tega ukrepa je ponovno aktivirati naravne procese in spodbuditi obnovo biotske raznovrstnosti. To bi zagotovilo obnovo reke ter učinkovitejšo trajnostno in učinkovito rabo vodnih virov.

Naložba 3.4 Sanacija območij sirot

Industrijsko onesnaževanje je ustvarilo številna t. i. „območja sirote“, ki pomenijo veliko tveganje za zdravje, kar ima resne posledice za kakovost življenja zadevnega prebivalstva.

Cilj tega ukrepa je obnova teh zemljišč, s čimer se zmanjša vpliv na okolje in spodbuja krožno gospodarstvo. Projekt uporablja najboljše razpoložljive inovativne preiskovalne tehnologije, da se opredelijo dejanske potrebe po sanaciji in omogoči razvoj teh območij, vključno s stanovanji.

Ta ukrep najprej vključuje sprejetje akcijskega načrta za oživitev neznanih območij, da se zmanjša izkoriščanje zemljišč in okrepi obnova mest. Načrt opredeli območja sirote v vseh 21 regijah in avtonomnih provincah ter opredeli posebne ukrepe, ki jih je treba izvesti.

Naložba 3.5: Obnova in zaščita morskega dna in morskih habitatov

Ta ukrep vključuje obsežne ukrepe za obnovo in zaščito morskega dna in morskih habitatov, katerih cilj je obrniti sedanjo degradacijo teh ekosistemov.

Posebni ukrepi, ki jih je treba izvesti, vključujejo razvoj ustreznega kartiranja habitatov morskega dna in spremljanje okolja. Da bi zagotovili ustrezno načrtovanje in izvajanje obsežnih ukrepov za obnovo in zaščito, se okrepi nacionalni raziskovalni in opazovalni sistem za morske in obalne ekosisteme. Poleg tega se okrepijo morske opazovalne ploščadi, da se poveča tehnična in znanstvena zmogljivost za spremljanje morskega okolja ter zlasti oceni učinkovitost zaščitnih in upravljalnih ukrepov v okviru scenarija podnebnih sprememb. Take naložbe bodo nato omogočile sistematično in celovito kartiranje občutljivih habitatov v italijanskih morskih vodah za izvajanje okoljske obnove in določitev zavarovanih območij v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost iz leta 2013 in okvirno direktivo o morski strategiji.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Z izvajanjem raziskovalnih dejavnosti na morskih ekosistemih lahko ukrep vključuje nakup znanstvene opreme in/ali ladij. Zlasti bodo na novo zgrajena plovila uporabljala najnaprednejše razpoložljive tehnologije, kar bo v največji možni meri zagotovilo preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja.

Reforma 4.1 Poenostavitev zakonodaje in krepitev upravljanja za izvajanje naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo

Sedanji regulativni okvir in obstoječa razdrobljenost upravljanja negativno vplivata na zmogljivost načrtovanja in izvajanja naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo.

Cilj te reforme je poenostaviti in povečati učinkovitost pravnega okvira ter po potrebi zagotoviti pomoč izvajalskim organom, ki nimajo zadostnih zmogljivosti za izvedbo in dokončanje teh naložb v prvotno določenih rokih.

Glavni ukrepi, načrtovani za doseganje teh ciljev, so predvsem (i) vzpostavitev osrednjega javnega finančnega instrumenta za naložbe v vodni sektor, ki združuje vire, ki so trenutno precej razpršeni; (II) poenostavitev postopkov za poročanje in spremljanje financiranih naložb, (iii) nadaljnje vključevanje regulatorja v načrtovanje naložb, ki jih je treba izvesti, in morebitne spremembe načrta.

Ministrstvo za infrastrukturo in promet predstavi predlog reforme v zvezi s sektorjem oskrbe z vodo.

Naložba 4.1 Primarna vodna infrastruktura za zanesljivost oskrbe z vodo

Cilj tega ukrepa je zagotoviti zanesljivo oskrbo z vodo za pomembna mestna območja in velika namakalna območja, povečati varnost in odpornost omrežja ter izboljšati prenosno zmogljivost vode. Ukrepi zajemajo celotno nacionalno ozemlje s posebnim poudarkom na večjih obratih na jugu države.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti se za vsako podnaložbo zagotovi popolna skladnost z zahtevami prava EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, pred začetkom gradbenih del, med njim in po njem. Poleg tega se za podukrepe po potrebi izvedejo presoja vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive 92/43/EGS, vključno z izvajanjem potrebnih blažilnih ukrepov. Ukrep ne vključuje gradnje novih jezov, temveč le izboljšanje obstoječih jezov; pri vplivih načrtovanih ukrepov na obstoječa dela se upoštevajo scenariji, v katerih zadevna reka ostane v naravnem stanju, kakor je bilo spremenjeno v času gradnje del. Vsi načrtovani podukrepi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na obstoječe jezove, morajo biti skladni s postopkom okoljskega dovoljenja, ki ga zahtevata nacionalno pravo in pravo Unije.

Naložbo 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij

Razdrobljeno in neučinkovito upravljanje vodnih virov je povzročilo znatno uhajanje vode, pri čemer so povprečne izgube presegle 40 % in več kot 50 % na jugu države. Cilj tega projekta je znatno zmanjšati izgube pitne vode z nadgradnjo in posodobitvijo vodovodnih omrežij z naprednimi nadzornimi sistemi, ki omogočajo spremljanje glavnih vozlišč in najobčutljivejših točk omrežja.

Naložba 4.3. Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov

Cilj tega ukrepa je povečati učinkovitost namakalnih sistemov z razvojem inovativne in digitalizirane infrastrukture za bolj trajnosten kmetijski sektor, ki bo bolje prilagojen podnebnim spremembam. Naložba zajema predvsem preoblikovanje namakalnih sistemov v sisteme z večjo učinkovitostjo; prilagoditev distribucijskih omrežij za zmanjšanje izgub; namestitev tehnologij za učinkovito rabo vodnih virov, kot so števci in daljinsko upravljanje. Vodni števci, ki omogočajo merjenje vode, se vzpostavijo kot del podprte naložbe.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti se za vsako podnaložbo zagotovi popolna skladnost z zahtevami prava EU, vključno z okvirno direktivo o vodah, pred začetkom gradbenih del, med njim in po njem. Poleg tega so projekti, kadar je to ustrezno v skladu z nacionalnim pravom, predmet presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive 92/43/EGS, vključno z izvajanjem potrebnih blažilnih ukrepov.

Naložbo 4.4. Kanalizacija in prečiščevanje

Vodni sistemi imajo velike pomanjkljivosti v zvezi s kanalizacijskimi in čistilnimi sistemi, kar se kaže v velikem številu postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi neskladnosti številnih aglomeracij v državi s pravom Unije.

Cilj tega ukrepa je izvesti naložbe za učinkovitejše čiščenje odpadnih voda, ki se odvajajo v morske in celinske vode, ter po možnosti preoblikovati čistilne naprave v „zelene tovarne“ za ponovno uporabo prečiščene odpadne vode za namakanje in industrijske namene. Pričakuje se, da bodo te naložbe prispevale k zmanjšanju števila aglomeracij s šibkimi sistemi kanalizacije in čiščenja.

G.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M2C4–6	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	Tarča	Razvoj digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij	JIH NI	Odstotek	0	70	Q2	2024	Vsaj 70 % nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij je razvilo digitalne storitve za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij (vsaj dva od naslednjih: povezava s portalom Naturitalia.IT; vloga za upravne postopke ali aplikacija za trajnostno mobilnost).
M2C4–6bis	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	Tarča	Zaključek intervencije	NI RELEVANTNO	Številka	0	4	Q2	2026	Zaključek naslednjih štirih intervencij. Dve intervenciji, povezani z upravno poenostavitvijo: ·Vzpostavitev informacijske platforme za poenostavitev upravnih postopkov v zvezi z nacionalnimi parki in zavarovanimi morskimi območji; in ·Vzpostavitev zaledne službe za dostop do aplikacije Naturitalia za osebje vseh nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij. Zaledni sistem omogoča dostop do podatkov in statističnih podatkov o obiskovalcih ter obravnava zahteve obiskovalcev. Dve intervenciji v zvezi z ohranjanjem narave in spremljanjem naravnih virov: ·Nakup in dobava najmanj 12.000 kosov opreme, potrebne za izvajanje dejavnosti ohranjanja in spremljanja narave, v naravne parke in organe zaščitenih morskih območij; in ·Uvedba vsaj sedmih različnih vrst tehničnih storitev in usposabljanja za znanstvene dejavnosti in dejavnosti spremljanja na terenu v naravnih parkih in zavarovanih morskih območjih v vsaj treh od naslednjih petih kategorij: spremljanje morja, spremljanje kopenskih habitatov, spremljanje kopenskih prostoživečih živalskih vrst, spremljanje vodnih ekosistemov, spremljanje biotske raznovrstnosti na podlagi DNK
M2C4–7	Reforma 3.1: Sprejetje nacionalnih programov za nadzor nad onesnaževanjem zraka	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka	Določba DPCM o začetku veljavnosti	JIH NI	OPOMBA:	JIH NI	Q4	2021	Z odlokom predsednika sveta ministrov (DPCM) se določi nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka, ki uvaja ustrezne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 in zakonodajnim odlokom št. 81 z dne 30. maja 2018, s katerim je bila prenesena navedena direktiva.
M2C4–8	Naložbo 1.1. Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja	Mejnik	Operativni načrt za napredni in integriran sistem spremljanja in napovedovanja za ugotavljanje hidroloških tveganj	Določba ministrskega odloka o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2021	Ministrska uredba odobri operativni načrt za izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja za ugotavljanje hidroloških tveganj. V njem je vsaj: -Predvideti aplikacije daljinskega zaznavanja in senzorje podatkovnega polja; -Razvoj komunikacijskega sistema, ki omogoča koordinatorja in interoperabilnost med različnimi izvajalci v kontrolnih sobah -Vzpostavitev centralnih in regionalnih kontrolnih sob -Razvoj sistemov in storitev kibernetske varnosti
M2C4–9	Naložbo 1.1. Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja	Tarča	Uvedba naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja za ugotavljanje hidroloških tveganj	JIH NI	Odstotek	0	90	Q2	2025	90 % površine južnih regij se pokrije z naprednim in integriranim sistemom spremljanja in napovedovanja za ugotavljanje hidroloških tveganj.
M2C4–11	Naložba 2.1.a Ukrepi za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeoloških tveganj – intervencije v Emiliji Romanji, Toskani in Markeju	Mejnik	Opredelitev posredovanj z odlokom(-i) komisarja za izredne razmere	Odlok(-i) komisarja za izredne razmere				Q3	2024	V enem ali več odlokih komisarja za izredne razmere se opredeli natančen seznam ukrepov za obnovo plovnih poti in povečanje zaščite pred poplavami in zemeljskimi plazovi, ukrepov za obnovo javnih stavb, vključno z javnimi hišami in zdravstvenimi domovi, ter skupnega števila kilometrov prometnega omrežja, ki ga je treba sanirati. Vrednost skupnega števila intervencij znaša vsaj 1,2 milijarde EUR.
M2C4–11a	Naložba 2.1.a Ukrepi za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeoloških tveganj – intervencije v Emiliji Romanji, Toskani in Markeju	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za intervencije v Emiliji-Romanja, Toskani in Markeju	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za intervencije za obvladovanje tveganj in zmanjševanje hidrogeoloških tveganj. Skupna vrednost razpisov, iz katerih izhajajo te nagrade, znaša vsaj 1,2 milijarde EUR.
M2C4–11b	Naložba 2.1.a Ukrepi za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeoloških tveganj – intervencije v Emiliji Romanji, Toskani in Markeju	Mejnik	Zaključek projektov	Potrdilo o zaključku projektov				Q2	2026	Zaključek: ·vsaj 90 % ukrepov za obnovo plovnih poti in povečanje zaščite pred poplavami in zemeljskimi plazovi, kot je opredeljeno v odlokih komisarja za izredne razmere, ·Obnovitveni posegi prometnega omrežja za več kilometrov, kot je določeno v odlokih komisarja za izredne razmere, ·Vsaj 90 % ukrepov za obnovo javnih stavb, vključno z javnimi hišami in zdravstvenimi domovi, kot je opredeljeno v odlokih komisarja za izredne razmere.
M2C4–12	Naložba 2.1.b Ukrepi za zmanjšanje poplavnega in hidrogeološkega tveganja	Mejnik	Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira za ukrepe proti poplavnim in hidrogeološkim tveganjem	Določbe odlokov o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Namen odlokov o odobritvi prvega intervencijskega in naložbenega načrta na zadevnem območju (komisar/regija/avtonomna provinca) za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeološkega tveganja je ponovna vzpostavitev prvotnih razmer in zagotovitev odpornosti območij na naravne nesreče.
M2C4–13	Naložba 2.1b – Ukrepi za zmanjšanje poplavnega in hidrogeološkega tveganja	Tarča	Zaključek intervencij tipa D in vrste E	JIH NI	Odstotek	0	90	Q2	2026	Dokončanje 90 % intervencij tipa E in tipa D za obnovo poškodovanih javnih struktur, kot so opredeljene v homologacijskih aktih nacionalne službe za civilno zaščito.
M2C4–18	Naložbe. 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov	Mejnik	Začetek veljavnosti revidiranih pravnih sprememb za varstvo in valorizacijo mestnih in primestnih zelenih območij	Določba v ustreznih zakonodajnih aktih, ki navaja sprejetje urbanističnega načrta za pogozdovanje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Urbanistični načrt je v skladu s cilji zakona z dne 12. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: zakon o podnebnih spremembah) in po fazi načrtovanja, ki jo morajo izvesti metropolitanska mesta. V načrtu bi morali biti določeni najmanj naslednji cilji: -Ohranjanje in krepitev razpršene biotske raznovrstnosti v skladu z evropsko strategijo za biotsko raznovrstnost, -Prispevati k zmanjšanju onesnaženosti zraka v metropolitanskih območjih, -Zmanjšanje postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi s kakovostjo zraka; -Obnovo krajine, ki jo je ustvaril človek, in izboljšanje zavarovanih območij v neposredni bližini metropolitanskih območij; Omejiti porabo tal in obnoviti uporabna tla.
M2C4–19	Naložbe. 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov	Tarča	Zasaditi drevesa za varstvo in valorizacijo mestnih in primestnih zelenih območij T1	JIH NI	Številka	0	1 650 000	Q4	2022	Zasaditi vsaj 1650000 dreves za ponovno pogozdovanje mestnih in primestnih območij v skladu s členom 4 zakona z dne 12. decembra 2019 141 (t. i. podnebna pravila).
M2C4–20	Naložbe. 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov	Tarča	Zasaditi drevesa za varstvo in valorizacijo mestnih in primestnih zelenih območij T2	JIH NI	Številka	1 650 000	4 500 000	Q4	2024	Sajenje gozdnega reprodukcijskega materiala (semena ali rastline) za vsaj 4500000 dreves in grmičevja za ponovno pogozdovanje mestnih in primestnih območij v skladu s členom 4 zakona z dne 12. decembra 2019 141 (t. i. podnebna pravila).
M2C4–20a	Naložbe. 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov	Tarča	Zasaditi drevesa za varstvo in valorizacijo mestnih in primestnih zelenih območij T3	JIH NI	Številka	0	3 500 000	Q2	2026	Presajanje gozdnega reprodukcijskega materiala (semena ali rastline) za vsaj 3500000 dreves in grmičevja za ponovno pogozdovanje mestnih in primestnih območij v skladu s členom 4 zakona z dne 12. decembra 2019 141 (t. i. podnebna pravila).
M2C4–21	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	Mejnik	Revizija pravnega okvira za intervencije za renaturifikacijo območja Pad	Določba v ustreznem zakonodajnem aktu o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Začetek veljavnosti ustrezne zakonodaje s ciljem obnove ekološkega koridorja, ki ga predstavlja rečnodno, vključno z naravnim pogozdovanjem ter posegi za obnovo in ponovno aktiviranje stranskih vej in oksbow.
M2C4–22	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	Tarča	Zmanjšanje umetne rečne struge za renaturifikacijo območja T1	JIH NI	Številka	0	13	Q4	2024	Zmanjšati umetnost rečnih strug za vsaj 13 km vzdolž osi Pad.
M2C4–23	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	Tarča	Zmanjšanje umetne rečne struge za renaturifikacijo območja T2	JIH NI	Številka	13	37	Q1	2026	Zmanjšati umetnost rečnih strug za vsaj 37 km vzdolž osi Pad.
M2C4–24	Naložbo 3.4. Sanacija tal na „zemljiščih sirot“	Mejnik	Pravni okvir za sanacijo območij sirot	Določba v ustreznem zakonodajnem aktu o sprejetju akcijskega načrta	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Akcijski načrt za oživitev območij sirot bo zmanjšal izkoriščanje zemljišč in okrepil obnovo mest. Pismo vključuje najmanj: -Opredelitev območij sirot v vseh 21 regijah in/ali avtonomnih provincah -Posebni posegi, ki jih je treba izvesti na vsakem območju sirot, da se zmanjša izkoriščanje zemljišč in okrepi obnova mest
M2C4–25	Naložbo 3.4. Sanacija tal na „zemljiščih sirot“	Tarča	Oživitev območij sirot	JIH NI	Odstotek	0	70	Q1	2026	Oživiti vsaj 70 % površine „zemljišč sirot“, da se zmanjša izkoriščanje zemljišč in okrepi obnova mest.
M2C4–26	Naložbo 3.5. Obnova in zaščita morskega dna in morskih habitatov	Tarča	Obnova in zaščita morskega dna in morskih habitatov	JIH NI	Številka	0	22	Q2	2025	Dokončati vsaj 22 obsežnih posegov za obnovo in zaščito morskega dna in morskih habitatov ter sistemov obalnega opazovanja.
M2C4–27	Reforma 4.1. Poenostavitev zakonodaje in krepitev upravljanja za izvajanje naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo	Mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve zakonodaje za posege v primarno vodno infrastrukturo za zanesljivost oskrbe z vodo	Določbe v ustreznih zakonodajnih aktih, ki označujejo začetek veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Revidirana zakonodaja bo okrepila upravljanje in poenostavila izvajanje naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo. Novi pravni okvir bi moral biti najmanj — — Nacionalni načrt za intervencije v vodnem sektorju naj postane osrednji finančni instrument za naložbe v vodni sektor. — Pridobiti mnenje in dejavno vključiti regulatorja („Autorità di Regolazione per Energia Reti e Ambiente“) v vse spremembe ali posodobitve načrta. — Zagotavljanje podpore in spremljevalnih ukrepov za izvajalske organe, ki ne morejo izvesti naložb v zvezi s primarnimi javnimi naročili v predvidenem časovnem okviru. — Poenostaviti postopke za poročanje in spremljanje naložb, financiranih v vodnem sektorju.
M2C4–28	Naložbo 4.1. Naložbe v primarno vodno infrastrukturo za zanesljivost oskrbe z vodo	Mejnik	Dodelitev sredstev za vse projekte za naložbe v primarno vodno infrastrukturo in za zanesljivo oskrbo z vodo	Objava odloka(-ov)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2023	Objava sklepov o sprejemu z dodelitvijo (dodelitvijo) financiranja projektom za naložbe v primarno vodno infrastrukturo in za zanesljivost oskrbe z vodo. Področje uporabe pogodb je naslednje: -Zanesljivost oskrbe z vodo na pomembnih mestnih območjih; -Strukturna dela za povečanje varnosti in odpornosti omrežja, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam (razen jezov); -Povečanje transportne zmogljivosti vode. Z merili za izbor se zagotovi, da naložba v celoti prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb s 40-odstotnim podnebnim koeficientom v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
M2C4–29	Naložbo 4.1. Naložbe v primarno vodno infrastrukturo za zanesljivost oskrbe z vodo	Tarča	Naložbe v primarno vodno infrastrukturo za zanesljivost oskrbe z vodo	JIH NI	Številka	0	50	Q1	2026	Povečanje zanesljivosti oskrbe z vodo in odpornosti vodne infrastrukture v vsaj 50 vodnih sistemih (kompleksnih in osnovnih), od tega vsaj 35 kompleksnih vodnih sistemov
M2C4–30	Naložbo 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	Mejnik	Dodelitev sredstev vsem projektom za intervencije v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	Objava odloka(-ov)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2023	Objava odloka(-ov) o sprejemu z dodelitvijo (dodelitvijo) financiranja projektom za intervencije za posodobitev in učinkovitost vodovodnih omrežij. Obseg pogodb je naslednji: -Ukrepi za zmanjšanje izgub v omrežjih za pitno vodo; -Povečanje odpornosti vodnih sistemov na podnebne spremembe; -Okrepitev digitalizacije omrežij za optimalno upravljanje vodnih virov, zmanjšanje količine odpadkov in omejitev neučinkovitosti
M2C4–31	Naložbo 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	Tarča	Posegi v vodovodna omrežja, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij T1	JIH NI	Številka	0	14 000	Q4	2024	Okrajšava najmanj 14000 kilometrov vodnega omrežja
M2C4–32	Naložbo 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	Tarča	Posegi v vodovodna omrežja, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij T2	JIH NI	Številka	14 000	45 000	Q1	2026	Okrajšava najmanj 45000 kilometrov vodnega omrežja
M2C4–33	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Mejnik	Dodelitev sredstev vsem projektom za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Objava odloka(-ov).	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Objava odloka(-ov) o sprejemu z dodelitvijo (dodelitvijo) financiranja projektom za intervencije v omrežjih in namakalnih sistemih ter o s tem povezanem sistemu digitalizacije in spremljanja. Obseg pogodb je naslednji: -Spodbujajo merjenje in spremljanje uporabe na kolektivnih omrežjih (z namestitvijo števcev in sistemov daljinskega upravljanja), vključno s prehodom s samooskrbe na skupinsko rabo, kar je predpogoj za dokončno uvedbo politike določanja cen vode, ki temelji na količini vode, za učinkovito rabo vodnih virov v kmetijstvu in posledično za zmanjšanje nezakonitih odvzemov vode na podeželskih območjih. -Cilj naložb v namakanje bi moral biti povečanje učinkovitosti obstoječega namakanja, tudi če je zadevno vodno telo v dobrem stanju. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno. (2021/C58/01). Zlasti se za vsako podnaložbo pred začetkom gradbenih del, med njim in po njem zagotovi popolna skladnost z zahtevami prava EU, vključno z okvirno direktivo o vodah. Poleg tega se za intervencije, kadar je to ustrezno v skladu z nacionalnim pravom, izvedejo presoja vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive 92/43/EGS, vključno z izvajanjem potrebnih blažilnih ukrepov.
M2C4–34	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Tarča	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov T1	JIH NI	Številka	0	40	Q4	2024	Vsaj 40 virov odvzema (navedenih v SIGRIANU), povezanih s koncesijo za vodo (concessione di derivazione) z zmogljivostjo najmanj 100 l/s pretoka, mora biti opremljenih s števci. Ukrepi za splošno učinkovitost omrežja vključujejo tudi namestitev: -300 števcev tretje ravni; -10000 števcev četrte ravni; -Digitalizacija in izboljšanje omrežja.
M2C4–34a	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Tarča	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov T1.2	JIH NI	Številka	40	105	Q2	2026	Vsaj 105 virov odvzema (navedenih v SIGRIANU), povezanih s koncesijo za vodo (concessione di derivazione s hitrostjo pretoka najmanj 100 l/s, mora biti opremljenih s števci. Ukrepi za splošno učinkovitost omrežja vključujejo tudi namestitev: -750 števcev tretje ravni; -25 000 števcev četrte ravni; -Digitalizacija in izboljšanje omrežja.
M2C4–35	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Tarča	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov T2	JIH NI	Hektarjev	0	96 390	Q4	2024	Učinkovita raba namakalnih virov koristi vsaj 96390 hektarov namakanih površin.
M2C4–35a	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Tarča	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov T2.2	JIH NI	Hektarjev	96 390	422 407	Q1	2026	Vsaj 422407 hektarjev namakanih površin, ki imajo koristi od učinkovite rabe namakalnih virov
M2C4–36	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda	Mejnik	Dodelitev sredstev za projekte za kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda	Objava odloka	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Objava sklepa o sprejemu z dodelitvijo (dodelitvijo) sredstev za predloge projektov. Intervencije: -Povečati učinkovitost čiščenja odpadnih voda, ki se odvajajo v morske in celinske vode, tudi s tehnološkimi inovacijami; -Preoblikovanje nekaterih čistilnih naprav, kjer je to mogoče, v „zelene tovarne“, ki ponovno uporabijo prečiščeno odpadno vodo za namakanje in industrijske namene. Ta ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Zlasti sežiganje blata ni upravičeno.
M2C4–37	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda	Tarča	Intervencije za kanalizacijo in prečiščevanje T1	JIH NI	Številka	0	500 000	Q2	2025	Zmanjšati število enakovrednih prebivalcev, ki prebivajo v aglomeracijah, ki niso v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS, zaradi neustreznega zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode za vsaj 500000
M2C4–38	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda	Tarča	Intervencije za kanalizacijo in prečiščevanje T2	JIH NI	Številka	500 000	2 250 000	Q1	2026	Zmanjšati število enakovrednih prebivalcev, ki prebivajo v aglomeracijah, ki niso v skladu z Direktivo Sveta 91/271/EGS, zaradi neustreznega zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode za vsaj 2250000

H. SKLOP 3 TEMATSKEGA SKLOPA 1: Trajnostna prometna infrastruktura

H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

JIH NI

H.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

JIH NI

H.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložbe v to komponento podpirajo vzpostavitev železniške infrastrukture (visokohitrostne, tovorne, regionalne železnice, evropski sistem za upravljanje železniškega prometa). Spremljajo jih reforme za pospešitev naložb v železniško infrastrukturo in izboljšanje kakovosti cestne infrastrukture. Komponenta reforme poslovnega okolja vsebuje ukrep, ki ustvarja dodatne spodbude za regije, da objavijo svoje regionalne pogodbe o izvajanju javne službe v železniškem prometu. Ta komponenta vsebuje ukrepe za razvoj uporabe vodika v železniškem prometu.

Ta komponenta podpira obravnavanje priporočila 3 za posamezno državo iz leta 2019, v katerem je bila Italija pozvana, naj ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoči na [...] kakovost infrastrukture, pri čemer upošteva regionalne razlike, in priporočilo 3 za posamezno državo iz leta 2020 o zrelih javnih naložbenih projektih, pri čemer naj se osredotoči na naložbe v zeleni in digitalni prehod, zlasti v čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, raziskave in inovacije, trajnostni javni prevoz, ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodami ter okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje osnovnih storitev.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

Reforma 1.1 – pospešitev postopka odobritve pogodbe med Ministrstvom za infrastrukturo in promet (MIT) in upravljavcem železniške infrastrukture Rete Ferroviaria Italiana

Ta reforma vključuje odpravo zahteve, da parlamentarne komisije izrazijo mnenje o seznamu naložb Contratti di Programma (CdP) upravljavca železniške infrastrukture Rete Ferroviaria Italiana. Parlamentarne komisije izrazijo mnenje o strateškem programu naložb.

Reforma 1.2 – Pospešitev postopka odobritve projektov

Ta reforma vključuje sprejetje zakonodaje, ki omogoča predvidevanje kraja del v času projekta gospodarske tehnične izvedljivosti (PFTE), namesto da bi čakali na fazo dokončne zasnove projekta. Dodatna dovoljenja, ki jih ni mogoče pridobiti na podlagi PFTE, bi se pridobila v poznejših fazah zasnove projekta, ne da bi se sklicala „Conferenza dei Servizi“ kot izjema od zakona št. 241/1990. Te spremembe skrajšajo čas odobritve projektov z 11 na 6 mesecev.

Reforma 1.3 – Spodbujanje učinkovitosti železniške infrastrukture v Italiji

Reforma vključuje sprejetje primarne in sekundarne zakonodaje ter (po potrebi) ustreznih izvedbenih aktov za spodbujanje večje konkurence na regionalnih in medmestnih trgih železniškega prometa, izboljšanje načrtovanja infrastrukture za železniške proge in omrežja ter uvedbo merjenja uspešnosti upravljanja železniške infrastrukture in naložb.

Učinkovitost in uspešnost javnih naložb:

·V zakonodaji je predvideno, da ministrstvo za infrastrukturo in promet sprejme večletni strateški dokument za usmerjanje večletnega načrtovanja infrastrukture Italije za najmanj deset let. Dokument spodbuja multimodalni promet in v celoti vključuje industrijske potrebe podjetniškega sektorja v infrastrukturno načrtovanje (na primer z dajanjem prednosti naložbam, ki povezujejo ključna industrijska območja in logistična vozlišča s prometnim omrežjem).

·Reforma določa pregled dokumentov o načrtovanju infrastrukture. Natančneje, zakonodaja:

oZagotoviti, da so Contratto di Programma, strategija razvoja železniške infrastrukture in poslovni načrt upravljavca infrastrukture pripravljeni v skladu s cilji večletnega strateškega dokumenta ministrstva za infrastrukturo in promet ter v skladu z Direktivo 34/2012/EU.

oV okviru postopka odobritve Contratto di Programma v skladu z nacionalno zakonodajo uvesti mnenje regulatornega organa (Autorità di regolazione dei trasporti, ART) o strateškem dokumentu o mobilnosti (Documento strategico della mobilità ferroviaria di passeggeri e merci) (kot je opredeljen v italijanskem zakonu št. 233 iz leta 2021 – člen 5 vejice 1, lett. a). V mnenju se oceni tudi skladnost načrtovanih naložb s potrebami trga, zbranimi z mehanizmi usklajevanja iz člena 7e Direktive 2012/34/EU.

oZa novi program Contratto di Programma uvesti sistem mejnikov in ciljev ter ustreznih rokov, pa tudi kazalnike uspešnosti in merila kakovosti za izvajanje programa Contratto di Programma in merjenje njegovih dejanskih dosežkov. Kazalniki in merila kakovosti se določijo v skladu s Prilogo V k Direktivi 2012/34/EU. Sistem identifikacije bonusov za upravljavce podjetja Rete Ferroviaria Italiana (RFI) je skladen s členom 7(4) Direktive 2012/34/EU ter mora upoštevati doseganje mejnikov in ciljev ter rezultate, dosežene v zvezi s kazalniki uspešnosti, vključenimi v program Contratto di Programma.

oPooblasti regulatorni organ (ART), da v dogovoru z ministrstvom za infrastrukturo in promet opredeli kazalnike uspešnosti, ki bodo priloženi programu Contratto di Programma.

oPooblasti regulatorni organ za spremljanje doseganja mejnikov in ciljev ter izpolnjevanja kazalnikov uspešnosti iz programa Contratto di Programma

oZahteva, da ministrstvo za infrastrukturo in promet izvede poglobljeno analizo stroškov in koristi večjih naložb (naložbe, večje od 50 milijonov EUR), vključenih v program Contratto di Programma. Stroški na enoto, uporabljeni v analizi, se primerjajo z mednarodnimi referenčnimi vrednostmi za različne kategorije naložb v infrastrukturo in so v skladu s smernicami EU in nacionalnimi smernicami za analizo stroškov in koristi. Rezultati analize so odprti za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi pred sprejetjem pogodbenih dogovorov in se objavijo, ko so sprejeti.

oZagotoviti sprejetje programa Contratto di Programma (vključno z analizo stroškov in koristi, mejniki in cilji ter kazalniki uspešnosti).

Tekmovanje:

·Zakonodaja v podporo ambicijam reforme krepi pristojnosti regulatornega organa (ART) v zvezi s pogodbami o izvajanju javne službe v železniškem sektorju. Taka pooblastila so vsaj enakovredna tistim iz člena 56(9) Direktive 2012/34/EU. Člen je pooblaščen za spremljanje in izdajanje mnenj o določanju obsega in oddaji javnih naročil storitev v železniškem sektorju (za neposredne in interne oddaje ter oddaje notranjim izvajalcem), vključno z opredelitvijo optimalne razsežnosti učinkovitih sklopov znotraj regionalnih meja in med njimi.

·Zakonodaja razširja uporabo člena 9 zakona št. 118/2022 (zakon o konkurenci), vključno s skladnostjo z regulativnimi akti ART, in člena 27(2)(c) uredbe-zakona št. 50 z dne 24. aprila 2017 na vse neposredne in interne oddaje ter oddaje z notranjimi izvajalci v skladu z Uredbo 1370/2007. Za medmestne storitve se v primeru neposredne ali interne oddaje in oddaje z notranjimi izvajalci v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 z zakonodajo razširijo načela iz členov 17, 30 in 31 zakonodajnega odloka št. 201/2022. Za vsako odločitev o podaljšanju pogodb o obveznostih javne službe, ki je ustrezno utemeljena v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007, veljajo načela obveznosti preglednosti za notranje pogodbe iz člena 31 zakonske uredbe št. 201/2022.

·Zakonodaja predvideva začetek konkurenčnega razpisa za medmestna javna naročila storitev. Razpis vključuje ponovno opredelitev obsega razpisa v skladu z metodologijo, ki jo je določil železniški regulatorni organ po tržnem preizkusu, kot je pojasnjeno v oddelku 2.2.3 Smernic Komisije za razlago Uredbe (ES) št. 1370/20073. Naročilo se razdeli na ustrezne, tekmovalne sklope, ki se zdijo primerni v skladu z ustreznimi merili, ki jih določi regulatorni organ (ART).

·Za regionalne in medmestne storitve zakonodaja zagotavlja, da so tirna vozila na državnem/regionalnem zemljišču na voljo novim operaterjem pogodb o OJS, izbranih na podlagi konkurenčnih razpisov, kadar ti ne zagotavljajo storitev voznega parka in vzdrževanja. Zakonodaja zagotavlja, da so vse informacije v zvezi s stanjem vzdrževanja tirnih vozil potencialnim ponudnikom na voljo brez asimetrije informacij, pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji. Ukrep spodbuja študijo izvedljivosti za vzpostavitev stalnega neodvisnega vozila v državni lasti, da se zagotovi, da bodo storitve železniškega voznega parka in vzdrževanja na voljo v zadostnem obsegu za prihajajoče operaterje v okviru obveznosti javne službe.

·Zakonodaja spodbuja izvzetje in konkurenčni razpisni postopek za podsklope iz obstoječih pogodb (v največji možni meri na podlagi obstoječih določb v tekočih pogodbah).

Poleg tega reforma vključuje tudi ukrep za krepitev zmogljivosti, ki krepi upravno zmogljivost nacionalnih in regionalnih organov. Z ukrepom za krepitev zmogljivosti se v okviru ministrstva za infrastrukturo in promet ustanovi ad hoc upravna enota, ki bo podprla vrednotenje in analizo koncesij ter izvedla analizo stroškov in koristi večjih infrastrukturnih naložb. Ta upravna enota ima visoko strokovno osebje, podpirajo pa jo zunanji neodvisni strokovnjaki. Poleg tega dejavnosti krepitve zmogljivosti vključujejo vrsto tečajev v sodelovanju s SNA in akreditiranimi organi, da se poveča raven specializiranega usposabljanja in sektorskega usposabljanja osebja na pogodbenih postajah, ki se opirajo tudi na orodja za usposabljanje, uvedena v okviru reforme javne uprave načrta za okrevanje in odpornost (npr. portal syllabus.gov.it).

Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet

Ta naložba zajema izgradnjo 114 km železniške infrastrukture za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari, Salerno-Reggio Calabria in Palermo-Katanija.

Pri presoji in odobritvi vsakega zadevnega projekta/naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6.3 in 6.4 Direktive EU 92/43/EGS ter upoštevajo nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v uradni Gazzette Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

Naložba 1.2 – proge za visoke hitrosti na severu, ki se povezujejo s preostalo Evropo

Ta naložba zajema izgradnjo 158 km železniške infrastrukture za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Brescia-Verona-Vicenza-Padova, Liguria-Alpi. Pri presoji in odobritvi vsakega zadevnega projekta/naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6.3 in 6.4 Direktive EU 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v uradni Gazzette Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter mejnikov in ciljev, ki jih mora izpolniti Italija.

Upoštevanje segmenta Rho-Parabiago (4 kilometri) bo odvisno od pozitivne presoje vplivov na okolje, ki je v celoti in vsebinsko izpolnjevala pravna merila ter v celoti vključevala vse rezultate in pogoje iz presoje vplivov na okolje, če je to potrebno za doseganje skladnosti s tehničnimi smernicami za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Presoja vplivov na okolje se objavi in zaključi v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter ustrezne presoje v okviru Direktive 2000/60/ES in Direktive 92/43/EGS, vključno z izvajanjem potrebnih blažilnih ukrepov. Vsi ukrepi, ki so v okviru presoje vplivov na okolje opredeljeni kot potrebni za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami za nebistveno škodovanje (2021/C58/01), se vključijo v projekt in upoštevajo v fazah gradnje, obratovanja in razgradnje infrastrukture.

Naložba 1.3 – Diagonalne povezave

Ta naložba zajema gradnjo 15 km železniških prog za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia.

Pri presoji in odobritvi vsakega zadevnega projekta/naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6.3 in 6.4 Direktive EU 92/43/EGS ter nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v uradni Gazzette Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Naložba 1.4 – Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)

Ta naložba zajema opremljanje 2 785 km železniških prog z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) v skladu z evropskim načrtom za uvedbo ERTMS.

Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav

Ta naložba zajema nadgradnjo vsaj 1 280 km odsekov železniških prog, zgrajenih na 12 metropolitanskih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah (Liguria-Alps, Bologna-Venice-Trieste/Udine, Bologna-Verona-Brennero, osrednja in severna Tirenska povezava, jadransko-jonska povezava, urbana vozlišča in regionalne proge; Tovorni terminali).

Pri presoji in odobritvi vsakega zadevnega projekta/naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6.3 in 6.4 Direktive EU 92/43/EGS ter upoštevajo nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v uradni Gazzette Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Naložba 1.6 – Krepitev regionalnih prog – Izpopolnitev regionalnih železnic (upravljanje RFI)

Ta naložba obsega nadgradnjo vsaj 646 km regionalnih prog, katerih lastništvo je bilo preneseno na Rete Ferroviaria Italiana (RFI) ali pa se postopoma prenese na slednjo.

Pri presoji in odobritvi vsakega zadevnega projekta/naložbe se upoštevajo vsa pravila in postopki iz členov 6.3 in 6.4 Direktive EU 92/43/EGS ter upoštevajo nacionalne smernice za oceno učinka, objavljene v uradni Gazzette Italijanske republike št. 303 z dne 28. decembra 2019.

Ukrepi so načrtovani v naslednjih vrsticah:

-Piemont: nadgradnja in posodobitev reke Torino Cerese-Kanavesana: izboljšanje pravilnosti prometnih tokov;

-Furlanija – Julijska krajina: Železnica FuC: infrastrukturna in tehnološka dela na progi Udine-Cividale: izboljšanje pravilnosti prometnih tokov;

-Umbrija: Umbrijska centralna železnica (FCU): infrastrukturni in tehnološki posegi;

-Kampanija (EAV): Krepitev in posodobitev linije Cancello-Benevento: izboljšanje varnostnih standardov za železniški promet;

-Apulija: Linija Bari-Bitritto: nadgradnja infrastrukture: skladnost s tehničnimi/regulativnimi standardi nacionalne železniške infrastrukture; Ferrovie del Sud Est (FSE): nadgradnja železniške proge Bari-Taranto: intervencija omogoča prilagoditev standardom uspešnosti RFI in tehničnim specifikacijam za interoperabilnost; FSE: Dokončanje opreme SCMT/ERTMS na omrežju: izboljšanje učinkovitosti prometa, optimizacija zmogljivosti, izboljšanje varnostnih standardov; FSE: Vzpostavitev intermodalnih vozlišč in posodobitev 20 postaj: cilj ukrepa je izboljšati dostopnost postaj in ustvariti območja za izmenjavo med železniškim avtobusom, vlakom in zasebnim avtomobilom ter železniškim kolesom;

-Kalabrija: Linija Rosarno-S. Ferdinando: nadgradnja opreme vodov Rosarno in San Ferdinando za povezavo z Gioio Tauro.

Naložba 1.7 – Izpopolnitev, elektrifikacija in odpornost železnic na jugu

Ta naložba zajema nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornost 1 162 km železnic na jugu. Projekti, ki spadajo v ta ukrep, lahko prejmejo podporo iz drugih evropskih programov. Taka podpora se ne upošteva pri doseganju te naložbe. Poleg tega lahko projekti, ki spadajo v ta ukrep, prejmejo podporo iz nacionalnih skladov.

Naložba 1.8 – Izpopolnitev železniških postaj (upravljanjeRete Ferroviaria Italiana (RFI); na jugu)

Ta naložba vključuje nadgradnjo 38 železniških postaj in njihovo dostopnost za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1300/2014.

Naložba 1.9 – Medregionalne povezave

Ta naložba vključuje pospešitev posegov 221 km od naslednjih prog:

·Milano – Genova

·Palermo – Catania (linea storica)

·Battipaglia-Potenza

·Orte – Falconara.

Cilj naložbe je povečati uspešnost sedanje infrastrukture z ukrepi, ki bi lahko vključevali:

·spremembe načrtov odtisa postaj (PRG – Piano Regolatore Generale);

·Oprema evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

·konfiguracija in/ali sprememba sistema za vodenje prometa, kot sta ACC (Apparato Centrale Computerizzato) in ACCM (Apparato Centrale a Calcolatore Multistazione)

·druge izboljšave fizične infrastrukture, ki lahko vključujejo železniško posteljo, opremo in druge posege, povezane z infrastrukturo.

Reforma 2.1 – Sprejetje „Smernic za razvrščanje in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“

Ta reforma vključuje sprejetje smernic za razvrščanje in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov. Sprejetje „smernic“, ki omogočajo uporabo skupnih standardov in metodologij na celotnem nacionalnem cestnem omrežju.

Reforma 2.2 – Prenos lastnine mostov in viaduktov s cest nižje ravni na ceste višjega ranga

Ta reforma vključuje prenos lastništva mostov, viaduktov in nadvozov s cest nižjega tipa na ceste višjega tipa (avtoceste in glavne primestne ceste), kar omogoča povečanje splošne varnosti cestnega omrežja, saj mostove, viadukte in nadvoze vzdržujejo ANAS in/ali koncesionarji avtocest, ki imajo boljše zmogljivosti načrtovanja in vzdrževanja kot posamezne občine ali pokrajine.

H.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M3C1–1	Reforma 1.1 – pospešitev postopka odobritve pogodbe med ministrstvom za infrastrukturo in promet ter zahtevo po informacijah	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe o postopku odobritve programa Contratti di Programma (CdP)	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonodajne spremembe o postopku odobritve programa Contratti di Programma	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Z zakonodajno spremembo se skrajša čas za postopek odobritve Contratti di Programma (CdP) upravljavca železniške infrastrukture Rete Ferroviaria Italiana.
M3C1–2	Reforma 1.2 – Pospešitev postopka odobritve projektov	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativne spremembe, ki skrajša čas odobritve projektov z 11 na šest mesecev	Zakonska določba o začetku veljavnosti regulativne spremembe, ki skrajša čas odobritve z 11 na šest mesecev.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Regulativna sprememba skrajša čas odobritve projektov z 11 na šest mesecev.
M3C1–3	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet	Mejnik	Oddaja naročila za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Napoli-Bari in Palermo-Katanija	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Napoli-Bari in Palermo-Katanija	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Napoli-Bari in Palermo-Katanija ob popolnem spoštovanju pravil o javnem naročanju Pogodbe se nanašajo na naslednje dele teh prog: Črta Napoli-Bari: Orsara-Bovino Črta Palermo-Katanija: Catenanuova – Dittaino in Dittaino – Enna
M3C1–4	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet	Mejnik	Oddaja naročila za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Salerno Reggio Calabria	Obvestilo o oddaji multidisciplinarnega naročila za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progi Salerno-Reggio Calabria	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Obvestilo o oddaji večdisciplinarnega naročila za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progi Salerno Reggio Calabria. Pogodba se nanaša na naslednje dele te vrstice: Battipaglia – Romagnano
M3C1–5	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet	Tarča	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari in Palermo-Katanija	JIH NI	Kilometri	0	41	Q4	2025	41 km železniške proge za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari in Palermo-Katanija, zgrajenih, pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo. Razdalja 41 km mora biti zgrajena v naslednjih segmentih: Bicocca-Catenanuova (proga Palermo-Katanija), 20,3 km, za katero so se dela začela po 30. septembru 2023. Cancello-Frasso (provinca Napoli-Bari), 7,3, za katero so se dela začela po 30. septembru 2023. Napoli-Cancello (proga Napoli-Bari), 13,5 km, za katero so se dela začela po 30. septembru 2023.
M3C1–6	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet	Tarča	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari, Salerno-Reggio Calabria in Palermo-Katanija	JIH NI	Kilometri	41	114	Q2	2026	114 km železniške proge za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari, Salerno-Reggio Calabria in Palermo-Catania, od katerih je 30 km pripravljenih na fazo odobritve in obratovalno fazo na progi Napoli-Bari, vključno z: -Frasso-Telese (11 km) -Telese-Vitulano (19 km) Poleg tega na progah Napoli-Bari, Palermo-Catania in Salerno-Reggio Calabria dela 43 km železniških prog za visoke hitrosti. Okvirna razčlenitev je naslednja: Proga Napoli-Bari (12 km), od tega: -Apice-Hirpinia (12 km) Salerno – Reggio Calabria (14,7 km), od tega: -Battipaglia-Romagnano (14,7 km) Proga Palermo-Katanija, (16,5 km): -Dittanio – Enna (2 km) -Giampilieri-Fiumefreddo (7,5 km) -Ogliastrillo-Castelbuono (7 km)
M3C1–23	Naložba 1.9 Medregionalne povezave	Tarča	Naložba 1.9 Medregionalne povezave	JIH NI	Številka	0	70	Q4	2025	70 km medregionalnih povezav Proge, ki jih je treba nadgraditi, so med naslednjimi: Milano Genova Palermo Catania (linea storica) Battipaglia Potenza Orte Falconara
M3C1–24	Naložba 1.9 Medregionalne povezave	Tarča	Naložba 1.9 Medregionalne povezave	JIH NI	Številka	70	221	Q2	2026	Skupno se je povečalo število 221 km medregionalnih povezav. Proge, ki jih je treba nadgraditi, so: Milano Genova (70 km) Palermo Catania (linea storica) (84 km) Battipaglia Potenza (60 km) Orte Falconara (7 km)
M3C1–9	Naložba 1.2 – proge za visoke hitrosti na severu, ki se povezujejo s preostalo Evropo	Tarča	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Brescia-Verona-Vicenza-Padova; Liguria-Alpi.	JIH NI	Številka	0	158	Q2	2026	158 km železniške proge za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Brescia-Verona-Vicenza-Padova; Zgrajena Liguria-Alpi, od tega 109 km pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo. 109 km mora biti zgrajeno v naslednjih segmentih: -Brescia-Verona (48 km) -Verona-Bivio-Vicenza (44 km) -Genova vozlišče (17 km) Poleg tega na progi Liguria-Alpi dela 49,6 km železniških prog za visoke hitrosti. Okvirna razčlenitev je naslednja: -Tretji prehod Giovi (35,3 km) -Rho-Parabiago (4 km) -Pavia-Milano-Rogoredo (10,3 km)
M3C1–10	Naložba 1.3 – Diagonalne povezave	Mejnik	Oddaja naročila za izgradnjo povezav na progah Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia	Obvestilo o oddaji multidisciplinarne pogodbe za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2024	Obvestilo o oddaji multidisciplinarnega naročila za izgradnjo povezav na progah Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia. Pogodbe se nanašajo na naslednje vrstice: Orte-Falconara Taranto – Metaponto-Potenza-Battipaglia
M3C1–11	Naložba 1.3 – Diagonalne povezave	Tarča	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia	JIH NI	Številka	0	15	Q2	2026	15 km železniške proge za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia. Okvirna razčlenitev 15 km je naslednja: -Orte-Falconara (12,3 km) -Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia (2,8 km)
M3C1–12	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Mejnik	Oddaja naročil za evropski sistem za upravljanje železniškega prometa	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)
M3C1–13	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Tarča	1 400 km železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa	JIH NI	Številka	0	1 400	Q2	2025	1 400 km železnic, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa v skladu z evropskim načrtom za uvedbo, pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo.
M3C1–14	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Tarča	2 785 km železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa	JIH NI	Številka	1 400	2 785	Q2	2026	2 785 km železnic, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa v skladu z evropskim načrtom za uvedbo, pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo.
M3C1–15	Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav	Tarča	700 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na metropolitanskih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah	JIH NI	Številka	0	700	Q4	2024	Vsaj 700 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na metropolitanskih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah, pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo.
M3C1–16	Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav	Tarča	1 280 km nadgrajenih odsekov prog, zgrajenih na metropolitanskih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah	JIH NI	Številka	700	1 280	Q2	2026	Vsaj 1 280 km odsekov izboljšanih/nadgrajenih prog, zgrajenih na metropolitanskih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah, pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo
M3C1–17	Naložba 1.7 – Izpopolnitev, elektrifikacija in odpornost železnic na jugu	Tarča	172 km dokončanih del v zvezi z odpornostjo železnic na jugu, pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo.	JIH NI	Številka	0	172	Q4	2023	Dokončanje del za vsaj 172 km, povezanih z odpornostjo južnih železnic, pripravljenih na fazo odobritve in obratovalno fazo. 172 km se nanaša na naslednje proge: • Paola-Reggio Calabria; • Lentini Diramazione-Gela; • Messina – Catania – Siracusa; • Caserta – Battipaglia; • Romi – Nepoli; in • Bari – Brindisi. Cilj se doseže z uredbami CLP (tj. „Codice Locale Progetto“), ki se ne podpirajo s sredstvi EU, razen iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
M3C1–17a	Naložba 1.7 – Izpopolnitev, elektrifikacija in odpornost železnic na jugu	Tarča	1 162 km dokončanih del v zvezi z nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornostjo železnic na jugu, pripravljenih na fazo odobritve in obratovalno fazo.	JIH NI	Številka	172	1162	Q2	2026	Dokončanje del na najmanj 1 162 km, povezanih z nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornostjo južnih železnic. Dela so razdeljena na naslednji način: — Vsaj 450,3 km posegov, povezanih z nadgradnjo in elektrifikacijo, pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo, se nanaša na naslednje proge: Dežela Molise -Venafro-Campobasso-Termoli; Dežela Apulija -Pescara-Foggia-Brindisi -Potenza-Foggia -Povezava Taranto; -Taranto-Brindisi Dežela Kalabrija Jonska črta Sibari-Melito Porto Salvo; Catanzaro Lido – povezava Lamezia Terme Dežela Sicilija -Agrigento – Porto Empedocle -Povezava do letališča Trapani Birgi Najmanj 11,7 km železniških del, povezanih z nadgradnjo in elektrifikacijo, se nanaša na naslednje proge: Dežela Apulija -Povezave Brindisi (vključno z intermodalnim vozliščem); Dežela Kampanija -Salerno Arechi – Aeroporto Pontecagnano Dežela Kalabrija -Bretella di Sibari Dežela Bazilikata -Ferrandina-Matera Dežela Sicilija -Povezava do pristanišča Augusta Dežela Sardegna -Železniška povezava z letališčem Olbia -Dvoubling Decimomannu-Villamassargia Vsaj 528 km intervencij za odpornost, pripravljenih za fazo odobritve in operativno fazo, se nanaša na naslednje proge: Dežela Kampanija, Bazilikata in Kalabrija: • Romi – Napoli (AV,via Cassino, prek Formie); • Aversa – Caserta • Villa Literno -Napoli Gianturco; • Napoli – Salerno LMV Napoli – Salerno Storica; • Nocera Inferiore – Salerno; • Battipaglia – Paola; • Battipaglia – Potenza; • Caserta – Battipaglia; Caserta – Foggia; Catanzaro – Reggio Calabria; • Paola – Reggio Calabria; in • Paola – Cosenza – Sibari; Dežela Molise: • Termoli – Campobasso. Dežela Puglia: • Bari-Taranto; • Taranto – Brindisi; in • Barletta-Spinazzola. Dežela Sicilija: • Fiumetorto – Agrigento; • Lercara dir. – Bicocca; • Messina – Catania – Siracusa; • Palermo – Messina; in • Caltanissetta Xirbi – Canicattì – Aragona; Canicattì – Siracusa. Cilj se doseže z uredbami CLP (tj. „Codice Locale Progetto“), ki se ne podpirajo s sredstvi EU, razen iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
M3C1–18	Naložba 1.6 – Krepitev regionalnih prog – Izpopolnitev regionalnih železnic (upravljanje RFI)	Tarča	Nadgrajene regionalne proge, pripravljene na fazo odobritve in obratovalno fazo	JIH NI	Številka	0	646	Q2	2026	646 km nadgrajenih regionalnih prog, pripravljenih za fazo odobritve in obratovalno fazo.
M3C1–19	Naložba 1.8 – Izpopolnitev železniških postaj (upravljanje RFI; na jugu)	Tarča	Nadgrajene in dostopne železniške postaje	JIH NI	Številka	0	10	Q4	2024	Deset železniških postaj je nadgrajenih in dostopnih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1300/2014.
M3C1–20	Naložba 1.8 – Izpopolnitev železniških postaj (upravljanje RFI; na jugu)	Tarča	Nadgrajene in dostopne železniške postaje	JIH NI	Številka	10	38	Q2	2026	38 železniških postaj je nadgrajenih in dostopnih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1300/2014.
M3C1–21	Reforma 2.1 – Izvajanje nedavne „uredbe o poenostavitvi“ (preoblikovane v zakon št. 120 z dne 11. septembra 2020) z izdajo odloka o sprejetju „Smernic za razvrščanje in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“	Mejnik	Začetek veljavnosti „Smernic za razvrščanje in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“	Določba v odloku o začetku veljavnosti odloka o sprejetju „Smernic za razvrščanje in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	„Smernice“ določajo skupne standarde in metodologije za celotno nacionalno cestno omrežje za razvrščanje in obvladovanje tveganj, ocenjevanje varnosti in spremljanje obstoječih mostov.
M3C1–22	Reforma 2.2 – Prenos lastnine mostov in viaduktov s cest nižje ravni na ceste višjega ranga	Mejnik	Prenos lastništva mostov, viaduktov in nadvozov s cest nižje ravni na ceste višjega ranga (avtoceste in glavne državne ceste)	Določba v ustreznem pravnem aktu, ki se nanaša na začetek veljavnosti prenosa lastništva mostov, viaduktov in nadvozov s cest nižje ravni na ceste višjega ranga (avtoceste in glavne državne ceste)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Prenos lastninske pravice na umetniških delih mora biti izveden v šestih mesecih od začetka veljavnosti zakona 120/20. Pričakuje se, da bo dokončan v skladu s pravili Codice della Strada (zakonska uredba 285/1992) in njenimi uredbami (uredba predsednika št. 495/92), ki določajo določbe o prenosu lastništva med subjekti, ki so lastniki cest.
M3C1–25	Reforma 1.3 – Spodbujanje učinkovitosti železniške infrastrukture v Italiji	Mejnik	Študija izvedljivosti za vzpostavitev vozila v državni lasti	Zaključek študije izvedljivosti.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2025	Dokončana je bila študija izvedljivosti za vzpostavitev stalnega neodvisnega vozila v državni lasti (za zagotovitev, da so železniški vozni park in storitve vzdrževanja v zadostnem obsegu na voljo prihajajočim upravljavcem v okviru obveznosti javne službe).
M3C1–26	Reforma 1.3 – Spodbujanje učinkovitosti železniške infrastrukture v Italiji	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne sekundarne zakonodaje (in sprejetje izvedbenih aktov)	Zakonska določba o začetku veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje ter sprejetih izvedbenih aktov	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje (in po potrebi izvedbenih aktov) v skladu z opisom ukrepa. Izpolnitev mejnika zahteva tudi: — Začetek dejavnosti krepitve zmogljivosti za nacionalne in regionalne organe, kot se zahteva v opisu ukrepa. — Objava medmestnih razpisov v podatkovni zbirki Komisije o javnih naročilih TED

I. MISSIJA 3 COMPONENT 2 – Intermodalnost in integrirana logistika

Cilj te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je zagotoviti, da bodo italijanska pristanišča učinkovitejša in konkurenčnejša, energijsko učinkovitejša in bolje vključena v logistično verigo. Njegov cilj je tudi digitalizacija sistema upravljanja zračnega prometa.

