1993R2847 — SL — 29.01.2007 — 007.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA SVETA (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (UL L 261, 20.10.1993, p.1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 301 |
35 |
14.12.1995 |
||
|
L 301 |
1 |
14.12.1995 |
||
|
L 338 |
12 |
28.12.1996 |
||
|
L 102 |
1 |
19.4.1997 |
||
|
L 304 |
1 |
7.11.1997 |
||
|
L 356 |
14 |
31.12.1997 |
||
|
L 358 |
5 |
31.12.1998 |
||
|
L 122 |
1 |
16.5.2003 |
||
|
L 289 |
1 |
7.11.2003 |
||
|
L 128 |
1 |
21.5.2005 |
||
|
L 409 |
11 |
30.12.2006 |
||
popravljena z:
|
(*) |
Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini. |
UREDBA SVETA (EGS) št. 2847/93
z dne 12. oktobra 1993
o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 43 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega sveta ( 3 ),
ker mora Svet po členu 12 Uredbe Sveta (EGS) 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o oblikovanju sistema Skupnosti za ribištvo in akvakulturo ( 4 ) uvesti nadzorni sistem Skupnosti;
ker uspeh skupne ribiške politike zajema tudi izvajanje učinkovitega sistema nadzora, ki vključuje vse vidike te politike;
ker so za dosego tega cilja potrebni predpisi za spremljanje ukrepov za ohranitev in upravljanje virov, strukturni ukrepi in ukrepi za skupno tržno ureditev ter nekatere določbe za ravnanje ob neizvajanju teh ukrepov, kar mora veljati za celotni ribiški sektor od proizvajalca do potrošnika;
ker lahko sistem prinese želene rezultate le, če ribiški sektor spozna, da je sistem upravičen;
ker je nadzor najpomembnejša naloga držav članic; ker mora Komisija zagotoviti, da bodo države članice nepristransko spremljale in preprečevale kršitve; ker mora imeti Komisija za čimbolj učinkovito izvedbo te naloge na voljo finančna, pravna in zakonska sredstva;
ker so izkušnje pri izvajanju Uredbe Sveta (EGS) 2241/87 z dne 23. julija 1987 o pripravi nadzornih ukrepov za ribiške dejavnosti ( 5 ) pokazale, da obstaja potreba po povečanju nadzora nad izvajanjem predpisov za ohranjanje ribiških virov;
ker je za skladnost z ukrepi za ohranitev in upravljanje ribiških virov potreben močnejši čut za odgovornost pri vseh subjektih v ribištvu;
ker je treba politiko upravljanja ribiških virov, ki še zlasti temelji na sistemu celotnega dovoljenega ulova (TAC), kvotah in tehničnih ukrepih, dopolniti z upravljanjem ribolovnega napora, kar vključuje spremljanje ribiških dejavnosti in zmogljivosti;
ker morajo države članice za zagotovitev stalnega nadzora nad vsem ulovom in iztovarjanjem v vseh morskih vodah spremljati dejavnosti plovil Skupnosti in vse s tem povezane dejavnosti, pri čemer morajo dovoliti preverjanje izvajanja predpisov o skupni ribiški politiki;
ker je odločilnega pomena, da države članice med inšpekcijami ribiških dejavnosti na morju sodelujejo na operativni ravni, da bi zagotovile učinkovite in finančno upravičene inšpekcije, še zlasti inšpekcije operacij, izvajanih v vodah zunaj suverenosti ali jurisdikcije države članice;
ker so za izvajanje skupne ribiške politike potrebni ukrepi za spremljanje plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države v vodah Skupnosti, še zlasti sistem za obveščanje o njihovih premikih in o vrstah, ki jih imajo na krovu, brez vpliva na pravico do dopustnega tranzita v ozemeljskem morju in pravico do plovbe v 200 milj širokem ribolovnem območju;
ker bodo pilotni projekti za nekatere kategorije plovil, ki jih bodo izvedle države članice v sodelovanju s Komisijo, omogočili Svetu, da do 1. januarja 1996 odloči o uvedbi satelitskega nadzornega ali drugega sistema;