V ta namen po eni strani vključuje pomembne reforme za poenostavitev postopkov, posodobitev načrtovanja pristanišč in povečanje konkurenčnosti koncesij v italijanskih pristaniščih. V zvezi z drugimi naložbami, namenjenimi zagotavljanju intermodalnosti s splošnimi smernicami evropskega komuniciranja za razvoj povezav s trgovino z oceani in med Sredozemljem, vse večjo dinamičnostjo in konkurenčnostjo italijanskega pristaniškega sistema, tudi z namenom zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Pričakuje se, da bodo naložbe, povezane s to komponento, znatno povečale obseg potniškega in tovornega prometa v italijanskih pristaniščih, kar bo pozitivno vplivalo na spodbudne gospodarske dejavnosti na zadevnih območjih in na nacionalno gospodarstvo kot celoto.

Po drugi strani pa je ta komponenta povezana z digitalizacijo logističnih sistemov, vključno z letališkimi sistemi. Pričakuje se, da bodo ti sektorji postali konkurenčnejši z uporabo inovativnih tehnoloških rešitev za povečanje učinkovitosti sistema in zmanjšanje njihovega vpliva na okolje.

Ta komponenta obravnava priporočilo 3 za posamezno državo iz leta 2019, v katerem je bila Italija pozvana, naj ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoči na kakovost infrastrukture, in priporočilo št. 3 iz leta 2020, v katerem priporoča, naj se naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, raziskave in inovacije, trajnostni javni prevoz, ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodami ter okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje bistvenih storitev.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

I.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1.1 – Poenostavitev postopkov za proces strateškega načrtovanja

Ta ukrep predvideva posodobitev načrtovanja pristanišč, da se zagotovi strateška vizija italijanskega pristaniškega sistema. Reforma ureja vsaj (i) razvojne cilje organov pristaniškega sistema; (II) opredeljena in opisana območja, namenjena izključno funkcijam pristanišča in zadnjega dela pristanišča, (iii) infrastrukturne povezave med cestnimi in železniškimi cestami na zadnjem delu poti s pristanišči, (iv) merila za opredelitev vsebine načrtovanja in (v) nedvoumno opredelitev smernic, pravil in postopkov za pripravo pristaniških regulativnih načrtov.

Reforma 1.2 – Konkurenčna podelitev koncesij v italijanskih pristaniščih

Cilj tega ukrepa je opredeliti pogoje, ki se nanašajo na trajanje koncesije, nadzorna in nadzorna pooblastila organov, ki podeljujejo koncesijo, postopke podaljšanja, prenos zmogljivosti na novega koncesionarja ob izteku koncesije in določitev najnižjih omejitev pristojbin, zaračunanih koncesionarjem.

Reforma 1.3 – Poenostavitev dovoljenj za postopke za izdajo dovoljenj za hladno likanje v italijanskih pristaniščih

Pričakuje se, da bo ta ukrep poenostavil in zmanjšal postopek odobritve v zvezi z gradnjo obratov nacionalnega prenosnega omrežja za električno energijo za napajanje distribucijskih sistemov za oskrbo ladij z električno energijo (hladno likanje).

Ministrstvo za infrastrukturo in promet poda predlog za racionalizacijo postopka izdaje dovoljenj. Zlasti se predlaga, da teritorialni uradi, ki poročajo ministrstvu za gospodarski razvoj, ocenijo projekte hladnega litja, ki bi jih lahko v krajšem času proučili in posledično odobrili. Poleg tega se predvidi regulativno posredovanje, da se opredeli enoten postopek odobritve za projekte z napetostjo, višjo od 132 kV, in preostali, da se izkoristijo sinergije procesa.

Reforma 2.1: Izvajanje enotnega carinskega okenca („Sportello Unico Doganale“)

Cilj je vzpostaviti namenski portal za enotni kontrolni center, ki bo omogočal interoperabilnost z nacionalnimi podatkovnimi zbirkami in usklajevanje nadzornih dejavnosti s strani carinskih organov.

Naložbo 2.1 Digitalizacija logistične verige

Pričakuje se, da bo ta naložba povečala konkurenčnost nacionalne logistike z vzpostavitvijo interoperabilnega digitalnega sistema med javnimi in zasebnimi akterji za tovorni in logistični promet, ki bo poenostavil postopke, procese in kontrole z osredotočanjem na dematerializacijo dokumentov ter izmenjavo podatkov in informacij.

Naložba 2.2: Digitalizacija upravljanja zračnega prometa

Cilj te naložbe je digitalna nadgradnja sektorja, ki bo zajemala razvoj novih orodij za digitalizacijo letalskih informacij ter izvajanje platform in storitev brezpilotnih zrakoplovov.

Projekti zajemajo razvoj in povezljivost sistema za upravljanje prometa brez posadke (UTMS), digitalizacijo letalskih informacij in opredelitev novega modela vzdrževanja.

Naložba 2.3 Hladno likanje

Ta naložba zajema izgradnjo omrežja za dobavo električne energije na pristaniškem območju (dokov) in s tem povezane infrastrukture za priključitev na nacionalno prenosno omrežje. Obrati za hladno likanje so skladni z ustreznimi tehničnimi standardi iz Priloge II k Uredbi (EU) 2023/1804 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.

I.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M3C2–1	Reforma 1.1 – Poenostavitev postopkov za proces strateškega načrtovanja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb v zvezi s poenostavitvijo postopkov za postopek strateškega načrtovanja	Določba v pravnem(-ih) aktu(-ih), ki navaja začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb v zvezi s poenostavitvijo postopkov za postopek strateškega načrtovanja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Revidirani zakonodajni okvir določa: — Vsi pristaniški organi sprejmejo svoje dokumente o strateškem načrtovanju sistema (DPSS) in svoje pristaniške regulativne načrte (PRP), pri čemer v celoti upoštevajo reformo italijanskih pristaniških sistemov iz leta 2016, kot je bila odobrena z zakonodajnim odlokom št. 169 z dne 4. avgusta 2016. DPSS ureja vsaj naslednje elemente: Razvoj ciljev organov pristaniškega sistema; Opredeljena in začrtana območja, namenjena izključno funkcijam pristanišč in zadnjih pristanišč, —Infrastrukturne povezave med cestnimi in železniškimi cestami na zadnjem delu poti s pristanišči, Merila, ki se upoštevajo pri določanju vsebine načrta, Nedvoumna opredelitev smernic, pravil in postopkov za pripravo pristaniških regulativnih načrtov.
M3C2–2	Reforma 1.2 – Konkurenčna podelitev koncesij v italijanskih pristaniščih	Mejnik	Začetek veljavnosti uredbe o pristaniških koncesijah	Določba v Uredbi o začetku veljavnosti uredbe o pristaniških koncesijah	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Nova uredba bo opredelila okvirne pogoje za podeljevanje koncesij v pristaniščih. Uredba določa najmanj: Pogoje v zvezi s trajanjem koncesije; Nadzorna in kontrolna pooblastila organov, ki dodeljujejo sredstva; —Načini podaljšanja; Prenos obratov na novega koncesionarja ob koncu koncesije; —Omejitve najnižjih pristojbin, ki jih morajo plačati pridobitelji licenc.
M3C2–3	Reforma 2.1 – Izvajanje enotnega carinskega okenca („Sportello Unico Doganale“)	Mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o enotni carinski upravi Pisarna (Sportello Unico Doganale)	Določba Uredbe o začetku veljavnosti Uredbe o enotnem carinskem uradu (Sportello Unico Doganale)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Uredba opredeljuje metode in specifikacije enotnega carinskega urada v skladu z Uredbo (EU) št. 1239/2019 o izvajanju enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in Uredbo (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (eFTI).
M3C2–4	Reforma 1.3 – Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje	Mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje	Pravna določba o začetku veljavnosti poenostavitve postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Poenostavitev postopka izdaje dovoljenj, da se skrajša čas izdaje dovoljenja za izgradnjo infrastrukture za prenos energije, namenjene oskrbi ladij s kopnega z električne energije v fazi priveza, na največ 12 mesecev (v primeru posegov, ki niso predmet okoljske presoje)
M3C2–5	Naložba 2.1 – Digitalizacija logistične verige	Tarča	Digitalizacija logistične verige	JIH NI	Številka	0	12	Q2	2024	Vsaj 12 od 16 organov pristaniškega sistema je opremljenih s storitvami pristaniških sistemov (PCS), ki so interoperabilne s podjetjem Comando Generale delle Capitanerie di Porto in/ali Agenzia delle Dogane e dei Monopoli ter združljive z novo PLN (Piattaforma Logistica Nazionale). Šteje se, da je organ pristaniškega sistema opremljen s storitvami pristaniških sistemov (PCS), če je vsaj eno pristanišče tega organa pristaniškega sistema opremljeno s sistemi pristaniške skupnosti (PCS).
M3C2–5bis	Naložba 2.1 – Digitalizacija logistične verige	Tarča	Digitalizacija logistične verige	JIH NI	Številka	0	3	Q2	2026	Dokončanje naslednjih treh ukrepov, povezanih z digitalizacijo logistične verige: 1)Center log-IN: Vzpostavitev digitalne platforme (Piattaforma Logistica Nazionale – PLN), ki deluje v varnem okolju v oblaku in lahko spodbuja interoperabilnost med vključenimi prevozniki ter logističnimi operaterji in javnimi upravami, pri čemer se osredotoča na dematerializacijo dokumentov ter izmenjavo podatkov in storitev v skladu z Uredbo (EU) 2020/1056, kadar je to ustrezno. 2)Pristaniško omrežje in vasi za tovor: Vseh 16 organov pristaniškega sistema ima storitve PCS (pristaniški sistem skupnosti), ki so združljive s sistemom Piattaforma Logistica Nazionale (PLN) in po potrebi z Uredbo (EU) 2020/1056. Šteje se, da je organ pristaniškega sistema opremljen s storitvami pristaniških sistemov (PCS), če je vsaj eno pristanišče tega organa pristaniškega sistema opremljeno s sistemi pristaniške skupnosti (PCS). Te storitve PCS delujejo za vsa jedrna pristanišča, kot so opredeljena v Uredbi (EU) 1679/2024. Vsaj 12 nacionalnih vasi za tovorni promet ima sistem za tovorne vasi, ki je združljiv z PLN in po potrebi z Uredbo (EU) 2020/1056. 3)Log-IN Business: za dokončanje tega ukrepa mora vsaj 8350 podjetij prejeti javno podporo za razvoj digitalnih sistemov za spodbujanje interoperabilnosti storitev ter skladnosti eCMR in eFTI.
M3C2–6	Naložba 2.2: Digitalizacija upravljanja zračnega prometa	Mejnik	Digitalizacija upravljanja zračnega prometa: začetek delovanja novih orodij	Certifikacije TOC, digitaliziranih letalskih informacij in UTMS	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2026	Začetek delovanja naslednjih treh projektov: a) Center za tehnične operacije (TOC) in vsaj dva sistema za upravljanje zračnega prometa (b) Digitalizirane letalske informacije c) sistem za upravljanje prometa brez posadke in povezljivost (UTMS).
M3C2–7	Naložba 2.3 Hladno likanje	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil	Objava javnega razpisa in oddaja vseh javnih naročil za gradnjo najmanj 15 obratov za hladno likanje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2024	Objava javnega razpisa in oddaja vseh naročil za gradnjo vsaj 15 obratov za hladno likanje, ki zagotavljajo električno energijo v vsaj 10 pristaniščih.
M3C2–12	Naložba 2.3 Hladno likanje	Tarča	Začetek delovanja infrastrukture za hladno litje.		Številka	0	15	Q1	2026	Začetek delovanja vsaj 15 infrastruktur za hladno likanje, ki zagotavljajo električno energijo v vsaj 10 pristaniščih.

I.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti v pristaniščih

Glavni cilj tega ukrepa je zmanjšanje emisij CO2 in izboljšanje kakovosti zraka v pristaniških mestih z ukrepi, namenjenimi energetski učinkovitosti in spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v pristaniščih. Cilj je prispevati k zmanjšanju skupnih letnih emisij CO2 na zadevnem pristaniškem območju. Projekti se izberejo med projekti, ki so jih posamezni organi pristaniškega sistema navedli v svojih dokumentih za okoljsko energetsko načrtovanje pristaniških sistemov (DEASP). Pričakuje se, da bo program „zelenih pristanišč“ dosegel tudi znatno zmanjšanje drugih onesnaževal iz zgorevanja, ki so glavni vzrok za poslabšanje kakovosti zraka v pristaniških mestih. Ta naložba vključuje nakup brezemisijskih vozil in servisnih čolnov ali preoblikovanje vozil na fosilna goriva in servisnih čolnov v brezemisijske.

Reforma 2.2: Vzpostavitev nacionalne platforme za digitalno logistiko za uvedbo digitalizacije storitev tovornega in/ali potniškega prometa

Cilj reforme je zagotoviti, da bodo sistemi pristaniških skupnosti posameznih organov pristaniškega sistema interoperabilni z nacionalno platformo za digitalno logistiko.

I.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M3C2–8	Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti v pristaniščih	Tarča	Zelena pristanišča: dodelitev del	JIH NI	Številka	0	7	Q4	2022	Dodelitev del vsaj sedmim organom pristaniškega sistema. Izbirni postopek za dodelitev del vključuje naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so dela skladna s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zavezo, da podnebni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 79 % skupnih stroškov naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. C) zaveza za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici življenjske dobe sheme in koncu sheme.
M3C2–9	Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti v pristaniščih	Tarča	Zelena pristanišča: dokončanje del	JIH NI	Številka	0	75	Q2	2026	Dokončanje vsaj 75 projektov za pristaniške organe. Vsaj 79 % skupnih stroškov naložb, nastalih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, se nameni dejavnostim, ki podpirajo podnebni cilj v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.
M3C2–10	Reforma 2.2: Vzpostavitev nacionalne platforme za digitalno logistiko za uvedbo digitalizacije storitev tovornega in/ali potniškega prometa	Mejnik	Nacionalna platforma za digitalno logistiko	Določba v pravnem aktu o začetku veljavnosti pravnega akta	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Začetek veljavnosti pravnega akta, ki zagotavlja interoperabilnost sistemov pristaniške skupnosti z nacionalno platformo za digitalno logistiko. Poleg tega pravni akt določa, da so organi pristaniškega sistema opremljeni s standardnimi storitvami PCS (sistem pristaniških skupnosti), ki so interoperabilne z vključenimi javnimi upravami ter združljive z Uredbo EU št. 1056/2020 in nacionalno platformo za digitalno logistiko.

J. 4. DEL KOMPONENTE 1: Krepitev zagotavljanja izobraževalnih storitev: od vrtcev do univerz

Ta komponenta italijanskega načrta za okrevanje in odpornost vključuje štiri področja ukrepanja: izboljšanje kakovosti in kvantitativna širitev storitev izobraževanja in usposabljanja – od vrtcev do univerze; (II) reforma učiteljskega poklica, zlasti v zvezi s postopki zaposlovanja in usposabljanja, pri čemer je treba povečati znanja in spretnosti učiteljskega osebja ter odpraviti neskladja med območji; III) izpopolnjevanje in nadgradnja infrastrukture za izboljšanje digitalnega, naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter poučevanja večjezičnosti ob hkratnem izboljšanju varnosti in energetske učinkovitosti šolskih stavb; IV) Reforma študijskih skupin, omogočitvenih diplom in doktorskih programov za spodbujanje uporabnih raziskav in povečanje števila štipendij doktorskega študija.

Ukrepi v okviru te komponente so namenjeni odpravljanju pomanjkljivosti italijanskega sistema izobraževanja, usposabljanja in raziskav s ciljem izboljšanja rezultatov izobraževanja in zaposljivosti italijanskih študentov.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, o potrebi po „podpori udeležbi žensk na trgu dela s celovito strategijo, vključno z dostopom do kakovostnega otroškega varstva“ (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2019), „izboljšanju rezultatov izobraževanja, tudi z ustreznimi in ciljno usmerjenimi naložbami, ter spodbujanju izpopolnjevanja, tudi s krepitvijo digitalnih znanj in spretnosti“ (priporočilo za posamezne države št. 2 iz leta 2019), spodbujanju raziskav in inovacij (priporočilo za posamezne države 3, 2019), krepitvi učenja in spretnosti na daljavo, vključno z digitalnimi, ter osredotočanju naložb na raziskave in inovacije (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020).

J.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1.1: Načrt za jasli in vrtce ter storitve predšolske vzgoje in varstva

„Cilj naložbenega načrta za starostno skupino 0–6 let je povečati ponudbo ustanov za otroško varstvo z gradnjo, obnovo in zagotavljanjem varnosti jasli in vrtcev, povečati ponudbo vzgoje in razpoložljivih mest za starostno skupino 0–6 let ter tako izboljšati kakovost poučevanja. Pričakuje se, da bo ukrep spodbujal udeležbo žensk na trgu dela in podpiral oskrbovalce pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 58 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 59 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 60 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 61 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Poleg tega se v pogojih zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z zadevno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.“

Naložba 1.2: Načrt za podaljšanje polnega delovnega časa

Namen ukrepa je financiranje podaljšanja šolskega časa, da se poveča izobraževalna ponudba šol in omogoči njihova odprtost za ozemlje po šolskih urah. Ukrep predvideva gradnjo ali obnovo prostorov v menzi za vsaj 1000 konstrukcij, da se omogoči podaljšanje šolskega časa. Pričakuje se, da bo podaljšano število ur šolanja pozitivno vplivalo na boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja.

Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje športne infrastrukture v šolah

Cilj ukrepa je okrepiti športno infrastrukturo in spodbujati športne dejavnosti. Krepitev športnih dejavnosti naj bi se borila proti zgodnjemu opuščanju šolanja, okrepila socialno vključenost in okrepila osebne sposobnosti.

Naložba bo zgradila in prenovila športne objekte in telovadnice za šolsko uporabo. Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnih pogojev za razpise za projekte izključujejo ogrevalne sisteme, ki temeljijo na fosilnih gorivih, kot so kotli na zemeljski plin.

Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih vrzeli v ciklu I in II srednje šole ter boj proti osipu v šolah

Cilj ukrepa je študentom zagotoviti ustrezna osnovna znanja in spretnosti, tudi z razvojem enotnega nacionalnega portala za spletno usposabljanje. Posebna pozornost se nameni šolam, ki imajo večje težave pri uspešnosti, in sicer s prilagajanjem ukrepov potrebam učencev. Naložba spodbuja izvajanje mentorskih dejavnosti za vsaj 820000 mladih, ki jim grozi zgodnja opustitev šolanja, in mladih, ki so že opustili šolanje. Predvideva uporabo spletne platforme za dejavnosti mentorstva in usposabljanja.

Ukrep naj bi spodbujal enakost spolov in prispeval k odpravljanju neenakosti, vključno s teritorialnimi vrzelmi, pri dostopu do izobraževanja.

Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov

Cilj reforme je uskladiti učne načrte tehničnih in strokovnih inštitutov s kompetencami, ki jih potrebuje italijanski proizvodni sistem, tudi na lokalni ravni. Reforma zlasti usklajuje tehnično in poklicno izobraževanje z industrijo 4.0 in vključuje digitalne inovacije.

Reforma 1.2: Reforma terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)

Cilj reforme je okrepiti sistem terciarnega poklicnega usposabljanja s poenostavitvijo upravljanja ITS, da bi povečali število inštitutov in vpisov na lokalno ozemlje.

Reforma naj bi premostila neskladje med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej.

Naložba 1.5: Razvoj sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)

Ukrep dopolnjuje reformo 1.2 – Reforma terciarnega poklicnega usposabljanja – za okrepitev ponudbe izobraževanja zavodov za poklicno usposabljanje (ITS). Prispeva k povečanju izobraževalne ponudbe ustanov za poklicno usposabljanje in večji udeležbi podjetij v izobraževalnih procesih za boljšo povezavo z mrežo podjetnikov. Pričakuje se tudi, da bo ukrep zmanjšal brezposelnost mladih z odpravo neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili.

Naložba bo povečala število študentov, vpisanih v tečaje ITS, in okrepila laboratorijske strukture (uvajanje inovativnih tehnologij 4.0) ter hkrati vlagala v znanja in spretnosti učiteljev. Predvidena je aktivacija nacionalne digitalne platforme, ki učencem omogoča, da se seznanijo s ponudbami za zaposlitev za tiste, ki pridobijo poklicno kvalifikacijo.

Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema

Cilj reforme je dvojen:

1)Prilagoditev števila učencev na razred.

Število učiteljskega osebja se določi na isti ravni kot v šolskem letu 2020/2021 zaradi upada populacije in zmanjšanja števila učencev na razred ter postopnega izboljšanja razmerja med številom učencev in številom učiteljev na skupnih položajih. Izvajanje ukrepa ne poveča števila razpoložljivih stavb. V pobudi se posebna pozornost nameni posameznim učencem, zlasti najranljivejšim in zagotovo invalidnim učencem. Pričakuje se, da bo izboljšanje razmerja med učenci in učitelji koristilo kakovosti poučevanja in razpoložljivosti virov za šolske stavbe.

2)Pregled pravil o velikosti šolskih stavb.

Regionalna šolska populacija se sprejme kot „učinkovit parameter“ za opredelitev izobraževalnih ustanov z ravnateljem in ravnateljem namesto prebivalstva posamezne šole, kot je določeno v veljavni zakonodaji.

Reforma 1.4: Reforma sistema „usmeritve“

Cilj reforme je uvedba orientacijskih modulov (vsaj 30 ur na leto) za četrti in peti razred višje srednje šole. Glavni cilj je podpreti študente pri ozaveščeni izbiri med nadaljevanjem študija ali nadaljnjim poklicnim usposabljanjem (ITS) pred njihovo vključitvijo na trg dela. Reforma predvideva tudi vzpostavitev platforme za digitalno usmerjanje, povezane s ponudbo terciarnega izobraževanja univerz in inštitutov za poklicno usposabljanje (ITS).

Naložba 1.6: Aktivna usmerjenost v prehodu med šolo in univerzo

Cilj ukrepa je olajšati in spodbuditi prehod z višjega sekundarnega izobraževanja na univerzo ter zmanjšati število osipnikov na univerzah in tako prispevati k povečanju števila diplomantov. Pričakuje se, da bo naložba povečala kazalnike uspeha (udeležba v šoli, izboljšanje ravni učenja, število študentov, sprejetih v naslednje šolsko leto itd.) ter zmanjšala razlike med spoloma v smislu zaposlovanja in udeležbe v visokošolskem izobraževanju na vseh področjih.

Ta pobuda predvideva zagotavljanje tečajev za vse dijake in dijake v višjem sekundarnem izobraževanju, da bi jih podprli pri izbiri terciarnega izobraževanja, olajšali boljšo usklajenost med pripravo in poklicno potjo ter pomagali učencem, da se usmerijo v prehod med šolo in univerzo. Predavanja izvajajo visokošolski profesorji in dijaki višje srednje šole. Trajnost se doseže z razširitvijo usposabljanja na srednješolske profesorje, tako da je v skladu s tem triletnim programom usmeritev na voljo notranjemu osebju srednjih šol.

Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz

Cilj ukrepa je zagotoviti enak dostop do izobraževanja z olajšanjem dostopa do terciarnega izobraževanja za študente v socialno-ekonomskih težavah in z razmeroma visokimi oportunitetnimi stroški naprednega študija v primeru zgodnjega prehoda na trg dela. To bo doseženo zlasti s povečanjem števila štipendij, zagotovljenih univerzitetnim študentom v okviru podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Ta ukrep dopolnjuje React-EU, ki naj bi financiral 13000 štipendij za dostop do univerz za leto 2023 v južnih regijah.

Reforma 1.5: Reforme skupin z univerzitetno diplomo

Reforma predvideva posodobitev univerzitetnih učnih načrtov, s čimer se bodo zmanjšale obstoječe toge meje, ki močno omejujejo možnost oblikovanja meddisciplinarnih poti. Pričakuje se tudi, da bo reforma razširila možnost izvajanja programov poklicnega usposabljanja z uvedbo inovativnih študijskih razredov, usmerjenih v zaposlitev.

Reforma 1.6: Omogočitvena univerzitetna reforma

Reforma predvideva poenostavitev postopka za dostop do poklicev, ki zahtevajo vpis v poklicna naročila z namenskim strokovnim izpitom. Ukrep prispeva k uskladitvi končnega nacionalnega izpita za vsako diplomo z ustreznim strokovnim izpitom, s čimer se zagotovijo splošna in jasna pravila ter nadomestitev.

Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev

Cilj reforme je vzpostaviti nov model za zaposlovanje učiteljev, ki bo povezan s ponovnim razmislekom o njihovem začetnem usposabljanju in skozi celotno poklicno pot. Strateški cilj tega ukrepa je doseči znatno izboljšanje kakovosti italijanskega izobraževalnega sistema. Reforma bo zlasti poenostavila sedanje javne natečajne postopke. Ukrepi bodo uvedli višje zahteve za dostop do učiteljskih poklicev, učinkovitejši okvir mobilnosti za učitelje, omejitev prekomerne mobilnosti ter jasno povezavo med poklicnim napredovanjem in ocenjevanjem uspešnosti ter stalnim strokovnim razvojem.

Reforma 2.2: Visokošolsko višješolsko izobraževanje in obvezno usposabljanje za vodstvene delavce, učitelje, upravno in tehnično osebje

Cilj reforme je vzpostaviti kakovosten sistem usposabljanja za šolsko osebje za stalni poklicni razvoj in poklicni razvoj. Predvideva ustanovitev usposobljenega organa, ki bo odgovoren za objavo smernic v skladu z evropskimi standardi ter za izbiro in usklajevanje pobud za usposabljanje, ki bi jih po možnosti povezali s poklicnim napredovanjem, kot je določeno v reformi zaposlovanja – reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev, vključeno v načrt.

Naložbo 2.1 Integrirano digitalno poučevanje in usposabljanje o digitalni preobrazbi za šolsko osebje

Cilj ukrepa je vzpostavitev stalnega sistema za razvoj digitalne didaktike ter digitalnih in pedagoških spretnosti šolskega osebja. Ukrep predvideva:

-vzpostavitev sistema za stalno usposabljanje učiteljev in šolskega osebja za digitalni prehod;

-Sprejetje nacionalnega referenčnega okvira za integrirano digitalno poučevanje, da bi spodbudili sprejetje učnih načrtov za digitalne kompetence v vseh šolah.

Ukrepi predvidevajo usposabljanje približno 650000 učiteljev in šolskega osebja, vzpostavitev približno 20000 tečajev usposabljanja v petletnem obdobju in ustanovitev lokalnih centrov za usposabljanje. V projekte usposabljanja bo vključenih vseh več kot 8000 izobraževalnih ustanov v Italiji.

Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki

Cilj ukrepa je vključiti dejavnosti, metodologije in vsebine učnih načrtov, metodologij in vsebin, namenjenih krepitvi znanj in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, na vse ravni šol. Ukrep se osredotoča na študentke in predvideva celovit interdisciplinaren pristop. Cilj ukrepa je zagotoviti enake možnosti in enakost spolov v smislu metodološkega pristopa in dejavnosti usmerjanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike.

Pričakuje se, da bo ukrep okrepil večjezična znanja in spretnosti študentov in učiteljev z razširitvijo programov svetovanja in obveščanja o programu Erasmus+ ob podpori nacionalnega inštituta za dokumentacijo, inovacije in raziskave v izobraževanju (INDIRE) ter mreže ambasadorjev programa Erasmus+.

Razvije se tudi digitalni sistem za spremljanje jezikovnih spretnosti na nacionalni ravni ob podpori zadevnih certifikacijskih subjektov.

Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, novi učilnice in delavnice

Cilj ukrepa je posodobiti šolske objekte v prilagodljiva, prožna in digitalna učna okolja s tehnološko naprednimi delavnicami in učnim procesom na delovnem mestu. Ta ukrep bo pospešil digitalni prehod italijanskega šolskega sistema s preoblikovanjem približno 100000 tradicionalnih razredov v povezana učna okolja z uvedbo s tem povezanih izobraževalnih naprav in vzpostavitvijo delavnic za digitalne poklice v drugem ciklu.

Naložba 3.3: Varnostni načrt za šolsko stavbo in načrt strukturne sanacije

Glavni cilj ukrepa je prispevati k okrevanju proti podnebnim spremembam z izboljšanjem varnosti in porabe energije v šolskih stavbah. Ukrep zlasti prispeva k izboljšanju energijskih razredov ter povzroča manjšo porabo in emisije CO2 ter povečuje strukturno varnost stavb. Posebna pozornost se nameni najbolj prikrajšanim območjem, da bi odpravili in odpravili gospodarska in socialna neravnovesja. Naložba ne vključuje nabave kotlov na zemeljski plin.

Naložba 3.4 Poučevanje in napredna univerzitetna znanja in spretnosti

Cilj ukrepa je kvalificirati in inovirati univerzitetne programe (vključno z doktorskimi programi) s tremi strateškimi cilji: digitalizacija; „kultura inovacij“; internacionalizacija.

Podrobno se izvedejo naslednji podukrepi:

- Vsaj 500 študentov doktorskega študija se vpiše v programe, ki jih aktivirajo univerze in ustanove AFAM in so namenjeni digitalnemu in okoljskemu prehodu;

-Vzpostavitev treh vozlišč za digitalno izobraževanje za izboljšanje zmogljivosti visokošolskega sistema za zagotavljanje digitalnega izobraževanja študentom in univerzitetnim delavcem;

-Krepitev visokošolskih šol

-Izvajanje desetih transnacionalnih izobraževalnih pobud – TNE – v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje

-Dejavnosti internacionalizacije umetniških in glasbenih visokošolskih ustanov (AFAM) s podpiranjem 15 projektov internacionalizacije institucij AFAM za spodbujanje njihove vloge v tujini pri ohranjanju in spodbujanju italijanske kulture

Reforma 4.1: Reforma doktorskih programov

Cilj reforme je posodobiti uredbo o doktorskih programih, poenostaviti postopke za vključevanje podjetij in raziskovalnih centrov v programe doktorskega študija ter okrepiti uporabne raziskave. Predlagana reforma je povezana z vsemi naložbami, povezanimi z doktorskimi programi na ciljnem področju „izobraževanje in raziskave“.

Naložba 4.1 Povečanje števila in poklicnih možnosti doktorskega študija (v raziskave, javno upravo in kulturno dediščino)

Cilj ukrepa je povečati obseg človeškega kapitala, namenjenega dejavnostim, usmerjenim v raziskave, javni upravi in kulturni dediščini. Naložba predvideva, da bodo Universitis in AFAM študentom dodelile vsaj 3600 splošnih doktorskih štipendij, vsaj 3000 doktorskih štipendij na področju javne uprave in vsaj 600 novih doktorskih štipendij, namenjenih kulturni dediščini.

J.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M4C1–1	Reforma 1.5: Reforma univerzitetnih študijskih skupin; Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetnih diplom; Reforma 4.1: Reforma doktorskih programov	Mejnik	Začetek veljavnosti reform sistema terciarnega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja (primarna zakonodaja) o: a) omogočanje univerzitetnih diplom; b) skupine z univerzitetno izobrazbo; (C) reforma doktorskih programov	Zakonska določba o začetku veljavnosti reform	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Reforme vključujejo vsaj naslednje ključne elemente: pobude za reformo univerzitetnih študijskih skupin, ki uvajajo višjo stopnjo prožnosti, da se zadosti razvijajočemu se povpraševanju po znanjih in spretnostih na trgu dela; pobude za reformo omogočitvenih univerzitetnih diplom, poenostavitev in pospešitev dostopa do poklicev; III) pobude za reformo programov invalidov, da bi bolje vključili podjetja in spodbudili uporabne raziskave; Ukrepi za reformo sistema terciarnega poklicnega usposabljanja, vključno s krepitvijo povezav in možnih prehodov s poklicnimi diplomami (lauree professionalizzanti), da bi zadostili povpraševanju trga dela po tehničnih kompetencah
M4C1–2	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskih odlokov o reformi štipendij za izboljšanje dostopa do terciarnega izobraževanja	Zakonska določba o začetku veljavnosti reforme	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Ministrski odloki o reformi štipendij, ki jih je sprejelo ministrstvo za univerze in raziskave, bodo izboljšali dostop do terciarnega izobraževanja za nadarjene študente v socialno-ekonomskih težavah, povečali znesek štipendij in število upravičencev do 31. decembra 2024. Ti študenti so opredeljeni na podlagi ISEE – Indicatore della Situazione Economica Equivalente.
M4C1–3	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme učiteljskega poklica.	Zakonska določba o začetku veljavnosti reforme	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Revidirani pravni okvir privablja, zaposluje in motivira kakovostne učitelje, zlasti z: I) izboljšanje sistema zaposlovanja II) uvedba višje izobrazbe pri poučevanju za dostop do poklica v srednji šoli; III) omejevanje prekomerne mobilnosti učiteljev (v interesu kontinuitete poučevanja); IV) določitev poklicnega napredovanja, ki je jasno povezano z ocenjevanjem uspešnosti in stalnim strokovnim razvojem.
M4C1–4	Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, novi učilnice in delavnice	Mejnik	Sprejet je načrt šole 4.0 za spodbujanje digitalnega prehoda italijanskega šolskega sistema	Ministrstvo za izobraževanje – odlok o sprejetju načrta za šolo 4.0	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Načrt „Šola 4.0“, ki ga je sprejelo ministrstvo za izobraževanje za spodbujanje digitalnega prehoda italijanskega šolskega sistema, vključuje: a) preoblikovanje 100000 učilnic v inovativna učna okolja b) vzpostavitev laboratorijev za nove digitalne poklice v vseh srednjih šolah. Ukrep a) preoblikuje šolske prostore, namenjene tradicionalnim učilnicam, v inovativna, prilagodljiva in prožna učna okolja, ki so povezana ter povezana z digitalnimi, fizičnimi in virtualnimi tehnologijami. Naložbe v šolske zmogljivosti bodo najbolj inovativne tehnologije poučevanja (kodiranje in robotiko, naprave za virtualno resničnost, napredne digitalne naprave za vključujoče izobraževanje itd.) vključile v vsaj 100000 razredov osnovnih in srednjih šol, ki se uporabljajo za učne ure. Ukrep b) ustanovi vsaj en laboratorij za digitalne poklice v vsaki srednji šoli, laboratorij, ki je tesno povezan s podjetji in inovativnimi zagonskimi podjetji, za ustvarjanje novih delovnih mest v sektorju novih digitalnih poklicev (kot so umetna inteligenca, robotika, velepodatki, kibernetska varnost, modro in zeleno gospodarstvo). Vsaj 40 % šol upravičenk se nahaja na jugu Italije.
M4C1–5	Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema; Reforma 1.2: Reforma sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS); Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov; Reforma 1.4: Reforma sistema „usmeritve“	Mejniki	Začetek veljavnosti reform osnovnošolskega in srednješolskega izobraževalnega sistema za izboljšanje rezultatov izobraževanja	Zakonska določba o začetku veljavnosti reform	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Reforme primarne zakonodaje za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje za izboljšanje rezultatov izobraževanja (s primarno zakonodajo) vključujejo vsaj naslednje ključne elemente: pobude za reformo organizacije izobraževalnega sistema za prilagoditev demografskemu razvoju (kot je število šol ter razmerje med učenci in učitelji) pobude za reformo sistema usmeritve, da bi čim bolj zmanjšali stopnjo osipa v terciarnem izobraževanju; III) pobude za krepitev srednješolskega poklicnega izobraževanja (Istituti tecnico- professionali), vključno s sprejetjem novega učnega načrta in njegovo usmerjenostjo k inovacijskim rezultatom nacionalnega načrta za industrijo 4.0 (Ministero dello Sviluppo economico, Decreto 26 Maggio 2020); IV) pobude za usposabljanje vodstvenih delavcev šol, učiteljev in upravnega/tehničnega osebja ter ustanovitev terciarne višje šole za usposabljanje za izboljšanje kakovosti poučevanja; v) Pobude za vključevanje dejavnosti, metodologij in vsebin, namenjenih razvoju in krepitvi učnih načrtov za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko ter digitalnih in inovacijskih znanj in spretnosti, v vseh izobraževalnih obdobjih, od vrtca do višjega sekundarnega izobraževanja, da bi spodbudili vpis v terciarne učne načrte na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti za ženske. Da bi bil mejnik zadovoljivo izpolnjen, zakonodaja vključuje obvezne roke za izdajo sekundarne zakonodaje, smernic in vseh potrebnih regulativnih določb (spremljanje podatkovne zbirke ministrstva za izobraževanje), da se zagotovi nemoteno izvajanje.
M4C1–6	Reforma 2.2: Terciarno višje šole in nadaljnje usposabljanje za vodstvene delavce šol, učitelje, upravno in tehnično osebje	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, namenjene vzpostavitvi kakovostnega sistema usposabljanja za šole.	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonodaje.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Zakonodaja vključuje določbe za vzpostavitev kakovostnega sistema usposabljanja za šolsko osebje v skladu s stalnim poklicnim in poklicnim razvojem, ustanovitev usposobljenega organa, pristojnega za smernice za usposabljanje šolskega osebja, izbiro in usklajevanje pobud za usposabljanje ter njihovo povezavo s poklicnim napredovanjem, kot je določeno v reformi zaposlovanja. Izvajanje sistema začetnega in nadaljnjega usposabljanja bi moralo omogočiti odpravo sedanje razdrobljenosti poti usposabljanja, ki trenutno nimajo enotne nacionalne strategije.
M4C1–7	Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih vrzeli v ciklu I in II srednje šole ter boj proti osipu v šolah	Tarča	Študenti ali mladi, ki so sodelovali v mentorskih dejavnostih ali tečajih usposabljanja	Zagotovljene so mentorske dejavnosti	Številka	0	820 000	Q3	2025	Izvajanje mentorskih dejavnosti za vsaj 820000 mladih, ki jim grozi zgodnja opustitev šolanja, in mladih, ki so že opustili šolanje.
M4C1–8	Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje športne infrastrukture v šolah	Mejnik	Oddaja naročil za intervencije za gradnjo in prenovo športnih objektov in telovadnic za šolsko uporabo	Obvestilo o oddaji javnih naročil za upravičene intervencije	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2024	Oddaja naročil za intervencije za gradnjo in prenovo športnih objektov in telovadnic za šolsko uporabo na podlagi javnega razpisa.
M4C1–9	Naložba 1.1: Načrt za jasli in vrtce ter storitve predšolske vzgoje in varstva	Mejnik	Oddaja javnih naročil za gradnjo, prenovo in zagotavljanje varnosti jasli in vrtcev ter storitve predšolske vzgoje in varstva	Obveščanje upravičencev lokalnih organov o financiranju oddaje javnih naročil za prvi sklop upravičenih intervencij	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Oddaja javnih naročil in ozemeljska porazdelitev v zvezi z jaslimi, vrtci in storitvami predšolske vzgoje in varstva. Oddaja se izvede v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z zadevno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M4C1–10	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev; Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema; Reforma 1.2: Reforma sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS); Reforma 1.4: Reforma sistema „usmeritve“; Reforma 1.5: Reforma univerzitetnih študijskih skupin; Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetnih diplom	Mejnik	Začetek veljavnosti predpisov za učinkovito izvajanje in uporabo vseh ukrepov v zvezi z reformami primarnega, srednješolskega in terciarnega izobraževanja, kjer je to potrebno	Zakonska določba o začetku veljavnosti predpisov.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2023	Sekundarna zakonodaja vključuje vse potrebne predpise za učinkovito izvajanje in uporabo vseh ukrepov v zvezi z reformami primarnega, sekundarnega in terciarnega izobraževanja: — Reforme sistema terciarnega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja (primarna zakonodaja) o: a) omogočanje univerzitetnih diplom; b) skupine z univerzitetno izobrazbo; (C) reforma doktorskih programov; — Ministrski odloki o reformi štipendij za izboljšanje dostopa do terciarnega izobraževanja; — Reformo učiteljskega poklica, — Reforme sistema osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja; – zakonodaja, katere cilj je bil vzpostaviti kakovosten sistem usposabljanja za šole.
M4C1–10 bis	Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov	Mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje.	Zakonska določba o začetku veljavnosti sekundarne zakonodaje.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Začela je veljati sekundarna zakonodaja o reformi tehničnih in strokovnih inštitutov.
M4C1–11	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	Tarča	Podeljena univerzitetna štipendija	JIH NI	Številka	0	55 000	Q4	2023	Vsaj 55000 študentov prejme štipendije, ki se financirajo izključno iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.
M4C1–12	Naložba 4.1 Povečanje števila in poklicnih možnosti doktorskega študija (v raziskave, javno upravo in kulturno dediščino)	Tarča	Podeljeni doktorski programi štipendij	JIH NI	Številka	0	7 200	Q4	2024	V treh letih se podeli vsaj 3600 splošnih doktorskih štipendij, najmanj 3000 doktorskih štipendij na področju javne uprave in vsaj 600 doktorskih štipendij na področju kulturne dediščine.
M4C1–13	Naložbo 2.1 Integrirano digitalno poučevanje in usposabljanje o digitalni preobrazbi za šolsko osebje;	Tarča	Usposabljanje vodstvenih delavcev šol, učiteljev in upravnega osebja	JIH NI	Številka	0	650 000	Q4	2025	Usposobljenih je vsaj 650000 vodstvenih delavcev šol, učiteljev in upravnega osebja. Integrirano digitalno izobraževanje in usposabljanje šolskega osebja v digitalnem prehodu (650000 učiteljev, vodstvenih delavcev in upravnega osebja, na splošno usposobljenih).
M4C1–14	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	Tarča	Učitelji, zaposleni z reformiranim sistemom zaposlovanja	JIH NI	Številka	0	20 000	Q4	2024	Vsaj 20000 učiteljev, zaposlenih v okviru prenovljenega sistema zaposlovanja
M4C1–14 bis	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	Tarča	Učitelji, zaposleni z reformiranim sistemom zaposlovanja	JIH NI	Številka	0	20 000	Q3	2025	Vsaj 20000 učiteljev, zaposlenih v okviru prenovljenega sistema zaposlovanja
M4C1–14b	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	Tarča	Kandidati, ki so uspešno uspešno opravili javni natečaj za učitelje po reformiranem sistemu zaposlovanja.	JIH NI	Številka	0	30 000	Q2	2026	Vsaj 30000 kandidatov je uspešno uspešno prestalo javni natečaj za učitelje po reformiranem sistemu zaposlovanja. Vsi uspešni kandidati morajo pred sodelovanjem na javnem natečaju opraviti 60 ECTS postopka temeljnih kvalifikacij.
M4C1–15	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	Tarča	Dodeljene štipendije za dostop do univerze	JIH NI	Številka	0	55 000	Q4	2024	Vsaj 55000 študentov prejme štipendije, ki se financirajo izključno iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.
M4C1–15 bis	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	Tarča	Dodeljene štipendije za dostop do univerze	JIH NI	Številka	0	55 000	Q4	2025	Vsaj 55000 študentov prejme štipendije, ki se financirajo izključno iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.
M4C1–16	Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki	Tarča	Šole, ki so v letih 2024 in 2025 aktivirale svetovalne projekte na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike	JIH NI	Številka	0	8 000	Q2	2025	Vsaj 8000 šol je aktiviralo svetovalne projekte na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Cilj projektov je razvoj in digitalizacija nacionalne digitalne platforme STEM. Cilj platforme je celovito izvajanje programa, spremljanje in širjenje informacij in podatkov (razčlenjenih po spolu), od predšolske in osnovne šole do prve in druge srednje šole, do tehničnih in strokovnih inštitutov.
M4C1–17	Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki	Tarča	Jezikovni in metodološki tečaji, ki so na voljo učiteljem	JIH NI	Številka	0	1 000	Q2	2025	Vsaj 1000 jezikovnih in metodoloških tečajev za učitelje
M4C1–18	Naložba 1.1: Načrt za jasli in vrtce ter storitve predšolske vzgoje in varstva	Tarča	Aktivirana nova mesta za storitve izobraževanja in varstva predšolskih otrok (od 0 do 6 let)	JIH NI	Številka	0	150 480	Q2	2026	Vsaj 150480 novih mest za storitve izobraževanja in varstva predšolskih otrok (od 0 do 6 let). Z načrtom za izgradnjo in prenovo vrtcev je cilj povečati število razpoložljivih mest in povečati izobraževanje od nič do šest let.
M4C1–19	Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, novi učilnice in delavnice	Tarča	Zahvaljujoč šoli 4.0 se razredi preoblikujejo v inovativna učna okolja.	JIH NI	Številka	0	100 000	Q4	2025	Število učilnic, preoblikovanih v inovativna učna okolja v načrt „Šola 4.0“. Z ukrepom se bodo šolski prostori, ki se uporabljajo za tradicionalne učilnice, preoblikovali v inovativna učna okolja, povezana z digitalnimi tehnologijami. Z naložbo se bodo inovativne tehnologije poučevanja z nakupom digitalnih naprav in/ali vzpostavitvijo digitalnih laboratorijev vključile v vsaj 100000 razredov v osnovnih in srednjih šolah, ki se uporabljajo za poučevanje.
M4C1–20	Naložba 1.5: Razvoj sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)	Tarča	Število študentov, vpisanih v sistem poklicnega usposabljanja (ITS)	JIH NI	Številka	0	11 000	Q1	2026	Število študentov, vpisanih v sistem poklicnega usposabljanja v referenčnem letu 2025.
M4C1–20 bis	Naložba 1.5: Razvoj sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)	Mejnik	Izvajanje novega nacionalnega sistema spremljanja	Uvedba novega sistema za spremljanje ITS	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Novi nacionalni sistem za spremljanje rezultatov, doseženih s tečaji ITS, ki se v celoti izvajajo in delujejo.
M4C1–21	Naložba 1.2: Načrt za podaljšanje polnega delovnega časa	Tarča	Strukture za sprejem učencev in dijakov po pouku	JIH NI	Številka	0	1 000	Q2	2026	Zgrajenih ali nadgrajenih je vsaj 1000 objektov, da se olajša podaljšanje šolskega časa in odpiranje šol na ozemlje po šolskih urah.
M4C1–22	Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje športne infrastrukture v šolah	Tarča	M2, zgrajen ali prenovljen, se uporablja kot telovadnica ali športni objekti	JIH NI	Številka	0	230 400	Q2	2026	Najmanj 230400 Sqm, zgrajenih ali prenovljenih za uporabo kot telovadnice ali športni objekti za šolsko uporabo.
M4C1–23	Naložba 3.4 Poučevanje in napredna univerzitetna znanja in spretnosti	Tarča	Novi doktorski študij, podeljen v treh letih v programih, namenjenih digitalnemu in okoljskemu prehodu	JIH NI	Številka	0	500	Q2	2026	Vsaj 500 novih doktorandov, podeljenih v programih, ki jih aktivirajo univerze in institucije AFAM in so namenjeni digitalnemu in okoljskemu prehodu. Cilj projekta je kvalificirati in inovirati univerzitetne (in doktorske) poti prek vzvodov: (a) digitalizacijo; b) „kultura inovacij“; (C) internacionalizacija.
M4C1–23 bis	Naložba 3.4 Poučevanje in napredna univerzitetna znanja in spretnosti	Mejnik	Zaključek izvajanja podukrepov o poučevanju in naprednih univerzitetnih spretnostih	Izvajajo se podukrepi v zvezi s poučevanjem in naprednimi univerzitetnimi znanji in spretnostmi.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Izvajajo se podukrepi v zvezi s poučevanjem in naprednimi univerzitetnimi znanji in spretnostmi. Podukrepi vključujejo: 1.Vzpostavitev treh vozlišč za digitalno izobraževanje (DEH); 2.Aktiviranje treh mrež višjih univerzitetnih šol; 3.Uresničevanje desetih transnacionalnih izobraževalnih pobud – TNE; 4.Izvedba 15 projektov dejavnosti internacionalizacije umetniških in glasbenih visokošolskih ustanov (AFAM).
M4C1–24	Naložba 1.6: Aktivna usmerjenost v prehod med šolo in univerzo.	Tarča	Potrdila o udeležbi, ki so bila izdana za tranzicijske tečaje med šolo in univerzo	JIH NI	Številka	0	1 000 000	Q2	2026	Za srednješolske študente, vpisane v akademska leta od 2022/2023 do 2025/2026, je bilo izdanih vsaj 1000000 potrdil o udeležbi za tranzicijsko izobraževanje med šolsko univerzo.
M4C1–25	Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih vrzeli v ciklu I in II srednje šole ter boj proti osipu v šolah	Tarča	Razlika v stopnji osipa v sekundarnem izobraževanju	JIH NI	Odstotek	13,5	10,2	Q4	2025	Zmanjša razliko v stopnji osipa v srednješolskem izobraževanju, da bi dosegla povprečje EU za leto 2019 (10,2 %).
M4C1–26	Naložba 3.3: Varnostni načrt za šolsko stavbo in načrt strukturne sanacije	Tarča	M2 prenovljenih šolskih stavb	JIH NI	Številka	0	2 600 000	Q2	2026	Vsaj 2600000 Sqm šolskih stavb se prenovi ali obnovi. Z načrtom za strukturno in energetsko prenovo šolskih stavb se pričakuje, da bo skupna površina preoblikovana na 2600000 Sqm.

J.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja

Cilj reforme je spodbuditi zasebne in javne subjekte k vzpostavitvi nastanitvenih objektov za študente, pri čemer ministrstvo za univerze in raziskave prispeva del prihodkov iz najema za prva tri leta delovanja struktur. Cilj je do leta 2026 povečati število razpoložljivih mest za študente, ki ne živijo v mestih, v katerih obiskujejo fakulteto.

Cilj predvidene naložbe je povečati 60000 spalnih nastanitev, s čimer bi se znatno zmanjšala vrzel Italije glede na povprečje EU glede deleža študentov, ki imajo nastanitvene zmogljivosti. Njegov cilj je zagotoviti širok dostop do stanovanjskih objektov, tako da si lahko razumno število študentov privošči napredno izobraževanje na svojem prednostnem področju in lokaciji, ne glede na njihovo socialno-ekonomsko ozadje. V ta namen bo 30 % novih mest rezerviranih za študente v socialno-ekonomskih težavah, kot so jih opredelile t. i. organizacije „Diritto allo Studio“ (pravica do študija).

Najemnina za univerzitetne študente je vsaj 15 % nižja od lokalnih tržnih cen.

Naložba ne vključuje nabave kotlov na zemeljski plin.

Nastanitve, ki se je za študentska stanovanja uporabljala že pred objavo ustreznega razpisa za projekte, ni mogoče upoštevati pri ciljih. Da bi dosegli končni cilj ustvarjenih postelj, se razpisi za projekte objavijo med letoma 2021 in 2025.

J.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M4C1–27	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za spremembo veljavnih pravil o študentskih stanovanjih.	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakonodaje.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Revidirana zakonodaja: Spremeniti veljavna pravila o študentskih stanovanjih (zakon 338/2000 in zakonska uredba št. 68/2012), da se: (1). Spodbujanje prestrukturiranja in prenove struktur namesto novih zelenih stavb (z večjim deležem gradnje, ki trenutno znaša 50 %), pri čemer je najvišji okoljski standard, ki ga je treba zagotoviti s predstavljenimi projekti; (2). Poenostavitev, tudi zaradi digitalizacije, predstavitve in izbire projektov ter s tem časovnega okvira izvajanja; Z zakonom določiti odstopanje od meril iz zakona št. 338/2000 glede odstotka sofinanciranja, ki se lahko odobri. Reforma bo izvedena z uvedbo naslednjih velikih sprememb v italijanski regulativni okvir za financiranje študentskih stanovanj: 1. Omogočanje udeležbe pri financiranju tudi zasebnim vlagateljem (v skladu s shemo, opisano v izvajanju), kar bi omogočilo tudi javno-zasebna partnerstva, pri katerih bo univerza uporabila razpoložljiva sredstva za podporo finančnemu ravnotežju pri naložbah v nepremičnine za študentska stanovanja; 2. Zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti zasebnih naložb z zagotovitvijo spremembe sistema obdavčitve iz sistema, ki se uporablja za hotelske storitve, na sistem, ki se uporablja za socialna stanovanja, z omejitvijo uporabe novih nastanitev za študentska stanovanja v akademskem letu, vendar z omogočanjem uporabe struktur, kadar niso potrebne za gostoljubnost študentov. To pa bo pripomoglo k dobavi nove vrste nastanitve po dostopnih najemninah; 3. Pogojevanje financiranja in dodatnih davčnih olajšav (npr. enaka obravnava s socialnimi stanovanji) z uporabo novih nastanitev za študentska stanovanja v celotnem naložbenem obdobju in skladnostjo z dogovorjeno zgornjo mejo najemnin, zaračunanih študentom, tudi po izteku posebnih shem financiranja, ki jih prispevam k spodbujanju naložb zasebnih izvajalcev; 4. Ponovna opredelitev standardov za študentske nastanitve s ponovno določitvijo zakonskih zahtev v zvezi s skupnim prostorom na študenta, ki je na voljo v stavbah v zameno za bolje opremljene (posamezne) sobe.
M4C1–28	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	Mejnik	Oddaja prvih naročil za ustvarjanje dodatnih nastanitvenih enot (postelj)	Objava oddaj na spletni strani ministrstva	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Oddaja prvotnih naročil za vzpostavitev dodatnih spalnih bivalnih enot (spališč)“;
M4C1–29	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme zakonodaje o študentskih stanovanjih.	Zakonska določba o začetku veljavnosti reforme.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Reforma vključuje: (1) omogočanje udeležbe pri financiranju tudi zasebnim vlagateljem, tudi z omogočanjem javno-zasebnih partnerstev, pri katerih bo univerza uporabila razpoložljiva sredstva za podporo finančnemu ravnotežju pri naložbah v nepremičnine za študentska stanovanja; (2). Zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti zasebnih naložb z zagotovitvijo spremembe sistema obdavčitve iz sistema, ki se uporablja za hotelske storitve, na sistem, ki se uporablja za socialna stanovanja, z omejitvijo uporabe novih nastanitev za študentska stanovanja v akademskem letu, vendar z omogočanjem uporabe struktur, kadar niso potrebne za gostoljubnost študentov; (3). Pogojevanje financiranja in dodatnih davčnih olajšav (kot je enako obravnavanje s socialnimi stanovanji) z uporabo novih stanovanj za študentska stanovanja v celotnem naložbenem obdobju in skladnostjo z dogovorjeno zgornjo mejo najemnin, zaračunanih študentom, tudi po izteku posebnih shem financiranja, ki jih prispevam k spodbujanju naložb zasebnih izvajalcev; (4). Ponovna opredelitev standardov za študentske nastanitve s ponovno določitvijo zakonskih zahtev v zvezi s skupnim prostorom na študenta, ki je na voljo v stavbah v zameno za bolje opremljene (posamezne) sobe.
M4C1–30	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	Tarča	Študentske nastanitvene enote, ustanovljene v skladu z ustrezno zakonodajo	JIH NI	Številka	0	60 000	Q2	2026	Vsaj 60000 dodatnih bivalnih enot (spališč), ustvarjenih v skladu z ustrezno zakonodajo, vključno z Zakonom št. 338/2000, kakor je bil revidiran avgusta 2022, in novo zakonodajno shemo, sprejeto v okviru mejnika M4C1–29, reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja

K. DEL 4. TEMATSKEGA SKLOPA 2: Od raziskav do podjetij

Ta komponenta italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena podpori naložbam v raziskave in inovacije, spodbujanju inovacij in razširjanja tehnologije, krepitvi znanj in spretnosti ter podpiranju prehoda na gospodarstvo, ki temelji na znanju. Zagotavlja podporo javnemu raziskovalnemu sistemu, spretnostim in mobilnosti raziskovalcev ter javno-zasebnemu sodelovanju na nacionalni ravni in ravni EU. Temelji na treh glavnih stebrih: (I) izboljšano znanstveno bazo; (II) močne povezave med podjetji in znanostjo (prenos znanja in tehnologije; (III) Podpora za poslovne inovacije (zlasti MSP, zagonska podjetja).

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, glede potrebe, da se „ekonomsko politiko, povezano z naložbami, osredotoči na raziskave in inovacije ter kakovost infrastrukture“ (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2019), da se „spodbujajo zasebne naložbe za spodbujanje gospodarskega okrevanja“ (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), da se naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod, zlasti na raziskave in inovacije (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

K.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1.2: Financiranje projektov, ki jih predstavijo mladi raziskovalci

Cilj naložbe je mladim raziskovalcem zagotoviti nove priložnosti, da jih obdržijo v Italiji. Ukrep podpira raziskovalne dejavnosti najmanj 800 mladih raziskovalcev v skladu s programi, kot so Evropski raziskovalni svet (ERC) in individualne štipendije Marie Skłodowske-Curie (MSCA-IF), pečat odličnosti in podoktorski mednarodni raziskovalci, da bi lahko pridobili začetne izkušnje z raziskovalno odgovornostjo. Del prispevka, dodeljenega raziskovalcem ERC, se nameni zaposlitvi vsaj enega raziskovalca, ki ni na daljavo. Mladi raziskovalec je bil opredeljen kot „raziskovalec katerega koli državljanstva, ki še ni pridobil konsolidiranih izkušenj pri upravljanju raziskovalnih skupin in ni v pogodbenem položaju, ki bi zagotavljal stabilne poklicne možnosti na področju raziskav“. Poleg tega bi morali mladi raziskovalci spoštovati naslednje pogoje: biti stari do 40 let 62 na dan objave razpisa ali, za profile, stare od 41 let do 45 let, ki 63 so dopolnili doktorat največ sedem let prej (v skladu z zahtevami ERC).

Poleg tega raziskovalec spoštuje enega ali več naslednjih podpogojev:

a) pridobiti prve izkušnje z upravljanjem sredstev za raziskave in/ali raziskovalnimi dejavnostmi (kot je glavni raziskovalec);

b) imeti mora prve izkušnje z vodenjem in vodenjem v nacionalni ali mednarodni raziskovalni ekipi;

C) da pred dodelitvijo evropske dotacije ne bodo imeli ali niso imeli pogodbe za nedoločen čas za polni delovni čas kot raziskovalec in/ali redni profesor.“

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 64 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 65 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 66 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 67 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 2.2a: Sporazumi o inovacijah

Cilj naložbe je financiranje raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov (t. i. „sporazumi o inovacijah“) za podporo ustvarjanju novih proizvodov, postopkov ali storitev ali izboljšanju obstoječih z razvojem ključnih omogočitvenih tehnologij na področjih, skladnih s stebrom II programa Obzorje Evropa v skladu z Uredbo (EU) 2021/695.

Upravičenci projekta so podjetja, združenje podjetij ali raziskovalne organizacije, ki izvajajo sporazum o inovacijah na enem od naslednjih področij ukrepanja:

oproizvodne tehnologije;

oključne digitalne tehnologije, vključno s kvantnimi tehnologijami;

onastajajoče omogočitvene tehnologije;

osodobni materiali;

oumetna inteligenca in robotika;

okrožna industrija;

onizkoogljične in čiste industrije;

onenalezljive in redke bolezni,

onalezljive bolezni, vključno z boleznimi, povezanimi z revščino, in zapostavljenimi boleznimi;

oorodja, tehnologije in digitalne rešitve za zdravje in oskrbo, vključno s personalizirano medicino;

oindustrijski obrati v energetskem prehodu;

oindustrijska konkurenčnost prometa;

očist, varen in dostopen prevoz in mobilnost;

opametna mobilnost;

oshranjevanje energije;

oprehranski sistemi;

oinovacijski sistemi na biološki osnovi v biogospodarstvu Unije;

okrožni sistemi.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), izbrani projekti izključijo naslednji seznam dejavnosti: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 68 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 69 ; (III) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 70 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 71 . Izbrani projekti so skladni z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 3.3: Dodelitev štipendij za doktorat v sodelovanju s podjetji in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih

Cilj ukrepa je izboljšati visoko raven znanj in spretnosti, tudi na področju ključnih omogočitvenih tehnologij. Cilji se dosežejo z:

·Štipendije za doktorat, ki jih podeljujejo univerze in ustanove AFAM, s prispevki in sodelovanjem podjetij;

·Spodbude za podjetja, da zaposlijo raziskovalce s pogodbo za nedoločen čas.

Natančneje, ukrep, ki ga izvaja MUR – Ministrstvo za univerze in raziskave, predvideva dodelitev skupno 6000 doktorskih štipendij v treh letih z zasebnim sofinanciranjem in spodbudami za podjetja za zaposlovanje raziskovalcev.

Reforma 1.1: Izvajanje podpornih ukrepov za raziskave in inovacije za spodbujanje poenostavitve in mobilnosti

Reformo izvajata Ministrstvo za univerze in raziskave (MUR) in Ministrstvo za gospodarski razvoj (MiSE) z ustanovitvijo medresorskega usmerjevalnega odbora in izdajo dveh ministrskih odlokov: I) povečati in podpreti mobilnost (s spodbudami) odmevnih posameznikov (kot so: raziskovalci in menedžerji) med univerzami, raziskovalnimi infrastrukturami in podjetji ter ii) poenostavitev upravljanja sredstev za raziskave, iii) reforma poklicne poti raziskovalcev, da se poveča njihova osredotočenost na raziskovalne dejavnosti.

Reforma bo prešla na bolj sistemski pristop k dejavnostim na področju raziskav in razvoja, ki bo presegal sedanjo logiko prerazporejanja virov z dajanjem prednosti pristopu delitve, in bo osredotočena na poenostavitev birokracije pri upravljanju sredstev, namenjenih javno-zasebnim raziskovalnim dejavnostim, kar bo imelo znaten učinek s preprečevanjem razpršenosti in razdrobljenosti prednostnih nalog, kar podpira tudi prvi del misije. Javni raziskovalni organi imajo ključno vlogo tako kot morebitni vodje projektov za partnerstva, nacionalne kampanje in teritorialne ekosisteme kot tudi kot potencialni udeleženci razpisov za zbiranje predlogov v zvezi s skladom PNR in Skladom za infrastrukturo, tako kot morebitni vodje projektov za partnerstva, nacionalne kampanje in teritorialne ekosisteme ter kot potencialni udeleženci razpisov za zbiranje predlogov v zvezi s skladom PNR in Skladom za infrastrukturo.

K.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančnepodpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M4C2–1	Naložba 1.2: Financiranje projektov, ki jih predstavijo mladi raziskovalci	Tarča	Število študentov, ki so prejeli nepovratna sredstva za raziskave	JIH NI	Številka	50	300	Q4	2022	Podelitev najmanj 300 raziskovalnih štipendij študentom. Izbirni postopek za dodelitev vključuje merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Pri zadovoljivem izpolnjevanju cilja se bo upoštevalo tudi, da se sklene pogodba za vsaj 300 mladih raziskovalcev.
M4C2–1bis	Naložba 1.2: Financiranje projektov, ki jih predstavijo mladi raziskovalci	Tarča	Število študentov, ki so prejeli nepovratna sredstva za raziskave	JIH NI	Številka	0	550	Q2	2025	Dodelitev vsaj 550 dodatnih nepovratnih sredstev za raziskave mladim raziskovalcem. Izbirni postopek za dodelitev nepovratnih sredstev za raziskave vključuje merila za upravičenost, s katerimi se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Pri zadovoljivem izpolnjevanju cilja se upošteva tudi, da se sklene pogodba za najmanj 550 dodatnih mladih raziskovalcev.
M4C2–2bis	Naložba 2.2a: Sporazumi o inovacijah	Tarča	Zaključeni sporazumi o inovacijah	JIH NI	Številka	0	32	Q4	2025	Dokončanje vsaj 32 sporazumov o inovacijah.
M4C2–3	Naložba 3.3: Dodelitev štipendij za doktorat v sodelovanju s podjetji in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih	Tarča	Število dodeljenih doktorskih štipendij	JIH NI	Številka	0	6 000	Q4	2024	Univerze in ustanove AFAM dodelijo vsaj 6000 štipendij za doktorat. Ključne zahteve za podelitev doktorskega študija vključujejo: a) določajo obdobja študija in raziskav v podjetju od najmanj šestih (6) mesecev do največ osemnajst (18) mesecev; b) določajo obdobja študija in raziskovanja v tujini od najmanj šestih (6) mesecev do največ osemnajst (18) mesecev; C) zagotoviti sodelovanje podjetij pri opredeljevanju tečaja usposabljanja tudi v okviru širšega sodelovanja z univerzo in institucijami AFAM.
M4C2–3bis	Naložba 3.3: Dodelitev štipendij za doktorat v sodelovanju s podjetji in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih	Tarča	Število raziskovalcev, ki so jih podjetja zaposlila prek spodbujevalne sheme	JIH NI	Številka	0	13 500	Q2	2026	Vsaj 13500 raziskovalcev, ki so jih podjetja zaposlila prek spodbujevalne sheme
M4C2–4	Reforma 1.1: Izvajanje podpornih ukrepov za raziskave in razvoj za spodbujanje poenostavitve in mobilnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskih odlokov o poenostavitvi raziskav in razvoja ter mobilnosti, povezanih z običajnim finančnim skladom.	Določba uredbe o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI		Q2	2022	Ministrski odloki vključujejo naslednje ključne elemente: I) prehod na bolj sistemski pristop k dejavnostim raziskav in razvoja z novim poenostavljenim modelom, katerega cilj je doseči znaten učinek s preprečevanjem razpršenosti in razdrobljenosti prednostnih nalog; II) reformira zakonodajo za povečanje mobilnosti odmevnih osebnosti (kot so raziskovalci in menedžerji) med univerzami, raziskovalnimi infrastrukturami in podjetji; III) poenostavitev upravljanja skladov; IV) reformirati poklicno pot raziskovalcev, da bi se bolj osredotočili na raziskovalne dejavnosti.

K.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1: Raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)

Ukrep zajema financiranje raziskovalnih projektov velikega nacionalnega interesa (PRIN). Projekti trajajo najmanj dve leti in zahtevajo sodelovanje raziskovalnih enot, ki pripadajo univerzam in raziskovalnim ustanovam. Financirane projekte izbere Ministrstvo za univerze in raziskave na podlagi kakovosti znanstvenega profila odgovornih ter izvirnosti, metodološke ustreznosti, učinka in izvedljivosti raziskovalnega projekta. Ta vrsta dejavnosti spodbuja razvoj pobud, ki temeljijo na raziskavah, za pionirske raziskave in tesnejše sodelovanje med univerzami in raziskovalnimi ustanovami.

Naložba naj bi do leta 2026 financirala 5350 projektov.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela,dasene škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 72 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 73 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 74 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 75 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.3: Partnerstva, razširjena na univerze, raziskovalna središča, podjetja in financiranje temeljnih raziskovalnih projektov

V primerjavi z drugimi primerljivimi evropskimi državami sezdi, da je zelo kritična nizka proizvodnja patentov in odcepljenih podjetij italijanskega raziskovalnega in univerzitetnega sistema 76 . Razlog za to so nekateri strukturni izzivi, kot so prevladujoča vloga malih in srednjih podjetij v nacionalnem gospodarstvu, velike regionalne razlike v smislu dohodka in produktivnosti ter nizka sposobnost univerz, da se povežejo s podjetji.

Cilj naložbe je financiranje vsaj 14 glavnih programov temeljnih raziskav, ki jih izvajajo široko razširjene mreže javnih in zasebnih subjektov. Naložba je usklajena z enim od ciljev PNR, tj. spodbujanjem pozitivnih sprememb s spodbujanjem temeljnih raziskav. Za vsak program se izvedejo namenski postopki vključevanja deležnikov, da bi pritegnili državljane ter olajšali prenos tehnologije in znanja na ozemlja, podjetja in javne uprave.

Pričakuje se, da bo naložba okrepila nacionalne tehnološke verige in spodbujala njihovo sodelovanje v strateških evropskih in globalnih vrednostnih verigah. Možni primeri so naslednji: trajnostna mobilnost (trajnostne baterije, materiali, logistika itd.), alternativne energije, superprevodniki, spremljanje in preprečevanje podnebnih sprememb, krožno gospodarstvo v modni industriji, industrijska simbioza, okoljsko primerna zasnova in zasnova za trajnostnost, ravnanje z odpadki, recikliranje in ponovno recikliranje, biotska raznovrstnost, zeleni proizvodni procesi, samovozeča vozila, cepiva, bioreaktorji, nove surovine, gospodarjenje z vodo in ohranjanje vodnih virov. Pričakuje se, da bo vsak program spodbujal združevanje malih in srednjih podjetij okrog velikih zasebnih akterjev in javnih raziskovalnih središč ter spodbujal skupne in dopolnilne raziskovalne dejavnosti. Projekti raziskav in razvoja vključujejo naložbe v človeški kapital in razvoj temeljnih raziskav za univerze, raziskovalna središča in podjetja.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela,da se ne škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise za programe ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 77 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 78 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 79 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 80 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje oblikovanja „nacionalnih vodijraziskav in razvoja“ vzvezi z nekaterimi ključnimi omogočitvenimi tehnologijami

Cilj tega ukrepa je financiranje ustanovitve vsaj petih nacionalnih raziskovalnih centrov, izbranih s konkurenčnimi postopki, ki lahko dosežejo kritični prag raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti s sodelovanjem univerz, raziskovalnih središč in podjetij. Izbor se opravi na podlagi konkurenčnih razpisov, v katerih lahko sodelujejo nacionalni konzorciji, ki jih vodi vodja koordinator, pri čemer se upošteva tudi predhodno vzporejanje.

Ključni elementi vsakega nacionalnega centra so a) vzpostavitev in obnova ustreznih raziskovalnih zmogljivosti, b) vključevanje zasebnih akterjev v izvajanje in izvajanje raziskovalnih projektov, c) podpora zagonskim podjetjem in odcepljeni proizvodnji. Izbor bi bilo treba izvesti z namenskimi razpisi, od katerih se prvi objavi do začetka leta 2022. Izbira med predlogi za sodelovanje v razpisih se izvede na podoben način, kot ga je sprejel Evropski svet za inovacije.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela,da se ne škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 81 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 82 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 83 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 84 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.5: Vzpostavitev in krepitev „inovacijskih ekosistemov za trajnostnost“, oblikovanje „vodilnih teritorialnih oblasti na področju raziskav in razvoja“.

Z ukrepom, ki se izvaja v okviru MUR, se do leta 2026 financira vsaj 10 „obstoječih ali novih teritorialnih vzorcev raziskav in inovacij“, ki se izberejo na podlagi posebnih konkurenčnih postopkov s poudarkom na zmogljivosti za spodbujanje projektov socialne trajnostnosti. Vsak projekt mora imeti naslednje elemente:(a) inovativne dejavnosti usposabljanja, ki jih v sinergiji izvajajo univerze in podjetja in katerih cilj je zmanjšati neskladje med znanji in spretnostmi, ki jih zahtevajo podjetja, ter znanji in spretnostmi, ki jih zagotavljajo univerze, pa tudi industrijski doktorati;(b) raziskovalne dejavnosti in/ali raziskovalne infrastrukture, ki jih skupaj izvajajo univerze in podjetja, zlasti MSP, ki delujejo na ozemlju; (c) podpora zagonskim podjetjem;(d) vključevanje lokalnih skupnosti v vprašanja inovacij in trajnosti.

Projekti, ki se financirajo, se izberejo na podlagi naslednjih meril: (I) znanstveno in tehnično kakovost ter njeno skladnost s teritorialno usmeritvijo; II) dejansko sposobnost spodbujanja inovativnih zmogljivosti podjetij, zlasti MSP; III) sposobnost vzpostavljanja nacionalnih in mednarodnih odnosov z glavnimi raziskovalnimi ustanovami in vodilnimi podjetji; (IV) učinkovite zmogljivosti za vključevanje lokalnih skupnosti.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela,da se ne škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 85 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 86 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 87 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 88 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbo 2.1 Pomembni projekt skupnega evropskega interesa

Cilj ukrepa je dopolniti sedanji sklad pomembnega projekta skupnega evropskega interesa iz člena 1(232) zakona o proračunu za leto 2020 z dodatnimi sredstvi.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela,da se ne škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 89 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 90 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 91 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 92 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih

Cilj ukrepa, ki ga izvaja ministrstvo za podjetja MiMIT in je bilo izdelano v Italiji, je podpreti mrežo 50 centrov (kompetenčnih centrov, evropskega vozlišča za digitalne inovacije, pečata odličnosti, mehanizma za testiranje in eksperimentiranje, nacionalnih centrov za digitalne inovacije), odgovornih za razvoj projektov, zagotavljanje naprednih tehnoloških storitev za podjetja ter inovativne in kvalificirane storitve za prenos tehnologije, vključno s postopkom reorganizacije in racionalizacije. Cilj postopka poenostavitve in racionalizacije centrov, za katere si prizadeva ukrep, je povečati napredne tehnološke storitve za podjetja z osredotočanjem na najsodobnejše proizvodne tehnologije in specializacije.

Storitve, ki jih zagotavljajo centri, vključujejo: (I) digitalna ocena, ii) preskus pred naložbo, iii) usposabljanje; IV) dostop do financiranja; v) finančna in operativna podpora za razvoj inovacijskih projektov (stopnja tehnološke pripravljenosti več kot 5); VI) tehnološko posredništvo; in vii) ozaveščanje na lokalni ravni.

EDIH in TEF lahko za izvajanje svojih dejavnosti prejmeta sredstva iz drugih skladov EU, vključno s programom za digitalno Evropo.

Naložba je sestavljena iz dveh vrst intervencij:

V okviru prve vrstice se iz mehanizma za okrevanje in odpornost financira izključno 35 centrov brez kakršne koli podpore iz drugih virov EU.

V drugi vrstici se iz mehanizma za okrevanje in odpornost financira del 13 evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH) ter dveh centrov za testiranje in eksperimentiranje (TEF), drugi delež stroškov pa izhaja iz programa za digitalno Evropo. Zlasti delovanje 13 evropskih vozlišč za digitalne inovacije in dveh TEF, ki se financirata iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter programa Digitalna Evropa, je strukturirano v delovne sklope 93 . Podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost se ne nanaša na delovne sklope, za katere EDIH in TEF prejemata podporo v okviru programa za digitalno Evropo. V primeru TEF se sprejme pristop, ki upošteva kvote.

Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela,da se ne škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost iz referenčnega okvira za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 94 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 95 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 96 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 97 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V formalnih pogojih se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur

Namen sklada je olajšati osmozo med znanstvenimi spoznanji, pridobljenimi v visoko kakovostnih raziskovalnih infrastrukturah, in gospodarskim sektorjem ter tako spodbujati inovacije. V ta namen ukrep, ki ga izvaja MUR – Ministrstvo za univerze in raziskave, podpira vzpostavitev raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur, ki povezujejo industrijo in akademske kroge. Sklad za gradbeništvo in raziskovalno infrastrukturo podpira vzpostavitev ali krepitev raziskovalnih infrastruktur evropskega pomena in namenskih inovacijskih infrastruktur na konkurenčni podlagi, pri čemer spodbuja kombiniranje javnih in zasebnih naložb.

Ukrep zlasti financira vsaj 30 infrastrukturnih projektov (obstoječih ali na novo financiranih) z upravljavcem raziskav za vsako infrastrukturo.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 98 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 99 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 100 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 101 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 3.2: Kapitalska injekcija v Sklad za digitalni prehod, ki ga upravlja CDP Venture Capital SGR

Cilj tega ukrepa je podpreti potencial rasti italijanskega gospodarstva s spodbujanjem zasebnih naložb, izboljšanjem dostopa do financiranja za zagonska podjetja in razvojem trga tveganega kapitala v tem sektorju. Ukrep je sestavljen iz kapitalske injekcije v višini 400 000 000 EUR v Sklad za digitalni prehod, ki ga upravlja CDP Venture Capital SGR.

CDP Venture Capital SGR sprejme naložbeno politiko za uporabo lastniškega kapitala. Naložbena politika vključuje opis finančnih produktov s pričakovano vrsto upravičenih končnih upravičencev, ki naj bi jih podpiral lastniški kapital, vključno s pričakovanim časovnim okvirom za izvajanje 15 let in provizijo za upravljanje v višini največ 13 %. 102 DTF deluje tako, da neposredno ali posredno zagotavlja podporo za lastniški kapital, navidezni lastniški kapital, dolg ali navidezni dolg. 103 CDP Venture Capital SGR sprejme revizijski in kontrolni sistem, opisan v smernicah „Linee Guida per le attività di rendicontazione e controllo dei Fondi DTF e GTF“ za uporabo lastniškega kapitala. Naložbena politika zahteva, da so finančni produkti, ki jih podpira lastniški kapital, skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Zlasti v primeru splošne podpore zagonskim podjetjem naložbena politika izključuje podjetja z znatnim poudarkom 104 na naslednjih sektorjih: (I) proizvodnja energije iz fosilnih goriv in z njo povezane dejavnosti 105 ; (II) energetsko intenzivne industrije in/ali industrije z visokimi emisijami CO2 106 ; (III) proizvodnjo, najem ali prodajo vozil, ki onesnažujejo okolje 107 ; (IV) zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki in 108 njihovo odlaganje, (v) predelava jedrskega goriva, proizvodnja jedrske energije. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

K.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M4C2–5	Naložba 1.1: Raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	Tarča	Število dodeljenih raziskovalnih projektov	JIH NI	Številka	0	3 150	Q4	2023	Nagrada za najmanj 3150 raziskovalnih projektov Progetti di Ricerca di Interesse Nazionale. Naročila za projekte, izbrane v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, se oddajo v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M4C2–6	Naložba 1.1: Raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	Tarča	Število dodeljenih raziskovalnih projektov	JIH NI	Številka	3 150	5 350	Q2	2025	Nagrada za najmanj 5350 raziskovalnih projektov Progetti di Ricerca di Interesse Nazionale. Naročila za projekte, izbrane v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, se oddajo v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M4C2–7	Naložba 1.1: Raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	Tarča	Število najetih raziskovalcev za določen čas	JIH NI	Številka	0	900	Q2	2025	Zaposli se najmanj 900 novih raziskovalcev, zaposlenih za določen čas. Najeti raziskovalci se osredotočijo na prednostne naloge, skladne s šestimi sklopi Evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027: (I) zdravje; (II) humanistična kultura, ustvarjalnost, družbene spremembe, družba vključevanja; III) varnost za socialne sisteme; IV) digitalno področje, industrija, letalska in vesoljska industrija; v) podnebje, energija, trajnostna mobilnost; VI) prehrambeni proizvodi, bioekonomija, biotska raznovrstnost, kmetijstvo, okolje.
M4C2–8	Naložba 1.3: Partnerstva, razširjena na univerze, raziskovalna središča, podjetja in financiranje temeljnih raziskovalnih projektov	Tarča	Število raziskovalcev za določen čas, najetih za predvidena partnerstva za temeljne raziskave, podpisana med raziskovalnimi inštituti in zasebnimi podjetji	JIH NI	Številka	0	1 400	Q2	2025	Najmanj 100 novih raziskovalcev, zaposlenih za določen čas, se zaposli za vsako od predvidenih partnerstev za temeljne raziskave, podpisanih med raziskovalnimi inštituti in zasebnimi podjetji (1.3). Raziskovalni inštituti in zasebna podjetja sklenejo najmanj 14 partnerstev za temeljne raziskave. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno od deleža pogodb za določen čas, dodeljenih raziskovalkam: vsaj 40 %. Projekti se izberejo na podlagi konkurenčnih meril, vključno z i) upoštevanjem ciljev in prednostnih nalog PNR (Piano Nazionale di Ricerca); (II) sodelovanje deležnikov za združevanje ravni tehnološke pripravljenosti (TRL) in ravni družbene pripravljenosti (SRL); Poleg tega se opredelijo posebna izbirna merila, da se zagotovi i) uravnoteženost vključenih ozemelj (s spodbujanjem vključevanja akterjev iz različnih regij in različnih območij države, vključno z jugom in otoki), ii) vključevanje velikih in malih in srednjih podjetij (MSP), s posebnim poudarkom na mlajših (manj kot pet let od njihove ustanovitve) in inovativnih. Razpis za programe in izbirni postopek vključujeta: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zavezo, da podnebni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 42 % skupnih stroškov naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. C) zaveza za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici življenjske dobe sheme in koncu sheme.
M4C2–9	Naložba 1.4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje oblikovanja „nacionalnih vodij raziskav in razvoja“ na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij	Tarča	Nacionalni centri delujejo in izvajajo dejavnosti na področju ključnih omogočitvenih tehnologij	JIH NI	Številka	0	5	Q2	2026	Nacionalni centri, ki so jim bila dodeljena javna naročila in so bili ocenjeni z mejnikom M4C2–19, delujejo in so zaključili svoje dejavnosti, kot so opredeljene v ustreznem razpisu za zbiranje predlogov.
M4C2–10	Naložbo 2.1 POMEMBNI PROJEKTI SKUPNEGA EVROPSKEGA INTERESA	Mejnik	Objava razpisa za prijavo interesa za opredelitev nacionalnih projektov, vključno s projekti v zvezi z mikroelektronskimi projekti skupnega evropskega interesa	Razpis za prijavo interesa je objavljen	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2021	Pričakuje se, da bodo projekti pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, ki bodo prejeli podporo, posodobljeni glede na dejansko fazo napredka nacionalnih postopkov pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, ki trenutno potekajo, in fazo napredka postopka priglasitve državne pomoči. Izbrani pomembni projekt skupnega evropskega interesa upošteva posebne industrijske inovativne sektorje v skladu z že opredeljenimi evropskimi vrednostnimi verigami. To posredovanje vključuje že odobrene pomembne projekte skupnega evropskega interesa in prihodnje projekte, kot so računalništvo v oblaku, zdravje, vrstični materiali in kibernetska varnost. Pogoji razpisa vključujejo naslednje: a) merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. b) zavezo, da podnebni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 40 % skupnih stroškov naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. c) zaveza, da digitalni prispevek naložbe v skladu z metodologijo iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241 predstavlja vsaj 60 % skupnih stroškov naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. (d) zaveza za poročanje o izvajanju ukrepa na polovici življenjske dobe sheme in ob koncu sheme.
M4C2–11	Naložbo 2.1 POMEMBNI PROJEKTI SKUPNEGA EVROPSKEGA INTERESA	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega pravnega akta, ki dodeljuje potrebna finančna sredstva za zagotavljanje podpore udeležencem projekta.	Določba nacionalnega pravnega zakona o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	V nacionalnem pravnem aktu so navedeni postopki in roki za predložitev projektov ter zahteve glede dostopa potencialnih upravičencev.
M4C2–12	Naložbo 2.1 POMEMBNI PROJEKTI SKUPNEGA EVROPSKEGA INTERESA	Mejnik	Seznam udeležencev projektov pomembnih projektov skupnega evropskega interesa je dokončan do 30. junija 2023.	Objava seznama udeležencev	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2023	Seznam vključuje priznane subjekte, ki sodelujejo v projektih pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, po preverjanjih in ocenah predstavljenih projektov, ki se izvedejo v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustreznim okoljem EU in nacionalnim okoljem.
M4C2–13	Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	Tarča	Število novih vozlišč, ki jih je treba vzpostaviti	JIH NI	Številka	8	35	Q4	2025	Začetek delovanja 27 novih vozlišč v okviru prve intervencijske linije ukrepa. Cilj je osredotočen na tri vrste vozlišč: -Strokovna središča -Pečat odličnosti -Mreža inovacijskih središč na terenu.
M4C2–14	Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	Tarča	Izplačilo finančne vrednosti v višini 307 000 000 EUR	JIH NI	EUR	0	307 000 000	Q2	2026	307 000 000 EUR se izplača v okviru prve intervencijske vrstice ukrepa centrom za prenos tehnologije, da se okrepi nacionalna mreža in zagotovijo storitve podjetjem. Storitve, ki jih je treba zagotoviti, vključujejo: — I) digitalna ocena, — II) preskus pred naložbo, — III) usposabljanje; — IV) dostop do financiranja; — v) finančno in operativno podporo za razvoj inovacijskih projektov (TRL več kot 5); — VI) tehnološko posredništvo – - vii) ozaveščanje na lokalni ravni
M4C2–15	Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	Tarča	Število podprtih MSP	JIH NI	Številka	0	5 000	Q2	2026	Vsaj 5000 MSP, ki jih podpirajo nacionalni financirani centri (kompetenčni centri; Pečat odličnosti; Nacionalna vozlišča za digitalne inovacije) v prvi vrsti posredovanja ukrepa z zagotavljanjem storitev, ki vključujejo: I)Digitalno preverjanje II)Preskus pred vlaganjem, III)usposabljanje; IV)dostop do finančnih sredstev; V)finančna in operativna podpora za razvoj inovacijskih projektov (TRL več kot 5); VI)tehnološko posredništvo VII)ozaveščanje na lokalni ravni.
M4C2–15a	Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	Mejnik	Dokončanje delovnih sklopov EDIH in TEF	Dokončani delovni svežnji evropskega vozlišča za digitalne inovacije (EDIH) ter centrov za testiranje in eksperimentiranje (TEF)	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Dokončanje vseh delovnih sklopov 13 evropskih vozlišč za digitalne inovacije ter dveh centrov za testiranje in eksperimentiranje v okviru druge vrste ukrepanja ukrepa, razen tistih delovnih sklopov, ki se financirajo iz programa Digitalna Evropa.
M4C2–16	Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur	Tarča	Število financiranih infrastruktur	JIH NI	Številka	0	30	Q2	2023	Vsaj 30 infrastruktur, financiranih za integrirani sistem infrastrukture za raziskave in inovacije. Inovacijska infrastruktura vključuje večnamensko infrastrukturo, ki lahko zajema vsaj tri tematska področja, kot so: (I) kvantni materiali, (ii) napredni materiali, (iii) fotonika, (iv) znanosti o življenju, (v) umetna inteligenca, (vi) energetski prehod. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zaposlovanja vsaj 30 vodij raziskav za integriran sistem infrastrukture za raziskave in inovacije.
M4C2–16 bis	Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur	Tarča	Število raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur, ki so bile vzpostavljene ali so zaključile svoje dejavnosti	NI PODATKOV	Številka	0	30	Q2	2026	Vsaj 30 raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur, ki so bile ustvarjene ali so zaključile svoje dejavnosti v skladu z ustreznim razpisom za projekte.
M4C2–17	Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur; Investicije	Mejnik	Oddaja naročil za projekte, ki se nanašajo na: a) integrirani sistem raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur	Obvestilo o oddaji javnih naročil	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Priglasitev oddaje naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Predlogi se izberejo na podlagi naslednjih meril: vodilni položaj na področju znanosti/tehnologije/inovacij, njihov inovacijski potencial (v smislu odprtih inovacij/odprtih podatkov in za lastniški razvoj), njihovo skladnost s tematskimi področji ali za nov prelomni razvoj, njihove translacijske in inovacijske načrte, podporo industrije kot partnerja za odprte inovacije in/ali uporabnike, moč dejavnosti poslovnega razvoja, ustvarjanje intelektualne lastnine, jasna pravila za razlikovanje med odprtimi in zaščitenimi načrti proizvodnje in licenciranja, njihovo sposobnost razvoja in gostitve industrijskih doktoratov, povezave s podjetjem ali drugimi vrstami skladov za spodbujanje razvoja novih zagonskih podjetij. V izbirnem postopku se zahtevata ocena načela, da se ne škoduje bistveno, in po potrebi strateška presoja vplivov na okolje, če se pričakuje, da bo projekt imel dosleden vpliv na ozemlje.
M4C2–18	Sredstva1.5: Vzpostavitev in krepitev „inovacijskih ekosistemov za trajnostnost“, oblikovanje „vodilnih teritorialnih oblasti na področju raziskav in razvoja“	Mejnik	Oddajo javnih naročil za projekte v zvezi z inovacijskimi ekosistemi;	Obvestilo o oddaji javnih naročil	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Priglasitev oddaje naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. V izbirnem postopku se zahtevata ocena načela, da se ne škoduje bistveno, in po potrebi strateška presoja vplivov na okolje, če se pričakuje, da bo projekt imel dosleden vpliv na ozemlje. Nacionalni centri se ustanovijo na podlagi konkurenčnega razpisa z združitvijo obstoječih vodilnih svetovnih laboratorijev, ki so že prisotni na univerzah, ter javnih in zasebnih raziskovalnih središč, pa tudi z vzpostavitvijo nove prilagojene infrastrukture.
M4C2–18 Bis	Sredstva1.5: Vzpostavitev in krepitev „inovacijskih ekosistemov za trajnostnost“, oblikovanje „vodilnih teritorialnih oblasti na področju raziskav in razvoja“	Tarča	Dejavnosti, ki jih izvajajo inovacijski ekosistemi	NI PODATKOV	Številka	0	10	Q2	2026	Vsaj 10 inovacijskih ekosistemov je zaključilo svoje dejavnosti, kot so opredeljene v ustreznem razpisu za projekte.
M4C2–19	Naložba 1.4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje oblikovanja „nacionalnih vodij raziskav in razvoja“ na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij	Mejnik	Oddaja naročil za projekte v zvezi z nacionalnimi voditelji na področju raziskav in razvoja na področju ključnih omogočitvenih tehnologij	Obvestilo o oddaji javnih naročil	JIH NI	JIH NI	N	Q2	2022	Priglasitev oddaje naročil projektom, izbranim v okviru konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti se izberejo za 30 % virov kot intervencije „Postopki raziskav in inovacij, prenos tehnologije in sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na nizkoogljično gospodarstvo, odpornost in prilagajanje podnebnim spremembam“ (IF022), za 15 % virov pa kot intervencije „Postopki raziskav in inovacij, prenos tehnologije in sodelovanje med podjetji, ki se osredotočajo na krožno gospodarstvo“ (IF023). Projekti se ocenijo ob upoštevanju njihove izvedljivosti, trajnosti, združevanja iz drugih virov (kot so regionalni skladi), vključenosti proizvodnega sektorja, kakovosti partnerjev ter vpliva na socialno in okoljsko trajnost. Razpis za financiranje projektov kot inovacijskih ekosistemov. V izbirnem postopku se zahtevata ocena načela, da se ne škoduje bistveno, in po potrebi strateška presoja vplivov na okolje, če se pričakuje, da bo projekt imel dosleden vpliv na ozemlje.
M4C2–20	Naložba 3.2: Kapitalska injekcija v Sklad za digitalni prehod (DTF)	Mejnik	Sporazum med vlado IT in izvajalskim partnerjem Cassa Depositi e Prestiti (CDP) o vzpostavitvi podpisanega finančnega instrumenta	Sporazum sta podpisali italijanska vlada in Cassa Depositi e Prestiti.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Elementi, ki se vključijo v naložbeno politiko/strategijo finančnega instrumenta, so: - Naložbeni cilji (velikost sklada, število operacij, zneski, ki bodo sčasoma deležni podpore, po upravičencih, kot so MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo/velika podjetja) - Področje uporabe in upravičeni upravičenci - Upravičeni finančni posredniki in izbirni postopek - Vrsta zagotovljene podpore (kot so jamstva, posojila, lastniški kapital in navidezni lastniški kapital) - Ciljno usmerjeno tveganje/donos za vsako vrsto vlagatelja - Politika tveganja in politika preprečevanja pranja denarja - Upravljanje (partnerji, upravitelji skladov, upravni odbor, investicijski odbor, vloga in odgovornosti) - Omejitve diverzifikacije in koncentracije - Politika lastniškega kapitala, vključno z izhodno strategijo za kapitalske naložbe - Politika za nebistveno škodovanje in preverjanje trajnostnosti ter seznam izključitev - Posojilna politika za dolžniške naložbe, vključno z zahtevanimi jamstvi in zavarovanjem - Časovnica za zbiranje sredstev in izvajanje
M4C2–21a	Naložba 3.2 Vloga lastniškega kapitala v Sklad za digitalni prehod (DTF)	Mejnik	Kapitalska injekcija v Sklad za digitalni prehod	Potrdilo o prenosu	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Italija 400000000 EUR nakaže DTF. Poleg tega mora biti naložbena politika („Accordo Finanziario“) skladna z opisom ukrepa.
M4C2–21	Naložba 3.2 Vloga lastniškega kapitala v Sklad za digitalni prehod (DTF)	Mejnik	Sprejetje poročila	Sprejetje poročila	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Italija pošlje poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je DTF sprejel za izvajanje naložbene politike, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje finančnih produktov, ki naj bi jih podpiral lastniški kapital, in pričakovanimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti za nadaljnje izvajanje teh produktov. V poročilu so navedeni tudi zneski, vloženi neposredno/posredno in v vsak finančni produkt.
M4C2–22–22	Naložbo 2.1 POMEMBNI PROJEKTI SKUPNEGA EVROPSKEGA INTERESA	Tarča	Število projektov, ki so prejeli podporo	JIH NI	Številka	0	20	Q2	2025	Vsaj 20 projektov, ki prejemajo podporo v okviru modela pomembnega projekta skupnega evropskega interesa; Ocena ciljnih vrednosti temelji na operativnih metodah projektov pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, ki se izvajajo v Italiji (mikroelektronika 1, baterije 1, baterije 2).

L. TEMATSKEGA SKLOPA 5, KOMPONENTA 1: Politika zaposlovanja

Ukrepi v okviru te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost uvajajo celovito in integrirano reformo aktivnih politik trga dela in poklicnega usposabljanja. Krepitev aktivnih politik trga dela in izboljšanje krepitve zmogljivosti javnih zavodov za zaposlovanje, vključno z njihovim vključevanjem v ponudnike izobraževanja in usposabljanja ter zasebne izvajalce, naj bi povečala učinkovitost storitev. Poleg tega so ukrepi v okviru te komponente namenjeni zmanjšanju socialne ranljivosti za pretrese, zlasti z bojem proti neprijavljenemu delu v vseh oblikah in sektorjih z določitvijo učinkovitejših sankcij in močnejšimi spodbudami za zakonito delo. Poleg tega ta komponenta spodbuja enakost spolov (enako plačilo) prek sistema potrjevanja enakosti spolov. Vlaga tudi v mlade s povečanjem količine in kakovosti programov usposabljanja, na primer s sodelovanjem v programu univerzalne javne službe.

Pričakuje se, da bo izvajanje teh ukrepov prispevalo k reševanju izzivov, zajetih v priporočilu 2 za posamezne države iz leta 2020 o trgu dela, v katerem je bila Italija pozvana, naj „učinek krize na zaposlovanje, vključno z [...] aktivno podporo zaposlovanju“, priporočilo 2 za posamezne države iz leta 2020 o „podpori spretnostim (...), vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi“ ter priporočilo 2 iz leta 2019, naj „okrepi prizadevanja za boj proti neprijavljenemu delu ter zagotovi, da bodo aktivne politike trga dela in socialne politike [...] dosegle zlasti mlade in ranljive skupine. Podpora udeležbi žensk na trgu dela“ in priporočila 2 za posamezne države iz leta 2019 „spodbujanje izpopolnjevanja, vključno s krepitvijo digitalnih znanj in spretnosti“.

L.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 – Aktivna politika trga dela in poklicno usposabljanje

Cilj te reforme je spodbujati učinkovitejši aktivni sistem trga dela z zagotavljanjem posebnih služb za zaposlovanje in prilagojenih načrtov za aktiviranje trga dela. Oblikovanje nacionalnega programa za zajamčeno zaposljivost delavcev (GOL) bo omogočilo zagotavljanje prilagojenih storitev brezposelnim in tako okrepilo njihovo aktivacijo. Program GOL spremljata nacionalni načrt za nova znanja in spretnosti ter opredelitev osnovnih nacionalnih ravni ukrepov poklicnega usposabljanja. Sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Italiji se okrepi s spodbujanjem teritorialne mreže služb za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje ter z razvojem vključujočega sistema vseživljenjskega učenja ter inovativnih poti izpopolnjevanja in preusposabljanja.

Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje

Cilj te naložbe je omogočiti učinkovito izvajanje storitev zaposlovanja in usposabljanja. Ta ukrep vključuje infrastrukturne naložbe, razvoj regionalnih opazovalnic za trg dela, razvoj interoperabilnosti med regionalnimi in nacionalnimi informacijskimi sistemi, oblikovanje in izvajanje ukrepov usposabljanja za posodobitev znanj in spretnosti zaposlitvenih svetovalcev. Ukrep je predvideval tudi oblikovanje in izvajanje vsebin in komunikacijskih kanalov ponujenih storitev.

Reforma 2 – Nacionalni načrt za ukrepanje proti neprijavljenemu delu

Cilj tega ukrepa je izboljšati kakovost dela in pogoje delavcev. Ta ukrep vključuje ukrepe za preprečevanje in zatiranje neprijavljenega dela, izkoriščanja delovne sile (Caporalato) in drugih oblik nezakonitega dela. Reforma vključuje: (I) uvedbo neposrednih in posrednih ukrepov za preoblikovanje neprijavljenega v prijavljeno delo z zagotavljanjem, da koristi delovanja v prijavljenem gospodarstvu prevladajo nad stroški dela v neprijavljenem gospodarstvu; (II) krepitev inšpekcijskih zmogljivosti nacionalnega inšpektorata za delo; (III) izboljšanje priprave, zbiranja in pravočasne distribucije podrobnih podatkov o neprijavljenem delu; (IV) podpiranje procesa preoblikovanja neprijavljenega dela v redno delo, podpora sprejetju odvračilnih ukrepov in spodbud za redno delo; (V) izvajanje komunikacijskih kampanj, dejavnosti obveščanja in ozaveščanja; (V) krepitev sistema upravljanja za boj proti neprijavljenemu delu na nacionalni in lokalni ravni.

Naložba 2 – Sistem potrjevanja enakosti spolov

Cilj tega ukrepa je zagotoviti večjo udeležbožensk na trgu dela in zmanjšati razlike v plačilu med spoloma. Ta naložba vključuje izvajanje in izvrševanje nacionalnega sistema potrjevanja enakosti spolov za spodbujanje preglednosti na trgu dela in v poslovnih procesih ter srednje- do dolgoročno prispevanje k izboljšanju delovnih pogojev žensk v smislu kakovosti, plačila in opolnomočenja.

Naložba 3 – Krepitev dvojnega sistema

Cilj tega ukrepa je podpreti mlade in odrasle brez srednješolske izobrazbe pri dostopu do zaposlitvenih možnosti s povečanjem števila ljudi, ki sodelujejo v formalnem izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju prek dualnega sistema, vključno z vajeništvom. Te naložbe bodo prispevale k večji sinergiji sistemov izobraževanja in usposabljanja s trgom dela ter povečanju zaposljivosti mladih s pridobivanjem novih kompetenc v skladu z digitalnim in zelenim prehodom ter učenjem na delovnem mestu. Prispeva k: (I) posodobitev sistema izobraževanja in usposabljanja s spodbujanjem učenja na delovnem mestu in krepitvijo dialoga s podjetji; (II) okrepitev finančnih sredstev za zagotavljanje usposabljanja na marginaliziranih območjih; (III) vzpostaviti trdno in vključujoče upravljanje, ki bo vključevalo gospodarske in socialne partnerje.

Naložba 4 –Sprememba univerzalne javne službe

Cilj tega ukrepa je okrepiti univerzalno javno službo, povečati število mladih, vključenih v neformalno učenje, ter izboljšati njihovo znanje in spretnosti. Ta naložba vključuje ukrepe za ozaveščanje o pomenu aktivnega državljanstva, spodbujanje zaposljivosti mladih in socialne kohezije s posebnim poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu.