ker je za upravljanje ribištva z določanjem celotnega dovoljenega ulova (TAC) potrebno podrobno poznavanje sestave ulovov, pri čemer je tako znanje enako potrebno tudi za druge postopke iz Uredbe (EGS) 3760/92; ker morajo v ta namen kapitani ribiških plovil voditi ladijski dnevnik;
ker mora biti vsaka država članica, na katere ozemlju poteka iztovarjanje, sposobna spremljati iztovarjanje na svojem ozemlju, in ker je v ta namen primerno, da vsako ribiško plovilo, registrirano v drugi državi članici, obvesti državo članico, v kateri ima namen pristati, o iztovarjanju ali nameravanem iztovarjanju na njenem ozemlju;
ker je bistvenega pomena, da se ob iztovarjanju pojasnijo in potrdijo informacije iz ladijskih dnevnikov; ker je v ta namen potrebno, da subjekti, vključeni v iztovarjanje in prodajo ulova, navedejo količine, ki so iztovorjene, pretovorjene, ponujene na prodaj ali kupljene;
ker je za oprostitev majhnih ribiških plovil od obveznosti vodenja ladijskega dnevnika ali izpolnjevanja deklaracije o iztovarjanju, ki bi zanje pomenila nesorazmerno breme glede na njihovo ribolovno zmogljivostjo, treba, da vsaka država članica spremlja dejavnosti takih plovil z izvajanjem načrta vzorčenja;
ker mora za zagotovitev spoštovanja ukrepov Skupnosti za ohranitev in trgovino vse ribiške proizvode, ki se iztovorijo ali uvozijo v Skupnost, do prve prodaje spremljati transportna dokumentacija, ki izpričuje njihov izvor;
ker je treba omejitve ulova urejati na ravni držav članic in Skupnosti; ker morajo države članice evidentirati iztovarjanje ter o tem obvestiti Komisijo po računalniškem omrežju; ker je za to treba predvideti izjeme od te obveznosti za majhne količine iztovora, pri katerih bi računalniško posredovanje podatkov nesorazmerno administrativno in finančno obremenilo organe držav članic;
ker se za zagotovitev ohranitve in upravljanja vseh uporabljenih virov, določbe o ladijskem dnevniku, deklaracijah o iztovarjanju in prodaji ter informacije v zvezi s pretovorom in evidentiranjem ulova, lahko razširijo tudi na staleže, za katere ne velja postavka o celotnem dovoljenem ulovu (TAC) ali kvota;
ker morajo biti države članice obveščene o rezultatih dejavnosti svojih plovil v vodah, ki so pod pristojnostjo tretjih držav, ali v mednarodnih vodah; ker morajo za kapitane teh plovil veljati obveznosti v zvezi z ladijskim dnevnikom in deklaracijami o iztovarjanju in pretovarjanju; ker je treba informacije, ki jih zberejo države članice, poslati Komisiji;
ker je za upravljanje zbiranja in obdelave podatkov treba oblikovati računalniške podatkovne zbirke, ki omogočajo navzkrižno preverjanje podatkov; ker morajo imeti Komisija in njeni predstavniki dostop do takih podatkovnih zbirk po računalniškem omrežju, da lahko podatke preverijo;
ker ni mogoče ustrezno zagotoviti izpolnjevanja določb o uporabi ribolovnega orodja, če so na plovilu mreže z različno velikimi očesi, razen če zanje veljajo dodatni nadzorni ukrepi; ker je za posamične vrste ribolova primerno vpeljati posamične predpise, na primer pravilo ene mreže;
ker je treba, kadar država članica izkoristi svojo kvoto ali celoten dovoljeni ulov (TAC), ribolov prepovedati s sklepom Komisije;
ker je treba odpraviti škodo, ki jo je imela država članica, ki ni izkoristila svoje kvote, dodeljenega dela staleža ali skupine staležev, kadar je ribolov po izkoristku celotnega dovoljenega ulova (TAC) končan; ker je treba v ta namen vzpostaviti sistem odškodnin;
ker je treba v primerih, ko odgovorni za ribiška plovila ne spoštujejo te uredbe, vpeljati dodatne nadzorne ukrepe z namenom ohranitve;
ker je za zagotovitev učinkovitega upravljanja sprejetih ukrepov treba vzpostaviti mehanizme deklaracij v skladu s cilji in strategijami upravljanja iz člena 8 Uredbe (EGS) 3760/92 za države članice, ki so presegle ribolovne kvote;