L.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M5C1–1	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Mejnik	Začetek veljavnosti medministrske uredbe o vzpostavitvi nacionalnega programa za zajamčeno zaposljivost delavcev (GOL) in medministrske uredbe o oblikovanju nacionalnega načrta za nova znanja in spretnosti	Določba v medresorskih uredbah o začetku veljavnosti dveh medresorskih odlokov na podlagi sporazumov na konferenci držav in regij o programu GOL in nacionalnem načrtu za nova znanja in spretnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Akti v zvezi z GOL so najmanj: (I) opredelijo bistvene elemente in standarde javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ), vključno z napovedovanjem znanj in spretnosti, individualiziranimi načrti usposabljanja, usmerjanjem in mentorstvom na delovnem mestu, da se zagotovi učinkovito zagotavljanje prilagojenih storitev zaposlovanja v skladu s skupnimi in enotnimi standardi na celotnem nacionalnem ozemlju, (ii) zagotovijo, da so dejavnosti izpopolnjevanja in preusposabljanja, ki jih izvajajo javni zavodi za zaposlovanje (JZZ), v celoti skladne z nacionalnim načrtom za nova znanja in spretnosti, vključno z digitalnimi znanji in spretnostmi, (iii) zagotovijo, da so javne službe za zaposlovanje ciljno usmerjene v potrebe prejemnikov, (iv) da so javne službe za zaposlovanje prednostno usmerjene v najranljivejše; (v) določijo cilj, da bo najmanj 25 % upravičencev programov zajamčene zaposljivosti delavcev deležnih ustreznega usposabljanja, s posebnim poudarkom na digitalnih znanjih in spretnostih ter s prednostno nalogo za najranljivejše; (VI) vzpostaviti nove mehanizme, ki krepijo in strukturirajo sodelovanje med javnimi in zasebnimi sistemi, tudi v zvezi z opredelitvijo ustreznih potreb po znanjih in spretnostih ter zagotavljanjem ponudb za zaposlitev. Uredba določa, da morajo prejemniki socialnovarstvenih mrež dostopati do storitev, ki se zagotavljajo po nacionalnem programu zajamčeno zaposljivost delavcev, v štirih mesecih od trenutka, ko dospejo pravico do socialnovarstvenih mrež. Akti nacionalnega načrta za nova znanja in spretnosti morajo vsaj: (I) opredeljuje skupne standarde in bistvene ravni poklicnega usposabljanja na celotnem nacionalnem ozemlju, (ii) je usmerjen v zaposlene in brezposelne ter osebe s ciljem izboljšanja njihovih digitalnih znanj in spretnosti ter spodbujanja vseživljenjskega učenja. (III) opredelitev znanj in spretnosti ter ustreznih standardov na podlagi sodelovanja med javnimi in zasebnimi sistemi, (iv) upoštevanje različnih potreb obravnavanih ciljnih skupin, ki vključujejo vsaj najbolj ranljive, (v) zajema vse ustrezne sektorske strategije za celovit pristop, vključno z nacionalnim strateškim načrtom za kompetence odraslih;(vi) vključuje določbo za razvoj sistema napovedovanja novih kompetenc, ki so kratkoročno in srednjeročno potrebne na trgu dela.
M5C1–2	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh načrtov javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) na regionalni ravni	Določba o začetku veljavnosti načrtov, ki so jih sprejele regije, in izvedenih dejavnostih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Nacionalna ureditev programa zajamčena zaposljivost delavcev (GOL) predvideva opredelitev potrebnih operativnih dejavnosti na regionalni ravni za izvajanje programa. Za zagotovitev skladnosti med nacionalnimi predpisi in regionalnim izvajanjem se sprejmejo regionalni načrti za javne zavode za zaposlovanje (JZZ). Poleg sprejetja načrtov regije izvajajo dejavnosti na podlagi načrtov in dosegajo vsaj 10 % predvidenih upravičencev programa (končni cilj 3000000 oseb). Z začetkom veljavnosti načrtov za javne zavode za zaposlovanje (JZZ) se omogoči polno izvajanje programa za zajamčeno zaposljivost delavcev (GOL).
M5C1–3	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Tarča	Osebe, ki jih krije program zajamčeno zaposljivost delavcev (GOL)	JIH NI	Številka	300 000	3 000 000	Q4	2025	V okviru programa „ Zajamčena zaposljivost delavcev“ (GOL) je upravičenih vsaj 3000000 ljudi. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: vsaj 75 % upravičencev je žensk, dolgotrajno brezposelnih, invalidov ali oseb, mlajših od 30 let ali starejših od 55 let.
M5C1–4	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Tarča	Zajamčena zaposljivost upravičencev delavcev se je udeležila poklicnega usposabljanja	JIH NI	Številka	0	800 000	Q4	2025	Poklicno usposabljanje je del programa za 800000 upravičencev aktivnih politik trga dela v petih letih. Zato se je vsaj 800000 od 3000000 upravičencev z jamstvom za zaposlitev delavcev (GOL) udeležilo poklicnega usposabljanja. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: vsaj 300000 od teh upravičencev se je udeležilo usposabljanj o digitalnih znanjih in spretnostih.
M5C1–5	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Tarča	Javni zavodi za zaposlovanje (JZZ) v vsaki regiji izpolnjujejo merila bistvene ravni storitev JZZ, kot so opredeljene v programu „Zajamčena zaposljivost delavcev“ (GOL).	JIH NI	Odstotek	0	80	Q4	2025	Temeljna komponenta programa GOL je opredelitev številnih bistvenih ravni storitev, ki jih je treba zagotoviti upravičencem do LLMPS, začenši z najranljivejšimi. Do konca leta 2025 je vsaj 80 % javnih zavodov za zaposlovanje v vsaki regiji izpolnilo merila bistvene ravni storitev JZZ, kot so opredeljene v programu „Zajamčena zaposljivost delavcev“.
M5C1–6	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje	Tarča	Javni zavodi za zaposlovanje izvajajo dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev, v triletnem obdobju 2021–2023.	JIH NI	Številka	0	250	Q4	2022	Vsaj 250 javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) je v triletnem obdobju 2021–2023 zaključilo vsaj 50 % dejavnosti, predvidenih v načrtu za krepitev. Te dejavnosti so v skladu z osrednjim načrtom za krepitev in nadalje opredeljene na regionalni ravni na podlagi analize potreb in dodeljenih sredstev. Te dejavnosti vključujejo: (I) prenovo in prenovo sedanjih lokacij javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) ter nakup novih; (II) nadaljnje izvajanje informacijskega sistema z vidika nacionalne interoperabilnosti; (III) strokovno usposabljanje osebja; (IV) vzpostavitev regionalnih opazovalnih skupin za lokalne trge dela; (V) institucionalno komuniciranje in ozaveščanje. Infrastrukturne dejavnosti niso vključene v ta cilj. Enako ravnovesje je zagotovljeno pri doseganju cilja v smislu ozemeljske porazdelitve (sever, središče in jug).
M5C1–7	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje	Tarča	Javni zavodi za zaposlovanje (JZZ) so zaključili dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev.	JIH NI	Številka	250	500	Q4	2025	Vsaj 500 javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) je zaključilo 100 % dejavnosti, predvidenih v regionalnih načrtih za razvoj javnih zavodov za zaposlovanje (Pianregionali di potenziamento dei centri per l’impiego). Te dejavnosti so v skladu z osrednjim načrtom za krepitev in nadalje opredeljene na regionalni ravni na podlagi analize potreb in dodeljenih sredstev. Te dejavnosti vključujejo: (I) nadaljnje izvajanje informacijskega sistema glede na nacionalno interoperabilnost; (II) strokovno usposabljanje osebja; (III) ustanovitev regionalnih opazovalnic lokalnih trgov dela; (IV) institucionalno komuniciranje in ozaveščanje. Infrastrukturne dejavnosti niso vključene v ta cilj. Pri doseganju cilja je zagotovljeno ravnovesje v smislu ozemeljske porazdelitve (sever, Center in jug), tudi z ukrepi v zvezi s subsidiarnostjo.
M5C1–7a	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje	Tarča	Javni zavodi za zaposlovanje (JZZ) so zaključili dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev.	JIH NI	Številka	0	500	Q2	2026	Vsaj 500 javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) je zaključilo 100 % dejavnosti, predvidenih v regionalnih načrtih za razvoj javnih zavodov za zaposlovanje (Piani regionali di potenziamento dei centri per l’impiego) v zvezi s prenovo in prenovo sedanjih stavb javnih zavodov za zaposlovanje in regionalnih agencij ter nakupom novih, kot je opisano v odloku generalnega sekretarja ministrstva za delo in socialno politiko DSG št. 123/2020.
M5C1–8	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega načrta in časovni načrt izvajanja za boj proti neprijavljenemu delu v vseh gospodarskih sektorjih.	Zakonske določbe o začetku veljavnosti nacionalnega načrta in ustanovitvi medinstitucionalne delovne skupine, ki bo odgovorna za oblikovanje nacionalnega načrta in časovnega načrta izvajanja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Sprejetje nacionalnega načrta in časovno omejen (enoletni) časovni načrt izvajanja za boj proti neprijavljenemu delu v vseh gospodarskih sektorjih. Nacionalni načrt temelji na splošni strategiji za boj proti neprijavljenemu delu in na pristopu več agencij, ki se uporablja za sprejetje nacionalnega načrta proti izkoriščanju delovne sile v kmetijskem sektorju – „Piano triennale di contrasto sfruttamento lavorativo in agricoltura e al caporalato (2020–2022)“. Nacionalni načrt in časovni načrt za izvajanje vključujeta vsaj naslednje: (I) ukrepe za izboljšanje priprave, zbiranja in pravočasne distribucije podrobnih podatkov o neprijavljenem delu; (II) uvedbo neposrednih in posrednih ukrepov za preoblikovanje neprijavljenega v prijavljeno delo z zagotavljanjem, da koristi delovanja v prijavljenem gospodarstvu prevladajo nad stroški dela v neprijavljenem gospodarstvu. Na primer: (a) odvračilni ukrepi, kot so krepitev inšpekcijskih pregledov in sankcij, ter preventivni ukrepi za spodbujanje prijavljenega dela, kot so ciljno usmerjene finančne spodbude, tudi s pregledom in racionalizacijo obstoječih; (b) krepitev povezave z zaposlitveno in socialno politiko; (III) nacionalno informacijsko kampanjo o „razvrednotenju“ neprijavljenega dela, namenjeno delodajalcem in delavcem, z dejavnim sodelovanjem socialnih partnerjev; (IV) strukturo upravljanja za zagotovitev učinkovitega izvajanja ukrepov; (V) ukrepe za premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu.
M5C1–9	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	Mejnik	Izvajati ukrepe za boj proti neprijavljenemu delu	Izvedeni ukrepi	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2024	Izvedejo se naslednji ukrepi: (I) Uvesti ukrepe za izboljšanje zbiranja podrobnih podatkov o neprijavljenem delu; JAJCEŽERKE Uvedba ukrepov za preoblikovanje neprijavljenega dela v prijavljeno delo: a) odvračilni ukrepi, ki lahko med drugim vključujejo okrepitev inšpekcijskih pregledov in sankcij, ter preventivni ukrepi za spodbujanje prijavljenega dela, ki lahko med drugim vključujejo ciljno usmerjene finančne spodbude; b) ukrepe za krepitev povezave z aktivno politiko trga dela, ki lahko med drugim vključujejo usposabljanje upravljavcev zaposlitvenih centrov; (III) Izvesti nacionalno informacijsko kampanjo o „razvrednotenju“ neprijavljenega dela; (IV) Začetek dela strukture upravljanja za boj proti neprijavljenemu delu; (V) Uvesti ukrepe za obravnavanje izkoriščanja delovne sile v kmetijstvu.
M5C1–10	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	Tarča	Povečano število delovnih inšpekcij	JIH NI	Odstotek	0	30	Q4	2025	Povprečno število inšpekcijskih pregledov med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2025 se poveča za vsaj 30 % v primerjavi z izhodiščnim povprečjem inšpekcijskih pregledov med 1. januarjem 2019 in 31. decembrom 2021 (ta izhodiščna vrednost ustreza povprečju 79150 inšpekcijskih pregledov).
M5C1–11	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	Mejnik	Izvajanje nadaljnjih ukrepov za boj proti neprijavljenemu delu	Izvedeni ukrepi	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2026	Izvedejo se naslednji ukrepi: — Dokončati razvoj kazalnikov „Indici Sintetici di Affidabilità Contributiva“ (Indici Sintetici di Affidabilità Contributiva) za osem področij gospodarske dejavnosti z visokim tveganjem za neprijavljeno delo. Podjetjem, opredeljenim s kazalniki ISAC, od 1. januarja 2026 pošlje vsaj 12000 pisem o skladnosti. — Kvantitativna in kvalitativna neodvisna ocena učinka uporabe bonov „PrestO“ in „Libretto Famiglia“ o pojavu neprijavljenega dela in delovnih pogojev. Olajšati članstvo v „rete del lavoro agricolo di qualità“ v posvetovanju s socialnimi partnerji v sektorju. Izvesti informacijsko kampanjo, ki bo vključevala socialne partnerje v sektorju. Število podjetij, ki sodelujejo v mreži, se poveča na vsaj 8500 v primerjavi z izhodiščem 6527 z dne 10. oktobra 2024.
M5C1–12	Naložba 2 – Sistem potrjevanja enakosti spolov	Mejnik	Začetek veljavnosti sistema potrjevanja enakosti spolov in spremljevalnih mehanizmov spodbud za podjetja	Zakonske določbe o začetku veljavnosti zakonodajnih aktov in izvedbenih ukrepov, ki urejajo opredelitev sistema certificiranja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Sistem potrjevanja enakosti spolov in spremljajoči mehanizmi spodbud za podjetja zajemajo vsaj naslednje razsežnosti: možnosti za rast za ženske, enako plačilo za enako delo, politike upravljanja za raznolikost spolov, varstvo materinstva. Opredelitev spodbujevalnih mehanizmov za organizacije, ki izvajajo postopek certificiranja, in tehničnih smernic. Vključno z: (I) pripravo tehničnih standardov sistema certificiranja za enakost spolov za podjetja; (II) opredelitev spodbujevalnega mehanizma; (III) ukrep spremlja vzpostavitev informacijskega sistema.
M5C1–14	Naložba 2 – Sistem potrjevanja enakosti spolov	Tarča	Podjetja so pridobila potrdilo o enakosti spolov	JIH NI	Številka	0	3 000	Q2	2026	Potrdilo o enakosti spolov je prejelo vsaj 3000 podjetij. Od tega jih je vsaj 60 % malih in srednjih podjetij. Tehnična pomoč v obliki sheme bonov (na primer v obliki mentorstva, tehnične in upravljavske podpore, ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ali podjetniškega izobraževanja) in neposredni finančni prispevki v podporo postopku certificiranja se zagotovijo vsaj 500 MSP, ki so pridobila potrdilo o enakosti spolov. Dokonča se in deluje informacijski sistem, ki zbira podatke o certificiranjih in certificiranih družbah.
M5C1–15	Naložba 3 – Krepitev dvojnega sistema	Tarča	Osebe, ki so sodelovale v dvojnem sistemu in pridobile ustrezno potrdilo v petletnem obdobju 2021–2025	JIH NI	Številka	39 000	129 000	Q4	2025	Opravljenih je bilo vsaj 90000 dodatnih vpisov v dvojni sistem, v primerjavi z izhodiščnim scenarijem pa so bila v petletnem obdobju 2021–2025 pridobljena ustrezna potrdila, ki dokazujejo dokončanje tečaja. Razdelitev sredstev regijam za krepitev dualnega sistema se izvede na podlagi števila študentov, ki so vpisani v programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
M5C1–15a	Naložba 4 – Univerzalna javna služba	Mejnik	Izvajanje ukrepov za povečanje udeležbe mladih, poenostavitev postopkov in izboljšanje kakovosti projektov univerzalne javne službe,	Izvedeni ukrepi	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2024	Izvedejo se naslednji ukrepi: 1. Uvesti ukrepe za povečanje udeležbe mladih v programu univerzalne javne službe; 2. Uvesti ukrepe za poenostavitev postopkov za zmanjšanje upravnega bremena pri izvajanju programa univerzalne javne službe; 3. Uvesti ukrepe za izboljšanje kakovosti projektov univerzalne javne službe. Pri izvedenih ukrepih se upoštevajo rezultati projekta Instrumenta za tehnično podporo (20IT06 – „Podpora zasnovi in izvajanju projekta načrta za okrevanje in odpornost univerzalne javne službe (UCS) za sprostitev zaposlitvenih možnosti za mlade“).
M5C1–16	Naložba 4 – Univerzalna javna služba	Tarča	Ljudje so sodelovali v projektih univerzalne javne službe, ki so se začeli v štiriletnem obdobju 2021–2024, in pridobili ustrezno potrdilo.	JIH NI	Številka	0	166 670	Q2	2026	V projektih univerzalne javne službe, ki so se začeli v štiriletnem obdobju 2021–2024, je sodelovalo vsaj 166670 ljudi, ki so pridobili ustrezno certificiranje.

L.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 5: Ustanovitev ženskih podjetij

Cilj tega ukrepa je prispevati k povečanju stopnje udeležbe žensk na trgu dela in zlasti podpreti udeležbo žensk v poslovnih dejavnostih. Naložbe podpirajo ustanavljanje ženskih podjetij. Glavni cilji ukrepa so: (I) sistematizacijo in preoblikovanjem sedanjih podpornih ukrepov za podporo ženskemu podjetništvu, da se poveča njihova učinkovitost; (II) podpiranje izvajanja že vzpostavljenih in delujočih inovativnih poslovnih projektov; (III) podpiranje zagona podjetniških dejavnosti žensk z mentorstvom, tehnično-vodstveno podporo, ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja itd.; (IV) ustvarjanje – s ciljno usmerjenimi komunikacijskimi ukrepi – ugodnega kulturnega okolja za žensko podjetništvo.

L.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M5C1–17	Naložba 5: Ustanovitev ženskih podjetij	Mejnik	Sprejet je sklad za podporo ženskemu podjetništvu.	Ministrski odlok o ustanovitvi „Fondo Impresa Donna“ je odobren.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2021	Sklad za podporo ženskemu podjetništvu se sprejme z ministrskim odlokom, s katerim se določi sklop meril za upravičenost v skladu s cilji mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno, ter podpisom sporazuma o financiranju in operativnih sporazumov s finančnimi posredniki. Ti skladi sestavljajo „Fondo Impresa Donna“, ki izvaja poseben ukrep za podporo ženskemu podjetništvu. O izvedbenih ukrepih se predhodno dogovorita ministrstvo za gospodarski razvoj in Ministrstvo za enake možnosti PCM, katerih cilj je: — okrepitev obstoječih ukrepov, ki jih že upravljajo notranji organi ministrstva za gospodarski razvoj (kot so NITO-ON, Smart & Start), s kapitalsko injekcijo, ki bo rezervirana samo za ženska podjetja; — zagotovitev dodatnih sredstev za sklad za podjetništvo žensk, vzpostavljen z zakonom o proračunu za leto 2021 (od tretjega četrtletja leta 2022 dalje); — oblikovanje spremljevalnih ukrepov, spremljanje in komunikacijske kampanje. Ministrstvo za enake možnosti PCM izvaja večletno informacijsko kampanjo za spodbujanje ženskega podjetništva, dejavnosti poklicnega usmerjanja žensk vseh starosti in študentk na univerzah v zvezi s predmeti in poklici, v katerih so ženske premalo zastopane, ter vzpostavitev komunikacijske platforme.
M5C1–18	Naložba 5: Ustanovitev ženskih podjetij	Tarča	Dodeljena je bila finančna podpora podjetjem	JIH NI	Številka	0	700	Q2	2023	Finančna podpora je bila dodeljena vsaj dodatnim 700 podjetjem v primerjavi z izhodiščem. Podpora ženskemu podjetništvu se izvaja z instrumenti, ki so že dejavni (NITO-ON, Smart & Start), in novim skladom, vzpostavljenim z zakonom o proračunu za leto 2021 (ženska podjetja, ki jih do novembra 2020 podpirajo obstoječi finančni instrumenti kot izhodišče).
M5C1–19	Naložba 5: Ustanovitev ženskih podjetij	Tarča	Podjetja, kot so opredeljena v ustrezni naložbeni politiki, so prejela finančno podporo	JIH NI	Številka	0	2 400	Q2	2026	Finančna podpora je bila izplačana vsaj 2400 podjetjem, kot so opredeljena v ustrezni naložbeni politiki. Podpora ženskemu podjetništvu se izvaja z instrumenti, ki so že dejavni (NITO-ON, Smart & Start), in novim skladom, vzpostavljenim z zakonom o proračunu za leto 2021.

M. SKUPINA 5, KOMPONENTA 2: Socialna infrastruktura, družine, skupnosti in tretji sektor

Cilj načrtovanih reform in naložb, vključenih v to komponento, je krepitev odpornosti s podpiranjem vključevanja in vključevanja najranljivejših, v individualni, družinski in socialni razsežnosti. Ta komponenta zagotavlja nacionalno strategijo za dejavno vključevanje ranljivih skupin prebivalstva. Cilji te komponente so: (I) krepitev vloge celostnih socialnih storitev za podporo družinam, mladoletnikom in mladostnikom, podpiranje starševskih znanj in spretnosti ter zaščito ranljivih družin in invalidov, tudi z izboljšanjem socialne infrastrukture, ki vključuje tretji sektor; (II) izboljšanje avtonomije invalidov z zagotavljanjem socialnih in zdravstvenih storitev v skupnosti in na domu ter odpravo ovir za dostop do stanovanj in zaposlitvenih možnosti; (III) izboljšanje vključevanja ljudi v skrajno marginalizacijo in stanovanjsko prikrajšanost (npr. brezdomci) s širšo ponudbo zmogljivosti in storitev za začasno nastanitev, prilagojenih poti k samostojnosti in osebni odpornosti; (IV) krepitev razpoložljivosti cenovno dostopnejših javnih in zasebnih stanovanj ter oživljanje mest in ozemelj; (V) razvoj zmogljivosti za odpornost najranljivejših z razširjanjem kulture športa in vzpostavitvijo športne infrastrukture z ustvarjanjem mestnih parkov, kjer se lahko športne dejavnosti kombinirajo z razvedrilnimi dejavnostmi v korist skupnosti.

Pričakuje se, da bo izvajanje teh ukrepov prispevalo k reševanju izzivov, zajetih v priporočilih 2 za posamezne države iz leta 2019 o socialni politiki, v katerih je bila Italija pozvana, naj „zagotovi, da bodo [...] socialne politike učinkovito vključene in da bodo dosegle zlasti mlade in ranljive skupine“, ter priporočila 2 za posamezne države iz leta 2020, naj „zagotovi ustrezen (...) dostop do socialne zaščite“.

M.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 – okvirni zakon o invalidnosti

Glavni cilj reforme je spremeniti zakonodajo o invalidnosti ter spodbujati deinstitucionalizacijo (tj. premestitev iz javnih ali zasebnih ustanov v njihove družine ali v domove v skupnosti) in samostojnost invalidov. To vključuje (I) krepitev ponudbe socialnih storitev, (II) poenostavitev dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, (III) reforme ocenjevanja invalidnosti, (IV) spodbujanje projektov za samostojno življenje, (V) spodbujanje dela skupin strokovnjakov, ki lahko podpirajo invalide z večrazsežnostnimi potrebami.

Reforma 2 – Reforma za starejše osebe, ki niso samozadostne

Cilj tega ukrepa je reforma socialnih storitev in izboljšanje življenjskih pogojev starejših oseb, ki niso samozadostne. Ta reforma vključuje: (I) poenostavitev dostopa starejših do storitev z vzpostavitvijo enotnih točk dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, (II) opredelitev načinov za priznavanje pomanjkanja samozadostnosti na podlagi potrebe po pomoči, (III) zagotavljanje večdimenzionalne ocene, (IV) opredelitev individualiziranih projektov, ki spodbujajo deinstitucionalizacijo. Ta reforma je predvidena s posebnimi ukrepi, predvidenimi v načrtu, vključenimi v zdravstveno misijo (M6) v zvezi s projekti, ki krepijo lokalne zdravstvene storitve in oskrbo na domu, ter v tej komponenti, s posebnim poudarkom na naložbi 1, intervenciji II, namenjeni deinstitucionalizaciji.

Naložba 1 – Podpora ranljivim osebam in preprečevanje institucionalizacije

Cilj tega ukrepa je podpreti ranljive osebe in preprečiti institucionalizacijo. Ta naložba vključuje naslednje intervencije: (I) podpiranje starševskih spretnosti ter preprečevanje ranljivosti družin in otrok; (II) podpiranje samostojnega življenja in deinstitucionalizacije starejših; (II) krepitev socialnih služb na domu, da se zagotovi zgodnja podprta odpuščanja in prepreči hospitalizacija; (III) krepitev socialnih storitev in preprečevanje izgorelosti socialnih delavcev.

Naložba 2 – Vzorci samostojnosti za invalide

Cilj tega ukrepa je povečati samostojnost invalidov. Namen naložbe je pospešiti proces deinstitucionalizacije z zagotavljanjem socialnih in zdravstvenih storitev v skupnosti in na domu, da bi se izboljšala avtonomija invalidov. Ukrep spodbuja dostop do stanovanj in zaposlitvenih možnosti, vključno z novimi možnostmi, ki jih ponuja informacijska tehnologija.

Naložba 3 – Najprej stanovanjska in poštna postaja

Cilj tega ukrepa je zaščititi in podpreti vključevanje marginaliziranih oseb prek prvih in poštnih postaj. Uvedba pristopa „najprej stanovanje“ pomeni, da občine zagotovijo stanovanja posameznim posameznikom, majhnim skupinam ali družinam do 24 mesecev. Poleg tega se za vsako osebo/družino aktivirajo prilagojeni projekti za izvajanje osebnih razvojnih programov za rast in pomoč pri doseganju višje stopnje samostojnosti, tudi z zagotavljanjem usposabljanja in drugih storitev za izboljšanje njihove zaposljivosti. Po drugi strani vzpostavitev „postpost postaj“ pomeni ustanovitev storitvenega centra in centra za vključevanje brezdomcev. Taki centri poleg omejenega nočnega sprejema nudijo med drugim tudi pomembne storitve, kot so zdravstvene storitve, priprava in dostava hrane, poštna distribucija, kulturno posredovanje, svetovanje, usmerjanje na delo, pravno svetovanje in distribucija blaga.

M.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M5C2–1	Reforma 1 – Okvirni zakon o invalidnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov.	Zakonska določba o začetku veljavnosti okvirnega zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Okvirni zakon, ki ga sestavlja zakon o prenosu pooblastil, krepi avtonomijo invalidov v skladu z načeli Konvencije OZN o pravicah invalidov in evropske strategije za pravice invalidov za obdobje 2021–2030, ki vključuje vsaj: (I) celovito opredelitev in izboljšanje ponudbe socialnih storitev za invalide, skupaj s spodbujanjem deinstitucionalizacije in samostojnega življenja, (ii) poenostavitev postopkov za dostop do zdravstvenih in socialnih storitev ter (iii) pregled postopkov za ocenjevanje stanja invalidnosti v smeri večdimenzionalne ocene stanja vsake osebe. Invalidi so tisti, ki so opredeljeni v skladu z načeli Konvencije ZN o pravicah invalidov, zakonom št. 104/1992. V Italiji je postopek ocenjevanja v pristojnosti regij, osebo pa ocenjujeta lokalna zdravstvena služba ali nacionalni inštitut za socialno varstvo. Minister za invalide predlaga zakon v odobritev svetu ministrov v skladu z določenim časovnim načrtom. Sprejetju okvirnega zakona sledi reorganizacija lokalnih socialnih storitev, opredelitev standardov kakovosti in zagotavljanje platforme IKT za izboljšanje in večjo učinkovitost storitev.
M5C2–2	Reforma 1 – Okvirni zakon o invalidnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih odlokov o razvoju določb okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov	Zakonske določbe o začetku veljavnosti zakonskih uredb	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2024	Z zakonskimi uredbami se oblikujejo določbe okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov: (I) krepitev ponudbe socialnih storitev, (II) poenostavitev dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, (III) reforme ocenjevanja invalidnosti, (IV) spodbujanje projektov za samostojno življenje, (V) spodbujanje dela skupin strokovnjakov, ki lahko podpirajo invalide z večrazsežnostnimi potrebami.
M5C2–3	Reforma 2 – Reforma za starejše osebe, ki niso samozadostne	Mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona, ki krepi ukrepe v korist starejših oseb, ki niso samozadostne	Zakonske določbe o začetku veljavnosti okvirnega zakona, ki krepi ukrepe v korist starejših oseb, ki niso samozadostne	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Okvirni zakon, ki ga predlaga vlada, krepi ukrepe v korist starejših oseb, ki niso samozadostne. Zakon poenostavlja in zagotavlja enotne kontaktne točke za socialne in zdravstvene storitve, pregleduje postopke za ocenjevanje stanja nesamozadostnih starejših oseb ter povečuje nabor storitev socialnega in zdravstvenega varstva, ki se lahko zagotavljajo na domu. Zakon določa tudi potrebna finančna sredstva.
M5C2–4	Reforma 2 – Reforma za starejše osebe, ki niso samozadostne	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe, s katero so bile oblikovane določbe okvirnega zakona za okrepitev ukrepov v korist starejših oseb, ki niso samozadostne	Zakonske določbe o začetku veljavnosti zakonske uredbe	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2024	Zakonska uredba konkretizira določbe okvirnega zakona za okrepitev ukrepov v korist starejših oseb, ki niso samozadostne, z izvajanjem različnih ukrepov.
M5C2–5	Naložba 1 – Podpora ranljivim osebam in preprečevanje institucionalizacije	Mejnik	Začetek veljavnosti operativnega načrta	Zakonske določbe o začetku veljavnosti operativnega načrta intervencij	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	V operativnem načrtu so opredeljene zahteve projektov, ki jih lahko predstavijo lokalni subjekti in se nanašajo na štiri razsežnosti: (I) podporo staršem otrok, starih od 0 do 17 let, (ii) podporo za samostojnost starejših, (iii) storitve na domu za starejše in (iv) podporo socialnim delavcem. Ukrep „Podpora staršem“ zajema vsaj zagotavljanje podpore družinam prejemnicam za najmanj 18 mesecev z (i) predhodno oceno družinskega okolja in položaja otrok, (ii) oceno razmer, ki jo je opravila multidisciplinarna skupina usposobljenih strokovnjakov, in (iii) zagotavljanjem vsaj ene od naslednjih storitev: storitve na domu, sodelovanje v podpornih skupinah za starše in otroke; sodelovanje med šolami, družinami in socialnimi službami in/ali skupne storitve družinske oskrbe. Ukrep „samostojnost starejših“ zajema vsaj ponovno preoblikovanje domov za ostarele v skupinah avtonomnih stanovanj, opremljenih z vsemi potrebnimi objekti in storitvami, vključno z avtomatizacijo doma, telemedicino in nadzorom na daljavo. Cilj ukrepa „storitve na domu za starejše“ je zagotoviti posebno usposabljanje strokovnjakov za storitve na domu za starejše. Ukrep „podpora socialnim delavcem“ zajema podporo socialnim akterjem ter krepitev njihove strokovnosti in delitve kompetenc, zlasti z uvedbo instrumentov za delitev kompetenc in zagotavljanjem nadzornih storitev za izvajalce v podporo delu izvajalcev.
M5C2–6	Naložba 1 – Podpora ranljivim osebam in preprečevanje institucionalizacije	Tarča	Družbena okrožja dosegajo vsaj enega od naslednjih rezultatov: (I) podpora staršem, (ii) samostojnost starejših, (iii) storitve na domu za starejše ali (iv) spodbujanje socialnih delavcev za preprečevanje izgorelosti.	JIH NI	Odstotek	0	85	Q1	2026	Vsaj 85 % socialnih okrožij doseže vsaj enega od naslednjih rezultatov: (I) podpora staršem otrok, starih od 0 do 17 let, (ii) samostojnost starejših, (iii) storitve na domu za starejše ali (iv) dajanje prednosti socialnim delavcem za preprečevanje izgorelosti. V projekt je vključenih 85 % italijanskih socialnih okrožij. Ukrepi, predvideni v okviru štirih razsežnosti in ustreznih zahtev, so tisti, ki so opredeljeni v operativnem načrtu za dejavno vključevanje ranljivih skupin prebivalstva, katerih položaj se je poslabšal zaradi epidemioloških izrednih razmer v zvezi s COVID-19. Ukrep zajema celotno nacionalno ozemlje. Pričakuje se, da bodo sodelovala vsa socialna okrožja, pri čemer je strategija, da taki projekti odpirajo pot stabilizaciji storitev s formalnim priznavanjem osnovne ravni socialne pomoči, ki se dodeli na celotnem ozemlju.
M5C2–7	Naložba 2 – Vzorci samostojnosti za invalide	Tarča	Socialna okrožja so izvedla vsaj en projekt v zvezi s prenovo stanovanjskih prostorov in/ali zagotavljanjem naprav IKT invalidom, ki ga spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih.	JIH NI	Številka	0	500	Q4	2022	Socialna okrožja izvajajo vsaj 500 projektov v zvezi s prenovo stanovanjskih prostorov in/ali zagotavljanjem naprav IKT invalidom, ki jih spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: vsaj 500 socialnih okrožij je izvedlo vsaj en projekt v zvezi s prenovo stanovanjskih prostorov in/ali zagotavljanjem naprav IKT invalidom, skupaj z usposabljanjem o digitalnih znanjih in spretnostih. Izvedba vsaj enega projekta iz vsaj 500 socialnih okrožij, ki so sodelovala v nekonkurenčnem postopku.
M5C2–8	Naložba 2 – Vzorci samostojnosti za invalide	Tarča	Invalidi so prejeli prenovo domačega prostora in/ali zagotovitev naprav IKT. Storitve spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih.	JIH NI	Številka	1 000	5 000	Q1	2026	Vsaj 5000 invalidov je prejelo prenovo domačega prostora in/ali zagotovitev naprav IKT. Storitve spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih. Pokritost vsaj 5000 oseb (1000 obstoječih in 4000 novih) invalidov kot prejemnikov ukrepov, ki jih izvaja tehnična pomoč. Opredelitev invalidov (na podlagi ICF) je določena v nacionalnem načrtu za nesamozadostne osebe iz leta 2019. Smernice za projekt samostojnosti invalidov so že pripravljene kot rezultat prejšnjih projektov. Odobritev posebnega zakona št. 112/2016 in ustanovitev posebnega nacionalnega sklada za ukrep zajemata celotno nacionalno ozemlje. K sodelovanju je treba povabiti vsa socialna okrožja, pri čemer je strategija, da taki projekti odpirajo pot stabilizaciji storitev s formalnim priznavanjem osnovne ravni socialne pomoči, ki se dodeli na celotnem ozemlju.
M5C2–9	Naložba 3 – Najprej stanovanjska in poštna postaja	Mejnik	Začetek veljavnosti operativnega načrta v zvezi s projekti o prvih stanovanjskih in naknadnih postajah, v katerem so opredeljene zahteve za projekte, ki jih lahko predstavijo lokalni subjekti, in objava razpisa za zbiranje predlogov	Zakonske določbe o začetku veljavnosti operativnega načrta intervencij	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	V operativnem načrtu v zvezi s projekti v zvezi s prvo stanovanjsko in poštno postajo so opredeljene zahteve za projekte, ki jih lahko predstavijo lokalni subjekti, in objava razpisa za zbiranje predlogov. Projekti v zvezi s stanovanji na prvem mestu predvidevajo, da lokalni subjekti posameznim posameznikom, majhnim skupinam ali družinam dajo na voljo stanovanja do 24 mesecev, po možnosti s prenovo stavb in prenovo državnega premoženja. To dopolnjujejo razvojni programi in programi za samostojnost. Projekti na poštnih postajah predvidevajo razvoj storitvenih centrov in centrov za vključevanje za brezdomce. To se dopolni s programi posredovanja zaposlitve v sodelovanju z zaposlitvenimi centri.
M5C2–10	Naložba 3 – Najprej stanovanjska in poštna postaja	Tarča	Ljudje, ki živijo v hudi materialni prikrajšanosti, ki so bili sprejeti v okviru projektov „najprej stanovanje“ za najmanj šest mesecev in poštnih postaj	JIH NI	Številka	0	25 000	Q1	2026	Sprejem vsaj 25000 ljudi, ki živijo v hudi materialni prikrajšanosti, kot prejemnikov ukrepov za prvo stanovanjsko in poštno postajo. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: vsaj 3000 ljudem se zagotovi začasna nastanitev za najmanj šest mesecev v okviru projektov „najprej stanovanje“, najmanj 22000 ljudi pa ima koristi od storitev, ponujenih v okviru projektov poštnih postaj, ki jih izvaja socialno okrožje. Osebe, ki trpijo hudo prikrajšanost, so opredeljene na naslednji način: glej Linee di indirizzo per ilconto alla grave emarginazione in Italia, ki jo je odobrila Conferenza Unificata il 11.5.2015 in člen 5 letnega odloka o skladu za revščino 2018, v katerem so (člen 5) v ta namen opredeljeni kot (a) živijo na ulici ali v negotovem zavetju; b) uporaba javnega doma; C) so nastanjeni v hotelih za ogrožene; d) izstopajo iz struktur (vključno z zaporo) in nimajo prostora za življenje. Ukrep zajema celotno nacionalno ozemlje, vendar je treba prednost nameniti območjem, kjer so problemi brezdomstva in hude revščine bolj pereči (velemestna območja, pa tudi nekatera podeželska območja z velikim številom sezonskih delavcev, med katerimi je veliko tujcev).

M.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije

Cilj tega ukrepa je občinam zagotoviti nepovratna sredstva za naložbe v prenovo mest, zmanjšati marginalizacijo in družbeno degradacijo ter izboljšati družbeni in okoljski okvir mestnih središč ob polnem spoštovanju načela, da se ne škoduje bistveno. Cilj ukrepa je podpreti ponovno uporabo in ponovno delovanje javnih površin in obstoječih javnih stavbnih struktur za namene javnega interesa ter izboljšati mestno krajino s prenovo javnih stavb, s posebnim poudarkom na razvoju socialnih, kulturnih, izobraževalnih in didaktičnih storitev, vključno s športnimi dejavnostmi.

Ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Vključuje plinske kondenzacijske kotle, ki niso upravičeni do intervencij v okviru tega ukrepa.

Naložba 5 – Načrti vključevanja v mesta (splošni projekti in premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu)

Cilj tega ukrepa je obnoviti, oživiti in okrepiti velika degradirana mestna območja, s posebnim poudarkom na ustvarjanju novih storitev za posameznika ter prekvalifikaciji dostopnosti in intermodalne infrastrukture, kar bo omogočilo preoblikovanje ranljivih območij v pametna in trajnostna mesta. Ta naložba vključuje dva ukrepa: (I) podpora splošnim projektom za izvedbo in izvajanje celostnih urbanističnih načrtov, kot so vzdrževanje in ponovna uporaba javnih površin in stavb, obnova in vrednotenje premalo izkoriščenih ali neizkoriščenih mestnih območij itd. (II) posebni projekti za premagovanje nezakonitih naselij v kmetijstvu. Lokalne uprave se podprejo pri oblikovanju akcijskih načrtov za premagovanje nezakonitih naselij in zagotavljanje dostojnih stanovanjskih rešitev za delavce v kmetijskem sektorju. Poleg tega se v okviru te naložbe v sodelovanju z EIB ustanovi tematski sklad (sklad skladov), ki bo usmerjen v podporo zasebnemu posredovanju v pobudah za prenovo mest. Ta sklad se uporablja za podporo podnebnemu in digitalnemu prehodu mestnih območij.

Ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Vključuje plinske kondenzacijske kotle, ki niso upravičeni do intervencij v okviru tega ukrepa.

Naložba 6 – Inovativen načrt za kakovost stanovanj

Cilj tega ukrepa je zgraditi nova javna stanovanja in obnoviti degradirana območja, ki se osredotočajo predvsem na zelene inovacije in trajnostnost. Naložba zagotavlja podporo: (I) preureditev, reorganizacija in povečanje ponudbe javnih stanovanj; (II) obnavlja območja, prostore ter javne in zasebne nepremičnine; (III) izboljšanje dostopnosti in varnosti mestnih območij ter zagotavljanje storitev; (IV) razvoj participativnih in inovativnih modelov upravljanja v podporo socialni in mestni blaginji.

Naložba 7 – Šport in socialna vključenost

Cilj tega ukrepa je obnoviti mestna območja s poudarkom na športnih objektih, da bi spodbudili socialno vključenost in integracijo, zlasti na najbolj prikrajšanih območjih Italije. Financirani projekti podpirajo: (I) gradnja in obnova športnih objektov na območjih z omejenimi možnostmi v državi, vključno z metropolitanskimi predmestji; (II) razdeljevanje športne opreme za prikrajšana območja; (III) dokončanje in prilagoditev obstoječih športnih objektov, na primer funkcionalno okrevanje, prestrukturiranje, izredno vzdrževanje, odstranitev arhitekturnih ovir in energetska učinkovitost.

M.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M5C2–11	Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za naložbe v prenovo mest za zmanjšanje marginalizacije in socialne degradacije s projekti v skladu s cilji mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno	Priglasitev vseh javnih naročil za naložbe v prenovo mest za zmanjšanje marginalizacije in socialne degradacije, pri čemer so projekti skladni s cilji mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Priglasitev vseh javnih naročil, oddanih vsaj 300 občinam z več kot 15000 prebivalci za naložbe v prenovo mest za zmanjšanje marginalizacije in socialne degradacije, pri čemer so projekti skladni s cilji mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno. Nepovratna sredstva se dodelijo občinam z več kot 15000 prebivalci, ki niso prestolnice pokrajin, glavne občine province ali sedež metropolitanskega mesta. Projekte mestne proizvodnje sestavlja vsaj eden od naslednjih ukrepov: Ponovna uporaba in ponovna uporaba javnih površin in obstoječih javnih gradbenih objektov za namene javnega interesa, vključno z rušenjem zlorab, ki jih izvajajo fizične osebe brez gradbenega dovoljenja ali v popolnem odstopanju od gradbenega dovoljenja, in ureditvijo zadevnih območij; Izboljšanje kakovosti urbane krajine ter družbene in okoljske strukture, vključno s prenovo javnih stavb, s posebnim poudarkom na razvoju socialnih in kulturnih, izobraževalnih in didaktičnih storitev; Zeleni, trajnostni in pametni prometni projekti. Najvišji zneski na občino so naslednji: 5000000 EUR za občine z od 15000 do 49999 prebivalci; 10000000 EUR za občine z od 50000 do 100000 prebivalci; 20000000 EUR za občine z več kot 100000 prebivalci in občine, ki so prestolnice pokrajin ali metropolitanska mesta.
M5C2–12	Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije	Tarča	Projekti za posege za prenovo mest, ki zajemajo občine	JIH NI	Številka	0	1 080	Q2	2026	Vsaj 1080 zaključenih projektov, ki so jih poslale občine z več kot 15000 prebivalci in zajemajo vsaj 1000000 kvadratnih metrov. Ukrepi so opredeljeni v ustreznem mejniku za obnovo mest.
M5C2–13	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – splošni projekti	Mejnik	Začetek veljavnosti naložbenega načrta za projekte prenove mest na metropolitanskih območjih	Določba zakona o začetku veljavnosti načrta za projekte urbane prenove na metropolitanskih območjih	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Naložbeni načrt določa sklop meril v skladu s cilji mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno. Projekti se nanašajo na naslednje vrste intervencij: vzdrževanje za ponovno uporabo in ponovno upravljanje javnih površin. b) Izboljšanje kakovosti urbanega décora ter družbene in okoljske strukture. (C) Izboljšanje okoljske kakovosti in digitalnega profila mestnih območij.
M5C2–14	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – splošni projekti	Tarča	Dokončanje projektov integriranega načrtovanja v metropolitanskih mestih	JIH NI	Številka	0	300	Q2	2026	V vseh 14 metropolitanskih mestih je bilo zaključenih vsaj 300 projektov integriranega načrtovanja v vsaj eni od naslednjih treh razsežnosti: — Vzdrževanje za ponovno uporabo in ponovno upravljanje javnih površin in obstoječih javnih stavbnih struktur; — Izboljšanje kakovosti urbanega décora ter družbenega in okoljskega tkiva, vključno s prenovo javnih stavb; — Izboljšanje okoljske kakovosti in digitalnega profila mestnih območij temelji na podpori digitalnim tehnologijam in tehnologijam z nižjimi emisijamiCO2. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: dokončanje celostnih ukrepov načrtovanja na območju najmanj 3000000 kvadratnih metrov v vseh 14 metropolitanskih mestih.
M5C2–15	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa kartiranje nezakonitih naselij, je sprejet s „Tavolo di contrasto allo sfruttamento lavorativo in agricoltura“, sprejet pa je tudi ministrski odlok o dodelitvi sredstev.	Zakonska določba o začetku veljavnosti ministrske uredbe	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Ministrska uredba dodeljuje sredstva na podlagi kartiranja nezakonitih naselij, ki ga je ustvaril „Tavolo di contrasto allo sfruttamento lavorativo in agricoltura“. Opredeli se standard začasnih in dolgoročnih stanovanjskih rešitev.
M5C2–16	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu	Tarča	Projektne dejavnosti so zaključene na območjih, ki so v lokalnih načrtih opredeljena kot nezakonita naselja	JIH NI	Odstotek	0	90	Q2	2026	Projektne dejavnosti so se zaključile na vsaj 90 % območij, ki so v lokalnih načrtih opredeljena kot nezakonita naselja. Po dodelitvi sredstev ustrezna uprava zagotovi „lokalni akcijski načrt“ za vsako ugotovljeno nezakonito naseljevanje.
M5C2–17	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Sklad EIB	Mejnik	Investicijsko strategijo sklada odobri Ministrstvo za finance (MEF).	Naložbeno strategijo sklada odobri Ministrstvo za finance (MEF).	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q3	2022	Naložbena strategija sklada določa vsaj: (I) naravo in obseg podprtih naložb, ki spodbujajo projekte trajnostne prenove mest in razvoja ter so v skladu s cilji mehanizma za okrevanje in odpornost, tudi v zvezi s skladnostjo z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je podrobneje opredeljeno v smernicah Komisije z dne 12. februarja 2021, (ii) podprtimi operacijami, (iii) ciljnimi upravičenci, ki so zasebni nosilci finančno samozadostnih projektov, za katere je javna podpora upravičena zaradi nedelovanja trga ali profila tveganja, in njihovimi merili za upravičenost, (iv) merili za upravičenost finančnih upravičencev in njihovo izbiro na podlagi javnega razpisa; (v) vključitev posebne vrstice za rešitve dostojnih stanovanj za delavce v kmetijskem in industrijskem sektorju ter (vi) določbe za ponovno vlaganje morebitnih vrnjenih sredstev za iste cilje politike, tudi po letu 2026. Pogodbeni dogovor s pooblaščenim subjektom, ki zahteva uporabo smernic za načelo, da se ne škoduje bistveno, zahteva uporabo smernic za načelo, da se ne škoduje bistveno.
M5C2–18	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Sklad EIB	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci, za naložbeno vrednost osnovnih projektov v višini najmanj 545 000 000 EUR	JIH NI	EUR	0	545 000 000	Q2	2026	Izbrani finančni posredniki s končnimi upravičenci sklenejo pravne sporazume o financiranju za vrednost naložb osnovnih projektov v višini vsaj 545 000 000 EUR (vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter zasebnim financiranjem). Ministrstvo za gospodarstvo in finance je zaključilo prenos 272 000 000 EUR na Evropsko investicijsko banko.
M5C2–19	Naložba 6 – Inovacijski program za kakovost stanovanj	Mejnik	Regije in avtonomne pokrajine (vključno z občinami in/ali metropolitanskimi mesti na teh ozemljih) so podpisale sporazume o prenovi in povečanju socialnih stanovanj.	Sporazumi z lokalnimi organi so podpisani	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2022	Sporazume o prenovi in povečanju socialnih stanovanj je podpisalo vsaj 15 regij in avtonomnih pokrajin (vključno z občinami in/ali metropolitanskimi mesti na teh ozemljih). Sporazumi, podpisani z vsaj 15 regijami in avtonomnimi pokrajinami, vključenimi v projekte. Stavba: nova javna stanovanja za: — ponovna vzpostavitev, reorganizacija in povečanje sredstev, namenjenih javnim stanovanjem; ponovno opremljanje območij, prostorov ter javnih in zasebnih zemljišč, tudi z obnovo mestnega in socialno-ekonomskega tkiva; — izboljšanje dostopnosti in varnosti mestnih območij ter zagotavljanje storitev in mestno-lokalne infrastrukture; — obnova že zgrajenih območij in prostorov, povečanje okoljske kakovosti in izboljšanje odpornosti proti podnebnim spremembam, tudi z operacijami, ki vplivajo na zgoščevanje mest; — opredelitev in uporaba inovativnih modelov in orodij upravljanja in vključevanja, socialne in mestne blaginje ter participativnih procesov. Za stanovanjske enote in javne prostore, ki prejemajo podporo, se šteje, da imajo koristi od dejavnosti, opisanih v zadevnem mejniku.
M5C2–20	Naložba 6 – Inovacijski program za kakovost stanovanj	Tarča	Število podprtih stanovanjskih enot (v smislu gradnje in sanacije) in kvadratnih metrov podprtih javnih prostorov	JIH NI	Številka	0	10 000	Q1	2026	Podpora za vsaj 10000 podprtih stanovanjskih enot (v smislu gradnje in sanacije). Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja, ki zajema vsaj 800000 kvadratnih metrov javnih prostorov.
M5C2–21	Naložba 7 – Projekt športa in socialne vključenosti	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte na področju športa in socialnega vključevanja na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za projekte na področju športa in socialnega vključevanja	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q1	2023	Obvestilo o oddaji javnih naročil, ki vsebuje vsaj enega od naslednjih elementov: 1. gradnja novih športnih objektov na območjih z omejenimi možnostmi v državi; 2. zagotavljanje športne opreme, vključno z uporabo tehnologije v športu); 3. prekvalifikacija in prilagoditev obstoječih športnih objektov (na primer: odstranitev arhitekturnih ovir, energijska učinkovitost itd.). Cilj projekta je zagotoviti obnovo mestnih območij s poudarkom na športnih objektih, da bi spodbudili socialno vključenost in integracijo, zlasti na najbolj prikrajšanih območjih Italije. Merila za izbor zagotavljajo, da se vsaj 50 % naložbe dodeli novim gradnjam v skladu z ustreznimi zahtevami iz opombe 5 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.
M5C2–22–22	Naložba 7 – Projekt športa in socialne vključenosti	Tarča	Intervencije v zvezi s pogodbami v zvezi s športnimi objekti	JIH NI	Številka	0	100	Q2	2026	Vsaj 100 intervencij v zvezi s pogodbami v zvezi s športnimi objekti. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od zadovoljivega izpolnjevanja sekundarnega cilja: zaključeni posegi zajemajo površino vsaj 200000 kvadratnih metrov. Projekt obravnava vprašanja prenove mest v skladu z načeli trajnosti in odpornosti, pri čemer se osredotoča na športne objekte, da se spodbudita socialna vključenost in vključevanje, zlasti na najbolj prikrajšanih območjih Italije. Vsaj 50 % naložbe se nameni novim gradnjam, skladnim z ustreznimi zahtevami iz opombe 5 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241.

ŠT. TEMATSKEGA SKLOPA 5, KOMPONENTA 3: Posebne intervencije za teritorialno kohezijo

Ta komponenta načrta za okrevanje in odpornost vključuje dve področji ukrepanja: načrt za odpornost notranjih, obrobnih in gorskih območij; II) projekti za razvoj juga, vključno z naložbami za boj proti izobrazbeni revščini, utrditev podeželskih lekarn kot lokalnih zdravstvenih storitev, povečanje premoženja, zaseženega organiziranemu kriminalu, in infrastrukturne naložbe v posebnih ekonomskih conah. Ti ukrepi so namenjeni odpravljanju ozemeljskega razkoraka na treh področjih: demografski podatki in storitve; razvoj znanj in spretnosti; naložbe.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2019 in 2020, v zvezi s potrebo, da se gospodarska politika, povezana z naložbami, osredotoči na raziskave in inovacije ter kakovost infrastrukture, pri čemer se upoštevajo regionalne razlike (priporočilo za posamezno državo št. 2019.3); „izboljšanje rezultatov izobraževanja“ (priporočilo za posamezno državo št. 2019.2); „Krepitev odpornosti in zmogljivosti zdravstvenega sistema [...]“ (priporočilo za posamezno državo št. 2020.1); „zagotoviti ustrezno [...] socialno zaščito in dostop do nje“ (priporočilo za posamezno državo št. 2020.2).

N.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložbo 1.1. Notranja območja – 1: Izboljšanje socialnih storitev in infrastruktur v skupnosti

Ukrep je namenjen reševanju vprašanj socialne izključenosti in marginalizacije z okrepitvijo zagotavljanja storitev s povečanjem sredstev za javne storitve, ki jih zagotavljajo lokalni organi (izvedbeni mehanizem vključuje zagotavljanje nepovratnih sredstev občinam). Financirani projekti se lahko nanašajo na: storitve oskrbe starejših na domu; medicinske sestre in babice v skupnosti; krepitev majhnih bolnišnic (tistih brez prve pomoči) ali nekaterih osnovnih storitev (tj. radiologije, kardiologije, ginekologije) in ambulantnih centrov; infrastrukture za reševanje helikopterjev; krepitev centrov za invalide; svetovalni centri, kulturne storitve, športne storitve in sprejem migrantov. Ukrep predvideva vzpostavitev novih storitev in infrastruktur ali izboljšanje obstoječih s povečanjem števila prejemnikov ali kakovosti ponudbe.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 109 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 110 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 111 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 112 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba 1.1.2: Zdravstvene ustanove za teritorialno bližino

Namen ukrepa je združiti podeželske lekarne kot lokalne zdravstvene storitve (podeželske lekarne so opredeljene na podlagi L. 27.3. 1968, n. 221. Ta ukrep zagotavlja takojšnjo podporo podeželskim lekarnam, ki so bile med izrednimi razmerami zaradi COVID-19 temeljna referenčna točka za lokalno prebivalstvo. Lekarne so lahko z utrjevanjem svoje vloge pri zagotavljanju zdravstvenih ustanov še naprej osrednji element življenja v skupnosti in zdravstveno varstvo čim bolj približajo državljanom. Natančneje, pričakuje se, da bodo te lekarne okrepile svojo vlogo z: (I) sodelovanje v integrirani službi za pomoč na domu; (II) zagotavljanje storitev na drugi ravni v skladu z diagnostičnimi terapevtskimi potmi, predvidenimi za posebne patologije; (III) izdajanje zdravil, ki jih mora pacient zdaj prevzeti v bolnišnici; (IV) spremljanje pacienta z elektronsko zdravstveno kartoteko in farmacevtsko dokumentacijo.

Naložba 1.3: Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti izobrazbeni revščini v Južni Italiji, ki podpirajo tretji sektor

„Cilj ukrepa je spodbujanje tretjega sektorja v južnih regijah (Abruci, Bazilikata, Kampanija, Kalabrija, Molize, Apulija, Sardinija in Sicilija) ter zagotavljanje socialno-izobraževalnih storitev za mladoletnike v povezavi z določbami partnerskega sporazuma za programe evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027.

Socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti izobrazbeni revščini in podporo tretjemu sektorju naj bi se izvajali na naslednjih področjih:

- Ukrepi za otroke, stare od nič do šest let, namenjeni izboljšanju pogojev dostopa do storitev jasli in vrtca ter podpori starševstvu;

-Ukrepi za otroke, stare od pet do deset let, katerih cilj je zagotoviti učinkovite možnosti za izobraževanja in zgodnje preprečevanje osipa, ustrahovanja in drugih povzročiteljev stiske;

-Ukrepi za otroke, stare od 11 do 17 let, katerih cilj je izboljšati ponudbo izobraževanja in preprečiti pojav zgodnjega opuščanja šolanja.

Razpisi za te ukrepe morajo vsebovati naslednje ključne elemente:

-Vsako javno obvestilo znaša najmanj 50000000 EUR.

-Projekti subjektov tretjega sektorja trajajo najmanj eno leto in največ dve leti;

N.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M5C3–1	Naložba 1.1.1: Notranja območja – izboljšanje socialnih storitev in infrastrukture v skupnosti	Mejnik	Oddaja javnega naročila za ukrepe za izboljšanje socialnih storitev in infrastrukture na notranjih območjih ter za podporo lekarnam v občinah z manj kot 3000 prebivalci	Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil za intervencije	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Z intervencijo se ustvarijo nove storitve in infrastrukture ali izboljšajo obstoječe s povečanjem števila prejemnikov ali kakovosti ponudbe. Vsi konkurenčni razpisi se objavijo na podlagi formalnih pogojev, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Notranja območja so tista, ki so opredeljena v Strategia Nazionale Aree Interne; Podeželske lekarne so opredeljene na podlagi zakona. 27. marec 1968, št. 21.
M5C3–3	Naložba 1.1.2: Krajevna bližina zdravstvenih ustanov	Tarča	Podpora podeželskim lekarnam v občinah, naseljih ali naseljih z manj kot 5000 prebivalci (prva serija)	JIH NI	Številka	0	500	Q4	2023	Intervencija koristi vsaj 500 podeželskim lekarnam v občinah, hamelah ali naseljih z manj kot 5000 prebivalci.
M5C3–4	Naložba 1.1.2: Krajevna bližina zdravstvenih ustanov	Tarča	Podpora podeželskim lekarnam v občinah, naseljih ali naseljih z manj kot 5000 prebivalci (druga serija)	JIH NI	Številka	500	2 000	Q2	2026	Intervencija koristi vsaj 2000 podeželskim lekarnam v občinah hamelah ali naseljih z manj kot 5000 prebivalci.
M5C3–8	Naložba 1.3: Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti izobrazbeni revščini v Južni Italiji, ki podpirajo tretji sektor	Tarča	Izobraževalna podpora mladoletnikom (prvi sklop)	JIH NI	Številka	0	20 000	Q2	2023	Najmanj 20000 mladoletnikov, starih do 17 let, prejme izobraževalno podporo. Projekti izobraževalne podpore se osredotočajo na eno od naslednjih področij: • Ukrepi za otroke, stare od nič do šest let, namenjeni izboljšanju pogojev dostopa do storitev v vrtcih in vrtcih ter podpiranju starševstva; • Ukrepi za otroke, stare od pet do deset let, namenjeni zagotavljanju učinkovitih izobraževalnih možnosti in zgodnjemu preprečevanju osipa, ustrahovanja in drugih pojavov stiske; • Ukrepi za otroke, stare od 11 do 17 let, katerih cilj je izboljšati ponudbo izobraževanja in preprečiti pojav zgodnjega opuščanja šolanja. Ključni elementi razpisa: - Javna obvestila morajo znašati najmanj 50 000 000 EUR na obvestilo. — Projekti subjektov tretjega sektorja trajajo vsaj eno leto in največ dve leti. Ukrepi se izvajajo v regijah Abruci, Bazilikata, Kampanija, Kalabrija, Molize, Apulija, Sardinija in Sicilija.
M5C3–9	Naložba 1.3: Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti izobrazbeni revščini v Južni Italiji, ki podpirajo tretji sektor	Tarča	Izobraževalna podpora mladoletnikom (drugi sklop)	JIH NI	Številka	20 000	44 000	Q4	2025	Vsaj 44000 mladoletnikom, starim od nič do 17 let, je zagotovljena izobraževalna podpora.

N.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 1: Poenostavitev postopkov in okrepitev komisarja v posebnih ekonomskih conah

Reforma prispeva k poenostavitvi sistema upravljanja in racionalizaciji časa izvajanja intervencij v posebnih ekonomskih conah. Z reformo se vzpostavi digitalni sistem „vse na enem mestu“ za posebne ekonomske cone in okrepi vloga Komisije.

Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebne ekonomske cone

Namen teh naložb je zagotoviti učinkovitost reforme, s katero se uvaja posebna ekonomska cona, in sicer s preprečevanjem nadaljnjih zamud pri gospodarskem razvoju na južnih območjih, ki že imajo proizvodno osnovo.

Predmet infrastrukturnih naložb ukrepa so tisti, ki so zajeti v uredbi o dodelitvi sredstev in vključujejo:

— Povezave „zadnjega dela poti“ za vzpostavitev učinkovitih povezav med industrijskimi območji in železniškim omrežjem TEN-T;

— Dela na področju digitalne logistike, urbanizacije ali energetske in okoljske učinkovitosti;

— Krepitev pristaniške infrastrukture v zvezi z varnostjo ali dostopom do pristanišča.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (I) dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 113 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 114 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 115 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 116 ; ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

N.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M5C3–10	Reforma1: Poenostavitev postopkov in okrepitev komisarja v posebnih ekonomskih conah	Mejnik	Začetek veljavnosti uredbe zgolj za postopke in krepitev vloge komisarja v posebnih ekonomskih conah	Določba uredbe o začetku veljavnosti uredbe zgolj za postopke in krepitev vloge komisarja v posebnih ekonomskih conah	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Uredba vključuje: Evropska vzpostavitev digitalnega sistema „vse na enem mestu“ za posebne ekonomske cone za poenostavitev postopkov; določbe za okrepitev vloge komisarja v ZES. Posebne ekonomske cone so posebna območja, opredeljena z zakonskim odlokom 91/2017 (objava v Uradnem listu št. 141/2017), ki je bil spremenjen v zakon z L. 123/2017 (objavljen v Uradnem listu Mezzogiorno 188/2017).
M5C3–11	Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	Mejnik	Začetek veljavnosti uredb ministrstva o odobritvi operativnih načrtov za vseh osem posebnih ekonomskih con	Zakonska določba o začetku veljavnosti uredb ministrstva.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Z odlokom se dodelijo sredstva subjektom, odgovornim za izvajanje, in opredelijo posebni pogoji, da se prepreči kakršen koli vpliv posegov na okolje. Vsi konkurenčni razpisi se objavijo na podlagi formalnih pogojev, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
M5C3–12	Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	Tarča	Začetek del za infrastrukturne projekte v posebni ekonomski coni	JIH NI	Številka	0	53	Q4	2024	Infrastrukturni projekti so edinstveno opredeljeni s Codice Locale di Progetto (CLP). Začeti se morajo dela za najmanj 53 projektov, določenih z uredbo o dodelitvi sredstev.
M5C3–13	Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	Tarča	Dokončanje infrastrukturnih projektov v posebni ekonomski coni.	JIH NI	Številka	0	53	Q2	2026	Seznam intervencij vključuje na primer naslednje ali enakovredne ukrepe: • Dokončanje infrastrukture celovitega omrežja TEN-T v pristaniščih Vasto in Ortona ter industrijskih območjih Saletti in Manoppello (Abruci) •Infrastruktura v pristanišču Salerno in industrijskih območjih Ufita, Marcianise, Battipaglia in Nola (Kampanija) • Medsebojne povezave med pristaniščem Manfredonia in mestnimi območji Termoli, Brindisi in Lecce (Apulija in Molise). • Povezave med pristaniščem Taranto in mestnimi območji Taranto, Potenza in Matera (Apulija in Bazilikata). • Infrastrukturni ukrepi za dostopnost pristanišča Gioia Tauro (Kalabrija). •Dostopnost infrastrukture do pristanišča Cagliari (Sardegna) •Infrastrukturni ukrepi za dostopnost pristanišč Augusta, Riporto, Sant’Agata di Militello in Gela (Sicilija).

DEL 1 TEMATSKEGA SKLOPA ŠT. 6: Bližinska omrežja, objekti in telemedicina za pomoč pri zdravstvenem varstvu na lokalni ravni

Cilj te komponente je okrepiti italijansko nacionalno zdravstveno službo, med drugim z izboljšanjem zaščite pred tveganji za zdravje, povezanimi z okoljem in podnebnimi spremembami, ter boljšim odzivanjem na potrebe skupnosti v zvezi z lokalno oskrbo in pomočjo. Lokalna zdravstvena pomoč je razdrobljena in odvisna od regionalnih razlik, ki povzročajo različne ravni zagotavljanja zdravstvenega varstva in zdravstvene rezultate med regijami. Zagotavljanje integriranih storitev oskrbe na domu se šteje za nizko, za različne izvajalce zdravstvenih in socialnih storitev pa velja, da so le slabo povezani. Poleg tega je bila zmogljivost italijanske nacionalne zdravstvene službe za obravnavanje zdravstvenih tveganj, povezanih z izpostavljenostjo okolju in podnebnimi spremembami, preizkušena v več okoljskih krizah in izrednih razmerah, ki so izpostavile izzive zaradi pomanjkanja zadostnih preventivnih ukrepov. Cilj te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je okrepiti italijansko nacionalno zdravstveno službo, med drugim z izboljšanjem zaščite pred tveganji za zdravje, povezanimi z okoljem in podnebnimi spremembami, ter boljšim odzivanjem na potrebe skupnosti v zvezi z lokalno oskrbo in pomočjo.

Naložbe in reforme te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2019 in 2020, v zvezi s potrebo, da se ekonomska politika, povezana z naložbami, osredotoči na raziskave in inovacije ter kakovost infrastrukture, pri čemer se upoštevajo regionalne razlike (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2019), „krepitev odpornosti in zmogljivosti zdravstvenega sistema na področju zdravstvenih delavcev, kritičnih medicinskih izdelkov in infrastrukture“ (priporočilo 1 za posamezno državo št. 1 iz leta 2020) ter da se „naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje bistvenih storitev“ (priporočilo 3 za posamezno državo št. 3 iz leta 2020).

O.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

JIH NI

O.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

JIH NI

O.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Reforma 1: Opredelitev novega organizacijskega modela mreže za teritorialno zdravstveno pomoč.

Reforma je pripravljalni element za naložbe komponente. Vzpostavi nov model teritorialne zdravstvene pomoči in oblikuje novo institucionalno strukturo za preprečevanje zdravja, okolja in podnebja. To se doseže z:

1.Vzpostavitev novega organizacijskega modela za teritorialno mrežo zdravstvene pomoči z opredelitvijo regulativnega okvira, ki opredeljuje strukturne, tehnološke in organizacijske standarde.

2.Opredelitev nove institucionalne strukture za zdravje, okolje in preprečevanje podnebnih sprememb na podlagi celostnega pristopa („eno zdravje“) in celostne vizije („Planetary Health“).

Naložba 1.1: Zdravstveni domovi skupnosti za izboljšanje teritorialne zdravstvene pomoči.

Naložbeni projekt zajema ustanovitev in operacionalizacijo vsaj 1038 zdravstvenih domov skupnosti z aktiviranjem, razvojem in združevanjem storitev primarnega zdravstvenega varstva ter izvajanjem (energetsko učinkovitih) centrov za zagotavljanje pomoči za celovit odziv na potrebe po oskrbi.

Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine

Naložba zajema obsežno sprejetje rešitev telemedicine in podpiranje inovacij v zdravstvu z naslednjimi ukrepi:

1.Oskrba na domu kot prva točka pomoči (naložba 1.2.1) – cilj je povečati število oseb, ki se zdravijo v oskrbi na domu, na 10 % prebivalstva, starejšega od 65 let, z naložbami v strojno opremo in večjim zagotavljanjem storitev.

2.Centri za teritorialno usklajevanje (naložba 1.2.2) – načrtovane naložbe zadevajo vzpostavitev vsaj 480 centrov za teritorialno usklajevanje („Centrali opera Territoriali“), ki so namenjeni povezovanju in usklajevanju različnih teritorialnih, socialno-zdravstvenih in bolnišničnih storitev ter mreže za nujno pomoč. Centri za teritorialno usklajevanje naj bi zagotovili oddaljeni nadzor pripomočkov, ki se zagotavljajo pacientom, podpirali izmenjavo informacij med zdravstvenimi delavci ter predstavljali referenčno točko za negovalce in potrebe pacientov.

3.Telemedicina za boljšo podporo pacientom s kroničnimi boleznimi (naložba 1.2.3) – Naložba je namenjena (1) financiranju projektov, ki omogočajo interakcijo med zdravnikom in pacientom na daljavo, zlasti diagnostiki in spremljanju, (2) vzpostavitvi nacionalne platforme za presejalne projekte telemedicine (v povezavi z naložbo 1.3 komponente 2) in (3) financiranju ad hoc raziskovalnih pobud na področju digitalnih zdravstvenih tehnologij in tehnologij oskrbe.

Dodatni ukrepi, povezani z oskrbo na domu, so navedeni v sklopu 5 tematskega sklopa 2, zlasti reform 1 in 2 ter naložb 1 in 2.

Naložba 1.3: Krepitev vmesnega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnične bolnišnice Skupnosti)

Z naložbo se ustanovi vsaj 307 bolnišnic v skupnosti, tj. zdravstvene ustanove za paciente, ki po epizodi manjše ostrine ali ponovnem pojavu kroničnih bolezni potrebujejo nizkointenziven in kratkotrajen klinični poseg.

O.4. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M6C1–1	Reforma 1: Opredelitev novega organizacijskega modela mreže za teritorialno zdravstveno pomoč	Mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje (ministrska uredba), ki predvideva reformo organizacije zdravstvenega varstva.	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje (ministrska uredba), ki določa: — Opredelitev novega organizacijskega modela mreže za teritorialno zdravstveno pomoč z opredelitvijo regulativnega okvira, ki opredeljuje strukturne, tehnološke in organizacijske standarde v regijah; opredelitev nove institucionalne strukture za zdravje, okolje in preprečevanje podnebnih sprememb v skladu s pristopom „eno zdravje“.
M6C1–2	Naložba 1.1: Zdravstveni domovi skupnosti za izboljšanje teritorialne zdravstvene pomoči	Mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju	Obvestilo o odobritvi ministrstva za zdravje in regije	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo) z italijanskim ministrstvom za zdravje kot pristojnim in izvajalskim organom ter sodelovanjem regionalnih uprav skupaj z drugimi zadevnimi subjekti za zdravstvene hiše Skupnosti: Pogodba o institucionalnem razvoju je orodje upravljanja, v katerem so navedene vse ustrezne strani, opredeljene za izvajanje zdravstvene hiše Skupnosti za izboljšanje teritorialne zdravstvene pomoči. V pogodbi se opredelijo tudi obveznosti, ki jih bo prevzela vsaka italijanska regija, da bi zagotovila doseganje pričakovanih rezultatov v zvezi z zdravstveno hišo Skupnosti. Cilj naročila je bil podpreti teritorialno kohezijo, razvoj in gospodarsko rast ter pospešiti izvajanje zapletenih ukrepov. Pogodba o institucionalnem razvoju je zlasti koristna za velike projekte ali naložbe, izražene v posameznih posegih, ki so med seboj funkcionalno povezani, za katere je potreben celosten pristop in uporaba evropskih investicijskih strukturnih skladov in nacionalnih skladov, vključenih tudi v načrte in operativne programe, ki se financirajo iz nacionalnih in evropskih virov.
M6C1–3	Naložba 1.1: Zdravstveni domovi skupnosti za izboljšanje teritorialne zdravstvene pomoči	Tarča	Zdravstveni domovi skupnosti, ki so na voljo in so tehnološko opremljeni (prva serija)	JIH NI	Številka	0	1 038	Q2	2026	Za zagotovitev enakopravnega dostopa, ozemeljske bližine in kakovosti oskrbe za ljudi ne glede na starost in klinično sliko (kronično bolni bolniki, nesamozadostne osebe, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, invalidi, osebe z duševno stisko, revščina) mora biti na voljo vsaj 1038 zdravstvenih domov skupnosti, da se z aktiviranjem, razvojem in združevanjem storitev primarnega zdravstvenega varstva ter vzpostavitvijo centrov za zagotavljanje pomoči (energijsko učinkovitih) za večstrokovno odzivanje zagotovi enakopraven dostop, razvoj in združevanje storitev primarnega zdravstvenega varstva. Vsaj 50 % podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost za naložbene stroške se nameni gradnji novih stavb (področje intervencije 025 ter), skladnih z zahtevami iz opombe 5 Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241, ali prenovi stavb (polje intervencije 026)
M6C1–4	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Mejnik	Odobritev smernic, ki vsebujejo digitalni model za izvajanje oskrbe na domu	Smernice, ki jih je odobrilo Ministrstvo za zdravje	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Smernice racionalizirajo postopke, potrebne za izboljšanje oskrbe na domu, z razvojem tehnik spremljanja na daljavo in avtomatizacijo doma.
M6C1–5	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Mejnik	Pogodba o institucionalnem razvoju, ki jo odobri ministrstvo za zdravje in regije	Obvestilo o odobreni pogodbi	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo) z italijanskim ministrstvom za zdravje kot pristojnim in izvajalskim organom ter sodelovanjem regionalnih uprav skupaj z drugimi zadevnimi subjekti za oskrbo na domu. Pogodba o institucionalnem razvoju za vsako intervencijo ali kategorijo intervencij določa časovni razpored, odgovornosti izvajalcev, merila za ocenjevanje in spremljanje ter sankcije za vsako neskladnost. V njem so opredeljeni tudi pogoji morebitnega delnega prenehanja financiranja intervencij ali dodelitve ustreznih sredstev drugi ravni upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti.
M6C1–6	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Tarča	Osebe, ki se zdravijo v oskrbi na domu	JIH NI	Številka	645 590	1 487 590	Q4	2025	Najmanj 1487590 oseb, starejših od 65 let, ki so se v letu 2025 zdravili v oskrbi na domu (od izhodiščnega števila 645590 oseb, starejših od 65 let, zdravljenih v letu 2019) Storitve oskrbe na domu so opredeljene v skladu s členoma 22 in 23 DPCM z dne 12. januarja 2017.
M6C1–7	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Tarča	Centri za usklajevanje v celoti delujejo (drugi sklop)	JIH NI	Številka	0	480	Q4	2024	Ključna točka tega posredovanja je začetek delovanja vsaj 480 centrov za teritorialno usklajevanje („Centrali opera Territoriali“), katerih naloga je usklajevanje in povezovanje različnih teritorialnih, socialno-zdravstvenih in bolnišničnih zdravstvenih storitev ter mreže za nujno pomoč, da se zagotovijo kontinuiteta, dostopnost in vključevanje oskrbe.
M6C1–8	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Tarča	Vsaj en projekt telemedicine, dodeljen vsaki regiji (ob upoštevanju projektov, ki se bodo izvajali v posamezni regiji, in projektov, ki se lahko razvijejo kot del konzorcijev med regijami)	JIH NI	Številka	0	20	Q4	2023	Nacionalna strategija za telemedicino spodbuja in financira razvoj in razširitev novih projektov in rešitev telemedicine v okviru regionalnih zdravstvenih sistemov in je kot taka ključni (tehnološki) dejavnik, ki omogoča izvajanje okrepljenega pristopa k zdravstveni oskrbi na daljavo, s posebnim poudarkom na kroničnih bolnikih.
M6C1–9	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Tarča	Število oseb, ki jim pomagajo telemedicinska orodja (tretji sklop)	JIH NI	Številka	0	300 000	Q4	2025	Vsaj 300000 ljudi, ki jim pomagajo telemedicinska orodja. Ukrep vključuje financiranje ad hoc raziskovalnih pobud na področju digitalnih zdravstvenih tehnologij in tehnologij oskrbe.
M6C1–10	Naložba 1.3: Krepitev vmesnega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnične bolnišnice Skupnosti)	Mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo)	Obvestilo o odobritvi pogodbe o institucionalnem razvoju	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo) z italijanskim ministrstvom za zdravje kot pristojnim in izvajalskim organom ter sodelovanje regionalnih uprav skupaj z drugimi zadevnimi subjekti za bolnišnice Skupnosti. Pogodba o institucionalnem razvoju vsebuje seznam vseh primernih lokacij, opredeljenih za naložbe, in obveznosti, ki jih vsaka regija prevzame, da bi zagotovila doseganje predvidenega rezultata. V primeru kršitve katere koli regije ministrstvo za zdravje stopi v stik s pooblaščencem „ad acta“. V zvezi s tehnološkim parkom objektov, tj. vsemi orodji, licencami in medsebojnimi povezavami, imajo prednost združeni načini javnega naročanja.
M6C1–11	Naložba 1.3: Krepitev vmesnega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnične bolnišnice Skupnosti)	Tarča	Prenovljene, medsebojno povezane in tehnološko opremljene bolnišnice skupnosti (prva serija)	JIH NI	Številka	0	307	Q2	2026	Vsaj 307 prenovljenih, medsebojno povezanih in tehnološko opremljenih bolnišnic Skupnosti Bolnišnice v skupnosti so zdravstvene ustanove za paciente, ki po epizodi manjše ostrine ali ponovnem pojavu kroničnih bolezni potrebujejo nizkointenziven in kratkotrajen klinični poseg, ki ga je mogoče zagotoviti doma, vendar so sprejeti v te ustanove, ker sam doma ni primeren (strukturni in/ali družina).

P. TEMATSKEGA SKLOPA 6, KOMPONENTA 2: Inovacije, raziskave in digitalizacija nacionalnih zdravstvenih služb

Namen te komponente italijanskega načrta za okrevanje in odpornost je zagotoviti potrebne omogočitvene pogoje za večjo odpornost nacionalnih zdravstvenih služb, in sicer z: (I) nadomestitev zastarelih zdravstvenih tehnologij v bolnišnicah; (II) razvoj znatnega strukturnega izboljšanja varnosti bolnišničnih stavb; (III) izboljšanje zdravstvenih informacijskih sistemov in digitalnih orodij; (IV) spodbujanje in krepitev sektorja znanstvenih raziskav; (v) izboljšanje človeških virov.

Naložbe in reforme v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Italijo v letih 2020 in 2019, glede potrebe po „krepitvi odpornosti in zmogljivosti zdravstvenega sistema na področju zdravstvenih delavcev, kritičnih medicinskih izdelkov in infrastrukture“ (priporočilo 1 za posamezno državo št. 1 iz leta 2020), k osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na [...] okrepljeno digitalno infrastrukturo, da se zagotovi zagotavljanje osnovnih storitev (priporočilo za posamezne države 3, 2020), ter k „osredotočiti z naložbami povezano ekonomsko politiko na raziskave in inovacije ter kakovost infrastrukture, pri čemer se upoštevajo tudi regionalne razlike“ (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019).

P.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Revizija in posodobitev sedanjega pravnega okvira znanstvenih inštitutov za bolnišnico in oskrbo (IRCCS)

Cilj reforme je reorganizacija mreže znanstvenih inštitutov za bolnišnico in oskrbo (IRCCS), da bi (i) izboljšali kakovost nacionalnega zdravstvenega sistema, (ii) izboljšali odnos med zdravjem in raziskavami ter (iii) ponovno preučili pravno ureditev IRCCS in raziskovalne politike v pristojnosti italijanskega ministrstva za zdravje.

Reforma bo izboljšala upravljanje javnih IRCCS z (i) izboljšanjem strateškega upravljanja, (ii) boljšo opredelitvijo pooblastil in področij pristojnosti ter (iii) celovito opredelitvijo pravil o statusu znanstvenega direktorja javnih IRCCS in raziskovalnega osebja.

Nazadnje, poseben podukrep, ki razlikuje IRCCS glede na njihovo dejavnost (posameznik ali generalist), vzpostavlja integrirano mrežo IRCCS in olajšuje izmenjavo strokovnega znanja med samimi IRCCS in drugimi strukturami italijanskega nacionalnega zdravstvenega sistema.

Naložbo 2.1 Krepitev in krepitev biomedicinskih raziskav NHS

Ta naložba vključuje krepitev sistema biomedicinskih raziskav z dvema vrstama ukrepanja: (a) projekti za potrditev koncepta, ki podpirajo razvoj tehnologij z nizko stopnjo tehnološke zrelosti in spodbujajo prenos tehnologije v industrijo; (b) financiranje raziskovalnih programov/projektov na področju redkih bolezni, redkih vrst raka in drugih bolezni z velikim vplivom na zdravje.

P.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M6C2–1	Reforma 1: Revizija in posodobitev sedanjega pravnega okvira znanstvenih inštitutov za bolnišnico in oskrbo (IRCCS) ter raziskovalnih politik ministrstva za zdravje, da se okrepi povezava med raziskavami, inovacijami in zdravstvenim varstvom	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o reorganizaciji predpisov, ki urejajo znanstvene inštitute za hospitalizacijo in oskrbo (IRCSS)	Določba Uredbe o začetku veljavnosti	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Reforma bo reorganizirala mrežo IRCCS, da bi izboljšali kakovost in odličnost NHS, izboljšali odnos med zdravjem in raziskavami ter ponovno preučili pravno ureditev IRCCS in raziskovalne politike v pristojnosti italijanskega ministrstva za zdravje. Reforma vključuje ukrepe za: I) krepitev povezave med raziskavami, inovacijami in zdravstvenim varstvom; II) izboljšati upravljanje javnih IRCCS z izboljšanjem strateškega upravljanja ter boljšo opredelitvijo pristojnosti in področij pristojnosti.
M6C2–2	Naložbo 2.1 Krepitev in krepitev biomedicinskih raziskav NHS	Tarča	Raziskovalni projekti, ki se financirajo na področju preverjanja koncepta (dokazila o konceptu) ter redkih vrst raka in bolezni	JIH NI	Številka	0	200	Q2	2025	Dodelitev sredstev raziskovalnim programom/projektom na področju redkih bolezni in redkih vrst raka ter dokazilo o konceptu (PoC). Dodelitev sredstev za raziskovalne projekte PoC ter redke bolezni in redke vrste raka se izvede z javnim razpisom. Prvi obrok financiranja prejme vsaj 200 raziskovalnih projektov.
M6C2–3	Naložbo 2.1 Krepitev in krepitev biomedicinskih raziskav NHS	Tarča	Financirani raziskovalni projekti o boleznih z velikim vplivom na zdravje	JIH NI	Številka	0	324	Q2	2025	Dodelitev sredstev raziskovalnim programom/projektom na področju bolezni z velikim vplivom na zdravje. Dodelitev sredstev za raziskovalne projekte o boleznih z velikim vplivom na zdravje se izvede s postopkom javnega razpisa. Vsaj 324 raziskovalnih projektov je prejelo prvo tranšo financiranja.

P.3 Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic

Ta naložba vključuje izboljšanje digitalizacije zdravstvenega varstva, da bi povečali produktivnost osebja, izboljšali kakovost postopkov, zagotovili varnost pacientov in visokokakovostne storitve. Naložba ima tri vrste ukrepanja:

1.Posodobitev velike zdravstvene opreme z nadomestitvijo zastarelih modelov s tehnološko naprednimi. Nadomestna oprema se lahko odstrani ali prerazporedi na druge lokacije nacionalnih zdravstvenih služb.

2.Informatizacija postopkov bolnišnic z oddelkom za nujne primere prve in druge stopnje („Dipartimenti Emergenza e Accettazione“, DEA).

3.Povečanje števila postelj v enotah intenzivne in pointenzivne nege v bolnišnicah nacionalnih zdravstvenih služb.

Naložba 1.2: Za varno in trajnostno bolnišnico

Ta naložba vključuje uskladitev bolnišnic s protipotresnimi predpisi. V ta namen sta predvideni dve različni naložbeni liniji:

1.Seizmične izboljšave in izboljšave bolnišničnih ustanov, opredeljene na podlagi raziskave potreb, ki so jih izrazile regije.

2.Večletni poseg, namenjen prenovi in posodobitvi fizičnega in tehnološkega okvira za javno zdravje.

Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje, obdelavo, analizo in simulacijo podatkov

Ta naložba zajema znatno izboljšanje tehnološke infrastrukture, na kateri temelji zagotavljanje oskrbe, zdravstvena analitika in napovedna zmogljivost italijanskega NZS. Naložbo sestavljata dva različna projekta:

1.Okrepiti infrastrukturo in uporabo obstoječih elektronskih zdravstvenih zapisov. To se doseže tako, da postane popolnoma digitalno podatkovno okolje, ki je tako homogeno, dosledno in prenosljivo na celotnem nacionalnem ozemlju. Sistem za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov opravlja tri glavne funkcije: prvič, opolnomoča zdravstvene delavce, tako da jim omogoča, da se oprejo na isti vir kliničnih informacij, ki podrobno opisujejo celotno zdravstveno anamnezo pacienta; drugič, postane točka dostopa državljanov in pacientov do temeljnih storitev, ki jih zagotavljajo nacionalni in regionalni sistemi zdravstvenega varstva; tretjič, zdravstvene uprave so pooblaščene za uporabo kliničnih podatkov za izvajanje zdravstvene analitike in izboljšanje izvajanja zdravstvenega varstva.

2.Okrepiti infrastrukturo ter tehnološke in analitične instrumente ministrstva za zdravje za spremljanje bistvenih ravni pomoči (LEA, tj. storitev, ki jih zagotavlja nacionalna nacionalna zdravstvena služba) ter načrtovati zdravstveno pomoč in storitve v skladu s potrebami prebivalstva in razvojem demografskih, inovacijskih in epidemioloških trendov. Ta ključni in glavni cilj italijanskega ministrstva za zdravje se doseže z doseganjem naslednjih štirih podciljev, ki vključujejo štiri podcilje: (I) krepitev infrastrukture italijanskega ministrstva za zdravje z vključevanjem kliničnih podatkov za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov z novimi kliničnimi, upravnimi in stroškovnimi podatki v okviru novega zdravstvenega informacijskega sistema ter z drugimi informacijami in podatki, povezanimi z zdravjem, v okviru pristopa „eno zdravje“ za spremljanje „LEA“ ter zagotavljanje dejavnosti zdravstvenega nadzora in vigilance; (II) izboljšanje zbiranja, obdelave in ustvarjanja podatkov NSIS na lokalni ravni, preoblikovanje in standardizacija regionalnega in lokalnega procesa pridobivanja podatkov, da se izboljša orodje NSIS za merjenje kakovosti, učinkovitosti in ustreznosti NHS; (III) razvoj naprednih analitičnih orodij za ocenjevanje kompleksnih pojavov in napovedi scenarijev za izboljšanje osrednje zmogljivosti za načrtovanje zdravstvenih storitev in odkrivanje porajajočih se bolezni; (IV) vzpostavitev nacionalne platforme, na kateri se lahko sreča ponudba in povpraševanje po storitvah telemedicine akreditiranih ponudnikov.

Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu

Ta naložba vključuje povečanje štipendij za posebni tečaj splošne medicine; uvedbo načrta usposabljanja o varnosti v smislu bolnišničnih okužb za vse osebje NZS; aktiviranje poti usposabljanja za osebje z najvišjimi vlogami v organih NZS na področju vodstvenih in digitalnih znanj in spretnosti ter financiranje pogodb o specializiranem medicinskem usposabljanju.

P.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M6C2–4	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Mejnik	Načrt reorganizacije, ki ga je odobrilo ministrstvo za zdravje/italijanske regije	Obvestilo o odobritvi	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2021	Odobritev načrta reorganizacije za okrepitev zmogljivosti bolnišnic NZS za ustrezno odzivanje na izredne razmere zaradi pandemije s povečanjem števila postelj v enotah za intenzivno in podintenzivno oskrbo. Z načrtom reorganizacije bolnišnic se poveča število postelj, ki so na voljo v enotah intenzivne in pointenzivne nege v bolnišnicah NZS.
M6C2–5	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju	Uradno obvestilo o podpisu pogodbe o institucionalnem razvoju s strani ministrstva za zdravje in italijanske regije	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2022	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo) z italijanskim ministrstvom za zdravje kot pristojnim in izvajalskim organom ter sodelovanjem regionalnih uprav in drugih ključnih zainteresiranih strani. Pogodba o institucionalnem razvoju je orodje, opredeljeno v veljavni nacionalni zakonodaji (kombinirane določbe člena 1 in člena 6 zakonodajnega odloka št. 88 z dne 31. maja 2011 ter člena 7 zakonodajnega odloka št. 91 z dne 20. junija 2017 z zakonom št. 123 z dne 3. avgusta 2017) za pospešitev izvajanja strateških projektov, ki so funkcionalno povezani med seboj. Pogodba o institucionalnem razvoju vsebuje seznam vseh primernih lokacij, opredeljenih za naložbe, in obveznosti, ki jih vsaka regija prevzame, da bi zagotovila doseganje pričakovanega rezultata. V primeru kršitve katere koli regije ministrstvo za zdravje stopi v stik s pooblaščencem „ad acta“.
M6C2–6	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Tarča	Delujoča velika sanitarna oprema	JIH NI	Številka	0	3100	Q2	2026	Število in tipologije opreme, ki se nadomesti, so: 333 CT (računalniška tomografija) s 128 rezinami ali več, 178 NMR (jedrska magnetna resonanca) pri 1,5 T ali več, 78 linearnih pospeševalnikov, 932 fiksnih rentgenskih sistemov, 193 angiografije, 78 gamma kamer, 51 Gamma kamer/CT (računalniška tomografija), 34 PET (tomografija pozitronove emisije) CT (računalniška tomografija), 295 Mammografija, 928 Ultrasound). Nadomestna oprema se lahko odstrani ali ponovno uporabi na drugih lokacijah NZS.
M6C2–7	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil	Obveščanje o vseh oddanih javnih naročilih.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2022	Objava razpisnih postopkov (okvirni sporazum Consip) in sklenitev pogodb s ponudniki storitev ter digitalizacija bolnišnic, razvrščenih na ravni DEA I in II) Pogodbe vključujejo nakup: a) center za obdelavo podatkov (DPC), vključno z IKT in vsemi pomožnimi deli, potrebnimi za informatizacijo celotne bolnišnične strukture, b) nakup informacijske tehnologije strojne in/ali programske opreme, elektromedicinskih tehnologij ter dodatnih tehnologij in vseh pomožnih del, potrebnih za informatizacijo bolnišničnih oddelkov. Ocena sedanje ravni digitalizacije pred izvedbo intervencije bo omogočila izpopolnitev te ocene v skladu z dejanskimi potrebami posamezne regije/bolnišnice.
M6C2–8	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Tarča	Bolnišnice so digitalizirane (DEA – oddelek za nujno pomoč in sprejem – ravni I in II)	JIH NI	Številka	0	280	Q4	2025	Vsaka digitalizirana bolnišnica ima center za obdelavo podatkov, ki je potreben za informatizacijo celotne bolnišnične strukture in zadostno informacijsko tehnologijo strojne in/ali programske opreme, elektromedicinske tehnologije ter dodatne tehnologije, potrebne za informatizacijo vsake bolnišnične službe. Dovoljeni so instrumenti javnega naročanja, ki jih da na voljo Consip („Concessionaria Servizi Informativi Pubblici“) – poleg tistih, ki so bili zaključeni do 31. decembra 2022 –, ter elektronski trg javne uprave (Mepa) ali dinamični sistem nabave javne uprave (SDAPA) za pomožne nakupe.
M6C2–9	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Tarča	Dodatne postelje, zagotovljene v enotah za intenzivno nego, in podintenzivna oskrba	JIH NI	Številka	0	5 922	Q2	2026	Zagotavljanje vsaj 2692 postelj za intenzivno nego in 3230 postelj na pointenzivnem območju s povezano prezračevalno opremo mora biti strukturno (kar ustreza približno 60-odstotnemu povečanju števila postelj, ki so obstajale pred pandemijo).
M6C2–10	Naložba 1.2: Za varno in trajnostno bolnišnico	Tarča	Protipotresni posegi v bolnišnicah so zaključeni	JIH NI	Številka	0	84	Q2	2026	Izvedenih je vsaj 84 protipotresnih ukrepov v bolnišnicah, da se uskladijo s protipotresnimi predpisi.
M6C2–10 bis	Naložba 1.2: Za varno in trajnostno bolnišnico	Tarča	Izplačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost za projekte v skladu s členom 20 finančnega zakona 67/88 Zgradba zdravstvenega varstva	JIH NI	Odstotek	0	90	Q2	2026	Najmanj 90 % od 250 000 000 EUR se izplača za projekte prestrukturiranja in posodobitve bolnišnic, ki so povezani s programskimi sporazumi v skladu s členom 20 L. 67/88 in jih izvaja ministrstvo za zdravje z zadevno deželo ali avtonomno pokrajino.I
M6C2–11	Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje, obdelavo, analizo in simulacijo podatkov	Tarča	Splošni zdravniki, ki hranijo elektronsko zdravstveno evidenco.	JIH NI	Odstotek	0	85	Q4	2025	Ta cilj se doseže s povečanjem števila vrst digitalnih dokumentov, digitaliziranih v sistemu za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov, ter s strokovno podporo in usposabljanjem za uveljavljanje digitalnega izpopolnjevanja splošnih zdravnikov po vsej državi.
M6C2–12	Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje, obdelavo, analizo in simulacijo podatkov	Mejnik	Delujeta sistem kartic zdravstvenega zavarovanja in infrastruktura za interoperabilnost elektronske zdravstvene kartoteke.	Začetek delovanja sistema kartice zdravstvenega zavarovanja ter infrastrukture za interoperabilnost elektronskih zdravstvenih zapisov.	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2026	Začetek delovanja sistema kartice zdravstvenega zavarovanja in infrastrukture za interoperabilnost elektronskih zdravstvenih zapisov: Izvajanje „ecosistema Dati Sanitari“ (EDS) v skladu z zahtevami ustrezne uredbe (približno 15c, člen 12, DL 18/10/2012, št. 179, DM 31/12/2024 „Istituzione dell’Ecosistema dati sanitari“ v skladu s standardom za vire hitre interoperabilnosti zdravstvenega varstva, pri čemer se izkoristijo že obstoječe izkušnje na tem področju ter zagotovijo standardi shranjevanja, varnosti in interoperabilnosti.
M6C2–13	Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje, obdelavo, analizo in simulacijo podatkov	Tarča	Vse regije so sprejele in uporabljajo sistem za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov	JIH NI	Številka	0	21	Q2	2026	Vse regije v sistem za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov ustvarjajo, uporabljajo in nalagajo digitalno domorodne dokumente. Cilj zajema zlasti: — Digitalno domači dokumenti se naložijo v sistem za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov, kot je navedeno v odloku z dne 18. maja 2022 in poznejših odlokih v zvezi z vsebino EHR. — Finančna podpora izvajalcem zdravstvenega varstva, da posodobijo svojo opremo in zagotovijo, da bodo podatki, metapodatki in dokumentacija zdravstvenega varstva ustvarjeni kot digitalno domači. — Finančna podpora izvajalcem zdravstvenega varstva, ki so pripravljeni sprejeti nacionalno platformo, interoperabilnost in standarde UI/UX. — Podpora za kompetence (človeški kapital) za izvajalce zdravstvenega varstva in regionalne zdravstvene organe pri izvajanju infrastrukturnih in podatkovnih sprememb za sprejetje nacionalnega elektronskega zdravstvenega zapisa.
M6C2–14	Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	Tarča	Dodelijo se štipendije za posebno usposabljanje iz splošne medicine.	JIH NI	Številka	0	1 800	Q2	2023	S to naložbo se povečajo štipendije za posebni tečaj splošne medicine, s čimer se zagotovi zaključek treh triletnih ciklov usposabljanja;
M6C2–15	Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	Tarča	Dodelijo se dodatne štipendije za posebno usposabljanje iz splošne medicine.	JIH NI	Številka	1 800	2 700	Q2	2024	S to naložbo se povečajo štipendije za posebni tečaj splošne medicine, s čimer se zagotovi zaključek treh triletnih ciklov usposabljanja.
M6C2–16	Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	Tarča	Usposabljanje o vodstvenih in digitalnih znanjih in spretnostih, ki se zagotavlja zaposlenim v nacionalni zdravstveni službi	JIH NI	Številka	0	4 500	Q2	2026	Usposabljanje o vodstvenih in digitalnih znanjih in spretnostih je zagotovljeno 4500 zaposlenim v nacionalni zdravstveni službi. S to naložbo se aktivira pot usposabljanja za osebje z najvišjimi vlogami v organih NZS, da se jim omogoči pridobitev potrebnih vodstvenih in digitalnih znanj in spretnosti ter sposobnosti za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi zdravstvenimi izzivi v okviru celostnega, trajnostnega, inovativnega, prožnega in v rezultate usmerjenega vidika.
M6C2–17	Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	Tarča	Število financiranih pogodb o medicinskem in specialističnem usposabljanju	JIH NI	Številka	0	4 200	Q2	2026	Ta naložba zagotavlja financiranje pogodb o specializiranem medicinskem usposabljanju, kar bo omogočilo financiranje dodatnih 4200 pogodb o usposabljanju za celoten študijski cikel (5 let).

Q MISIJA 7: Načrt REPowerEU

Cilj poglavja REPowerEU je okrepiti distribucijska prenosna in distribucijska omrežja, vključno s tistimi, ki so povezana s plinom; pospeševanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje povpraševanja po energiji, povečanje energijske učinkovitosti ter ustvarjanje znanj in spretnosti v javnem in zasebnem sektorju za zeleni prehod; spodbujanje vrednostnih verig energije iz obnovljivih virov in vodika z ukrepi za lažji dostop do kreditov in davčnih dobropisov.

Komponenta obravnava specifična priporočila, naslovljena na Italijo v letih 2022 in 2023. Njegov cilj je zlasti pospešiti uvajanje dodatnih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov z vlaganjem v večje projekte elektroenergetskih povezav (tj. v dva povezovalna daljnovoda, ki povezujeta Sardinijo in Sicilijo s celino, ter tri povezovalne daljnovode med Avstrijo, Slovenijo in Italijo), nadgradnjo nacionalnega prenosnega omrežja in racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj. Prispeva k povečanju zmogljivosti za notranji prenos plina, da se odpravijo ozka grla, diverzificira uvoz energije in okrepi zanesljivost oskrbe. Spodbuja trajnostno mobilnost z zmanjšanjem okolju škodljivih subvencij in krepitvijo železniškega voznega parka. Prispeva k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv z elektrifikacijo porabe gospodinjstev in povečanjem odpornosti omrežja. Prispeva k povečanju energijske učinkovitosti v stanovanjskem in podjetniškem sektorju, tudi s ciljno usmerjenimi sistemi spodbud in finančnimi instrumenti. Vključuje tudi reforme in naložbe za izboljšanje zagotavljanja in pridobivanja znanj in spretnosti, potrebnih za zeleni prehod, tako v zasebnem kot v javnem sektorju.

Devet projektov ima čezmejno razsežnost. Tri od njih imajo neposreden čezmejni učinek: 1) naložbo, namenjeno povečanju nazivne zmogljivosti obstoječih elektroenergetskih povezav med Italijo, Avstrijo in Slovenijo; 2) naložbo, ki prispeva k izgradnji električne povezave med Sardinijo, Korziko in Toskano; 3) naložbo v kompresorsko postajo, ki bo povečala izvoz plina v Srednjo Evropo. Drugi projekti posredno koristijo čezmejnim državam članicam, saj odpravljajo notranja ozka grla pri prenosu in distribuciji energije ter povečujejo učinkovitost in odpornost omrežja.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno ( C(2023) 6454 final),medtem ko se načelo, da se ne škoduje bistveno, v skladu s členom 21c(6) Uredbe (EU) 2021/241 ne uporablja za naložbo 13 – Jadranska črta, faza 1 (kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio) in naložbo 14 – Čezmejna infrastruktura za izvoz plina.

Q.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1. Racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov na centralni in lokalni ravni

Cilj te reforme je utrditi in racionalizirati obstoječo zakonodajo in določbe, ki urejajo uvajanje obnovljivih virov energije.

Reforma zajema sprejetje in začetek veljavnosti enega samega primarnega zakonodajnega akta (imenovanega tudi Testo Unico), ki zbira, zbira in združuje vse norme, ki urejajo uvajanje obnovljivih virov energije, ter nadomešča vso ustrezno preteklo zakonodajo. Zakonodajni akt določa tudi načela za racionalizacijo in uskladitev postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive vire energije na podnacionalni ravni.

Reforma Testo Unico ima naslednje ključne prednostne naloge:

1)O določitvi pravnega okvira za opredelitev „območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“.

2)Določitvijo načel za racionalizacijo in harmonizacijo podnacionalnih postopkov za izdajo dovoljenj za obnovljive vire energije. Testo Unico zlasti določa „pravila zgornje meje“, kar pomeni, da regije ne morejo izvajati strožjih pravil za izdajo dovoljenj od tistih, ki so določena v nacionalni zakonodaji.

3)Zagotovitev vzpostavitve in operacionalizacije enotne digitalne platforme za pridobitev vseh dovoljenj na nacionalni in regionalni ravni, potrebnih za namestitev in uporabo obnovljivih virov energije. Testo Unico zlasti zagotovi, da platforma temelji na načelu „samo enkrat“, v skladu s katerim morajo prosilci iste informacije ali dokumente javnim ustanovam predložiti samo enkrat.

Reforma 2. Zmanjšanje okolju škodljivih subvencij

Cilj te reforme je zmanjšati okolju škodljive subvencije na podlagi kataloga okolju škodljivih subvencij iz leta 2022, ki ga je objavil MASE.

Reforma 3. Zmanjšanje stroškov priključitve biometana na plinsko omrežje

Cilj reforme je olajšati vključitev biometana v energetski sistem in energetski trg ter ustvariti nove zmogljivosti za trajnostno proizvodnjo biometana v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije) in njenimi delegiranimi akti. Cilj je spodbujati prožnost in učinkovitost omrežja zemeljskega plina z olajšanjem pretvorbe v biometan. Povečanje prožnosti in učinkovitosti naj bi prispevalo k razogljičenju energetskega sistema in energetskineodvisnosti.

Izvajanje reforme (1) znižuje stroške priključitve obratov za trajnostno proizvodnjo biometana in (2) spodbuja naložbe, namenjene izključno uporabi trajnostnega biometana v omrežjih zemeljskega plina. Reforma daje prednost: (I) večja integracija med prenosnimi in distribucijskimi omrežji; II) uvedbo mehanizmov za delitev stroškov naložb v priključitev na omrežje. Ti mehanizmi prenesejo stroške s proizvajalca biometana na celotno skupnost, kineustreza trajnostnemu biometanu.

Reforma 4. Zmanjšanje finančnega tveganja, povezanega s pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov (pogodbe o nakupu električne energije)

Cilj reforme je vzpostaviti sistem jamstev za zmanjšanje finančnega tveganja, povezanega s pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, ki trajajo vsaj tri leta.

Reforma:

I)od vsakega operaterja zahtevajo, da zagotovi delno kritje protivrednosti pogodb o nakupu električne energije z jamstvenimi instrumenti, zagotovljenimi na trgu električne energije;

II)uvede ukrepe za zmanjšanje tveganja neplačila, vključno z zahtevami in omejitvami za ponudnika ter regulativnimi sankcijami v primeru neizpolnjevanja obveznosti proizvajalca;

III)opredelite institucionalni subjekt, ki bo prevzel vlogo prodajalca/kupca v skrajni sili, ki bi prevzel od propadajoče nasprotne stranke in zagotovil izpolnjevanje obveznosti, prevzetih do nasprotne stranke, ki izpolnjuje obveznosti.

Reforma št. 5. Načrt za nova znanja in spretnosti – prehodi

Cilj reforme je posodobiti regulativni okvir usposabljanja in operacionalizirati orodja za boj proti neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Z reformo se posodobi novi načrt znanj in spretnosti, sprejet z odlokom z dne 14. decembra 2021 in objavljen v Gazzetta Ufficiale n.307 z dne 28. decembra 2021. Cilj je okrepiti mehanizme, ki povezujejo načrtovanje tečajev usposabljanja spotrebami trga dela, s posebnim ciljem boljšega spremljanja zelenega in digitalnega prehoda z vključevanjem ustreznih akterjev v namenske pakte za znanja in spretnosti. Cilj reforme je okrepiti vlogo zasebnega sektorja pri usposabljanju in izboljšati priznavanje znanj in spretnosti, vključno s tistimi, pridobljenimi na delovnem mestu, in s kratkimi moduli usposabljanja.

Naložba 1. Razširjeni ukrep: Krepitev pametnih omrežij

Cilj te naložbe je povečati naložbo 2.1 (Krepitev pametnih omrežij) v okviru komponente 2 tematskega sklopa 2. Naložba v povečanje obsega vključuje posege v srednje- in nizkonapetostne dele omrežja, s čimer se poraba energije za vsaj 230000 prebivalcev elektrificira več, kot je že predvideno v obstoječem ukrepu. Obstoječa naložba in razširjeni del skupaj elektrificirata porabo najmanj 1730000 prebivalcev.

Naložbo 2. Ukrep razširitve: Ukrepi za povečanje odpornosti električnega omrežja

S temi naložbami se poveča naložba 2.2 v komponenti 2 tematskega sklopa 2. Razširjena naložba zajema ukrepe za izboljšanje odpornosti vsaj 648 km električnega omrežja, ki je večja od tiste, ki je že predvidena v obstoječem ukrepu. Uporabljajo se enaki pogoji, ki so že predvideni v obstoječem ukrepu. Obstoječe naložbe in naložbe v povečanje bodo skupaj izboljšale odpornost za vsaj 4 648 km.

Naložbo 3. Ukrep razširitve: Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)

Ta naložba je razširitvena različica naložbe 3.1 v okviru komponente 2 tematskega sklopa 2 načrta za okrevanje in odpornost Italije. Naložbe v povečanje obsega zajemajo dokončanje dveh projektov za proizvodnjo vodika na opuščenih industrijskih območjih, kot je že predvideno v obstoječem ukrepu. Obstoječe naložbe in naložbe v razširitev skupaj podpirajo dokončanje vsaj 12 projektov.