ker je eden od glavnih namenov skupne ribiške politike prilagoditi ribolovne zmogljivosti virom; ker je v členu 11 Uredbe (EGS) 3760/92 določeno, da je naloga Sveta oblikovati cilje in strategije za prestrukturiranje ribolovnega napora; ker je prav tako treba zagotoviti skladnost z ukrepi za skupno tržno ureditev, zlasti na strani oseb, na katere se ti nanašajo; ker je torej bistveno, da vsaka država članica poleg finančnega nadzora, ki je že predviden v predpisih Skupnosti, izvaja tehnične preglede za zagotovitev skladnosti z določbami Sveta;
ker je nujno vzpostaviti splošne predpise, po katerih bodo inšpektorji Skupnosti, ki jih imenuje Komisija, lahko zagotovili enotno izvajanje predpisov Skupnosti in preverjali nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi držav članic;
ker je za zagotovitev objektivnega preverjanja pomembno, da lahko inšpektorji Skupnosti v nekaterih okoliščinah izvajajo svoje naloge neodvisno in brez poprejšnjega obvestila, zato da preverijo nadzorne dejavnosti, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic; ker take naloge nikakor ne vključujejo nadzora nad fizičnimi osebami;
ker se lahko postopki zaradi kršitev v državah članicah razlikujejo, zaradi česar se bodo morda ribiči čutili prikrajšane; ker se je zaradi pomanjkanja odvračilnih ukrepov v nekaterih državah članicah zmanjšala učinkovitost nadzora in ker bi morale države članice zaradi teh opažanj sprejeti vse potrebne nediskriminacijske ukrepe, s katerimi bi preprečevale in preganjale nepravilnosti, zlasti z oblikovanjem popisa ukrepov, ki kršitelje učinkovito prikrajšajo za tržne koristi, izhajajoče iz kršitev;
ker je zmožnost države članice, pod katere zastavo plujejo plovila, da zagotovi izvajanje predpisov za ohranitev in upravljanje ribiških virov, zmanjšana, če država članica, v kateri poteka iztovarjanje, ni učinkovita pri preganjanju nepravilnosti; ker je treba zato vpeljati določbe o ugotavljanju ulova, pridobljenega nelegalno in v nasprotju s kvoto države članice iztovarjanja, če ta država ni uvedla ustreznih postopkov;
ker naj bi države članice Komisiji redno poročale o inšpekcijskih dejavnostih in ukrepih, sprejetih po kršenju ukrepov Komisije;
ker je za nekatere ukrepe iz te uredbe primerno vpeljati podrobne izvedbene predpise;
ker je treba zagotoviti zaupnost podatkov, zbranih v okviru te uredbe;
ker ta uredba ne sme vplivati na nacionalne predpise o spremljanju, ki presegajo njene minimalne določbe, vendar pod pogojem, da so taki nacionalni predpisi skladni z zakonodajo Skupnosti;
ker je treba Uredbo (EGS) 2241/87 razveljaviti, razen člena 5, ki velja do sprejetja seznamov iz člena 6(2) te uredbe;
ker je treba zagotoviti prehodno obdobje za uveljavitev posameznih določb iz nekaterih členov, da bi lahko pristojni organi držav članic oblikovali postopke in jih prilagodili zahtevam nove uredbe;
ker naj bi določila nekaterih členov, ki se nanašajo na ribolovne dejavnosti v Sredozemskem morju, kjer skupna ribiška politika še ni v celoti uvedena, začela veljati 1. januarja 1989,
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Za zagotovitev skladnosti s predpisi skupne ribiške politike se oblikuje sistem Skupnosti, ki vključuje predvsem določbe za tehnično spremljanje:
— ukrepov za ohranitev in upravljanje virov,
— strukturnih ukrepov,
— ukrepa o skupni tržni ureditvi,
prav tako pa tudi določbe za večjo učinkovitost ukrepov, ki se uporabijo ob neupoštevanju zgoraj omenjenih ukrepov.
2. V ta namen vsaka država članica v skladu s predpisi Skupnosti sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitosti sistema. Prav tako svojim pristojnim organom da na voljo zadostna sredstva za izvajanje inšpekcijskih in nadzornih nalog, kakor so opredeljene v tej uredbi.
3. Sistem velja za vse ribolovne dejavnosti in vse povezane dejavnosti, izvajane na ozemlju in znotraj morskih voda pod suverenostjo in jurisdikcijo držav članic, skupaj z dejavnostmi plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države ali so registrirane v tretji državi, brez vpliva na pravico do tranzita v teritorialnem morju in pravico do plovbe v 200 milj širokem ribolovnem območju. Sistem prav tako velja za dejavnosti ribiških plovil Skupnosti v vodah držav nečlanic in na odprtem morju, brez vpliva na posebne določbe iz ribolovnih sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami, ali določbe mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je Skupnost.
NASLOV I
Spremljanje, inšpekcija in nadzorovanje
Člen 2
1. Da bi zagotovila skladnost z vsemi veljavnimi pravili, vsaka država članica na svojem ozemlju in v morskih vodah, ki so pod njeno suverenostjo ali jurisdikcijo, izvaja spremljanje, inšpekcijo in nadzorovanje vseh aktivnosti v sektorju za ribištvo, še zlasti sam ribolov, pretovarjanje, iztovarjanje, promet in skladiščenje ribiških proizvodov ter evidentiranje iztovarjanja in prodaje. Države članice, ob upoštevanju svojega posebnega položaja, sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zagotovile najboljši možni nadzor na svojem ozemlju in znotraj morskih voda, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo.
2. Vsaka država članica zagotovi, da se aktivnosti njenih plovil izven ribolovnih območij Skupnosti, ustrezno spremljajo in, kadar obstajajo take obveznosti Skupnosti, preverjajo in nadzorujejo, da se zagotovi skladnost s predpisi Skupnosti, ki veljajo v teh vodah.
Člen 3
1. Vsaka država članica vzpostavi satelitski sistem za spremljanje plovil, v nadaljnjem besedilu „SSP“, za spremljanje položaja ribiških plovil Skupnosti.
SSP se začne uporabljati najkasneje 30. junija 1998 za vsa ribiška plovila Skupnosti, ki presegajo dolžino 20 metrov med navpičnicama ali 24 metrov celotne dolžine in spadajo v katerokoli izmed naslednjih kategorij:
— plovila, ki delujejo na odprtem morju, razen v Sredozemskem morju,
— plovila, ki delujejo v vodah držav nečlanic, pod pogojem, da je bila v pogodbah z zadevno državo nečlanico ali državami nečlanicami predvidena uporaba sistema SSP za plovila te države ali držav, ki delujejo v vodah Skupnosti.
— plovila, ki lovijo ribe za pridobivanje ribje moke in olja.
2. SSP se začne uporabljati najkasneje 1. januarja 2000 za vsa ribiška plovila Skupnosti, ki presegajo dolžino 20 metrov med navpičnicama ali 24 metrov skupne dolžine, povsod, kjer ta delujejo. ►M7 ————— ◄
3. Ne glede na določbe odstavkov 1 in 2 zgoraj se SSP ne uporablja za plovila:
(a) ki delujejo izključno znotraj 12 navtičnih milj od temeljne črte države članice pod katere zastavo plujejo; ali
(b) ki od odhoda do vrnitve v pristanišče na morju nikoli ne preživijo več kot 24 ur.
4. Če država članica uvede SSP za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in ne spadajo v okvir odstavkov od 1 do 3, bodo ta plovila upravičena do enake finančne podpore, kot velja za plovila, ki uporabljajo SSP v skladu z odstavkoma 1 in 2.
5. Države članice zagotovijo, da se satelitske sledilne naprave namestijo na ribiška plovila Skupnosti, ki plujejo pod njihovo zastavo in za katera velja SSP. Satelitska sledilna naprava ribiškemu plovilu omogoči, da zadevni državi ladijske zastave in obalni državi članici prek satelita sporoči svoj zemljepisni položaj in, kadar je to primerno, posreduje poročila o ribolovnem naporu iz člena 19b. V primeru višje sile se pomembne informacije sporoči po radiu prek radijske postaje, odobrene v skladu s predpisi Skupnosti za sprejem takih informacij, ali prek sredstev, določenih v členu 19c.
6. Kapitani ribiških plovil Skupnosti, za katera se uporablja SSP, zagotovijo, da so satelitske sledilne naprave vedno popolnoma pripravljene za delovanje in da se sporočajo informacije iz odstavka 5. Prenos se opravi glede na zahtevano dnevno pogostnost, da bi zagotovili, da lahko država članica ladijske zastave in/ali obalna država članica uspešno spremljata plovila.