Ukrep podpira le proizvodnjo obnovljivega vodika na podlagi elektrolize v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 (direktiva o obnovljivih virih energije) in njenimi delegiranimi akti. Uporabljajo se vsi drugi pogoji, ki so že predvideni v obstoječem ukrepu.

Naložbo 4. Tirenska povezava

Cilj te naložbe je razširiti infrastrukturo za prenos električne energije, da se omogoči zbiranje zmogljivosti iz obnovljivih virov energije na jugu Italije in njena vključitev v nacionalno prenosno omrežje.

Ta naložba podpira izgradnjo „tirenske povezave“ in zlasti „vzhodnega povezovalnega daljnovoda“ med Sicilijo in Kampanijo. Z naložbo se financira namestitev 511 km kablov za enosmerni tok od točke do točke (HVDC) med Eboli in Caracoli. Naložba se zaključi do 31. avgusta 2026.

Naložbo 5. SA.CO.I.3

Cilj te naložbe je posodobiti infrastrukturo za prenos električne energije, ki povezuje Sardinijo s preostalo Italijo prek Korzike, da se omogoči zbiranje zmogljivosti iz obnovljivih virov energije na Sardiniji in njena vključitev v nacionalno prenosno omrežje.

Ta cilj naložbe je podpreti izgradnjo projekta medsebojne povezave „Sardinian-Korzika-Italija 3“. Zajema dokončanje gradnje ogrodij pretvorbnih postaj v Kodrongianosu na Sardiniji in Suveretu v Toskani. „Zbiralniki“ so zunanja infrastruktura postaj za pretvorbo. Naložba se zaključi do 31. avgusta 2026.

Naložbo 6. Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami

Cilj te naložbe je razširitev in posodobitev infrastrukture za prenos električne energije med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Naložba zajema zlasti dokončanje naslednjih čezmejnih povezovalnih daljnovodov:

-„Somplago (Italija)-Würmlach (Avstrija), povečanje nazivne zmogljivosti obstoječih povezovalnih daljnovodov za 300 MW;

-„Redipuglia (Italija) – Vrtojba (Slovenija)“, povečanje nazivne zmogljivosti povezovalnih daljnovodov med Italijo in Slovenijo za 125 MW.

Naložba zajema le dokončanje dela povezovalnega daljnovoda na italijanski strani do 31. avgusta 2026. Ob zaključku del je infrastruktura pripravljena za začetek obratovanja po dokončanju in operacionalizaciji preostale infrastrukture na avstrijski in slovenski strani.

Da bi se preprečilo tveganje prekomernega nadomestila, Italija do 31. avgusta 2026 Komisiji predloži poročilo. Poročilo dokazuje, da so izvzetja iz pravil energetskega trga, odobrena za povezovalna daljnovoda, še vedno upravičena. Poleg tega oceni, ali so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi za zagotovitev, da so pogoji iz člena 63(1) Uredbe (EU) 2019/943 o električni energiji še vedno izpolnjeni. V oceni se preuči, v kolikšni meri ustrezna sredstva EU in javna sredstva vplivajo na pogoje v zvezi s tveganostjo projektov.

Naložbo 7. Pametno nacionalno prenosno omrežje

Cilj naložbe je digitalizirati nacionalno prenosno omrežje ter izboljšati sistem upravljanja in nadzora, ki ga upravlja operater prenosnega sistema. Naložba se osredotoča na prenosno omrežje in njegove sestavne dele programske opreme ter olajšuje vključevanje odjemalcev in proizvajalcev-odjemalcev na energetski trg, pospešuje uvajanje obnovljivih virov energije in povečuje odpornost omrežja.

Naložba vključuje naslednje:

-namestitev varnega protokola 104 na vsaj 250 električnih postajah. Ob namestitvi in v sinergiji z arhitekturo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) vsi podatki tečejo prek centralnega sistema upravljanja in nadzora.

-Namestitev opreme 5G ali arhitekture IKT na vsaj 40 električnih postajah.

-Namestitev industrijskega sistema za spremljanje interneta stvari na vsaj 1500 električnih stolpih za zbiranje podatkov, ki se lahko obdelajo v sistemu upravljanja.

Oprema, nameščena s to naložbo, po potrebi izpolnjuje zahteve v zvezi z energijo, določene v skladu z Direktivo 2009/125/ES za strežnike in shranjevanje podatkov ali računalnike in računalniške strežnike ali elektronske prikazovalnike.

Naložba pokaže, da si je treba po najboljših močeh prizadevati za izvajanje ustreznih praks, kot so oprema in storitve IT, navedene kot „pričakovane prakse“ v najnovejši različici Evropskega kodeksa ravnanja za energetsko učinkovitost podatkovnih centrov ali v dokumentu CEN-CENELEC CLC TR50600–99–1 „Objekti in infrastruktura podatkovnih centrov – del 99–1: Priporočene prakse za upravljanje z energijo“.

Naložbo 8. Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami

Cilj te naložbe je podpreti predelavo in recikliranje kritičnih surovin ter s tem vrednostne verige kritičnih surovin in tehnologij, povezanih z zelenim prehodom.

Naložba zajema štiri glavne vrste ukrepov:

1)Okoljsko primerna zasnova: cilj te vrste ukrepanja je razumeti potrebe po kritičnih surovinah in potencial okoljsko primerne zasnove za zmanjšanje povpraševanja po kritičnih surovinah, pri čemer se daje prednost krožnemu pristopu industrijskih dobavnih verig, povezanim z energetskim prehodom.

Pričakovani rezultat te vrste dejavnosti je poročilo, v katerem so analizirane prihodnje potrebe po kritičnih surovinah. V poročilu se oceni potencial okoljsko primerne zasnove za zmanjšanje povpraševanja po kritičnih surovinah in spodbujanje možnosti njihovega recikliranja.

2)Raziskovalne in razvojne projekte, ki se osredotočajo na okoljsko primerno zasnovo in izboljšanje zbiranja, logistike in recikliranja odpadne električne in elektronske opreme, vključno z lopaticami vetrnih turbin in fotovoltaičnimi paneli. Projekti se osredotočajo na naslednje tri področja raziskav, razvoja in inovacij:

I)Nove ali izboljšane tehnologije, informacijski sistemi in poslovne metode za predelavo, recikliranje in obdelavo odpadkov iz kritičnih in strateških surovin;

II)Vključevanje okoljsko primerne zasnove v proizvodnjo kompleksnih izdelkov in sistemov ter v tržne in potrošniške procese;

III)Optimizacija zbiranja in sortiranja komunalnih odpadkov ter sortiranja, da se zagotovi dosledna in visokokakovostna oskrba s kritičnimi surovinami za dejavnosti mestnega rudarjenja.

3)Urbano rudarjenje: cilj te vrste ukrepanja je oceniti potencial urbanih rudarskih dejavnosti in že obstoječih odpadkov iz opuščenih rudarskih dejavnosti.

Pričakovani rezultat za to vrsto dejavnosti je javna podatkovna zbirka (geografski informacijski sistem), ki omogoča geolokalizacijo in vizualizacijo porazdelitve virov ali materialov, ki jih je mogoče reciklirati, ali materialov, razpršenih po urbanih okoljih (mestni rudniki), ter obstoječih odpadkov v opuščenih rudnikih.

4)Vzpostavitev ali oprema tehnološkega vozlišča za urbano rudarjenje in okoljsko primerno zasnovo. Vozlišče je mreža laboratorijev, ki spodbuja interakcijo med zasebnimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami, da bi izboljšali predelavo in recikliranje iz dobavne verige kompleksnih izdelkov in surovin z nizko vhodno stopnjo ob koncu življenjske dobe (Eol-RIR), povezanih z zelenim prehodom (vključno z litij, neodim in silicijevo kovino).

Pričakovani rezultat za to vrsto dejavnosti je oprema teh laboratorijev.

Naložba 9. Ukrep razširitve: zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost

S temi naložbami se poveča naložba 1.9 v komponento 1 tematskega sklopa 1 načrta za okrevanje in odpornost Italije.

Ta ukrep povečuje obstoječe naložbe z dopolnitvijo obstoječega programa usposabljanja, ki se zagotavlja na učni platformi www.syllabus.gov.it, z moduli usposabljanja, ki lokalne javne uslužbence pripravljajo na zeleni prehod.

Moduli usposabljanja obravnavajo vsaj naslednje teme: postopke izdaje dovoljenj za obrate iz obnovljivih virov; spodbujanje skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov; podpora in organizacija prihrankov energije v javni upravi; zelena e-javna naročila energije in proizvodov z manjšim vplivom na okolje; javna naročila za energetsko učinkovitost stavb; vodilna vloga javne uprave na področju energijske učinkovitosti in trajnostnega ravnanja na energetskem področju: najboljše prakse in razširjanje kulture trajnostnosti; modeli za spodbujanje trajnostne mobilnosti za varčevanje z energijo.

Naložba 10. Pilotni projekt o znanjih in spretnostih „Crescere Green“

Cilj te naložbe je razvoj zelenih znanj in spretnosti na nadregionalni ravni ob sodelovanju podjetij in zasebnega sektorja ter s sektorskim poudarkom. Ukrepi za kratko usposabljanje se osredotočajo na strokovna znanja in spretnosti, ki so najbolj potrebni za zeleni prehod na trgu dela. Zadevni poklici se opredelijo v paktih za znanja in spretnosti pod naslovom „Reforma 5: Načrt za nova znanja in spretnosti – prehodi“. Prejemniki se navedejo med udeleženci nacionalnega programa zajamčene zaposljivosti delavcev (GOL) (v okviru „misije 5: Komponenta 1 – reforma 1), ki po postopku ocenjevanja sledijo poti z namensko komponento usposabljanja. Namen naložbe je tudi povečati zmogljivost uprav, institucij in partnerjev, ki sodelujejo pri načrtovanju dejavnosti usposabljanja. Naložba podpira dejavnosti usposabljanja na področju zelenih znanj in spretnosti, kot so opredeljena v podatkovni zbirki ESCO. Vsaka dejavnost, povezana z vozili, se nanaša samo na brezemisijska vozila. Nobena dejavnost usposabljanja ni povezana z: (I) fosilna goriva, vključno s plinskimi (ii) sežigalniki odpadkov (razen za dejavnosti, povezane s sežiganjem nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati).

Naložbo 11 Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami

Ta naložba zajema nabavo in začetek uporabe vsaj 69 brezemisijskih potniških vlakov (pri čemer vlak sestavlja vsaj ena lokomotiva in vključuje potniške vagone) ter dodatnih 30 vagonov za univerzalno storitev. Naložba skupaj zagotavlja najmanj 342 enot, od katerih jih je vsaj 69 lokomotiv. Upravičene so samo električne ali vodikove gorivne celice. Bimodalni vlaki niso upravičeni.

Ter naložbo 12 Finančni instrument za razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju brezemisijskih avtobusov

Ta ukrep je sestavljen iz javne naložbe v instrument za razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju brezemisijskih avtobusov, da bi spodbudili zasebne naložbe in izboljšali dostop do financiranja v Italiji, da bi podprli naložbe v dobavno verigo proizvodnje brezemisijskih avtobusnih voznih parkov (električne baterije, vodikove gorivne celice ali vodik z notranjim zgorevanjem). Instrument deluje z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in/ali subvencioniranih posojil neposredno zasebnemu sektorju. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma prvotno zagotoviti vsaj 100 000 000 EUR financiranja.

Instrument upravlja Invitalia S.p.A. kot izvajalski partner. Instrument vključuje naslednjo proizvodno linijo:

· Nepovratna sredstva, subvencionirane obrestne mere, subvencionirana posojila podjetjem v dobavni verigi brezemisijske proizvodnje avtobusov. Hibridni avtobusi niso upravičeni do podpore.

Za izvedbo naložbe v instrument Italija in družba Invitalia S.p.A. podpišeta izvedbeni sporazum, ki vsebuje naslednjo vsebino:

1.Opis postopka odločanja v zvezi z instrumentom: Končno naložbeno odločitev Sklada sprejme odbor za naložbe ali drug ustrezen ustrezen upravljavski organ, odobri pa se z večino glasov članov, ki so neodvisni od vlade.

2.Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a.Opis zagotovljenih finančnih produktov in upravičenih končnih upravičencev.

b.Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko upravičene.

c.Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključi zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 117 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 118 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 119 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 120 .

d.Zahtevo, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

3.Znesek, ki ga zajema izvedbeni sporazum, strukturo pristojbin za izvajalskega partnerja in zahtevo, da se vsi neporabljeni prihodki iz instrumenta, tudi po letu 2026, uporabijo za iste namene politike.

4.Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

a.Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobiliziranih nepovratnih sredstvih.

b.Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki zagotavljajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c.Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d.Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom družbe Invitalia S.p.A. Pri teh revizijah se preveri i) učinkovitost kontrolnih sistemov, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in nasprotja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, pravili o državni pomoči in zahtevami glede podnebnih ciljev; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

5.Zahteve za podnebne naložbe, ki jih izvaja izvajalski partner: vsaj 100 000 000 EUR naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb v skladu s Prilogo VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. 121

Q.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik /Cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M7–1	Reforma 1: Racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Pravni okvir za opredelitev „območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“	Zakonska določba o začetku veljavnosti pravnega okvira za opredelitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije				Q4	2024	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje, ki določa pravni okvir za opredelitev „območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“. Pravni okvir: 1) zahteva pregled potenciala energije iz obnovljivih virov po vsej državi; 2) na podlagi kartiranja vzpostavi prvi sklop območij, ki določa minimalni nabor za prihodnjo opredelitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije; 3) na podlagi minimalnega sklopa območij od regij in avtonomnih provinc zahteva, da do 21. februarja 2026 opredelijo območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije; 4) centralni vladi dajejo pravico, da izvaja nadomestna pooblastila, če regije ali avtonomne province do 21. februarja 2026 ne opredelijo območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije; 5) zahteva opredelitev priobalnih območij za uvajanje obnovljivih virov energije v skladu s pomorskimi prostorskimi načrti.
M7–2	Reforma 1: Racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje (Testo Unico)	Zakonska določba o začetku veljavnosti primarne zakonodaje				Q2	2025	Začetek veljavnosti Testo Unico (primarna zakonodaja), ki zbira, zbira in združuje vse norme, ki urejajo uvajanje obnovljivih virov energije, ter nadomešča vso ustrezno preteklo zakonodajo.
M7–3	Reforma 1: Racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Vzpostavitev in operacionalizacija enotne digitalne platforme za dovoljenja v zvezi z obnovljivimi viri energije	Vzpostavitev in operacionalizacija enotne digitalne platforme za odobritev v zvezi z obnovljivimi viri energije				Q4	2025	Vzpostavljena in operacionalizirana je enotna digitalna platforma za pridobitev vseh dovoljenj v zvezi z namestitvijo in uvajanjem obnovljivih virov energije na nacionalni in regionalni ravni. Načelo „samo enkrat“ se uporablja.
M7–4	Reforma 2: Zmanjšanje okolju škodljivih subvencij	Mejnik	Sprejetje vladnega poročila, v katerem so predstavljeni rezultati vladnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi za zmanjšanje okolju škodljivih subvencij.	Sprejetje vladnega poročila				Q4	2024	V poročilu so opisani ukrepi, sprejeti za posvetovanje z ustreznimi deležniki o reformi okolju škodljivih subvencij, vključno s prispevki deležnikov. Deležniki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, vključujejo ustrezne javne organe in zasebne deležnike.
M7–5	Reforma 2: Zmanjšanje okolju škodljivih subvencij	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje.	Zakonska določba o začetku veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje.				Q4	2025	Izvajanje reforme okolju škodljivih subvencij se začne z zmanjšanjem okolju škodljivih subvencij za vsaj 2 milijardi EUR v letu 2026. Poleg tega se v zakonodaji opredeli časovni razpored za nadaljnje zmanjšanje okolju škodljivih subvencij za vsaj 3,5 milijarde EUR do leta 2030.
M7–6	Reforma 3: Zmanjšanje stroškov priključitve biometana na plinsko omrežje	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za zmanjšanje stroškov priključitve obratov za proizvodnjo biometana na plinsko omrežje	Zakonska določba o začetku veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje.				Q3	2025	Zakonodaja: ·Zmanjša stroške priključitve obratov za proizvodnjo biometana na plinsko omrežje za proizvajalca. ·Zagotoviti regulativne spodbude za naložbe v plinsko omrežje za razvoj obnovljivih plinov.
M7–7	Reforma 4: Zmanjšanje finančnega tveganja, povezanega s pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov (pogodbe o nakupu električne energije)	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona				Q4	2024	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje. Primarna zakonodaja določa sprejetje sekundarne zakonodaje, s katero se izvajajo spodaj navedeni pogoji i), ii) in iii). Sekundarna zakonodaja: I)od vsakega operaterja zahtevajo, da zagotovi delno kritje protivrednosti pogodb o nakupu električne energije z jamstvenimi instrumenti, zagotovljenimi na trgu električne energije; II)uvede ukrepe za zmanjšanje tveganja neplačila, vključno z zahtevami in omejitvami za ponudnika ter regulativnimi sankcijami v primeru neizpolnjevanja obveznosti proizvajalca; III)opredelite institucionalni subjekt, ki bo prevzel vlogo prodajalca/kupca v skrajni sili, ki bi prevzel od propadajoče nasprotne stranke in zagotovil izpolnjevanje obveznosti, prevzetih do nasprotne stranke, ki izpolnjuje obveznosti.
M7–9	Reforma 5: Načrt za nova znanja in spretnosti – prehodi	Mejnik	Sprejetje in objava novega načrta znanj in spretnosti – prehodi in časovnega načrta za izvajanje	Sprejetje načrta in časovnega načrta				Q1	2024	„Piano Nuove Competenze“, sprejet z odlokom z dne 14. decembra 2021 in objavljen v Gazzetta ufficiale n.307 z dne 28. decembra 2021, se spremeni in začne veljati novi načrt za spretnosti za prehod. Načrt vključuje splošna načela, ki jih je treba podrobneje opredeliti z regionalnimi zakoni in ki vključujejo: I)večja vključenost zasebnega sektorja v zagotavljanje usposabljanja, II)izboljšano priznavanje usposabljanja na delovnem mestu in mikrokvalifikacij, III)obsežnejša predhodna analiza trga dela in spremljanje poklicnih učinkov usposabljanja. Sprejet je tudi časovni načrt izvajanja.
M7–10	Reforma 5: Načrt za nova znanja in spretnosti – prehodi	Mejnik	Začetek veljavnosti regionalnih zakonov	Zakonska določba o začetku veljavnosti deželnih zakonov				Q3	2025	Začetek veljavnosti regionalnih zakonov. Zakoni se nanašajo na vse regije in avtonomne pokrajine ter uvajajo: I)mehanizme za zagotavljanje, da se dejavnosti usposabljanja načrtujejo na podlagi potreb, izraženih na trgu dela, pri čemer se daje prednost dejavnostim usposabljanja na področjih, kjer prihaja do največjega neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, ter zlasti sektorskim znanjem in spretnostim za zeleni prehod, in sicer prek odobrenih paktov za znanja in spretnosti; II)obveznost navedbe ocenjenih rezultatov zaposlitve v obvestilih o usposabljanju in objavah; III)priznavanje usposabljanja v podjetjih v skladu s skupnim okvirom preglednosti za priznavanje in prenosljivost znanj in spretnosti; IV)priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti ter kratkih tečajev usposabljanja (t. i. mikrokvalifikacije) v skladu s skupnim okvirom preglednosti za priznavanje in prenosljivost znanj in spretnosti; V)Mehanizmi za spodbujanje zasebnega sofinanciranja. Rezultati pilotnega projekta v okviru naložbe 10 se upoštevajo pri oblikovanju in izvajanju regionalnih zakonov.
M7–11	Naložbo 1: Ukrep razširitve: Krepitev pametnih omrežij	Tarča	Pametna omrežja – elektrifikacija porabe energije		Številka	1 500 000	1 730 000	Q2	2026	Elektrifikacija porabe energije, ki je dosegla vsaj 1730000 prebivalcev.
M7–12	Naložbo 2: Ukrep razširitve: Ukrepi za povečanje odpornosti električnega omrežja	Tarča	Povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja		Številka	4 000	4 648	Q2	2026	Povečati odpornost omrežja elektroenergetskega sistema za vsaj 4 648 km.
M7–13	Naložba 3: Ukrep razširitve: Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	Tarča	Zaključek projekta za proizvodnjo vodika na industrijskih območjih		Številka	10	12	Q2	2026	Dokončati vsaj 12 projektov za proizvodnjo vodika na opuščenih industrijskih območjih s povprečno zmogljivostjo najmanj 1–5 MW.
M7–14	Naložbo 4: Tirenska povezava	Mejnik	Dodelitev pogodb	Obvestilo o oddaji javnih naročil				Q3	2024	Obvestilo o oddaji vseh naročil gradenj, potrebnih za polaganje 511 km kablov, ki povezujejo Caracoli z Eboli.
M7–15	Naložbo 4: Tirenska povezava	Tarča	511 km položenega kabla		Kilometri	0	511	Q2	2026	511 km položenega kabla, ki povezuje Caracoli (Palermo) z Eboli (Salerno) in zagotavlja zmogljivost 500 MW.
M7–16	Naložba 5: SA.CO.I.3	Mejnik	Dodelitev pogodb	Dodelitev pogodb				Q4	2024	Oddaja vseh naročil za dela, potrebna za dokončanje ogrodij predelovalnih postaj Sardinije in Toskane.
M7–17	Naložba 5: SA.CO.I.3	Mejnik	Dokončanje ogrodij pretvorniških postaj na Sardiniji (Codrongianos) in Toskani (Suvereto)	Obvestilo o zaključku del				Q2	2026	Obvestilo o dokončanju oklepišč pretvorniških postaj Sardinije in Toskane.
M7–18	Naložba 6: Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami	Mejnik	Oddaja naročil za izgradnjo povezovalnega daljnovoda Italija-Avstrija „Somplago-Würmlach“	Obvestilo o oddaji javnih naročil				Q2	2025	Obvestilo o oddaji vseh naročil, potrebnih za začetek gradnje povezovalnega daljnovoda Italija-Avstrija „Somplago-Würmlach“.
M7–19	Naložba 6: Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami	Tarča	Povečanje nazivne zmogljivosti medsebojne povezave med Italijo in Avstrijo zaradi dokončanja povezovalnega daljnovoda		MW	0	300	Q2	2026	Dokončanje povezovalnega daljnovoda Italija-Avstrija: „Somplago – Würmlach“. Po zaključku del na italijanski strani se nazivna zmogljivost povezave med Italijo in Avstrijo poveča za 300 MW.
M7–20	Naložba 6: Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami	Mejnik	Oddaja naročil za gradnjo povezovalni daljnovod med Italijo in Slovenijo: „Redipuglia – Vrtojba“	Obvestilo o oddaji javnih naročil				Q3	2025	Obvestilo o oddaji vseh pogodb, potrebnih za začetek gradnje enega povezovalnega daljnovoda med Italijo in Slovenijo: „Redipuglia-Vrtojba“.
M7–21	Naložba 6: Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami	Tarča	Povečanje nazivne zmogljivosti medsebojne povezave med Italijo in Slovenijo po zaključku del		MW	0	125	Q2	2026	Dokončanje povezovalnega daljnovoda Italija-Slovenija: „ „Redipuglia – Vrtojba“. Po zaključku del na italijanski strani se nazivna zmogljivost povezovalnega daljnovoda med Italijo in Slovenijo poveča za 125 MW.
M7–22	Naložba 7 Pametno nacionalno prenosno omrežje	Tarča	Namestitev opreme 5G ali arhitekture IKT na postajah		Število postaj	0	40	Q2	2026	Nova oprema 5G ali arhitektura IKT se namesti in izvaja na vsaj 40 postajah.
M7–23	Naložba 7 Pametno nacionalno prenosno omrežje	Tarča	Nov sistem upravljanja in nadzora omrežja		Številka	0	250	Q2	2026	Namestitev varnega protokola 104 (protokol IEC 62351) na vsaj 250 električnih postajah.
M7–24	Naložba 7 Pametno nacionalno prenosno omrežje	Tarča	Industrijski internet stvari		Številka	0	1 500	Q2	2026	Industrijski sistemi za spremljanje interneta stvari, nameščeni v vsaj 1500 električnih stolpih za zbiranje podatkov, ki jih je mogoče obdelati v sistemu upravljanja.
M7–25	Naložbo 8: Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami	Mejnik	Objava poročila o prihodnjih potrebah po kritičnih surovinah in potencialu okoljsko primerne zasnove za zmanjšanje povpraševanja po kritičnih surovinah	Objava poročila	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q2	2025	V poročilu se analizirajo prihodnje potrebe po kritičnih surovinah in potencial okoljsko primerne zasnove za zmanjšanje povpraševanja po kritičnih surovinah.
M7–26	Naložbo 8: Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami	Mejnik	Geografski informacijski sistem (GIS) o rudarskih odpadkih za trajnostno, krožno in varno oskrbo s kritičnimi surovinami	Objava podatkovne zbirke	JIH NI	JIH NI	JIH NI	Q4	2025	Javna podatkovna zbirka (geografski informacijski sistem), ki omogoča geolokalizacijo in vizualizacijo virov ali materialov, ki jih je mogoče reciklirati, v urbanih okoljih (mestni rudniki) ter obstoječih odpadkov v opuščenih rudnikih.
M7–27	Naložbo 8: Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami	Tarča	Dokončanje projektov raziskav in razvoja na področju okoljsko primerne zasnove in urbanega rudarstva za trajnostno, krožno in zanesljivo oskrbo s kritičnimi surovinami		Številka	0	10	Q2	2026	Dokončanje vsaj 10 raziskovalnih in razvojnih projektov, ki se osredotočajo na okoljsko primerno zasnovo in izboljšanje zbiranja, logistike in recikliranja odpadne električne in elektronske opreme, vključno z lopaticami vetrnih turbin in fotonapetostnimi paneli.
M7–28	Naložbo 8: Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami	Tarča	Oprema laboratorijev, ki spadajo v tehnološko vozlišče za urbano rudarjenje in okoljsko primerno zasnovo		Številka	0	6	Q2	2026	Oprema najmanj šestih laboratorijev, ki so del tehnološkega vozlišča za urbano rudarjenje in okoljsko primerno zasnovo. Laboratoriji omogočajo sodelovanje med zasebnimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami pri iskanju rešitev, namenjenih povečanju predelave in recikliranja kritičnih surovin, povezanih z zelenim prehodom.
M7–29	Naložba 9: Ukrep razširitve: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Izobraževanje in usposabljanje		Številka	280 000	281 750	Q2	2026	Vsaj 281750 javnih uslužbencev drugih javnih uprav je uspešno zaključilo pobude za usposabljanje (formalno certificiranje ali ocena učinka). Vsaj 1750 od teh javnih uslužbencev je zaposlenih v lokalnih javnih upravah in imajo zaključene pobude za usposabljanje o zelenem prehodu, kot je podrobno opisano v opisu ukrepa.
M7–30	Naložba 10: Pilotni projekt o znanjih in spretnostih „Crescere Green“	Tarča	Upravičenci, ki dokončajo module usposabljanja		Številka	0	20 000	Q2	2025	Pilotni projekt je organiziran v vseh regijah, v njem pa sodelujejo podjetja iz zasebnega sektorja. Izvajalci usposabljanja so certificirani (akreditacija) po vsejdržavi v skladu z regionalno zakonodajo. Moduli usposabljanja so osredotočeni na sektorska znanja in spretnosti za zeleni prehod v skladu s poklici, opredeljenimi v paktih za znanja in spretnosti, in se spremljajo na nacionalni ravni. Vsaj 20000 upravičencev programa zajamčene zaposljivosti delavcev (GOL) je dokončalo module usposabljanja. Dejavnosti, povezane s krepitvijo upravne zmogljivosti, se zaključijo. Največ 4 % sredstev se nameni krepitvi upravne zmogljivosti akterjev, vključenih v načrtovanje in zagotavljanje usposabljanja.
M7–31	Naložbo 11: Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Tarča	Število vlakov brez emisij in število prevozov za univerzalno storitev	JIH NI	Številka	0	69	Q2	2026	Dobava in začetek uporabe vsaj 69 brezemisijskih vlakov (električnih ali vodikovih gorivnih celic) in 30 vagonov za univerzalno storitev poleg tirnih vozil iz naložbe 4.4.2 komponente 2 tematskega sklopa 2 Kar zadeva univerzalno storitev/medsebojnost, je železniški vozni park, kupljen s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost, v lasti države. Zato se po izteku pogodbe o storitvah obstoječih izvajalcev ta tirna vozila dajo na voljo novemu subjektu, ki mu je bila pogodba o opravljanju storitev dodeljena, popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 1370/2007.
M7–32	Naložba 12 Finančni instrument za razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju brezemisijskih avtobusov	Mejnik	Izvedbeni sporazum	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma				Q1	2024	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma.
M7–33	Naložba 12 Finančni instrument za razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju brezemisijskih avtobusov	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci		Odstotek (%)	0 %	100 %	Q1	2026	Družba Invitalia S.p.A. s končnimi upravičenci sklene pravne sporazume o financiranju za znesek, potreben za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje). Invitalia S.p.A. pripravi poročilo, v katerem podrobno navede odstotek tega financiranja, ki prispeva k podnebnim ciljem, z uporabo metodologije iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
M7–34	Naložba 12 Finančni instrument za razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju brezemisijskih avtobusov	Mejnik	Ministrstvo je zaključilo naložbo	Potrdilo o prenosu				Q2	2025	Italija prerazporedi 100 000 000 EUR podjetju Invitalia S.p.A. za instrument.

Q.3. Opis reform in naložb za pridobitev posojila

Naložba 13 Jadranska črta, faza 1 (kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio)

Cilj te naložbe je izboljšati energetsko infrastrukturo in objekte za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi s plinom, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, zlasti da se omogoči diverzifikacija oskrbe v interesu Unije kot celote.

Cilj naložbe je podpreti izgradnjo kompresorske postaje v Sulmoni in plinovoda, ki povezuje vozlišči Sestino in Minerbio, kot del Jadranske črte. Pričakuje se, da bo na novo zgrajena infrastruktura povečala zmogljivost prenosa plina za 14 mcm/d.

Italija do začetka dela na zadevnih območjih opredeli stanje ciljev ohranjanja posameznih območij in po potrebi ustrezno spremeni presoje vplivov na okolje (Valutazione Incidenza Ambientale).

Kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio se zgradita do 31. avgusta 2026.

Naložba 14 Čezmejna infrastruktura za izvoz plina

Cilj te naložbe je izboljšati energetsko infrastrukturo in objekte za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi s plinom, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom, zlasti da se omogoči diverzifikacija oskrbe v interesu Unije kot celote.

Ta naložba vključuje nadgradnjo obstoječe plinske infrastrukture, ki omogoča izvoz zemeljskega plina prek izstopne točke Tarvisio. Naložba zajema zlasti gradnjo nove električne kompresijske enote v kompresorski postaji Poggio Renatico. Pričakuje se, da bo novozgrajena infrastruktura povečala zmogljivost izvoza plina prek izstopne točke Tarvisio za 8 milijard kubičnih metrov na leto.

Kompresijska enota v kompresorski postaji Poggio Renatico se zgradi do 31. avgusta 2026.

Naložbo 15 Transizione 5.0

Ta ukrep podpira energetski prehod proizvodnih procesov na energijsko učinkovit, trajnosten in na obnovljivih virih temelječ model proizvodnje. Zato bi moral ukrep v obdobju 2024–2026 pri porabi končne energije doseči 0,4 Mtoe prihrankov energije.

Podjetjem se odobri davčni dobropis, sorazmeren z izdatki, nastalimi med 1. januarjem 2024 in 31. decembrom 2025, če vlagajo v:

a)digitalna sredstva (4,0 opredmetena osnovna sredstva, 4,0 neopredmetena osnovna sredstva 122 )

b)sredstva, potrebna za lastno proizvodnjo in lastno porabo iz obnovljivih virov (razen biomase)

c)usposabljanje osebja na področju znanj in spretnosti za zeleni prehod.

Davčna ugodnost je v skladu z vsaj tremi dodatnimi pragovi sorazmerna z zmanjšanjem porabe končne energije (za vsaj 3 %) ali doseženim prihrankom energije v ciljnih procesih (vsaj 5 % v primerjavi s prejšnjimi porabami za take procese), povezanimi z naložbami v sredstva iz točke (a) 123 .

Zato se bo intenzivnost davčne ugodnosti povečala v skladu s potrjenimi izboljšavami energetske učinkovitosti in dosegla prihranke energije.

Da bi bil projekt upravičen, ga potrdi neodvisni ocenjevalec, ki potrdi, da inovacijski projekt predhodno izpolnjuje merila za upravičenost, povezana z zmanjšanjem skupne porabe energije. Poleg tega se z naknadnim potrjevanjem potrdi dejanska realizacija naložb v skladu z določbami predhodnega potrjevanja.

Vsaj 4 032 000 000 EUR naložbe prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb v skladu s Prilogo VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Do 1 % cilja se dodeli razvoju informacijske platforme in z njo povezanim dejavnostim za: I) upravlja potrdila, ki jih predložijo upravičenci; II) olajšuje ocenjevanje, izmenjavo in upravljanje podatkov, ki se uporabljajo za analizo; ter iii) dejavnosti spremljanja in nadzora.

Poleg tega se z ukrepom razširi področje delovanja znanstvenega odbora, ustanovljenega z mejnikom M1C2–1 (Transizione 4.0), da se do 31. avgusta 2026 pripravi poročilo o oceni učinkovitosti naložb v nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki je v pristojnosti ministrstva za podjetja in proizvedeno v Italiji (MIMIT), ter morebitnih sinergij z drugimi viri financiranja EU v sektorjih, ki so strateški za konkurenčnost in avtonomijo EU ter držav članic.

Naložbo 16. Podpora MSP za lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije

Ta ukrep vključuje javno naložbo v shemo nepovratnih sredstev „Podpora MSP za lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije“, da bi spodbudili zasebne naložbe in izboljšali dostop do financiranja za lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Italiji.

Namen sheme je podpreti mikro, mala in srednja podjetja (MSP) pri izvajanju naložbenih programov, namenjenih lastni proizvodnji energije iz obnovljivih virov.

Shema deluje tako, da zagotavlja nepovratna sredstva neposredno zasebnemu sektorju. Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj sheme prvotno zagotoviti vsaj 320 000 000 EUR nepovratnih sredstev.

Sistem upravlja družba Invitalia SpA kot izvajalski partner. Shema vključuje naslednje proizvodne linije:

- nepovratne prispevke v višini vsaj 30 % skupne naložbe – za nakup sistemov in z njimi povezanih digitalnih tehnologij, ki omogočajo neposredno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za takojšnjo lastno porabo ali s sistemi za akumulacijo/shranjevanje.

Za izvedbo naložbe v sistem Italija in Invitalia SpA podpišeta izvedbeni sporazum, ki vsebuje naslednjo vsebino:

Opis postopka odločanja v okviru sheme: Končno odločitev o naložbi sistema sprejme odbor za naložbe ali drug ustrezen ustrezen upravljavski organ, odobri pa se z večino glasov članov, ki so neodvisni od vlade.

Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a)Opis vrste zagotovljene podpore in upravičenih končnih upravičencev.

b)Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko izvedljive.

Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Zlasti v primeru splošne podpore podjetjem naložbena politika izključuje podjetja z znatnim poudarkom 124 na naslednjih sektorjih: (I) proizvodnja energije iz fosilnih goriv in z njo povezane dejavnosti 125 ; (II) energetsko intenzivne industrije in/ali industrije z visokimi emisijami CO2 126 ; (III) proizvodnjo, najem ali prodajo vozil, ki onesnažujejo okolje 127 ; (IV) zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki in 128 njihovo odlaganje, (v) predelava jedrskega goriva, proizvodnja jedrske energije. Poleg tega naložbena politika zahteva skladnost končnih upravičencev sistema z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

c)Zahtevo, da končni upravičenci sheme ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov.

Znesek, ki ga zajema izvedbeni sporazum, strukturo pristojbin za izvajalskega partnerja in zahtevo, da se vsi neporabljeni prihodki iz sheme, tudi po letu 2026, vložijo za iste namene politike.

Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

I)Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobiliziranih naložbah.

II)Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki zagotavljajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

III)Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

IV)Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom družbe Invitalia SpA. S temi revizijami se preveri i) učinkovitost kontrolnih sistemov, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in nasprotja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, pravili o državni pomoči in zahtevami glede podnebnih ciljev; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci sheme niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

1.Zahteve za podnebne naložbe, ki jih izvaja izvajalski partner: 320 000 000 EUR naložb mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb v skladu s Prilogo VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost 129 .

Ukrep se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložba 17 Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj

Cilj ukrepa je podpreti prenovo javnih stanovanjskih stanovanj. Ta ukrep vključuje javne naložbe v instrument, tj. „finančni instrument za ublažitev energetske revščine“, da bi spodbudili zasebne naložbe in izboljšali dostop do financiranja. Instrument je usmerjen v energetsko prenovo socialnih in javnih stanovanjskih stanovanj, s katero se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji.

Instrument upravljata dva izvajalska partnerja.

·Gestore Servizi Energetici (GSE Spa) kot tehnični partner, odgovoren za del nepovratnih sredstev;

·Cassa Depositi e Prestiti (CDP Spa) kot finančni partner in odgovoren za (neobvezno) komponento posojila;

Na podlagi naložb mehanizma za okrevanje in odpornost je cilj mehanizma prvotno zagotoviti vsaj 1381000000 EUR finančne podpore.

Instrument zagotavlja finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev in/ali posojil podjetjem za energetske storitve (ESCO) za energetsko prenovo javnih stanovanj, s čimer se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji.

Instrument vključuje naslednje proizvodne linije za podporo javnim stanovanjem:

·Del nepovratnih sredstev, ki ga zagotovi tehnični partner Gestore Servizi Energetici Spa in krije največ 65 % skupnih stroškov;

·Neobvezni del posojila, ki krije 35 % skupnih stroškov. Element posojila lahko zagotovi finančni partner Cassa Depositi e Prestiti.

Za izvedbo naložbe v instrument Italija in izvajalski partnerji podpišejo izvedbene sporazume, ki vključujejo naslednjo vsebino:

1.Opis postopka odločanja v zvezi z instrumentom: Končno naložbeno odločitev Sklada sprejme odbor za naložbe ali drug ustrezen ustrezen upravljavski organ, odobri pa se z večino glasov članov, ki so neodvisni od vlade.

2.Ključne zahteve povezane naložbene politike, ki vključujejo:

a.Opis finančnih produktov in upravičenih končnih upravičencev 130 .

b.Zahteva, da so vse podprte naložbe ekonomsko izvedljive.

c.Zahtevo po skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kot je določeno v tehničnih smernicah za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Naložbena politika iz upravičenosti izključi zlasti naslednji seznam dejavnosti in sredstev: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 131 , (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 132 , (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 133 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 134 .

d.Zahtevo, da končni upravičenci instrumenta ne prejmejo podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Finančna podpora, zagotovljena prek posojilne komponente instrumenta, ne krije istih stroškov, podprtih z nepovratnimi sredstvi tega instrumenta.

3.Znesek, ki ga zajema izvedbeni sporazum, strukturo pristojbin za izvajalskega partnerja in zahtevo po ponovni naložbi vseh vrnjenih dodelitev v skladu z naložbeno politiko mehanizma, razen če se uporabijo za servisiranje odplačil posojil mehanizma za okrevanje in odpornost.

4.Zahteve glede spremljanja, revizije in nadzora, vključno z:

a.Opis sistema spremljanja izvajalskega partnerja za poročanje o mobiliziranih naložbah.

b.Opis postopkov izvajalskega partnerja, ki zagotavljajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov.

c.Obveznost preverjanja upravičenosti vsake operacije v skladu z zahtevami, določenimi v izvedbenem sporazumu, preden se zaveže k financiranju operacije.

d.Obveznost izvajanja naknadnih revizij na podlagi tveganja v skladu z revizijskim načrtom Gestore dei Servizi Energetici (GSE) in Cassa Depositi e Prestiti (CDP). S temi revizijami se preveri i) učinkovitost kontrolnih sistemov, vključno z odkrivanjem goljufij, korupcije in nasprotja interesov; II) skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, pravili o državni pomoči in zahtevami glede podnebnih ciljev; in (iii) da se spoštuje zahteva, da končni upravičenci instrumenta niso prejeli podpore iz drugih instrumentov Unije za kritje istih stroškov. Z revizijami se preveri tudi zakonitost transakcij in spoštovanje pogojev iz veljavnega izvedbenega sporazuma.

Zahteve za podnebne naložbe, ki jih izvaja izvajalski partner: 1 381 000 000 EUR naložb mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb v skladu s Prilogo VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. 135

Q.4 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje posojila

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik /Cilj	Ime	Kakovostni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodišče	Cilj	Četrtina	Leto
M7–35	Naložba 13: Jadranska črta, faza 1 (kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio)	Mejnik	Sprejetje in posodobitev ustreznih presoj vplivov na okolje (VIncA)	Opredeljeni SSCO, VincA pa so bili ustrezno revidirani in sprejeti				Q1	2024	Italijanski organi: ·Določiti cilje ohranjanja za posamezno območje za območja Natura 2000, na katera vpliva projekt, v skladu z metodologijo, ki jo je ministrstvo za okolje in energetsko varnost sprejelo v letih 2021 in 2023. ·Preverjanje ustreznih presoj, ki so že bile izvedene v skladu z direktivo o habitatih, glede na novo vzpostavljene STO. ·Posodobitev (po potrebi) ustreznih presoj, ki so že bile izvedene v skladu z direktivo o habitatih v skladu z nacionalnimi smernicami z dne 28. decembra 2019, in zagotovitev njihove vključitve v splošni postopek presoje vplivov na okolje.
M7–36	Naložba 13: Jadranska črta, faza 1 (kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio)	Mejnik	Dodelitev pogodb	Obvestilo o oddaji javnih naročil				Q2	2024	Obvestilo o oddaji vseh naročil za dela, potrebna za dokončanje kompresorske postaje Sulmona in plinovoda Sestino-Minerbio.
M7–37	Naložba 13: Jadranska črta, faza 1 (kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio)	Mejnik	Dokončanje del	Obvestilo o zaključku del				Q2	2026	Dokončata se kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio.
M7–38	Naložba 14: Čezmejna infrastruktura za izvoz plina	Mejnik	Dodelitev pogodb	Obvestilo o oddaji javnih naročil				Q2	2024	Obvestilo o oddaji vseh naročil gradenj, potrebnih za dokončanje kompresorske postaje Poggio Renatico
M7–39	Naložba 14: Čezmejna infrastruktura za izvoz plina	Mejnik	Dokončanje del	Obvestilo o zaključku del				Q2	2026	Kompresijska enota na kompresorski postaji Poggio Renatico mora biti dokončana.
M7–40	Naložba 15: Transizione 5.0 Zelena	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega akta o določitvi meril za upravičene intervencije	Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona				Q1	2024	S pravnim aktom se potencialnim prejemnikom dajo na voljo prehodni davčni dobropisi 5.0, pri čemer se določijo merila za upravičenost, tudi v smislu minimalnih prihrankov energije, in zgornja meja odhodkov za ukrep.
M7–41	Naložba 15: Transizione 5.0 Zelena	Tarča	Dodeljevanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost		Znesek odobrenih sredstev (v EUR)	0	6 300 000 000	Q2	2026	Uradno obvestilo o dodelitvi vseh sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, namenjenih tej naložbi. Zadovoljivo izpolnjevanje cilja je odvisno tudi od objave poročila o oceni naložb mehanizma za okrevanje in odpornost, za katere je odgovorno ministrstvo za podjetja in podjetje Made in Italy.
M7–42	Naložba 15: Transizione 5.0 Zelena	Tarča	0,4 Mtoe prihrankov energije pri porabi končne energije v obdobju 2024–2026		Mtoe	0	0.4	Q2	2026	Z naložbo se ustvari 0,4 MTOE prihrankov energije pri porabi končne energije v obdobju 2024–2026.
M7–43	Naložba 16: Podpora MSP za lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije	Mejnik	Izvedbeni sporazum	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma				Q4	2024	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma.
M7–44	Naložba 16: Podpora MSP za lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije	Mejnik	Ministrstvo za podjetja, izdelano v Italiji, je zaključilo prenos sredstev na Invitalijo.	Potrdilo o prenosu				Q4	2024	Italija za instrument nakaže 320 000 000 EUR podjetju Invitalia.
M7–45	Naložba 16: Podpora MSP za lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije	Tarča	Pravni sporazumi s končnimi upravičenci	JIH NI	Odstotek(%)	0	100 %	Q2	2026	Družba Invitalia S.p.A. je s končnimi upravičenci sklenila pravne sporazume o znesku, potrebnem za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v shemo (ob upoštevanju provizij za upravljanje). Invitalia S.p.A. pripravi poročilo, v katerem podrobno navede odstotek tega financiranja, ki prispeva k podnebnim ciljem, z uporabo metodologije iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
M7–46	Naložba 17: Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj	Mejnik	Opredelitev cilja mandata	Začetek veljavnosti akta z opredelitvijo formalnih pogojev finančnega instrumenta				Q3	2024	Opredeli pristojnosti in naloge finančnega instrumenta, ki je usmerjen v energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj.
M7–47	Naložba 17: Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj	Mejnik	Izvedbeni sporazum	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma				Q2	2025	Začetek veljavnosti izvedbenih sporazumovv skladu z zahtevami, določenimi v opisu ukrepa. Zlasti izvedbeni sporazumivključujejo merila za upravičenost v zvezi z minimalnim izboljšanjem energetske učinkovitosti, ki ga mora doseči instrument (v povprečju vsaj 30 % zmanjšanja povpraševanja po primarni energiji). Merila za izbor dajejo prednost tudi ukrepom z največjimi donosi v smislu energijske učinkovitosti.
M7–48	Naložba 17: Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj	Mejnik	Ministrstvo je zaključilo naložbo	Potrdilo o prenosu		JIH NI	JIH NI	Q2	2025	Italija prerazporedi 1 381 000 000 EUR izvajalskim partnerjem za instrument.
M7–49	Naložba 17: Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci		Odstotek (%)	0 %	100 %	Q2	2026	Izvajalski partnerji sklenejo pravne sporazume o financiranju s podjetji za energetske storitve v znesku, potrebnem za uporabo 100 % naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v mehanizem (ob upoštevanju provizij za upravljanje). V sporazumih o financiranju s podjetji za energetske storitve se določi sredstvo, ki bo predmet prenove za energetsko učinkovitost. 100 % tega financiranja prispeva k podnebnim ciljem z uporabo metodologije iz Priloge VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Italije znašajo 194 415 951 466 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–51	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje o upravljanju italijanskega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1–52	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje o poenostavitvi upravnih postopkov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost.
M1C1–53	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje za zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1–69	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o poenostavitvi sistema javnih naročil
M1C1–1	Reforma 1.1: Javno naročanje IKT	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih odlokov za reformo 1.1 „Javna naročila IKT“
M1C1–2	Reforma 1.3: Računalništvo v oblaku na prvem mestu in interoperabilnost	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih odlokov za reformo 1.3 „Najprej računalništvo v oblaku in interoperabilnost“
M1C1–29	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo civilnega pravosodja
M1C1–30	Reforma 1.5: Reforma kazenskega pravosodja	Mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo kazenskega pravosodja
M1C1–31	Reforma 1.6: Reforma insolvenčnega okvira	Mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za okvir insolvenčne reforme
M1C1–32	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na civilnih, kazenskih in upravnih sodiščih	Mejnik	Začetek veljavnosti posebne zakonodaje, ki ureja zaposlovanje v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1–54	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Zaključeno zaposlovanje strokovnjakov za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost
M1C1–55	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Razširitev metodologije, uporabljene za italijanski načrt za okrevanje in odpornost, na nacionalni proračun za povečanje črpanja naložb
M1C1–68	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Sistem arhivov za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost
M1C1–71	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti vse potrebne zakonodaje, uredb in izvedbenih aktov (vključno s sekundarno zakonodajo) za sistem javnih naročil
M1C1–100	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih določb za izboljšanje učinkovitosti pregleda porabe – okrepitev ministrstva za finance
M1C1–101	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Mejnik	Sprejetje pregleda možnih ukrepov za zmanjšanje davčnih utaj
M1C2–1	Naložbo 1: Prehod 4.0	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov, s katerimi se morebitnim upravičencem dajo na voljo davčni dobropisi za prehod 4.0, in ustanovitev znanstvenega odbora
M1C3–8	Naložba – 4.1 Digitalno turistično vozlišče	Mejnik	Oddaja naročil za razvoj digitalnega turističnega portala
M2C2–7	Reforma 2 Nova zakonodaja za spodbujanje proizvodnje in porabe obnovljivega plina	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe za spodbujanje uporabe plina iz obnovljivih virov za uporabo biometana v prometnem, industrijskem in stanovanjskem sektorju ter izvedbene uredbe, ki določa pogoje in merila v zvezi z njegovo uporabo in novim sistemom spodbud.
M2C2–37	Reforma 5: Pametnejši postopki za ocenjevanje projektov v sektorju sistemov lokalnega javnega prevoza s fiksnimi napravami in v sektorju hitrega množičnega prevoza	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskega odloka
M2C2–41	Naložba 5.3: Električni avtobusi	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, v katerem je opredeljen znesek razpoložljivih sredstev za dosego namena posredovanja (avtobusna dobavna veriga)
M2C3–1	Naložba 2.1 – Krepitev Ecobonusa za energetsko učinkovitost	Mejnik	Začetek veljavnosti podaljšanja Superbonusa
M2C4–3	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev polnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve v zvezi z vodo“	Mejnik	Reforma pravnega okvira za boljše upravljanje in trajnostno rabo vode
M3C2–3	Reforma 2.1 – Izvajanje enotnega carinskega okenca („Sportello Unico Doganale“)	Mejnik	Začetek veljavnosti Uredbe o enotnem carinskem uradu (Sportello Unico Doganale)
M4C1–1	Reforma 1.5: Reforma univerzitetnih študijskih skupin; Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetnih diplom; Reforma 4.1: Reforma doktorskih programov	Mejnik	Začetek veljavnosti reform sistema terciarnega izobraževanja za izboljšanje rezultatov izobraževanja (primarna zakonodaja) o: a) omogočanje univerzitetnih diplom; b) skupine z univerzitetno izobrazbo; (C) reforma doktorskih programov
M4C1–2	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskih odlokov o reformi štipendij za izboljšanje dostopa do terciarnega izobraževanja
M5C1–1	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Mejnik	Začetek veljavnosti medministrske uredbe o vzpostavitvi nacionalnega programa za zajamčeno zaposljivost delavcev (GOL) in medministrske uredbe o oblikovanju nacionalnega načrta za nova znanja in spretnosti
M5C2–1	Reforma 1 – Okvirni zakon o invalidnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov.
M5C2–5	Naložba 1 – Podpora ranljivim osebam in preprečevanje institucionalizacije	Mejnik	Začetek veljavnosti operativnega načrta
		Znesek obrokov	11494252874 EUR

2.1.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C4–5	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	Mejnik	Začetek veljavnosti upravne poenostavitve in razvoja digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij
M5C2–9	Naložba 3 – Najprej stanovanjska in poštna postaja	Mejnik	Začetek veljavnosti operativnega načrta v zvezi s projekti o prvih stanovanjskih in naknadnih postajah, v katerem so opredeljene zahteve za projekte, ki jih lahko predstavijo lokalni subjekti, in objava razpisa za zbiranje predlogov
M1C1–33	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Začetek postopkov zaposlovanja na upravnih sodiščih
M1C1–56	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti pooblastitvene zakonodaje za reformo zaposlovanja v javnem sektorju
M1C1–70	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti revizije zakonika o javnem naročanju (D.Lgs. št. 50/2016)
M1C1–103	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje in regulativnih določb ter dokončanje upravnih postopkov za spodbujanje izpolnjevanja davčnih obveznosti ter izboljšanje revizij in kontrol
M1C1–104	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Sprejetje ciljev glede prihrankov za preglede porabe za obdobje 2023–2025
M1C3–11	Naložba 1.3 – Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev: izboljšanje energetske učinkovitosti na krajih kulture
M2C1–1	Reforma 1.1 – Nacionalna strategija za krožno gospodarstvo	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka za sprejetje nacionalne strategije za krožno gospodarstvo
M2C1–2	Reforma 1.3 – Tehnična podpora za lokalne organe	Mejnik	Odobritev sporazuma o pripravi akcijskega načrta za krepitev zmogljivosti v podporo lokalnim javnim organom
M2C1–11	Naložba 3.3: Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih	Mejnik	Vzpostavitev spletne platforme in pogodb z avtorji
M2C2–18	Naložba 3.5 Raziskave in razvoj na področju vodika	Mejnik	Dodelitev vseh javnih naročil za raziskave in razvoj raziskovalnim projektom na področju vodika
M2C2–21	Reforma 4 Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti vodika	Mejnik	Začetek veljavnosti davčnih spodbud
M2C2–38	Naložba 5.1 Obnovljivi viri energije in baterije	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka
M2C2–42	Naložba 5.4: Kapitalska injekcija v Sklad za zeleni prehod (GTF)	Mejnik	Podpis finančnega sporazuma
M2C3–4	Reforma 1.1: Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost	Mejnik	Poenostavitev in pospešitev postopkov za ukrepe za energijsko učinkovitost
M2C4–1	Reforma 2.1. Poenostavitev in pospešitev postopkov za izvajanje ukrepov proti hidrogeološki nestabilnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve pravnega okvira za boljše obvladovanje hidroloških tveganj
M2C4–4	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev polne upravljavske zmogljivosti za integrirane storitve v zvezi z vodo“	Mejnik	Začetek veljavnosti novega pravnega okvira za namene namakanja
M4C1–3	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme učiteljskega poklica.
M4C1–4	Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, novi učilnice in delavnice	Mejnik	Sprejet je načrt šole 4.0 za spodbujanje digitalnega prehoda italijanskega šolskega sistema
M4C2–4	Reforma 1.1: Izvajanje podpornih ukrepov za raziskave in razvoj za spodbujanje poenostavitve in mobilnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskih odlokov o poenostavitvi raziskav in razvoja ter mobilnosti, povezanih z običajnim finančnim skladom.
		Znesek obrokov	11494252874 EUR

3.1.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C4–2	Reforma 4.2 „Ukrepi za zagotovitev polnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve v zvezi z vodo“	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme za zagotovitev popolnih upravljavskih zmogljivosti za integrirane storitve za rabo vode
M1C1–3	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	Mejnik	Zaključek programa Polo Strategico Nazionale (PSN)
M1C1–4	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	Mejnik	Delovanje nacionalne digitalne podatkovne platforme
M1C1–5	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Ustanovitev nove nacionalne agencije za kibernetsko varnost
M1C1–6	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Začetna uvedba nacionalnih storitev kibernetske varnosti
M1C1–7	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Vzpostavitev mreže laboratorijev za pregledovanje in certificiranje kibernetske varnosti
M1C1–8	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Aktiviranje centralne revizijske enote za varnostne ukrepe PSNC in VOI
M1C1–9	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Tarča	Podpora za nadgradnjo varnostnih struktur T1
M1C1–10	Reforma 1.2: Podpora za preobrazbo	Mejnik	Začetek veljavnosti ustanovitve skupine za preobrazbo in družbe NewCo
M1C1–34	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja v uradu za sojenje na civilnih in kazenskih sodiščih	Tarča	Začetek postopkov zaposlovanja na civilnih in kazenskih sodiščih
M1C1–35	Reforma 1.7: Reforma davčnih sodišč	Mejnik	Celovita reforma davčnih sodišč prve in druge stopnje
M1C1–36	Reforme 1.4, 1.5 in 1.6: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja ter insolvenčna reforma	Mejnik	Začetek veljavnosti delegiranih aktov za reformo civilnega in kazenskega pravosodja ter insolvenčno reformo
M1C1–57	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti upravnih postopkov za reformo poenostavitve, namenjeno izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost
M1C1–102	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Sprejetje poročila o učinkovitosti praks, ki jih izbrane javne uprave uporabljajo za oblikovanje in izvajanje varčevalnih načrtov
M1C1–105	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Večje število „pism o skladnosti“
M1C1–106	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Zmanjšanje števila lažno pozitivnih „pisem o skladnosti“
M1C1–107	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Povečanje davčnih prihodkov, ustvarjenih z „pismi o skladnosti“
M1C2–6	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2021
M1C2–7	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov, povezanih z energijo, in sekundarne zakonodaje (po potrebi)
M1C2–8	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz letnega zakona o konkurenci za leto 2021
M1C3–6	Reforma – 3.1 Minimalna okoljska merila za kulturne dogodke	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka o določitvi socialnih in okoljskih meril v javnih razpisih v zvezi z javno financiranimi kulturnimi prireditvami
M2C1–3	Naložbo 2.1 Logistični načrt za agroživilstvo, ribištvo in akvakulturo, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Mejnik	Objava končne razvrstitve v okviru sheme logističnih spodbud
M2C1–4	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Dodelitev sredstev upravičencem v % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo
M2C2–8	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	Mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za povečanje zmogljivosti omrežja
M2C2–12	Naložba 2.2 Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja	Mejnik	Dodelitev projektov za povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja
M3C2–1	Reforma 1.1 – Poenostavitev postopkov za proces strateškega načrtovanja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb v zvezi s poenostavitvijo postopkov za postopek strateškega načrtovanja
M3C2–2	Reforma 1.2 – Konkurenčna podelitev koncesij v italijanskih pristaniščih	Mejnik	Začetek veljavnosti uredbe o pristaniških koncesijah
M3C2–4	Reforma 1.3 – Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje	Mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za hladno likanje
M4C1–5	Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema; Reforma 1.2: Reforma sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS); Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov; Reforma 1.4: Reforma sistema „usmeritve“	Mejniki	Začetek veljavnosti reform osnovnošolskega in srednješolskega izobraževalnega sistema za izboljšanje rezultatov izobraževanja
M4C1–6	Reforma 2.2: Terciarno višje šole in nadaljnje usposabljanje za vodstvene delavce šol, učitelje, upravno in tehnično osebje	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, namenjene vzpostavitvi kakovostnega sistema usposabljanja za šole.
M4C2–1	Naložba 1.2: Financiranje projektov, ki jih predstavijo mladi raziskovalci	Tarča	Število študentov, ki so prejeli nepovratna sredstva za raziskave
M5C1–2	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh načrtov javnih zavodov za zaposlovanje (JZZ) na regionalni ravni
M5C1–6	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje	Tarča	Javni zavodi za zaposlovanje izvajajo dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev, v triletnem obdobju 2021–2023.
M5C1–8	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega načrta in časovni načrt izvajanja za boj proti neprijavljenemu delu v vseh gospodarskih sektorjih.
M5C1–12	Naložba 2 – Sistem potrjevanja enakosti spolov	Mejnik	Začetek veljavnosti sistema potrjevanja enakosti spolov in spremljevalnih mehanizmov spodbud za podjetja
M5C2–7	Naložba 2 – Vzorci samostojnosti za invalide	Tarča	Socialna okrožja so izvedla vsaj en projekt v zvezi s prenovo stanovanjskih prostorov in/ali zagotavljanjem naprav IKT invalidom, ki ga spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih.
M5C3–1	Naložba 1.1.1: Notranja območja – izboljšanje socialnih storitev in infrastrukture v skupnosti	Mejnik	Oddaja javnega naročila za ukrepe za izboljšanje socialnih storitev in infrastrukture na notranjih območjih ter za podporo lekarnam v občinah z manj kot 3000 prebivalci
M6C2–1	Reforma 1: Revizija in posodobitev sedanjega pravnega okvira znanstvenih inštitutov za bolnišnico in oskrbo (IRCCS) ter raziskovalnih politik ministrstva za zdravje, da se okrepi povezava med raziskavami, inovacijami in zdravstvenim varstvom	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o reorganizaciji predpisov, ki urejajo znanstvene inštitute za hospitalizacijo in oskrbo (IRCSS)
		Znesek obrokov	11494252874 EUR

4.1.Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–11	Naložba 1.6.6: Digitalizacija finančne policije	Tarča	Finančna policija – nabava strokovnih podatkovnih storitev T1
M1C1–72	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Odobreni so ukrepi za zmanjšanje zamud pri plačilih javne uprave podjetjem.
M1C1–73	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme zakonika o javnih naročilih
M2C2–14	Naložba 3.3 Preskušanje vodika za cestni promet	Mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za razvoj polnilnih postaj na podlagi vodika
M2C2–16	Naložba 3.4 Preskušanje vodika za železniško mobilnost	Mejnik	Dodelitev sredstev za preskušanje vodika za železniško mobilnost
M2C2–20	Reforma 3 – Upravna poenostavitev in zmanjšanje regulativnih ovir za uvajanje vodika	Mejnik	Začetek veljavnosti potrebnih zakonodajnih ukrepov
M5C2–3	Reforma 2 – Reforma za starejše osebe, ki niso samozadostne	Mejnik	Začetek veljavnosti okvirnega zakona, ki krepi ukrepe v korist starejših oseb, ki niso samozadostne
M1C1–37	Reformi 1.4 in 1.5: Reforma civilnega in kazenskega pravosodja	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme civilnega in kazenskega pravosodja
M1C1–58	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov za reformo zaposlovanja v javnem sektorju
M1C1–74	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh potrebnih izvedbenih ukrepov in sekundarne zakonodaje za reformo poenostavitve zakonika o javnih naročilih
M1C1–109	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Pošiljanje prvih predhodno zbranih davčnih obračunov DDV
M2C2–27	Naložba 4.3; Izgradnja polnilne infrastrukture	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za izgradnjo polnilne infrastrukture M1
M2C2–33	Naložba 4.4.2: Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za krepitev regionalnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami
M2C3–2	Naložba 2.1 – Krepitev Ecobonusa za energetsko učinkovitost	Tarča	Prenova stavbe Superbonus T1
M4C1–9	Naložba 1.1: Načrt za jasli in vrtce ter storitve predšolske vzgoje in varstva	Mejnik	Oddaja javnih naročil za gradnjo, prenovo in zagotavljanje varnosti jasli in vrtcev ter storitve predšolske vzgoje in varstva
M5C3–8	Naložba 1.3: Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti izobrazbeni revščini v Južni Italiji, ki podpirajo tretji sektor	Tarča	Izobraževalna podpora mladoletnikom (prvi sklop)
		Znesek obrokov	2315646882 EUR

5.1.Peti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
M1C2–4	Reforma 1: Reforma sistema industrijske lastnine	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonske uredbe o reformi italijanskega zakonika o industrijski lastnini in ustreznih izvedbenih aktov
M1C3–4	Naložba – 1.3 Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	Tarča	Zaključeni posegi v državne muzeje in kulturne znamenitosti, gledališke dvorane in kinematografe (prva serija)
M1C1–12	Naložba 1.3.2: Enotni digitalni portal	Tarča	Enotni digitalni portal
M1C1–13	Naložba 1.4.6: Mobilnost kot storitev za Italijo	Mejnik	Mobilnost kot storitvene rešitve M1
M1C1–38	Reforma 1.8: Digitalizacija pravosodja	Mejnik	Digitalizacija pravosodnega sistema
M1C1–59	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Začetek veljavnosti strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi
M1C1–73kvater	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti smernic o javnem naročanju pod pragom EU
M1C1–75	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Polno delovanje nacionalnega sistema e-javnih naročil
M1C1–84	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med objavo in oddajo naročila
M1C1–86	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev
M1C1–87	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni naročniki, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme
M1C1–110	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Prerazvrstitev splošnega državnega proračuna glede na okoljske odhodke in odhodke, ki spodbujajo enakost spolov
M1C2–9	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2022
M1C2–10	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti vseh izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za učinkovito izvajanje in uporabo ukrepov, ki izhajajo iz letnega zakona o konkurenci za leto 2022
M1C3–7	Naložba – 3.3 Krepitev zmogljivosti kulturnih izvajalcev za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda.	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil izvajalski organizaciji/upravičencem za vse intervencije za upravljanje digitalnega in zelenega prehoda kulturnih izvajalcev
M2C1–5	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Dodelitev sredstev upravičencem v % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo
M2C2–22–22	Naložba 4.1 Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)	Ciljni:	Kolesarske steze T1
M4C1–10	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev; Reforma 1.3: Reorganizacija šolskega sistema; Reforma 1.2: Reforma sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS); Reforma 1.4: Reforma sistema „usmeritve“; Reforma 1.5: Reforma univerzitetnih študijskih skupin; Reforma 1.6: Omogočanje reforme univerzitetnih diplom	Mejnik	Začetek veljavnosti predpisov za učinkovito izvajanje in uporabo vseh ukrepov v zvezi z reformami primarnega, srednješolskega in terciarnega izobraževanja, kjer je to potrebno
M4C1–11	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	Tarča	Podeljena univerzitetna štipendija
M5C3–3	Naložbo 2: Krajevna bližina zdravstvenih ustanov	Tarča	Podpora podeželskim lekarnam v občinah, naseljih ali naseljih z manj kot 5000 prebivalci (prva serija)
M1C1–113	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Večje število „pism o skladnosti“
M1C1–114	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Povečanje davčnih prihodkov, ustvarjenih z „pismi o skladnosti“
		Znesek obrokov	3621492701 EUR

6.1.Šesti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–14a	Reforma 1.9a: Reforma za pospešitev izvajanja kohezijske politike	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalne zakonodaje za pospešitev izvajanja kohezijske politike
M1C1–15	Naložba 1.6.6: Digitalizacija finančne policije	Tarča	Finančna policija – nabava strokovnih podatkovnih storitev T2
M1C1–37a	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Mejnik	Začetek veljavnosti ukrepov za zmanjšanje zaostankov
M1C1–72a	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Zakonodajni in posebni ukrepi za zmanjšanje zamud pri plačilih na centralni/lokalni ravni
M1C1–85	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture
M1C1–99	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni naročniki, ki uporabljajo dinamične nabavne sisteme
M2C2–6	Reforma 1 Poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kopnem in na morju ter nov pravni okvir za ohranitev proizvodnje iz obnovljivih virov in časa ter podaljšanje upravičenosti sedanjih programov podpore	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega okvira za poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za izgradnjo struktur za energijo iz obnovljivih virov na kopnem in morju
M4C1–8	Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje športne infrastrukture v šolah	Mejnik	Oddaja naročil za intervencije za gradnjo in prenovo športnih objektov in telovadnic za šolsko uporabo
M5C1–9	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	Mejnik	Izvajati ukrepe za boj proti neprijavljenemu delu
M5C2–4	Reforma 2 – Reforma za starejše osebe, ki niso samozadostne	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih uredb, s katerimi se oblikujejo določbe okvirnega zakona za okrepitev ukrepov v korist starejših oseb, ki niso samozadostne
M7–9	Reforma 5: Načrt za nova znanja in spretnosti – prehodi	Mejnik	Sprejetje in objava novega načrta znanj in spretnosti – prehodi in časovnega načrta za izvajanje
M7–32	Naložba 12 Finančni instrument za razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju brezemisijskih avtobusov	Mejnik	Izvedbeni sporazum
M1C1–39	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na civilnih in kazenskih sodiščih	Tarča	Zaključek postopkov zaposlovanja za civilna in kazenska sodišča ter teritorialne in osrednje službe ministrstva za pravosodje, pristojne za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost
M1C1–40	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zaključek postopkov zaposlovanja na upravnih sodiščih
M1C1–41	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov na regionalnih upravnih sodiščih
M1C1–42	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov za Conseil d’État (državni svet)
M1C1–59 BIS	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Izvajanje strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi
M1C1–73a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Sprejetje okrožnice s smernicami za kvalifikacijski sistem za javne naročnike
M1C1–108	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	Mejnik	Odobritev konceptualnega okvira, sklopa računovodskih standardov na podlagi nastanka poslovnega dogodka in večdimenzionalne računovodske karte
M1C1–111	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2023 v zvezi s ciljem prihranka, določenim leta 2022 za leto 2023
M1C1–112	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Izboljšanje operativne zmogljivosti davčne uprave v skladu s cilji najema, navedenimi v načrtu izvedbe za obdobje 2021–2023 agencije za prihodke
M1C2–2	Naložbo 1: Prehod 4.0	Tarča	Davčni dobropisi za prehod 4.0, odobreni podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predstavljenih v obdobju 2021–2022
M1C3–9	Naložba 4.1 Digitalno turistično vozlišče	Tarča	Sodelovanje turističnih operaterjev v digitalnem turističnem vozlišču
M1C3–10	Reforma 4.1 Ureditev naročanja poklicev turističnih vodnikov.	Mejnik	Opredelitev nacionalnega standarda za turistične vodnike
M2C1–6	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Dodelitev sredstev upravičencem v % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo
M3C2–5	Naložba 2.1 – Digitalizacija logistične verige	Tarča	Digitalizacija logistične verige
M5C2–2	Reforma 1 – Okvirni zakon o invalidnosti	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonskih odlokov o razvoju določb okvirnega zakona za krepitev avtonomije invalidov
		Znesek obrokov	2053579667 EUR

7.1.Sedmi obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–17	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	Tarča	Migracije v Polo Strategico Nazionale T1
M7–7	Reforma 4: Zmanjšanje finančnega tveganja, povezanega s pogodbami o nakupu električne energije iz obnovljivih virov (pogodbe o nakupu električne energije)	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje
M7–14	Naložbo 4: Tirenska povezava	Mejnik	Dodelitev pogodb
M3C2–7	Naložba 2.3 Hladno likanje	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil
M1C1–18	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	Tarča	Vmesniki za aplikacijsko programiranje na nacionalni platformi digitalnih podatkov T1
M1C1–19	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Tarča	Podpora za nadgradnjo varnostnih struktur T2
M1C1–20	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Popolna uvedba nacionalnih storitev kibernetske varnosti
M1C1–21	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Dokončanje mreže laboratorijev za pregledovanje in certificiranje kibernetske varnosti, ocenjevalnih centrov
M1C1–22	Naložba 1.5: Kibernetska varnost	Mejnik	Polno delovanje centralne revizijske enote za PSNC in varnostne ukrepe VOI z najmanj 30 opravljenimi inšpekcijskimi pregledi
M1C1–43	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov na civilnih splošnih sodiščih (prva stopnja)
M1C1–44	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov za civilno pritožbeno sodišče (druga stopnja)
M1C1–60	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Poenostavitev in/ali digitalizacija 200 kritičnih postopkov, ki vplivajo na državljane in podjetja
M1C1–72b	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Povečanje človeških virov, ki se ukvarjajo s plačili
M1C1–72c	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Sprejetje akcijskega načrta
M1C1–73b	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Spodbude za usposobljenost in profesionalizacijo javnih naročnikov.
M1C1–73kvi	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Začetek veljavnosti novih pravnih določb o financiranju projektov
M1C1–75a	Naložba 1.10: Podpora kvalifikacijam in e-javnim naročilom	Mejnik	Podpora kvalifikacijam in e-javnim naročilom
M1C1–84a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Mejnik	Ukrepi za izboljšanje hitrosti odločanja pri oddaji javnih naročil naročnikom
M1C1–98	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev
M1C2–11	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2023
M1C2–12	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenih ukrepov (po potrebi vključno s sekundarno zakonodajo) za izvajanje in uporabo ukrepov, določenih v letnem konkurenčnem pravu za leto 2023 in drugih primarnih zakonodajah
M2C1–6bis	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Dodelitev sredstev upravičencem v % skupnih finančnih sredstev, dodeljenih za naložbo
M2C1–7	Naložba 2.3 Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju	Tarča	Objava končnih razvrstitev z identifikacijo končnih prejemnikov.
M2C2–28	Naložba 4.3; Izgradnja polnilne infrastrukture	Mejnik	Oddaja javnih naročil za postavitev infrastrukture za polnjenje
M4C1–12	Naložba 4.1 Povečanje števila in poklicnih možnosti doktorskega študija (v raziskave, javno upravo in kulturno dediščino)	Tarča	Programi doktorskih štipendij, dodeljeni na leto (več kot tri leta)
M4C1–14	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	Tarča	Učitelji, zaposleni z reformiranim sistemom zaposlovanja
M4C1–15	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	Tarča	Dodeljene štipendije za dostop do univerze
M4C2–3	Naložba 3.3: Dodelitev štipendij za doktorat v sodelovanju s podjetji in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih	Tarča	Število dodeljenih doktorskih štipendij
M5C1–15a	Naložba 4 – Univerzalna javna služba	Mejnik	Izvajanje ukrepov za povečanje udeležbe mladih, poenostavitev postopkov in izboljšanje kakovosti projektov univerzalne javne službe,
M7–1	Reforma 1: Racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Opredelitev „območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“
M7–4	Reforma 2: Zmanjšanje okolju škodljivih subvencij	Mejnik	Sprejetje vladnega poročila, v katerem so predstavljeni rezultati vladnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi za opredelitev časovnega načrta za zmanjšanje okolju škodljivih subvencij.

M7–16	Naložba 5: SA.CO.I.3	Mejnik	Dodelitev pogodb
M4C1–10 bis	Reforma 1.1: Reforma tehničnih in strokovnih inštitutov	Mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje.
		Znesek obrokov	5294563760 EUR

8.1.Osmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–23	Naložba 1.4.6: Mobilnost kot storitev za Italijo	Mejnik	Mobilnost kot storitvene rešitve M2
M1C1–76	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo osrednje javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1–77	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo regionalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1–78	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo lokalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1–79	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo javne zdravstvene uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1–80	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude centralnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša
M1C1–81	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude regionalnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša
M1C1–82	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude lokalnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša
M1C1–83	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude zdravstvenih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša
M1C1–25	Naložba 1.6.6: Digitalizacija finančne policije	Mejnik	Razvoj operativnih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za boj proti gospodarskemu kriminalu
M1C1–62	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Povečanje črpanja naložb
M1C1–97	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture
M1C1–115	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2024 glede na cilj prihranka, določen v letih 2022 in 2023 za leto 2024
M1C2–3	Naložbo 1: Prehod 4.0	Tarča	Davčni dobropisi za prehod 4.0, odobreni podjetjem na podlagi davčnih napovedi, predstavljenih v obdobju 2021–2023
M4C1–16	Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki	Tarča	Šole, ki so v letih 2024 in 2025 aktivirale svetovalne projekte na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike
M4C1–17	Naložba 3.1: Nova znanja in spretnosti ter novi jeziki	Tarča	Jezikovni in metodološki tečaji, ki so na voljo učiteljem
M4C2–1 bis	Naložba 1.2: Financiranje projektov, ki jih predstavijo mladi raziskovalci	Tarča	Število študentov, ki so prejeli nepovratna sredstva za raziskave
M6C2–2	Naložbo 2.1 Krepitev in krepitev biomedicinskih raziskav NHS	Tarča	Raziskovalni projekti, ki se financirajo na področju preverjanja koncepta (dokazila o konceptu) ter redkih vrst raka in bolezni
M6C2–3	Naložbo 2.1 Krepitev in krepitev biomedicinskih raziskav NHS	Tarča	Financirani raziskovalni projekti o boleznih z velikim vplivom na zdravje
M7–2	Reforma 1: Racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje (Testo Unico)
M7–18	Naložba 6: Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami	Mejnik	Oddaja naročil za izgradnjo povezovalnega daljnovoda Italija-Avstrija „Somplago-Würmlach“
M7–25	Naložbo 8: Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami	Mejnik	Objava poročila o prihodnjih potrebah po kritičnih surovinah in potencialu okoljsko primerne zasnove za zmanjšanje povpraševanja po kritičnih surovinah
M7–30	Naložba 10: Pilotni projekt o znanjih in spretnostih „Crescere Green“	Tarča	Upravičenci, ki dokončajo module usposabljanja
M7–34	Naložba 12 Finančni instrument za razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju brezemisijskih avtobusov	Mejnik	Ministrstvo je zaključilo naložbo
M1C2–14bis	Reforma 3: Racionalizacija in poenostavitev spodbud za podjetja.	Mejnik	Objava ocene poročila o vseh spodbudah za podjetja
		Znesek obrokov	3541589877 EUR

9.1.Deveti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
M4C1–7	Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih vrzeli v ciklu I in II srednje šole ter boj proti osipu v šolah	Tarča	Študenti ali mladi, ki so sodelovali v mentorskih dejavnostih ali tečajih usposabljanja
M4C1–14 bis	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	Tarča	Učitelji, zaposleni z reformiranim sistemom zaposlovanja
M7–6	Reforma 3: Zmanjšanje stroškov priključitve biometana na plinsko omrežje	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za zmanjšanje stroškov priključitve obratov za proizvodnjo biometana na plinsko omrežje
M7–10	Reforma 5: Načrt za nova znanja in spretnosti – prehodi	Mejnik	Začetek veljavnosti regionalnih zakonov
M7–20	Naložba 6: Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami	Mejnik	Oddaja naročil za izgradnjo povezovalnega daljnovoda med Italijo in Slovenijo: „Redipuglia – Vrtojba“
M1C1–24	Naložba 1.7.1: Digitalna javna služba	Tarča	Državljani, ki sodelujejo v pobudah za digitalno izobraževanje in/ali olajševanje, ki jih zagotavljajo organizacije, registrirane v nacionalnem registru univerzalnih javnih služb
M1C1–96	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med objavo in oddajo naročila
M1C1–98a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Javni uslužbenci, usposobljeni v okviru strategije za profesionalizacijo javnih kupcev
M1C1–99a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira o javnih naročilih naložba 1.10: Podpora kvalifikacijam in e-javnim naročilom	Tarča	Digitalne kompetence javnih naročnikov
M1C1–116	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Zmanjšanje davčne utaje, kot je opredeljena s kazalnikom „pripravljenost za utajo“
M1C2–5	Naložba 6: Naložbe v sistem industrijske lastnine	Tarča	Projekti, podprti z možnostmi financiranja v zvezi z industrijsko lastnino
M1C2–13	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti letnega zakona o konkurenci za leto 2025
M1C2–14	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Tarča	Uvedenih je bilo milijonov pametnih števcev za 2G.
M1C3–1	Naložba 1.1 Digitalna strategija in platforme za kulturno dediščino	Tarča	Uporabniki, usposobljeni prek platforme za e-učenje kulturne dediščine
M1C3–2	Naložba – 1.1 Digitalna strategija in platforme za kulturno dediščino	Tarča	Digitalni viri, izdelani in objavljeni v digitalni knjižnici
M1C3–5	Naložba – 1.3 Izboljšanje energetske učinkovitosti v kinematografih, gledališčih in muzejih	Tarča	Zaključeni so ukrepi v zvezi z državnimi muzeji in kulturnimi znamenitostmi, gledališkimi dvoranami in kinematografi (drugi sklop)
M2C2–29	Naložba 4.3; Izgradnja polnilne infrastrukture	Tarča	Število postaj za hitro polnjenje
M2C2–30	Naložba 4.5 – Program obnove voznega parka zasebnih in lahkih gospodarskih vozil z električnimi vozili	Tarča	Število kupljenih vozil
M2C3–3	Naložba 2.1 – Krepitev Ecobonusa za energetsko učinkovitost	Tarča	Prenova stavbe Superbonus T2
M4C1–13	Naložbo 2.1 Integrirano digitalno poučevanje in usposabljanje o digitalni preobrazbi za šolsko osebje;	Tarča	Usposabljanje vodstvenih delavcev šol, učiteljev in upravnega osebja
M4C1–15 bis	Naložba 1.7: Štipendije za dostop do univerz	Tarča	Dodeljene štipendije za dostop do univerze
M4C1–19	Naložba 3.2: Šola 4.0: inovativne šole, ožičenje, novi učilnice in delavnice	Tarča	Zahvaljujoč šoli 4.0 se razredi preoblikujejo v inovativna učna okolja.
M4C1–20 bis	Naložba 1.5: Razvoj sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)	Mejnik	Izvajanje novega nacionalnega sistema spremljanja
M4C1–25	Naložba 1.4: Izredni ukrepi za zmanjšanje teritorialnih vrzeli v ciklu I in II srednje šole ter boj proti osipu v šolah	Tarča	Razlika v stopnji osipa v sekundarnem izobraževanju
M4C2–2bis	Naložba 2.2a: Sporazumi o inovacijah	Tarča	Zaključeni sporazumi o inovacijah
M5C1–3	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Tarča	Osebe, ki jih krije program zajamčeno zaposljivost delavcev (GOL)
M5C1–4	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Tarča	Zajamčena zaposljivost upravičencev delavcev se je udeležila poklicnega usposabljanja
M5C1–5	Reforma 1 – aktivne politike trga dela in poklicno usposabljanje	Tarča	Javni zavodi za zaposlovanje (JZZ) v vsaki regiji izpolnjujejo merila bistvene ravni storitev JZZ, kot so opredeljene v programu „Zajamčena zaposljivost delavcev“ (GOL).
M5C1–7	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje	Tarča	Javni zavodi za zaposlovanje (JZZ) so zaključili dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev.
M5C1–10	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	Tarča	Povečano število delovnih inšpekcij
M5C1–15	Naložba 3 – Krepitev dvojnega sistema	Tarča	Osebe, ki so sodelovale v dvojnem sistemu in pridobile ustrezno potrdilo v petletnem obdobju 2021–2025
M5C3–9	Naložba 1.3: Strukturirani socialno-izobraževalni ukrepi za boj proti izobrazbeni revščini v Južni Italiji, ki podpirajo tretji sektor	Tarča	Izobraževalna podpora mladoletnikom (drugi sklop)
M7–3	Reforma 1: Racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Vzpostavitev in operacionalizacija enotne digitalne platforme za dovoljenja v zvezi z obnovljivimi viri energije
M7–5	Reforma 2: Zmanjšanje okolju škodljivih subvencij	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje.
M7–26	Naložbo 8: Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami	Tarča	Geografski informacijski sistem (GIS) o rudarskih odpadkih za trajnostno, krožno in varno oskrbo s kritičnimi surovinami
M1C1–38a	Reforma 1.8: Digitalizacija pravosodja	Mejnik	Digitalizacija pravosodnega sistema
M1C1–72kvi	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Izvrševanje plačil v informacijskem sistemu in horizontalni ukrepi za zmanjšanje zamud pri plačilih plačilne agencije podjetjem
M1C1–72,6	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Mejnik	Sprejetje končnega revizijskega poročila revizijskega načrta
		Znesek obrokov	7 670 089 282 EUR

10.1.Deseti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–88	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo osrednje javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1–89	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo regionalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1–90	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo lokalne javne uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1–91	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni, ko morajo javne zdravstvene uprave plačati podjetjem, se zmanjša
M1C1–92	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude centralnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša
M1C1–93	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude regionalnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša
M1C1–94	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude lokalnih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša
M1C1–95	Reforma 1.11: Zmanjšanje zamud pri plačilih javnih uprav in zdravstvenih organov	Tarča	Povprečno število dni zamude zdravstvenih javnih uprav pri plačevanju podjetij se zmanjša
M1C1–97a	Reforma 1.10: Reforma zakonodajnega okvira za javna naročila	Tarča	Povprečni čas med oddajo naročila in izvedbo infrastrukture
M1C1–117	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	Tarča	Javni subjekti, usposobljeni za prehod na nov sistem računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka
M1C1–119	Reforma 1.14: Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje za izvajanje regionalnega fiskalnega federalizma
M1C1–120	Reforma 1.14: Reforma podnacionalnega fiskalnega okvira	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne in sekundarne zakonodaje za izvajanje regionalnega fiskalnega federalizma
M3C2–6	Naložba 2.2: Digitalizacija upravljanja zračnega prometa	Mejnik	Digitalizacija upravljanja zračnega prometa: začetek delovanja novih orodij
M5C1–11	Reforma 2 – Neprijavljeno delo	Tarča	Izvajanje nadaljnjih ukrepov za boj proti neprijavljenemu delu
M5C2–6	Naložba 1 – Podpora ranljivim osebam in preprečevanje institucionalizacije	Tarča	Družbena okrožja dosegajo vsaj enega od naslednjih rezultatov: (I) podpora staršem, (ii) samostojnost starejših, (iii) storitve na domu za starejše ali (iv) spodbujanje socialnih delavcev za preprečevanje izgorelosti.
M5C2–8	Naložba 2 – Vzorci samostojnosti za invalide	Tarča	Invalidi so prejeli prenovo domačega prostora in/ali zagotovitev naprav IKT. Storitve spremlja usposabljanje o digitalnih znanjih in spretnostih.
M5C2–10	Naložba 3 – Najprej stanovanjska in poštna postaja	Tarča	Ljudje, ki živijo v hudi materialni prikrajšanosti, ki so bili sprejeti v okviru projektov „najprej stanovanje“ za najmanj šest mesecev in poštnih postaj
M7–33	Naložba 12 Finančni instrument za razvoj mednarodnega, industrijskega ter vodilnega položaja na področju raziskav in razvoja na področju brezemisijskih avtobusov	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci
M3C2–12	Naložba 2.3 Hladno likanje	Tarča	Začetek delovanja infrastrukture za hladno litje.
M1C1–26	Naložba 1.1: Digitalna infrastruktura	Tarča	Migracija v Polo Strategico Nazionale T2
M1C1–27	Naložba 1.3.1: Nacionalna digitalna podatkovna platforma	Tarča	Vmesniki za aplikacijsko programiranje na nacionalni platformi digitalnih podatkov T2
M1C1–28	Naložba 1.7.2: Mreža digitalnih storitev za olajševanje	Tarča	Število državljanov, ki sodelujejo v novih pobudah za digitalno izobraževanje in/ali olajševanje, ki jih zagotavljajo centri za digitalno olajševanje
M1C1–45	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Skrajšanje trajanja civilnih postopkov
M1C1–46	Reforma 1.5: Reforma kazenskega pravosodja	Tarča	Skrajšanje trajanja kazenskega postopka
M1C1–47	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov na civilnih splošnih sodiščih (prva stopnja)
M1C1–48	Reforma 1.4: Reforma civilnega pravosodja	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov za civilno pritožbeno sodišče (druga stopnja)
M1C1–49	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov na regionalnih upravnih sodiščih (prva stopnja)
M1C1–50	Naložbo 1.8 Postopki zaposlovanja na upravnih sodiščih	Tarča	Zmanjšanje sodnih zaostankov za Conseil d’État (državni svet)
M1C1–59ter	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Izvajanje strateškega upravljanja človeških virov v javni upravi
M1C1–63	Reforma 1.9: Reforma javne uprave	Mejnik	Dokončanje poenostavitve in vzpostavitev zbirke vseh poenostavljenih postopkov in ustreznih upravnih ureditev s polno pravno veljavnostjo na celotnem nacionalnem ozemlju
M1C1–66	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Izobraževanje in usposabljanje
M1C1–67	Naložba 1.9: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Izobraževanje in usposabljanje
M1C1–118	Reforma 1.15: Reforma pravil javnega računovodstva	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki zajema vsaj 90 % celotnega javnega sektorja.
M1C1–121	Reforma 1.12: Reforma davčne uprave	Tarča	Zmanjšanje davčne utaje, kot je opredeljena s kazalnikom „pripravljenost za utajo“
M1C1–122	Reforma 1.13: Reforma okvira za pregled porabe	Mejnik	Zaključek letnega pregleda porabe za leto 2025 v zvezi s ciljem prihranka, določenim v letih 2022, 2023 in 2024 za leto 2025.
M1C2–13a	Reforma 2: Letna zakonodaja o konkurenci	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje (vključno s sekundarno zakonodajo in izvedbenimi akti v zvezi z letnim zakonom o konkurenci za leto 2025) o regionalnih železnicah in prenosu tehnologije
M1C3–3	Naložba – 1.2 Odprava fizičnih in kognitivnih ovir v muzejih, knjižnicah in arhivih, da se omogoči širši dostop do kulture in sodelovanje v njej	Tarča	Ukrepi za izboljšanje fizične in kognitivne dostopnosti na krajih kulture
M1C3–9a	Naložba 4.1 Digitalno turistično vozlišče	Tarča	Registracija turističnih izvajalcev v digitalnem turističnem vozlišču in dostop do storitev, ki jih zagotavlja vozlišče
M2C1–8	Naložba 2.3 Inovacije in mehanizacija v kmetijskem in živilskem sektorju	Tarča	Podpora naložbam v inovacije v krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu
M2C1–9	Naložba 2.2: Kmetijsko-sončni park	Tarča	Kmetijsko-voltaična proizvodnja električne energije
M2C1–10	Naložbo 2.1 Logistični načrt za agroživilstvo, ribištvo in akvakulturo, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Tarča	Ukrepi za izboljšanje logistike za agroživilstvo, ribištvo in akvakulturo, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice
M2C1–12	Naložba 3.3: Kultura in ozaveščenost o okoljskih temah in izzivih	Tarča	Avdiovizualno gradivo o okoljskem prehodu
M2C2–23	Naložba 4.1 Naložbe v mehko mobilnost (nacionalni načrt kolesarske poti)	Tarča	Kolesarske steze T2
M3C2–5bis	Naložba 2.1 – Digitalizacija logistične verige	Tarča	Digitalizacija logistične verige
M4C1–18	Naložba 1.1: Načrt za jasli in vrtce ter storitve predšolske vzgoje in varstva	Tarča	Aktivirana nova mesta za storitve izobraževanja in varstva predšolskih otrok (od 0 do 6 let)
M4C1–20	Naložba 1.5: Razvoj sistema terciarnega poklicnega usposabljanja (ITS)	Tarča	Število študentov, vpisanih v sistem poklicnega usposabljanja (ITS)
M4C1–21	Naložba 1.2: Načrt za podaljšanje polnega delovnega časa	Tarča	Strukture za sprejem učencev in dijakov po pouku
M4C1–22	Naložba 1.3: Načrt za izboljšanje športne infrastrukture v šolah	Tarča	M2, zgrajen ali prenovljen, se uporablja kot telovadnica ali športni objekti
M4C1–23	Naložba 3.4 Poučevanje in napredna univerzitetna znanja in spretnosti	Tarča	Novi doktorski študij, podeljen za tri leta v programih, namenjenih digitalnemu in okoljskemu prehodu
M4C1–23 bis	Naložba 3.4 Poučevanje in napredna univerzitetna znanja in spretnosti	Mejnik	Zaključek izvajanja podukrepov o poučevanju in naprednih univerzitetnih spretnostih
M4C1–24	Naložba 1.6: Aktivna usmerjenost v prehod med šolo in univerzo.	Tarča	Potrdila o udeležbi, ki so bila izdana za tranzicijske tečaje med šolo in univerzo

M4C1–26	Naložba 3.3: Varnostni načrt za šolsko stavbo in načrt strukturne sanacije	Tarča	M2 prenovljenih šolskih stavb
M4C2–3bis	Naložba 3.3: Dodelitev štipendij za doktorat v sodelovanju s podjetji in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev v podjetjih	Tarča	Število raziskovalcev, ki so jih podjetja zaposlila prek spodbujevalne sheme
M5C1–7a	Naložba 1 – Krepitev javnih zavodov za zaposlovanje	Tarča	Javni zavodi za zaposlovanje (JZZ) so zaključili dejavnosti, predvidene v načrtu za krepitev.
M5C1–14	Naložba 2 – Sistem potrjevanja enakosti spolov	Tarča	Podjetja so pridobila potrdilo o enakosti spolov
M5C1–16	Naložba 4 – Univerzalna javna služba	Tarča	Ljudje so sodelovali v projektih univerzalne javne službe, ki so se začeli v štiriletnem obdobju 2021–2024, in pridobili ustrezno potrdilo.
M5C3–4	Naložbo 2: Krajevna bližina zdravstvenih ustanov	Tarča	Podpora podeželskim lekarnam v občinah, naseljih ali naseljih z manj kot 5000 prebivalci (druga serija)
M7–11	Naložbo 1: Ukrep razširitve: Krepitev pametnih omrežij	Tarča	Pametna omrežja – elektrifikacija porabe energije
M7–12	Naložbo 2: Ukrep razširitve: Ukrepi za povečanje odpornosti električnega omrežja	Tarča	Povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja
M7–13	Naložba 3: Ukrep razširitve: Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	Tarča	Zaključek projekta za proizvodnjo vodika na industrijskih območjih
M7–15	Naložbo 4: Tirenska povezava	Tarča	511 km položenega kabla
M7–17	Naložba 5: SA.CO.I.3	Mejnik	Dokončanje ogrodij pretvorniških postaj na Sardiniji (Codrongianos) in Toskani (Suvereto)
M7–19	Naložba 6: Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami	Tarča	Povečanje nazivne zmogljivosti medsebojne povezave med Italijo in Avstrijo zaradi dokončanja povezovalnega daljnovoda
M7–21	Naložba 6: Projekti čezmejnih elektroenergetskih povezav med Italijo in sosednjimi državami	Tarča	Povečanje nazivne zmogljivosti medsebojne povezave med Italijo in Slovenijo po zaključku del
M7–22	Naložba 7 Pametno nacionalno prenosno omrežje	Tarča	Namestitev opreme 5G ali arhitekture IKT na postajah
M7–23	Naložba 7 Pametno nacionalno prenosno omrežje	Tarča	Nov sistem upravljanja in nadzora omrežja
M7–24	Naložba 7 Pametno nacionalno prenosno omrežje	Tarča	Industrijski internet stvari
M7–27	Naložbo 8: Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami	Tarča	Dokončanje projektov raziskav in razvoja na področju okoljsko primerne zasnove in urbanega rudarstva za trajnostno, krožno in zanesljivo oskrbo s kritičnimi surovinami
M7–28	Naložbo 8: Trajnostna, krožna in zanesljiva oskrba s kritičnimi surovinami	Tarča	Oprema laboratorijev, ki spadajo v tehnološko vozlišče za urbano rudarjenje in okoljsko primerno zasnovo
M7–29	Naložba 9: Ukrep razširitve: Zagotavljanje tehnične pomoči in krepitev krepitve zmogljivosti za izvajanje italijanskega načrta za okrevanje in odpornost	Tarča	Izobraževanje in usposabljanje
M7–31	Naložbo 11: Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Tarča	Število vlakov brez emisij in število prevozov za univerzalno storitev
M1C2–14ter	Reforma 3: racionalizacija in poenostavitev spodbud za podjetja.	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne zakonodaje za racionalizacijo spodbud podjetij
M4C1–14b	Reforma 2.1: Zaposlovanje učiteljev	Tarča	Kandidati, ki so uspešno uspešno opravili javni natečaj za učitelje po reformiranem sistemu zaposlovanja.
		Znesek obrokov	12799902997 EUR

2.Podpora v obliki posojila

Obroki iz člena 3(2) se razporedijo na naslednji način:

11.1.Prvi obrok (posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M4C2–10	Naložbo 2.1 POMEMBNI PROJEKTI SKUPNEGA EVROPSKEGA INTERESA	Mejnik	Objava razpisa za prijavo interesa za opredelitev nacionalnih projektov, vključno s projekti v zvezi z mikroelektronskimi projekti skupnega evropskega interesa
M1C2–26	Naložba 5.1 Refinanciranje in preoblikovanje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST	Mejnik	Začetek veljavnosti refinanciranja Sklada 394/81 in sprejetje naložbene politike
M2C1–14	Naložbo 1.1 – Vzpostavitev novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov; Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka.
M2C4–8	Naložbo 1.1. Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja	Mejnik	Operativni načrt za napredni in integriran sistem spremljanja in napovedovanja za ugotavljanje hidroloških tveganj
M5C1–17	Naložba 5: Ustanovitev ženskih podjetij	Mejnik	Sprejet je sklad za podporo ženskemu podjetništvu.
M1C2–27	Naložba 5.1 Refinanciranje in preoblikovanje sklada 394/81, ki ga upravlja SIMEST	Tarča	MSP, ki so prejela podporo iz Sklada 394/81
M1C3–22	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Naložbena politika za: tematski sklad Evropske investicijske banke;
M1C3–23	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Naložbena politika za nacionalni sklad za turizem,
M1C3–24	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Naložbena politika za: Jamstveni sklad za MSP,
M1C3–25	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Naložbena politika za Fondo Rotativo
M1C3–26	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbene uredbe o davčnem dobropisu za obnovo nastanitvenih objektov.
M2C4–7	Reforma 3.1: Sprejetje nacionalnih programov za nadzor nad onesnaževanjem zraka	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka
M2C4–12	Naložba 2.1.b Ukrepi za zmanjšanje poplavnega in hidrogeološkega tveganja	Mejnik	Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira za ukrepe proti poplavnim in hidrogeološkim tveganjem
M2C4–18	Naložbe. 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov	Mejnik	Začetek veljavnosti revidiranih pravnih sprememb za varstvo in valorizacijo mestnih in primestnih zelenih območij
M3C1–1	Reforma 1.1 – pospešitev postopka odobritve pogodbe med ministrstvom za infrastrukturo in promet ter zahtevo po informacijah	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe o postopku odobritve programa Contratti di Programma (CdP)
M3C1–2	Reforma 1.2 – Pospešitev postopka odobritve projektov	Mejnik	Začetek veljavnosti regulativne spremembe, ki skrajša čas odobritve projektov z 11 na šest mesecev
M3C1–21	Reforma 2.1 – Izvajanje nedavne „uredbe o poenostavitvi“ (preoblikovane v zakon št. 120 z dne 11. septembra 2020) z izdajo odloka o sprejetju „Smernic za razvrščanje in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“	Mejnik	Začetek veljavnosti „Smernic za razvrščanje in obvladovanje tveganj, oceno varnosti in spremljanje obstoječih mostov“
M3C1–22	Reforma 2.2 – Prenos lastnine mostov in viaduktov s cest nižje ravni na ceste višjega ranga	Mejnik	Prenos lastništva mostov, viaduktov in nadvozov s cest nižje ravni na ceste višjega ranga (avtoceste in glavne državne ceste)
M4C1–27	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za spremembo veljavnih pravil o študentskih stanovanjih.
M5C3–10	Reforma1: Poenostavitev postopkov in okrepitev komisarja v posebnih ekonomskih conah	Mejnik	Začetek veljavnosti uredbe zgolj za postopke in krepitev vloge komisarja v posebnih ekonomskih conah
M5C3–11	Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	Mejnik	Začetek veljavnosti uredb ministrstva o odobritvi operativnih načrtov za vseh osem posebnih ekonomskih con
M6C2–4	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Mejnik	Načrt reorganizacije, ki ga je odobrilo ministrstvo za zdravje/italijanske regije
		Znesek obrokov	12643678161 EUR

12.1.Drugi obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C2–28	Naložba 5.2: Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka, ki vključuje naložbeno politiko razvojnih pogodb
M2C4–27	Reforma 4.1. Poenostavitev zakonodaje in krepitev upravljanja za izvajanje naložb v infrastrukturo za oskrbo z vodo	Mejnik	Začetek veljavnosti poenostavitve zakonodaje za posege v primarno vodno infrastrukturo za zanesljivost oskrbe z vodo
M5C2–11	Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za naložbe v prenovo mest za zmanjšanje marginalizacije in socialne degradacije s projekti v skladu s cilji mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno
M5C2–15	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa kartiranje nezakonitih naselij, je sprejet s „Tavolo di contrasto allo sfruttamento lavorativo in agricoltura“, sprejet pa je tudi ministrski odlok o dodelitvi sredstev.
M5C2–19	Naložba 6 – Inovacijski program za kakovost stanovanj	Mejnik	Regije in avtonomne pokrajine (vključno z občinami in/ali metropolitanskimi mesti na teh ozemljih) so podpisale sporazume o prenovi in povečanju socialnih stanovanj.
M1C2–16	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte hitrejših povezav
M1C3–12	Naložba 2.1 – Privlačnost majhnega zgodovinskega mesta	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev občinam za privlačnost majhnih zgodovinskih mest
M1C3–13	Naložba 2.2 – Zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev: za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine
M1C3–14	Naložba 2.3 – Programi za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev: za projekte za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov
M1C3–15	Naložba 2.4 – Seizmična varnost verskih objektov, obnova dediščine FEC in zatočišča za umetniška dela	Mejnik	Začetek veljavnosti odloka ministrstva za kulturo za dodelitev sredstev: za potresno varnost namesto bogoslužja in obnovo dediščine Fondo Edifici di Culto
M1C3–35	— Naložba – 4.3 Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	Mejnik	Podpis vsakega sporazuma za šest projektov med ministrstvom za turizem in upravičenci/izvajalskimi organi
M2C1–13	Reforma 1.2 – Nacionalni program za ravnanje z odpadki	Mejnik	Začetek veljavnosti ministrskega odloka za nacionalni program ravnanja z odpadki
M2C2–52	Naložba 5.2 – vodik	Mejnik	Proizvodnja elektrolizatorjev
M4C2–11	Naložbo 2.1 POMEMBNI PROJEKTI SKUPNEGA EVROPSKEGA INTERESA	Mejnik	Začetek veljavnosti nacionalnega pravnega akta, ki dodeljuje potrebna finančna sredstva za zagotavljanje podpore udeležencem projekta.
M4C2–17	Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur; Investicije	Mejnik	Oddaja naročil za projekte, ki se nanašajo na: a) integrirani sistem raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur
M4C2–18	Sredstva1.5: Vzpostavitev in krepitev „inovacijskih ekosistemov za trajnostnost“, oblikovanje „vodilnih teritorialnih oblasti na področju raziskav in razvoja“	Mejnik	Oddajo javnih naročil za projekte v zvezi z inovacijskimi ekosistemi;
M4C2–19	Naložba 1.4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje oblikovanja „nacionalnih vodij raziskav in razvoja“ na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij	Mejnik	Oddaja naročil za projekte v zvezi z nacionalnimi voditelji na področju raziskav in razvoja na področju ključnih omogočitvenih tehnologij
M4C2–20	Naložba 3.2: Kapitalska injekcija v Sklad za digitalni prehod (DTF)	Mejnik	Sporazum med vlado IT in izvajalskim partnerjem Cassa Depositi e Prestiti (CDP) o vzpostavitvi podpisanega finančnega instrumenta
M6C1–1	Reforma 1: Opredelitev novega organizacijskega modela mreže za teritorialno zdravstveno pomoč	Mejnik	Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje (ministrska uredba), ki predvideva reformo organizacije zdravstvenega varstva.
M6C1–2	Naložba 1.1: Zdravstveni domovi skupnosti za izboljšanje teritorialne zdravstvene pomoči	Mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju
M6C1–4	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Mejnik	Odobritev smernic, ki vsebujejo digitalni model za izvajanje oskrbe na domu
M6C1–5	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Mejnik	Pogodba o institucionalnem razvoju, ki jo odobri ministrstvo za zdravje in regije
M6C1–10	Naložba 1.3: Krepitev vmesnega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnične bolnišnice Skupnosti)	Mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju (Contratto Istituzionale di Sviluppo)
M6C2–5	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Mejnik	Odobritev pogodbe o institucionalnem razvoju
		Znesek obrokov	12643678161 EUR

13.1.Tretji obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C1–18	Naložba 3.1: Zeleni otoki	Mejnik	Začetek veljavnosti uredbe direktorja
M2C1–20	Naložba 3.2: Zelene skupnosti	Mejnik	Oddaja (vseh) javnih naročil za izbor zelenih skupnosti
M5C2–17	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Sklad EIB	Mejnik	Investicijsko strategijo sklada odobri Ministrstvo za finance (MEF).
M1C1–123	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INPS – storitve/vsebina T1 „Een klik z vgrajenim modelom“
M1C1–124	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INPS – zaposleni z izboljšanimi znanji in spretnostmi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) T1
M1C3–30	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Tematski skladi Evropske investicijske banke: Izplačilo Skladu v skupnem znesku 350000000 EUR.
M1C3–31	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Nacionalni sklad za turizem: Izplačilo Skladu v skupnem znesku 150 000 000 EUR za podporo lastniškega kapitala.
M2C3–9	Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja	Mejnik	Javna naročila za izboljšanje ogrevalnih omrežij odda ministrstvo za ekološki prehod na podlagi javnega razpisa.
M2C4–19	Naložbe. 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov	Tarča	Zasaditi drevesa za varstvo in valorizacijo mestnih in primestnih zelenih območij T1
M2C4–24	Naložbo 3.4. Sanacija tal na „zemljiščih sirot“	Mejnik	Pravni okvir za sanacijo območij sirot
M3C1–3	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet	Mejnik	Oddaja naročila za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Napoli-Bari in Palermo-Katanija
M3C1–12	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Mejnik	Oddaja naročil za evropski sistem za upravljanje železniškega prometa
M3C2–8	Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti v pristaniščih	Tarča	Zelena pristanišča: dodelitev del
M4C1–29	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	Mejnik	Začetek veljavnosti reforme zakonodaje o študentskih stanovanjih.
M5C2–13	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – splošni projekti	Mejnik	Začetek veljavnosti naložbenega načrta za projekte prenove mest na metropolitanskih območjih
M6C2–7	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil
		Znesek obrokov	9825328389 EUR