7. Države članice ustanovijo in vodijo centre za spremljanje ribolova, v nadaljnjem besedilu „CSR“, ki spremljajo ribolovno delovanje in ribolovni napor. CSR začne delovati najkasneje 30. junija 1998.
CSR posamezne države članice spremlja ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ne glede na to, v katerih vodah delujejo ali v katerem pristanišču se nahajajo, kot tudi ribiška plovila Skupnosti, ki plujejo pod zastavo drugih držav članic, ter ribiška plovila držav nečlanic, ki delujejo v vodah pod suverenostjo ali pristojnostjo te določene države članice in za katere se uporablja SSP.
8. Vsaka država članica ladijske zastave imenuje pristojne oblasti, odgovorne za CSR, in sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da ima CSR ustrezne kadrovske vire in je opremljen z računalniško strojno in programsko opremo, ki omogoča avtomatsko obdelavo in elektronski prenos podatkov. Države članice zagotovijo varnostne in obnovitvene postopke za primer napake v sistemu.
Države članice lahko upravljajo skupni CSR.
9. Država članica ladijske zastave sprejme potrebne ukrepe, da bi zagotovila, da se podatke, ki jih prejme od svojih ribiških plovil, za katere se uporablja SSP, zabeleži v računalniško berljivi obliki za obdobje treh let.
Obalna država članica sprejme potrebne ukrepe, da bi zagotovila, da se podatke, ki jih prejme od ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo druge države članice ali države nečlanice, za katere se uporablja SSP, zabeleži v računalniško berljivi obliki za obdobje treh let.
Komisija ima dostop do teh računalniških datotek na podlagi posebnega zahtevka. Uporabljajo se določbe člena 37.
10. Podrobne predpise za izpolnjevanje tega člena se določi v skladu s postopkom iz člena 36.
Na podlagi uporabe sistema s strani članice in v skladu z določbami člena 36 Komisija lahko odloči, da se uporablja alternativni sistem, pri čemer upošteva vrsto sistema za spremljanje položaja, vrsto ribiškega plovila ali plovil, območje ali območja, v katerih se ribari, ciljne vrste in trajanje ribolovnih potovanj. Alternativni sistem mora biti tako učinkovit kot SSP, njegova uporaba pa mora biti nepristranska.
Člen 4
1. Inšpekcijo in spremljanje, določeno v členu 2, izvaja vsaka država članica z lastnim sistemom inšpekcije, o katerem se odloči sama.
Pri izvajanju poverjenih nalog države članice zagotovijo skladnost z določbami in ukrepi, opredeljenimi v členu 2. Poleg tega delujejo tako, da preprečijo neupravičeno oviranje običajnih ribolovnih dejavnosti. Prav tako zagotovijo, da sektor in plovila izberejo na nediskriminacijski podlagi.
2. Osebe, odgovorne za ribiška plovila, prostore ali transportna sredstva, ki so predmet inšpekcije, sodelujejo pri podpori inšpekcij, izvedenih v skladu z odstavkom 1.
Člen 5
Podrobna pravila zaizvajanje tega Naslova se sprejme, kot je potrebno, brez vpliva na nacionalne pristojnosti, v skladu s postopkom iz člena 36, še zlasti v zveziz:
(a) identifikacijo uradno imenovanih inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, letal in drugih takih sredstev inšpekcije, kot jih lahko uporablja država članica;
(b) postopkom za inšpekcijo in nadzorovanje aktivnosti v sektorju za ribištvo;
(c) označevanjem in identifikacijo ribiških plovil in njihovih orodij;
(d) certifikacijo značilnosti ribiških plovil, ki so povezane z ribolovnimi aktivnostmi.
NASLOV II
Spremljanje ulova
Člen 6
1. Kapitani ribiških plovil Skupnosti, ki izjavljajo stalež ali skupino staležev, vodijo ladijski dnevnik o svojih dejavnostih, še zlasti o količini posamezne vrste, ki so jo ujeli ali jo hranijo na krovu, o datumu in kraju (statistični pravokotnik ICES) takega ulova in o vrsti uporabljenega ribolovnega orodja.