14.1.Četrti obrok (podpora v obliki posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–125	Naložba 1.2 – Omogočanje oblačenja za lokalne plačilne agencije	Mejnik	Oddaja (vseh) javnih razpisov za omogočanje računalništva v oblaku za javne razpise lokalne uprave
M1C2–22–22	Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte satelitske tehnologije in vesoljske projekte
M2C2–48	Naložba 3.1 Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte proizvodnje vodika v središčih opuščenih industrijskih območij
M2C2–50	Naložba 3.2 Uporaba vodika v industriji, v kateri je težko zmanjšati emisije	Mejnik	Dogovor o spodbujanju prehoda z metana na zeleni vodik
M5C2–21	Naložba 7 – Projekt športa in socialne vključenosti	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za projekte na področju športa in socialnega vključevanja na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov
M1C3–20	Naložba 3.2: Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)	Mejnik	Podpis pogodb med izvajalcem Cinecittà SPA in družbami v zvezi z gradnjo devetih studiev
M2C4–21	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	Mejnik	Revizija pravnega okvira za intervencije za renaturifikacijo območja Pad
M4C1–28	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	Mejnik	Oddaja prvih naročil za ustvarjanje dodatnih nastanitvenih enot (postelj)
M4C2–12	Naložbo 2.1 POMEMBNI PROJEKTI SKUPNEGA EVROPSKEGA INTERESA	Mejnik	Seznam udeležencev projektov pomembnih projektov skupnega evropskega interesa je dokončan do 30. junija 2023.
M4C2–16	Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur	Tarča	Število financiranih infrastruktur
M5C1–18	Naložba 5: Ustanovitev ženskih podjetij	Tarča	Dodeljena je bila finančna podpora podjetjem
M6C2–14	Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	Tarča	Dodelijo se štipendije za posebno usposabljanje iz splošne medicine.
		Znesek obrokov	16611453220 EUR

15.1.Peti obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C3–5	Naložba 1.1: Gradnja novih šol z zamenjavo stavb	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za gradnjo novih šol z zamenjavo stavb za posodobitev energije v šolskih stavbah na podlagi javnega razpisa
M2C4–28	Naložbo 4.1. Naložbe v primarno vodno infrastrukturo za zanesljivost oskrbe z vodo	Mejnik	Dodelitev sredstev za vse projekte (za naložbe v primarno vodno infrastrukturo in za zanesljivo oskrbo z vodo)
M2C4–30	Naložbo 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	Mejnik	Dodelitev sredstev vsem projektom za intervencije v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij
M1C1–14	Naložba 1.6.5: Digitalizacija državnega sveta	Tarča	Državni svet – sodni dokumenti, ki so na voljo za analizo v skladišču podatkov T1
M1C1–16	Naložba 1.6.5: Digitalizacija državnega sveta	Tarča	Državni svet – sodni dokumenti, ki so na voljo za analizo v skladišču podatkov T2
M1C1–126	Naložba 1.4.3 – Povečanje posvojitve storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“	Tarča	Razširitev uvajanja storitev platforme PagoPA T1
M1C1–127	Naložba 1.4.3 – Povečanje posvojitve storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“	Tarča	Razširitev uporabe aplikacije T1 „IO“
M1C1–128	Naložba 1.4.5 – Digitalizacija javnih obvestil	Tarča	Razširitev digitalnih javnih obvestil T1
M1C1–129	Naložba 1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve	Tarča	Ministrstvo za notranje zadeve – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki T1
M1C1–130	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	Tarča	Digitalizirani sodni spisi T1
M1C1–131	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	Mejnik	Sistemi znanja o jezerih za pravosodje T1
M1C1–132	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INPS – storitve/vsebina T2 „Een klik z vgrajenim modelom“
M1C1–133	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INPS – zaposleni z izboljšanimi znanji in spretnostmi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) T2
M1C1–134	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INAIL – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki/storitve T1
M1C1–135	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Ministrstvo za obrambo – digitalizacija postopkov T1
M1C1–136	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Ministrstvo za obrambo – digitalizacija potrdil T1
M1C1–137	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Mejnik	Ministrstvo za obrambo – začetek delovanja institucionalnih spletnih portalov in intranetnih portalov
M1C1–138	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Ministrstvo za obrambo – migracija nemisijskih kritičnih aplikacij v rešitev za popolno zaščito informacij z odprto infrastrukturo (S.C.I.P.I.O.) T1
M1C2–29	Naložba 5.2: Konkurenčnost in odpornost dobavnih verig	Tarča	Odobrene razvojne pogodbe
M2C1–15a	Reforma 1.2 Nacionalni program za ravnanje z odpadki: Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	Tarča	Zmanjšanje nezakonitih odlagališč (T2)
M2C1–15b	Reforma 1.2 Nacionalni program za ravnanje z odpadki: Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	Tarča	Regionalne razlike pri ločenem zbiranju
M2C1–15c	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	Mejnik	Začetek veljavnosti obveznosti ločenega zbiranja bioloških odpadkov
M2C2–24	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za izgradnjo podzemne železnice, tramvajev, trolejbusov in žičniških metropolitanskih območij
M2C2–32	Naložba 4.4.1: Krepitev regionalnega javnega voznega parka avtobusov z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za okrepitev regionalnega voznega parka avtobusov v javnem prevozu z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi
M2C3–7	Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev nepremičninskih sredstev za izvajanje sodne oblasti	Mejnik	Oddajo vseh javnih naročil za gradnjo novih zgradb, ponovno opredelitev in okrepitev nepremičninskih sredstev za izvajanje sodne oblasti podpiše naročnik po postopku javnega razpisa.
M2C4–33	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Mejnik	Dodelitev sredstev vsem projektom za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov
M2C4–36	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda
M3C1–4	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet	Mejnik	Oddaja naročila za izgradnjo železniške proge za visoke hitrosti na progah Salerno Reggio Calabria
M3C1–17	Naložba 1.7 – Izpopolnitev, elektrifikacija in odpornost železnic na jugu	Tarča	150 km dokončanih del v zvezi z nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornostjo železnic na jugu, pripravljenih na fazo odobritve in obratovalno fazo.
M4C2–5	Naložba 1.1: Raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	Tarča	Število dodeljenih raziskovalnih projektov
M6C1–8	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Tarča	Vsaj en projekt telemedicine, dodeljen vsaki regiji (ob upoštevanju projektov, ki se bodo izvajali v posamezni regiji, in projektov, ki se lahko razvijejo kot del konzorcijev med regijami)
		Znesek obrokov	9030593086 EUR

16.1.Šesti obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M3C1–10	Naložba 1.3 – Diagonalne povezave	Mejnik	Oddaja naročila za izgradnjo povezav na progah Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia
M7–35	Naložba 13: Jadranska črta, faza 1 (kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio)	Mejnik	Sprejetje in posodobitev ustreznih presoj vplivov na okolje (VIncA)
M7–40	Naložba 15: Transizione 5.0 Zelena	Mejnik	Začetek veljavnosti pravnega akta o določitvi meril za upravičene intervencije
M2C1–15	Reforma 1.2 Nacionalni program za ravnanje z odpadki	Tarča	Zmanjšanje nezakonitih odlagališč (T1)
M2C1–16a	Reforma 1.2 Nacionalni program za ravnanje z odpadki	Tarča	Nepravilna odlagališča odpadkov
M2C1–22	Naložba 3.4 Fondo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za kmetijsko-živilske, ribiške in ribogojne sektorje, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Mejnik	Izvedbeni sporazum
M2C2–31	Naložbo 4.4.3 Obnovitvena flota za poveljstvo nacionalne gasilske brigade	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za obnovo flote za poveljstvo nacionalne gasilske brigade
M2C4–6	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	Tarča	Upravna poenostavitev in razvoj digitalnih storitev za obiskovalce nacionalnih parkov in zaščitenih morskih območij
M3C2–10	Reforma 2.2: Vzpostavitev nacionalne platforme za digitalno logistiko za uvedbo digitalizacije storitev tovornega in/ali potniškega prometa	Mejnik	Nacionalna platforma za digitalno logistiko
M6C2–15	Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	Tarča	Dodelijo se dodatne štipendije za posebno usposabljanje iz splošne medicine.
M7–36	Naložba 13: Jadranska črta, faza 1 (kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio)	Mejnik	Dodelitev pogodb
M7–38	Naložba 14: Čezmejna infrastruktura za izvoz plina	Mejnik	Dodelitev pogodb
		Znesek obrokov	7908481227 EUR

17.1.Sedmi obrok (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–139	Naložba 1.2 – Omogočanje oblačenja za lokalne plačilne agencije	Tarča	Omogočanje oblaka za lokalno javno upravo T1
M2C2–25	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za nakup brezemisijskih tirnih vozil in posegi za nadgradnjo infrastrukture sistemov hitrega množičnega prevoza
M2C4–11	Naložba 2.1.a Ukrepi za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeoloških tveganj – intervencije v Emiliji Romanji, Toskani in Markeju	Mejnik	Opredelitev posredovanj z odlokom(-i) komisarja za izredne razmere
M7–46	Naložba 17: Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj	Mejnik	Opredelitev cilja mandata
M1C1–140	Naložba 1.4.1 – Izkušnja državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev	Tarča	Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev T1
M1C1–141	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Digitalizacija postopkov ministrstva za obrambo T2
M1C1–142	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Digitalizacija potrdil ministrstva za obrambo T2
M1C1–143	Naložba 1.6.4 – Digitalizacija ministrstva za obrambo	Tarča	Ministrstvo za obrambo – migracija kritičnih in nemisijskih kritičnih aplikacij v rešitev za popolno zaščito informacij z odprto infrastrukturo (S.C.I.P.I.O.) T2
M1C2–19	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Otoki z ultraširokopasovno povezljivostjo
M1C3–27	Naložba – 4.3 Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	Tarča	Število kulturnih in turističnih območij, katerih prekvalifikacija je v povprečju dosegla 50 % podjetja Stato Avanzamento Lavori (SAL) (prva serija)
M2C1–16b	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	Tarča	Regionalne razlike v stopnjah ločenega zbiranja
M2C1–25	Naložba 3.4 Fondo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za kmetijsko-živilske, ribiške in ribogojne sektorje, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Mejnik	Ministrstvo je nakazalo skupni znesek sredstev
M2C2–9	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	Tarča	Pametna omrežja – povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije
M2C2–34	Naložba 4.4.1: Krepitev regionalnega javnega voznega parka avtobusov z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi	Tarča	Število brezemisijskih nizkopodnih avtobusov, registriranih T1
M2C2–34a	Naložba 4.4.2: Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Tarča	Število vlakov brez emisij
M2C2–38a	Naložba 5.1 Podpora proizvodnemu sistemu za ekološki prehod, neto ničelne tehnologije ter konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig	Mejnik	Začetek veljavnosti izvedbenega sporazuma
M2C2–39	Naložbo 5.1. Podpora proizvodnemu sistemu za ekološki prehod, neto ničelne tehnologije ter konkurenčnost in odpornost strateške oskrbe	Mejnik	Italija za instrument nakaže 3 500 000 000 EUR podjetju Invitalia. Izmed katerih: 3 000 000 000 EUR za pod naložbo 1 Neto ničelne tehnologije; 500 000 000 EUR za pod naložbo 2 Konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig.
M2C2–42a	Naložba 5.4 – Dopolnitev lastniškega kapitala v Sklad za zeleni prehod (GTF)	Mejnik	Kapitalska injekcija v Sklad za zeleni prehod
M2C2–44	Naložba 1.1 Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih
M2C4–22	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	Tarča	Zmanjšanje umetne rečne struge za renaturifikacijo območja T1
M2C4–31	Naložbo 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	Tarča	Posegi v vodovodna omrežja, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij T1
M2C4–34	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Tarča	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov T1
M2C4–35	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Tarča	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov T1
M3C1–15	Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav	Tarča	700 km nadgrajenih odsekov proge, zgrajenih na metropolitanskih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah
M3C1–19	Naložba 1.8 – Izpopolnitev železniških postaj (upravljanje RFI; na jugu)	Tarča	Nadgrajene in dostopne železniške postaje
M4C2–21a	Naložba 3.2 – Dopolnitev lastniškega kapitala v Sklad za digitalni prehod (DTF)	Mejnik	Kapitalska injekcija v Sklad za digitalni prehod
M5C3–12	Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	Tarča	Začetek del za projekte infrastrukturnih intervencij v posebnih ekonomskih conah
M6C1–7	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Tarča	Centri za usklajevanje v celoti delujejo (drugi sklop)
M7–43	Naložba 16: Podpora MSP za lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije	Mejnik	Izvedbeni sporazum
M7–44	Naložba 16: Podpora MSP za lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije	Mejnik	Ministrstvo za podjetja, izdelano v Italiji, je zaključilo prenos sredstev na Invitalijo.
M2C4–20	Naložbe. 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov	Tarča	Zasaditi drevesa za varstvo in valorizacijo mestnih in primestnih zelenih območij T2
		Znesek obrokov	15715972025 EUR

18.1.Osma naprava (podpora za posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M7–47	Naložba 17: Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj	Mejnik	Izvedbeni sporazum
M7–48	Naložba 17: Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj	Mejnik	Ministrstvo je zaključilo naložbo
M1C3–16	Naložba – 2.1 Privlačnost majhnih zgodovinskih mest	Tarča	Zaključeni ukrepi za krepitev kulturnih ali turističnih znamenitosti
M1C3–18	Naložba 2.3 Programi za izboljšanje identitete krajev, parkov in zgodovinskih vrtov	Tarča	Število prekvalificiranih parkov in zgodovinskih vrtov
M2C1–23	Naložba 3.4 Fondo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za kmetijsko-živilske, ribiške in ribogojne sektorje, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Tarča	Pravni sporazumi s končnimi upravičenci
M2C4–9	Naložbo 1.1. Izvajanje naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja	Tarča	Uvedba naprednega in integriranega sistema spremljanja in napovedovanja za ugotavljanje hidroloških tveganj
M2C4–26	Naložbo 3.5. Obnova in zaščita morskega dna in morskih habitatov	Tarča	Obnova in zaščita morskega dna in morskih habitatov
M3C1–13	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Tarča	1400 km železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa
M4C2–6	Naložba 1.1: Raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	Tarča	Število dodeljenih raziskovalnih projektov
M4C2–7	Naložba 1.1: Raziskovalni projekti velikega nacionalnega interesa (PRIN)	Tarča	Število najetih raziskovalcev za določen čas
M4C2–8	Naložba 1.3: Partnerstva, razširjena na univerze, raziskovalna središča, podjetja in financiranje temeljnih raziskovalnih projektov	Tarča	Število raziskovalcev za določen čas, najetih za predvidena partnerstva za temeljne raziskave, podpisana med raziskovalnimi inštituti in zasebnimi podjetji
M4C2–22–22	Naložbo 2.1 POMEMBNI PROJEKTI SKUPNEGA EVROPSKEGA INTERESA	Tarča	Število projektov, ki so prejeli podporo
M2C4–37	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda	Tarča	Intervencije za kanalizacijo in prečiščevanje T1
		Znesek obrokov	11184566013 EUR

19.1.Inth Instalment (posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M1C1–145	Naložba 1.4.4 – Sprejetje razširitve nacionalne platforme za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR)	Tarča	Nacionalna platforma za digitalno identiteto (CIE) in nacionalni register (ANPR)
M1C1–144	Naložba 1.4.2 – Vključevanje državljanov – Izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev/izvedenih ukrepov	Tarča	Izboljšanje dostopnosti digitalnih javnih storitev
M1C1–146	Naložba 1.4.4 – Razširitev sprejetja nacionalnih platform za digitalno identiteto (SPID, CIE) in nacionalnega registra (ANPR)	Tarča	Nacionalna platforma za digitalno identiteto (CIE)
M1C3–17	Naložbe – 2.2 Zaščita in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine	Tarča	Zaključene intervencije za zaščito in izboljšanje podeželske arhitekture in krajine
M1C3–19	Naložba – 2.4 Seizmična varnost verskih objektov, obnova dediščine Fondo Edifici di Culto in zatočišča za umetniška dela (Recovery Art)	Tarča	Ukrepi za potresno varnost v verskih objektih, obnova dediščine Fondo Edifici di Culto in dokončana zavetišča za umetniška dela
M1C3–28	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število turističnih podjetij, podprtih z davčno olajšavo za infrastrukturo in/ali storitve;
M1C3–32	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število turističnih podjetij, ki bodo deležna podpore iz Jamstvenega sklada za MSP
M1C3–34	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število nepremičnin, ki jih je nacionalni sklad za turizem obnovil za turizem
M2C1–17	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja komunalnih odpadkov v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1–17a	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja odpadne embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1–17b	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja lesene embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1–17quater	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja embalaže iz železnih kovin v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1–17 kvinki	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja embalaže aluminija v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo
Seksiji M2C1–17	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja steklene embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1–17 septies	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja papirja in kartona v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
M2C1–17 okties	Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Tarča	Stopnje recikliranja plastične embalaže v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo
Nepogodbenice M2C1–17	Reforma 1.1 Nacionalni program za krožno gospodarstvo; Naložba 1.2 – „vodilni“ projekti krožnega gospodarstva	Mejnik	Začetek veljavnosti ločenega zbiranja nevarnih odpadkov, proizvedenih v gospodinjstvih in tekstilu
M2C2–46	Naložba 1.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupno delujoče samooskrbovalce z energijo iz obnovljivih virov	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje ukrepov za energetske skupnosti
M2C4–11a	Naložba 2.1.a Ukrepi za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeoloških tveganj – intervencije v Emiliji Romanji, Toskani in Markeju	Mejnik	Oddaja vseh javnih naročil za intervencije v Emiliji-Romanja, Toskani in Markeju
M3C1–5	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet	Tarča	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari in Palermo-Katanija
M3C1–23	Naložba 1.9 Medregionalne povezave	Tarča	Naložba 1.9 Medregionalne povezave
M3C1–25	Reforma 1.3 – Spodbujanje učinkovitosti železniške infrastrukture v Italiji	Mejnik	Študija izvedljivosti za vzpostavitev vozila v državni lasti
M4C2–13	Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	Tarča	Število novih vozlišč, ki jih je treba vzpostaviti
M6C1–6	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Tarča	Osebe, ki se zdravijo v oskrbi na domu
M6C1–9	Naložba 1.2: Dom kot prvi kraj oskrbe in telemedicine	Tarča	Število oseb, ki jim pomagajo telemedicinska orodja (tretji sklop)
M6C2–8	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Tarča	Bolnišnice so digitalizirane (DEA – oddelek za nujno pomoč in sprejem – ravni I in II)
M6C2–11	Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje, obdelavo, analizo in simulacijo podatkov	Tarča	Splošni zdravniki, ki hranijo elektronsko zdravstveno evidenco.
M1C3–33	Naložba 4.2 Skladi za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število podjetij, ki bodo deležna podpore prek platforme Fondo Rotative (prva serija)
		Znesek obrokov	7118464154 EUR

20.1.Deseti obrok (posojila):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

M2C3–6	Naložba 1.1: Gradnja novih šol z zamenjavo stavb	Tarča	Z zamenjavo stavbe je zgrajenih vsaj 400000 m² novih šol.
M2C3–8	Naložba 1.2 – Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev javnih nepremičninskih sredstev, ki jih delno ali v celoti uporablja pravosodje	Tarča	Gradnja stavb, prekvalifikacija in krepitev javnih nepremičninskih sredstev, ki jih delno ali v celoti uporablja pravosodje
M2C3–10	Naložba 3.1: Spodbujanje učinkovitega daljinskega ogrevanja	Tarča	Izgradnja ali razširitev omrežij za daljinsko ogrevanje za zmanjšanje porabe energije
M2C4–23	Naložba 3.3 Ponovna naturifikacija območja Po	Tarča	Zmanjšanje umetne rečne struge za renaturifikacijo območja T2
M2C4–25	Naložbo 3.4. Sanacija tal na „zemljiščih sirot“	Tarča	Oživitev območij sirot
M2C4–29	Naložbo 4.1. Naložbe v primarno vodno infrastrukturo za zanesljivost oskrbe z vodo	Tarča	Naložbe v primarno vodno infrastrukturo za zanesljivost oskrbe z vodo
M2C4–32	Naložbo 4.2. Zmanjšanje izgub v vodovodnih omrežjih, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij	Tarča	Posegi v vodovodna omrežja, vključno z digitalizacijo in spremljanjem omrežij T2
M2C4–35a	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Tarča	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov T2
M2C4–38	Naložba 4.4 Naložbe v kanalizacijo in čiščenje odpadnih voda	Tarča	Intervencije za kanalizacijo in prečiščevanje T2
M5C2–20	Naložba 6 – Inovacijski program za kakovost stanovanj	Tarča	Število podprtih stanovanjskih enot (v smislu gradnje in sanacije) in kvadratnih metrov podprtih javnih prostorov
M1C1–147	Naložba 1.2 – Omogočanje oblačenja za lokalne plačilne agencije	Tarča	Omogočanje oblaka za lokalno javno upravo T2
M1C1–148	Naložba 1.4.1 – Izkušnja državljanov – Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev	Tarča	Izboljšanje kakovosti in uporabnosti digitalnih javnih storitev T2
M1C1–149	Naložba 1.4.3 – Povečanje posvojitve storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“	Tarča	Razširitev uvedbe platformnih storitev PagoPA T2
M1C1–150	Naložba 1.4.3 – Povečanje posvojitve storitev platforme PagoPA in aplikacije „IO“	Tarča	Razširitev uporabe aplikacije T2 „IO“
M1C1–151	Naložba 1.4.5 – Digitalizacija javnih obvestil	Tarča	Razširitev digitalnih javnih obvestil T2
M1C1–152	Naložba 1.6.1 – Digitalizacija ministrstva za notranje zadeve	Tarča	Ministrstvo za notranje zadeve – popolnoma preoblikovani in digitalizirani postopki T2
M1C1–153	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	Tarča	Digitalizirani sodni spisi T2
M1C1–154	Naložba 1.6.2 – Digitalizacija ministrstva za pravosodje	Tarča	Sistemi znanja o jezerih za pravosodje T2
M1C1–155	Naložba 1.6.3 – Digitalizacija nacionalnega zavoda za socialno varnost (INPS) in Nacionalnega inštituta za zavarovanje pred nesrečami pri delu (INAIL)	Tarča	INAIL – Preoblikovani in digitalizirani postopki/storitve T2
M1C2–15	Naložbo 2: Inovacije in tehnologija mikroelektronike	Tarča	Proizvodna zmogljivost substratov silicijevega karbida
M1C2–17	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Hišne številke s povezljivostjo 1 Gb/s
M1C2–18	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Šolske stavbe in zdravstvene ustanove s povezljivostjo 1 Gb/s
M1C2–20	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Zunajmestne ceste in koridorji, ki jih omogoča pokritost z omrežjem 5G
M1C2–21	Naložba 3: Hitre internetne povezave (Ultra-Broadband in 5G)	Tarča	Območja nedelovanja trga, omogočena s pokritostjo z omrežjem 5G
M1C2–23	Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	Tarča	Izdelani talni teleskopi; Vzpostavljeni center SST, vesoljske tovarne in demonstrator tekočega pogona
M1C2–24	Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	Tarča	Konstelacije ali potrditev koncepta uporabljenih konstelacij
M1C2–25	Naložbo 4: Satelitska tehnologija in vesoljsko gospodarstvo	Tarča	Storitve za javne uprave
M1C3–21	Naložba 3.2: Razvoj filmske industrije (projekt Cinecittà)	Tarča	Število studiev, katerih dela za prekvalifikacijo, posodobitev in gradnjo so dokončana
M1C3–36	Naložba – 4.3 Caput Mundi-Next Generation EU za turistične velike dogodke	Tarča	Število kulturnih in turističnih znamenitosti, katerih prekvalifikacija je zaključena
M2C1–16	Naložba 1.1 – Izvajanje novih obratov za ravnanje z odpadki in posodobitev obstoječih obratov	Tarča	Nepravilna odlagališča odpadkov
M2C1–19	Naložba 3.1: Zeleni otoki	Tarča	Izvajanje integriranih projektov na majhnih otokih
M2C1–21	Naložba 3.2: Zelene skupnosti	Tarča	Izvajanje ukrepov, predstavljenih v načrtih zelenih skupnosti
M2C1–24	Naložba 3.4 Fondo Contratti di Filiera (FCF) za podporo pogodb o dobavnih verigah za kmetijsko-živilske, ribiške in ribogojne sektorje, gozdarstvo, cvetličarstvo in drevesnice rastlin	Tarča	Pravni sporazumi s končnimi upravičenci
M2C2–3	Naložba 1.4 Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	Tarča	Zamenjava kmetijskih traktorjev
M2C2–5	Naložba 1.4 Razvoj biometana v skladu z merili za spodbujanje krožnega gospodarstva	Tarča	Dodatna proizvodnja biometana
M2C2–10	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	Tarča	Pametna omrežja – povečanje zmogljivosti omrežja za distribucijo obnovljivih virov energije
M2C2–11	Naložba 2.1 Krepitev pametnih omrežij	Tarča	Pametna omrežja – elektrifikacija porabe energije
M2C2–13	Naložba 2.2 Intervencije za povečanje odpornosti električnega omrežja	Tarča	Povečanje odpornosti elektroenergetskega omrežja
M2C2–15	Naložba 3.3 Preskušanje vodika za cestni promet	Tarča	Razvoj polnilnih postaj na podlagi vodika
M2C2–17	Naložba 3.4 Preskušanje vodika za železniško mobilnost	Tarča	Število oskrbovalnih postaj za vodik
M2C2–19	Naložba 3.5 Raziskave in razvoj na področju vodika	Tarča	Število projektov za raziskave in razvoj na področju vodika
M2C2–25a	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Tarča	Vsaj pet posredovanj za nadgradnjo infrastrukture sistemov hitrega množičnega prevoza
M2C2–25ter	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Tarča	Nakup najmanj 85 enot tirnih vozil za množični hitri prevoz
M2C2–26	Naložba 4.2 Razvoj sistemov hitrega množičnega prevoza	Tarča	Število km infrastrukture javnega prevoza
M2C2–35	Naložba 4.4.1: Krepitev regionalnega javnega voznega parka avtobusov z brezemisijskimi nizkopodnimi avtobusi	Tarča	Število brezemisijskih nizkopodnih avtobusov, registriranih T2
M2C2–35b	Naložba 4.4.1: Krepitev regionalnega javnega voznega parka avtobusov z vozili na čista goriva	Tarča	Število polnilnih postaj za nizkopodne avtobuse brez emisij in z nizkimi emisijami
M2C2–35 bis	Naložba 4.4.2: Krepitev regionalnega javnega železniškega voznega parka z vlaki brez emisij in univerzalnimi storitvami	Tarča	Število vlakov brez emisij in število prevozov za univerzalno storitev
M2C2–36	Naložbo 4.4.3 Obnovitvena flota za poveljstvo nacionalne gasilske brigade	Tarča	Število čistih vozil za obnovo voznega parka za poveljstvo nacionalne gasilske brigade
M2C2–40	Naložbo 5.1. Podpora proizvodnemu sistemu za ekološki prehod, neto ničelne tehnologije ter konkurenčnost in odpornost strateških dobavnih verig	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci
M2C2–43	Naložba 5.4 – Dopolnitev lastniškega kapitala v Sklad za zeleni prehod (GTF)	Mejnik	Sprejetje poročila
M2C2–45	Naložba 1.1 Razvoj kmetijsko-voltaičnih sistemov	Tarča	Namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov v kmetijsko-voltaičnih sistemih
M2C2–47	Naložba 1.2 Spodbujanje obnovljivih virov energije za energetske skupnosti in skupno delujoče samooskrbovalce z energijo iz obnovljivih virov	Tarča	Namestitev novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v energetskih skupnostih in skupno delujoči samooskrbovalci z energijo iz obnovljivih virov
M2C2–49	Naložba 3.1 Proizvodnja vodika na degradiranih območjih (vodikove doline)	Tarča	Zaključek projekta za proizvodnjo vodika na industrijskih območjih
M2C2–51	Naložba 3.2 Uporaba vodika v industriji, v kateri je težko zmanjšati emisije	Tarča	Uvajanje vodika v industrijski proces
M2C2–53	Naložba 5.2 – vodik	Tarča	Zgrajen industrijski obrat
M2C4–6bis	Naložba 3.2: Digitalizacija nacionalnih parkov	Tarča	Zaključek intervencije
M2C4–11b	Naložba 2.1.a Ukrepi za zmanjšanje tveganja poplav in hidrogeoloških tveganj – intervencije v Emiliji Romanji, Toskani in Markeju	Mejnik	Zaključek projektov
M2C4–13	Naložba 2.1b – Ukrepi za zmanjšanje poplavnega in hidrogeološkega tveganja	Tarča	Zaključek intervencij tipa D in vrste E
M2C4–20a	Naložbe. 3.1: Varstvo in krepitev mestnih in primestnih gozdov	Tarča	Zasaditi drevesa za varstvo in valorizacijo mestnih in primestnih zelenih območij T3
M2C4–34a	Naložba 4.3 Naložbe v odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov	Tarča	Intervencije za odpornost namakalnega kmetijskega sistema za boljše upravljanje vodnih virov T1
M3C1–6	Naložba 1.1 – Železniške povezave za visoke hitrosti z jugom za potniški in tovorni promet	Tarča	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Napoli-Bari, Salerno-Reggio Calabria in Palermo-Katanija
M3C1–24	Naložba 1.9 Medregionalne povezave	Tarča	Naložba 1.9 Medregionalne povezave
M3C1–9	Naložba 1.2 – proge za visoke hitrosti na severu, ki se povezujejo s preostalo Evropo	Tarča	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Brescia-Verona-Vicenza-Padova; Liguria-Alpi.
M3C1–11	Naložba 1.3 – Diagonalne povezave	Tarča	Železnica za visoke hitrosti za potnike in tovor na progah Orte-Falconara in Taranto-Metaponto-Potenza-Battipaglia
M3C1–14	Naložba 1.4 – Uvedba evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS)	Tarča	2 785 km železniških prog, opremljenih z evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa
M3C1–16	Naložba 1.5 – Krepitev metropolitanskih vozlišč in ključnih nacionalnih povezav	Tarča	1280 km nadgrajenih odsekov prog, zgrajenih na metropolitanskih vozliščih in ključnih nacionalnih povezavah
M3C1–17a	Naložba 1.7 – Izpopolnitev, elektrifikacija in odpornost železnic na jugu	Tarča	650 km dokončanih del v zvezi z nadgradnjo, elektrifikacijo in odpornostjo železnic na jugu, pripravljenih na fazo odobritve in obratovalno fazo.
M3C1–18	Naložba 1.6 – Krepitev regionalnih prog – Izpopolnitev regionalnih železnic (upravljanje RFI)	Tarča	Nadgrajene regionalne proge, pripravljene na fazo odobritve in obratovalno fazo
M3C1–20	Naložba 1.8 – Izpopolnitev železniških postaj (upravljanje RFI; na jugu)	Tarča	Nadgrajene in dostopne železniške postaje
M3C1–26	Reforma 1.3 – Spodbujanje učinkovitosti železniške infrastrukture v Italiji	Mejnik	Začetek veljavnosti primarne sekundarne zakonodaje (in sprejetje izvedbenih aktov)
M4C1–30	Reforma 1.7: Reforma ureditve študentskih stanovanj in naložbe v študentska stanovanja	Tarča	Študentske nastanitvene enote, ustanovljene v skladu z ustrezno zakonodajo
M4C2–9	Naložba 1.4: Krepitev raziskovalnih struktur in podpiranje oblikovanja „nacionalnih vodij raziskav in razvoja“ na področju nekaterih ključnih omogočitvenih tehnologij	Tarča	Nacionalni centri delujejo in izvajajo dejavnosti na področju ključnih omogočitvenih tehnologij
M4C2–14	Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	Tarča	Izplačilo finančne vrednosti v višini 307000000 EUR.
M4C2–15	Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	Tarča	Število podprtih MSP
M4C2–15 bis	Naložba 2.3 Krepitev in sektorska/ozemeljska razširitev centrov za prenos tehnologije po industrijskih segmentih	Mejnik	Dokončanje delovnih sklopov EDIH in TEF
M4C2–16 bis	Naložba 3.1: Sklad za izgradnjo integriranega sistema raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur	Tarča	Število raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur, ki so bile vzpostavljene ali so zaključile svoje dejavnosti
M4C2–18 Bis	Sredstva1.5: Vzpostavitev in krepitev „inovacijskih ekosistemov za trajnostnost“, oblikovanje „vodilnih teritorialnih oblasti na področju raziskav in razvoja“	Tarča	Dejavnosti, ki jih izvajajo inovacijski ekosistemi
M4C2–21	Naložba 3.2 – Dopolnitev lastniškega kapitala v Sklad za digitalni prehod (DTF)	Mejnik	Sprejetje poročila
M5C1–19	Naložba 5: Ustanovitev ženskih podjetij	Tarča	Podjetja, kot so opredeljena v ustrezni naložbeni politiki, so prejela finančno podporo
M5C2–12	Naložba 4 – Naložbe v projekte oživljanja mest, namenjene zmanjšanju marginalizacije in socialne degradacije	Tarča	Projekti za posege za prenovo mest, ki zajemajo občine
M5C2–14	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – splošni projekti	Tarča	Dokončanje projektov integriranega načrtovanja v metropolitanskih mestih
M5C2–16	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Premagovanje nezakonitih naselij za boj proti izkoriščanju delovne sile v kmetijstvu	Tarča	Projektne dejavnosti so zaključene na območjih, ki so v lokalnih načrtih opredeljena kot nezakonita naselja
M5C2–18	Naložba 5 – Celostni urbanistični načrti – Sklad EIB	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci, za naložbeno vrednost osnovnih projektov v višini najmanj 545 000 000 EUR
M5C2–22–22	Naložba 7 – Projekt športa in socialne vključenosti	Tarča	Intervencije v zvezi s pogodbami v zvezi s športnimi objekti
M5C3–13	Naložba 1.4: Infrastrukturne naložbe za posebno ekonomsko cono	Tarča	Dokončanje infrastrukturnih intervencij v posebnih ekonomskih conah.
M6C1–3	Naložba 1.1: Zdravstveni domovi skupnosti za izboljšanje teritorialne zdravstvene pomoči	Tarča	Zdravstveni domovi skupnosti, ki so na voljo in so tehnološko opremljeni (prva serija)
M6C1–11	Naložba 1.3: Krepitev vmesnega zdravstvenega varstva in njegovih ustanov (bolnišnične bolnišnice Skupnosti)	Tarča	Prenovljene, medsebojno povezane in tehnološko opremljene bolnišnice skupnosti (prva serija)
M6C2–6	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Tarča	Delujoča velika sanitarna oprema
M6C2–9	Naložba 1.1: Digitalna posodobitev tehnološke opreme bolnišnic	Tarča	Dodatne postelje, zagotovljene v enotah za intenzivno nego, in podintenzivna oskrba
M6C2–10	Naložba 1.2: Za varno in trajnostno bolnišnico	Tarča	Protipotresni posegi v bolnišnicah so zaključeni
M6C2–10 bis	Naložba 1.2: Za varno in trajnostno bolnišnico	Tarča	Izplačilo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost za projekte v skladu s členom 20 finančnega zakona 67/88 Zgradba zdravstvenega varstva
M6C2–12	Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje, obdelavo, analizo in simulacijo podatkov	Mejnik	Delujeta sistem kartic zdravstvenega zavarovanja in infrastruktura za interoperabilnost elektronske zdravstvene kartoteke.
M6C2–13	Naložba 1.3: Krepitev tehnološke infrastrukture in orodij za zbiranje, obdelavo, analizo in simulacijo podatkov	Tarča	Vse regije so sprejele in uporabljajo sistem za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov
M6C2–16	Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	Tarča	Usposabljanje o vodstvenih in digitalnih znanjih in spretnostih, ki se zagotavlja zaposlenim v nacionalni zdravstveni službi
M6C2–17	Naložba 2.2: Razvoj tehnično-strokovnih, digitalnih in vodstvenih spretnosti strokovnjakov v zdravstvenem sistemu	Tarča	Število financiranih pogodb o medicinskem in specialističnem usposabljanju
M7–37	Naložba 13: Jadranska črta, faza 1 (kompresorska postaja Sulmona in plinovod Sestino-Minerbio)	Mejnik	Dokončanje del
M7–39	Naložba 14: Čezmejna infrastruktura za izvoz plina	Mejnik	Dokončanje del
M7–41	Naložba 15: Transizione 5.0 Zelena	Tarča	Dodeljevanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost
M7–42	Naložba 15: Transizione 5.0 Zelena	Tarča	0,4 Mtoe prihrankov energije pri porabi končne energije v obdobju 2024–2026
M7–45	Naložba 16: Podpora MSP za lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije	Tarča	Pravni sporazumi s končnimi upravičenci
M7–49	Naložba 17: Finančni instrument za energetsko prenovo javnih stanovanjskih stanovanj	Tarča	Pravni sporazumi, podpisani s končnimi upravičenci
M1C3–29	Naložba 4.2: Sredstva za konkurenčnost turističnih podjetij	Tarča	Število turističnih projektov, ki bodo podprti s tematskimi skladi Evropske investicijske banke
M3C2–9	Naložba 1.1: Zelena pristanišča: ukrepi na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti v pristaniščih	Tarča	Zelena pristanišča: dokončanje del
		Znesek obrokov	19919595964 EUR

ODDELEK 3: DODATNA UREDITEV

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Italije poteka v skladu z naslednjimi ureditvami.

Kot je določeno v zakonskem odloku št. 77 z dne 31. maja 2021, kakor je bil spremenjen z zakonskim odlokom št. 13 z dne 24. februarja 2023, je bilo vzpostavljenih več usklajevalnih struktur za spremljanje in izvajanje načrta. Ti vključujejo zlasti: (I) usmerjevalni odbor na visoki ravni („cabina di regia“), ustanovljen v okviru predsedstva Sveta ministrov, katerega glavna naloga je usmerjanje in usklajevanje izvajanja načrta; (II) strukturo misij, vzpostavljeno med predsedstvom Sveta ministrov, vsaj za čas trajanja načrta, ki je pooblaščena, da deluje kot osrednja usklajevalna struktura za izvajanje in spremljanje načrta; (III) tehnično strukturo na Ministrstvu za gospodarstvo in finance, ki izvaja operativno spremljanje izvajanja načrta, kontrolo pravilnosti postopkov in odhodkov ter poročanja ter tehnično in operativno podporo izvedbeni fazi. Struktura misij v okviru predsedstva Sveta ministrov deluje kot enotna kontaktna točka na nacionalni ravni za Evropsko komisijo. Ministrstvo za gospodarstvo in finance zagotavlja vrednotenje rezultatov načrta. Socialni partnerji in drugi deležniki sodelujejo na namenskih srečanjih odbora ‚cabina di regia‘, s čimer se zagotovi njihovo sodelovanje pri izvajanju načrta. Poleg tega so na ravni vsake osrednje uprave opredeljene strukture usklajevanja, ki so odgovorne za ukrepe iz načrta in zadolžene za upravljanje, spremljanje in nadzor zadevnih ukrepov ter poročanje o njih, tudi v zvezi z nadzorom izvajanja in doseganja napredka pri mejnikih in ciljih. V primeru težav so pri izvajanju predvideni mehanizmi izvrševanja, vključno z aktivacijo nadomestnih pooblastil v upravah, odgovornih za ukrepe iz načrta, da se zagotovi pravočasna in učinkovita izvedba projektov, vzpostavljeni pa so tudi predhodni mehanizmi za reševanje sporov.

Za okrepitev upravne zmogljivosti za spremljanje in izvajanje je predvideno zaposlovanje začasnega osebja, tudi v osrednjih upravah, ki so odgovorne za ukrepe načrta, ter na ministrstvu za gospodarstvo in finance (vključno z osrednjo usklajevalno strukturo in državno računovodsko službo), kot je določeno v zakonskem odloku št. 80 z dne 9. junija 2021, pa tudi v upravah v Južni Italiji, v katerih naj bi se okrepil človeški kapital, vključen v načrtovanje in porabo sredstev EU, kot je določeno zlasti v zakonu št. 178 iz leta 2020. Poleg tega so sredstva dodeljena strukturi misij, vzpostavljeni v okviru predsedstva Sveta ministrov, da se zagotovi njeno učinkovito delovanje, kot je določeno v zakonskem odloku št. 13 z dne 24. februarja 2023. Pri izvajanju projektov je predvidena tudi tehnična in operativna podpora osrednjim in lokalnim upravam, vključno z uporabo javnih kapitalskih družb, naborom strokovnjakov za tehnično pomoč in možnostjo posvetovanja z zunanjimi strokovnjaki. Te ukrepe spremlja izvajanje ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena in poenostavitev upravnih postopkov, kot je določeno v zakonskem odloku št. 77 z dne 31. maja 2021 in zakonskem odloku št. 13 z dne 24. februarja 2023.

Ureditve določajo tudi uporabo integriranega informacijskega sistema (ReGiS). Naloga obstoječe revizijske službe Generalnega inšpektorata za finančne odnose z Evropsko unijo (IGRUE) v okviru ministrstva za gospodarstvo in finance je usklajevanje revizijskih sistemov in izvajanje kontrol ob podpori državnih teritorialnih računovodskih uradov (RTS). Še naprej bodo vzpostavljene okrepljene ureditve s finančno policijo Guardia di Finanza in ustreznimi neodvisnimi organi, kot je nacionalna protikorupcijska agencija ANAC, s čimer se bo okrepila vloga, ki jo italijanski pravni sistem tem organom že podeljuje v zvezi z zaščito javnih financ, vključno s tistimi iz EU.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Da bi se Komisiji zagotovil popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ima Italija vzpostavljene naslednje ureditve.

Ministrstvo za gospodarstvo in finance deluje kot tehnična struktura za spremljanje, vključno s spremljanjem napredka pri mejnikih in ciljih, po potrebi za izvajanje kontrolnih in revizijskih dejavnosti, ter zagotavljanje storitev poročanja in zahtevkov za izplačila. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljih, zadevnih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. Kodiranje podatkov poteka na ravni osrednjih uprav, pristojnih za ukrepe načrta, ki zahtevane podatke sporočijo ministrstvu za gospodarstvo in finance. V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Italija po izpolnitvi zadevnih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za izplačilo finančnega prispevka in, če je ustrezno, posojila. Italija zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(2) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(3) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere so dokazi predloženi na ravni obrata

(4) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(5)

Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(6)

Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(7)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(8)

Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(9) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(10) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(11)

11 Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, ki so namenjeni izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela iz sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(12) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(13) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(14) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(15)

15 Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, ki so namenjeni izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela iz sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(16) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(17) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(18) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(19)

19Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, ki so namenjeni izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela iz sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obratov; za katere so dokazi predloženi na ravni obrata.

(20) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(21) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(22) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(23) 23 Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela iz sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(24) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(25) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(26) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(27) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(28) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(29) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(30) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(31) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(32) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(33) Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(34) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(35) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(36) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(37) Končni upravičenci, povezani s posebnimi projekti, morajo za izračun podnebnega prispevka predložiti utemeljitev izbranega področja intervencije za vsak podprti projekt, skupaj z opisom projekta. Za namene izračuna podnebnega prispevka končni upravičenci iz lastniškega kapitala, navideznega lastniškega kapitala, podjetniških obveznic ali enakovrednih instrumentov, ki niso namenjeni specifičnim projektom, utemeljijo izbrana področja intervencije. Izvajalski partner mora državi članici predložiti tudi polletno poročilo o izvajanju vsakega projekta/dejavnosti.

(38) Metropolitanska območja so v tem ukrepu mišljena kot „funkcionalna mestna območja“, kot so opredeljena v podatkovni zbirki Evropske komisije in OECD (Dijkstra, L., H. Poelman in P. Veneri (2019), „The EU-OECD definition of a functional urban area“, delovni dokumenti OECD o regionalnem razvoju, št. 2019/11, OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/d58cb34d-en).

(39) V skladu s področjem intervencije 72a iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 se uporablja tudi za dvofazne vlake.

(40) Metropolitanska območja so v tem ukrepu mišljena kot „funkcionalna mestna območja“, kot so opredeljena v podatkovni zbirki Evropske komisije in OECD (Dijkstra, L., H. Poelman in P. Veneri (2019).

(41) V skladu s področjem intervencije 72a iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241 se uporablja tudi za dvofazne vlake.

(42) Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(43) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(44) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata. 

(45) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata. 

(46) Končni upravičenci, povezani s posebnimi projekti, morajo za izračun podnebnega prispevka predložiti utemeljitev izbranega področja intervencije za vsak podprti projekt, skupaj z opisom projekta.

(47) Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(48) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(49) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(50) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(51) Zgornja meja 13 % zlasti ne vključuje prejetih provizij za uspešnost, povezanih z GTF, ter vseh stroškov in provizij za upravljanje, povezanih s skladi tretjih oseb.

(52) Zlasti v primeru neposrednih naložb GTF deluje z zagotavljanjem podpore lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala; v primeru posrednih naložb GTF deluje s financiranjem skladov tretjih oseb, ki delujejo tako, da zagotavljajo vsaj eno od naslednjega: lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ali dolžniški ali navidezni dolžniški instrumenti.

(53) Šteje se, da je končni upravičenec „znatno osredotočen“ na sektor ali poslovno dejavnost, če je tak sektor ali dejavnost opredeljen kot bistveni del poslovne dejavnosti končnega upravičenca glede na bruto prihodek, dobiček ali bazo strank končnega upravičenca. Bruto prihodek, ustvarjen v omejenem sektorju ali dejavnosti, v nobenem primeru ne presega 50 % bruto prihodka.

(54) Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(55) Vključno z dejavnostmi in sredstvi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti. Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(56) Vozila, ki onesnažujejo okolje, so opredeljena kot vozila brez emisij.

(57) Ta izključitev ne velja za ukrepe v obratih, ki so namenjeni izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela iz sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(58) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(59) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(60)

59 Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, ki so namenjeni izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela iz sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(61) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(62)

Profili, ki so na dan objave razpisa za projekte stari 40 let, so upravičeni do starosti 41 let.

(63)

Profili, ki so na dan objave razpisa za projekte stari 45 let, so upravičeni do starosti 46 let.

(64) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(65) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(66) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(67) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(68) Razen za (a) projekte v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(69) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(70) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(71) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(72) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(73) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(74) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(75) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(76) OECD, „Supporting Entrepreneurship and Innovation in Higher Education in Italy“ (Podpora podjetništvu in inovacijam v visokem šolstvu v Italiji)

(77) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(78) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(79) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(80) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(81) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(82) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(83) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(84) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(85) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(86) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(87) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(88) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(89) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(90) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(91)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(92) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(93) Delovni sklop je sestavni del razčlenitve projektnega dela, kot so na primer: preskusite pred naložbami, znanji in spretnostmi ter usposabljanjem, vodenjem in usklajevanjem projektov. Predstavlja skupino projektnih del, opisanih v dejavnostih in nalogah. Delovni sklopi predstavljajo jasno in logično povezavo s cilji projekta in drugimi delovnimi sklopi. Vsak delovni sklop je poddel projekta, kar je korak, ki vodi k doseganju splošnih ciljev projekta.

(94) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(95) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(96)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(97) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(98) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(99) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(100)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(101) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(102) Zgornja meja 13 % zlasti ne vključuje prejetih provizij za uspešnost, povezanih z DTF, invsi stroški in provizije za upravljanje, povezani s posrednimi naložbami/skladi tretjih oseb.

(103) Zlasti v primeru neposrednih naložb DTF deluje z zagotavljanjem podpore lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala;v primeru posrednih naložb DTF deluje s financiranjem skladov tretjih oseb, ki delujejo tako, da zagotavljajo vsaj eno od naslednjega: lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ali dolžniški ali navidezni dolžniški instrumenti.

(104)

Šteje se, da je končni upravičenec „znatno osredotočen“ na sektor ali poslovno dejavnost, če je tak sektor ali dejavnost opredeljen kot bistveni del poslovne dejavnosti končnega upravičenca glede na bruto prihodek, dobiček ali bazo strank končnega upravičenca. Bruto prihodek, ustvarjen v omejenem sektorju ali dejavnosti, v nobenem primeru ne presega 50 % bruto prihodka.

(105)

Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III ktehničnim smernicam za uporabo načela, da sene škoduje bistveno(2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(106)

Vključno z dejavnostmi in sredstvi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti. Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(107)

Vozila, ki onesnažujejo okolje, so opredeljena kot vozila brez emisij.

(108)

Ta izključitev ne velja za ukrepe v obratih, ki so namenjeni izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela iz sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(109) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(110) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(111)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(112) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(113) Razen projektov v okviru tega ukrepa za proizvodnjo električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji, določenimi v Prilogi III tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

(114) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se zagotovi razlaga razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(115)

Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(116) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(117)

Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(118) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema trgovanja z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447

(119) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(120) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere so dokazi predloženi na ravni obrata

(121) Končni upravičenci morajo za izračun podnebnega prispevka predložiti utemeljitev izbranega področja intervencije za vsak podprti projekt skupaj z opisom projekta. Izvajalski partner mora državi članici predložiti tudi polletno poročilo o izvajanju vsakega projekta/dejavnosti.

(122) Shema se nanaša zlasti na prilogi A in B k zakonu z dne 11. decembra 2016, št. 232.

(123) Za novoustanovljena podjetja bi bilo treba prihranke energije meriti glede na povprečno letno porabo podjetja s podobnimi značilnostmi (velikost), ki deluje v istem sektorju (kodaATECO).

(124) Šteje se, da je končni upravičenec „znatno osredotočen“ na sektor ali poslovno dejavnost, če je tak sektor ali dejavnost opredeljen kot bistveni del poslovne dejavnosti končnega upravičenca glede na bruto prihodek, dobiček ali bazo strank končnega upravičenca. Bruto prihodek, ustvarjen v omejenem sektorju ali dejavnosti, v nobenem primeru ne presega 50 % bruto prihodka.

(125)

Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(126)

Vključno z dejavnostmi in sredstvi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti. Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(127)

Vozila, ki onesnažujejo okolje, so opredeljena kot vozila brez emisij.

(128) Ta izključitev ne velja za ukrepe v obratih, ki so namenjeni izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali pridobivanju materialov iz pepela iz sežiganja, če taki ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obratov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.

(129) Končni upravičenci, povezani s posebnimi projekti, morajo za izračun podnebnega prispevka predložiti utemeljitev izbranega področja intervencije za vsak podprti projekt, skupaj z opisom projekta. Izvajalski partner mora državi članici predložiti tudi polletno poročilo o izvajanju vsakega projekta/dejavnosti.

(130) Končni upravičenci, povezani s posebnimi projekti, morajo za izračun podnebnega prispevka predložiti utemeljitev izbranega področja intervencije za vsak podprti projekt, skupaj z opisom projekta.

(131) Razen za (a) sredstva in dejavnosti na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter (b) dejavnosti in sredstva iz točke (ii), pri katerih je uporaba fosilnih goriv začasna in tehnično neizogibna za pravočasen prehod na delovanje brez fosilnih goriv.

(132) Kadar podprta dejavnost doseže predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, se navede obrazložitev razlogov, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.

(133) Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata. 

(134) Ta izključitev ne velja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obstoječih obratih za mehansko-biološko obdelavo, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energijske učinkovitosti ali naknadnemu opremljanju postopkov recikliranja ločenih odpadkov za kompostiranje bioloških odpadkov in anaerobne presnove bioloških odpadkov, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe objektov; za katere se predložijo dokazi na ravni obrata. 

(135) Končni upravičenci, povezani s posebnimi projekti, morajo za izračun podnebnega prispevka predložiti utemeljitev izbranega področja intervencije za vsak podprti projekt, skupaj z opisom projekta.