2. Na območjih, ki niso sredozemsko območje, se mora od 1. januarja 2001 v ladijski dnevnik zabeležiti vse vrste, zadržane na krovu, katerih količina presega 50 kg v ekvivalentu žive teže. ►M11 ►C1 Pri ribolovu v Sredozemskem morju je treba v ladijski dnevnik zabeležiti vse vrste, obdržane na krovu, katerih količina presega 15 kg žive teže in so označene na seznamu, sprejetem v skladu z odstavkom 8. ◄ ◄
Za izrazito selivske vrste in majhne pelagične vrste pa je treba v ladijski dnevnik zabeležiti vse količine, ki presegajo 50 kg žive teže.
3. Kapitani ribiških plovil Skupnosti v ladijske dnevnike vpisujejo podatke o količini ulova, datumu in kraju tega ulova ter podatke o vrstah iz odstavka 2. Količine, zavržene na morju, se lahko evidentirajo zaradi evalvacije.
4. Kapitani ribiških plovil Skupnosti so izvzeti iz zahtev odstavkov 1 in 3, če celotna dolžina plovil ne presega 10 metrov.
5. Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije odloči o izjemah, ki se razlikujejo od izjem iz odstavka 4.
6. Vsaka država članica na podlagi vzorčenja spremlja dejavnosti ribiških plovil, ki so izvzeta iz zahtev odstavkov 4 in 5, in tako zagotovi, da vsa ribiška plovila Skupnosti spoštujejo veljavne predpise Skupnosti.
V ta namen vsaka država članica izdela načrt vzorčenja in ga pošlje Komisiji. O rezultatih spremljanja je Komisija redno obveščana.
7. Kapitani ribiških plovil Skupnosti zapisujejo informacije, zahtevane v odstavkih 1 in 3, bodisi v elektronski obliki bodisi na papirju.
8. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36, vključno z:
— drugo zemljepisno osnovo, ki ni statistični pravokotnik Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), v določenih specifičnih primerih, in
— beleženjem ulova, ujetega z mrežami z majhnimi zankami, ki se ga nesortiranega hrani na krovu,
— seznamom iz člena 2.
Člen 7
1. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti, ki želi uporabiti mesta za iztovarjanje v državi članici, ki ni država članica ladijske zastave, bo ravnal v skladu z zahtevami katerega koli določenega pristaniškega sistema, ki ga v skladu s členom 38, določi ta država članica. Če ta država članica takega sistema ne uporablja, mora kapitan pristojne organe v tej državi članici vsaj štiri ure prej obvestiti o:
— mestu ali mestih iztovarjanja in ocenjenem času prihoda,
— količinah posameznih vrst, ki bodo iztovorjene.
2. Proti kapitanu iz odstavka 1, ki ne pošilja teh obvestil, lahko pristojni organi ustrezno ukrepajo.
3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 36 za nekatere kategorije ribiških plovil Skupnosti odobri odstopanje od obveznosti iz odstavka 1 za omejeno in obnovljivo obdobje ali pa pripravi določbe za drugačno obdobje obvestitve, pri čemer med drugim upošteva razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, kjer so taka plovila registrirana ali popisana.
Člen 8
1. Kapitan ribiškega plovila Skupnosti s celotno dolžino, ki je enaka ali presega 10 metrov, ali njegov pooblaščenec, po vsaki vožnji in v 48 urah po iztovarjanju pristojnim organom države članice, v kateri poteka iztovarjanje, odda deklaracijo. Kapitan jamči za točnost deklaracije, v kateri mora navesti vsaj podatke o količini vsake iztovorjene vrste iz člena 6(2) in o območju, kjer so bile te ujete.
2. Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije odloči, da obveznost iz odstavka 1 razširi tudi na plovila s celotno dolžino manj kakor 10 metrov. Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije odloči tudi o oprostitvah obveznosti iz odstavka 1 za nekatere kategorije plovil, katerih celotna dolžina je enaka ali večja od 10 metrov in ki izvajajo določeno ribiško dejavnost.
3. Vsaka država članica na podlagi vzorčenja spremlja dejavnosti ribiških plovil, ki so oproščena zahtev iz odstavka 1, da bi zagotovila njihovo upoštevanje veljavnih predpisov Skupnosti.
V ta namen vsaka država članica oblikuje načrt vzorčenja in ga pošlje Komisiji. O izsledkih spremljanja teh plovil države članice redno obveščajo Komisijo.
4. Podrobni predpisi za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 9
1. Dražbeni centri ali druga telesa ali osebe, ki jih pooblastijo države članice in ki so odgovorni za prvo dajanje v promet ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, po prvi prodaji predložijo pristojnim organom države članice, kjer poteka prvo dajanje v promet, potrdilo o prodaji. Za predložitev potrdil o prodaji, ki zajemajo vse podatke, ki jih zahteva ta člen, so odgovorni dražbeni centri ali druga telesa ali osebe, ki jih pooblastijo države članice.
2. Če prvo dajanje v promet ribiških proizvodov, iztovorjenih v državi članici, poteka na drugačen način, kot je določeno v odstavku 1, iztovorjeni proizvodi ne bodo prevzeti, dokler pristojnim organom ali drugim pristojnim telesom držav članic ne bo predložen eden izmed naslednjih dokumentov:
— potrdilo o prodaji, če so bili proizvodi prodani ali dani v prodajo na mestu iztovarjanja,
— kopijo enega izmed dokumentov iz člena 13, če so proizvodi ponujeni v prodajo na mestu, ki ni mesto iztovarjanja; v času dejanske prodaje mora biti tem kopijam priloženo potrdilo o prodaji,
— prevzemno deklaracijo, kadar proizvodi niso ponujeni v prodajo ali pa so namenjeni za prodajo ob kasnejšem datumu.
Za predložitev potrdila o prodaji z vsemi podatki, ki jih zahteva ta člen, je odgovoren kupec.
Za predložitev prevzemne deklaracije z vsemi podatki, ki jih zahteva ta člen, je odgovoren imetnik deklaracije.
3. Obvestila o prodaji iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo vsaj naslednje informacije:
— ustrezno ime vsake vrste in zemljepisno območje njenega izvora,
— za vse vrste, za katere je to primerno, velikost ali težo, stopnjo, videz in svežost posamične vrste,
— kjer je to primerno, ustrezno minimalno velikost ribe,
— ceno in količino vsake vrste pri prvi prodaji, in kjer je to primerno, te podatke glede na velikost ali težo, stopnjo, videz in svežost,
— kjer je to primerno, namen proizvodov, umaknjenih s trga (stranski proizvodi, uporabni za človeško porabo, prenos),
— ime prodajalca in kupca,
— kraj in datum prodaje,
— kjer je to možno, referenčno številko prodajne pogodbe.
4. Potrdila o prodaji se predložijo pristojnim organom, odgovornim za spremljanje prvega dajanja v promet rib, tako da vključujejo naslednje podatke:
— zunanjo identifikacijo in ime ribiškega plovila, ki je iztovorilo zadevne proizvode,
— ime lastnika ali kapitana plovila,
— pristanišče in datum iztovarjanja,
— kjer je to potrebno, sklicevanje na enega izmed dokumentov iz člena 13(1) in (4)(b).
4a. Če potrdilo o prodaji ne ustreza računu ali dokumentu, ki ga nadomešča, kot je navedeno v členu 22(3) šeste Direktive Sveta 77/388/EEC ( 6 ), država članica sprejme potrebne določbe, da zagotovi, da se podatki o ceni brez davkov za dostavo blaga kupcu ujemajo s podatki na računu.
4b. Prevzemne deklaracije iz odstavka 2, ki jih pripravijo lastniki ribiških proizvodov ali njihovi zastopniki, vsebujejo najmanj naslednje informacije:
— ustrezno ime vsake vrste in zemljepisno območje njenega izvora,
— težo vsake vrste, razčlenjeno glede na vrsto prozvoda,
— kjer je to ustrezno, ustrezno minimalno velikost ribe,
— identifikacijo ribiškega plovila, ki je iztovorilo proizvode,
— identifikacijo kapitana plovila,
— pristanišče in datum iztovarjanja,
— kraje, kjer so proizvodi shranjeni,
— kjer je to ustrezno, sklicevanje na enega izmed dokumentov iz člena 13(1) in (4)(b).
4c. Če so ribiški proizvodi namenjeni za prodajo ob kasnejšem datumu in če naj bi bili ti proizvodi dani v promet po ceni, določeni v pogodbi, ali po fiksni ceni, postavljeni za določeno obdobje, države članice opravijo ustrezne kontrole, s katerimi preverijo točnost podatkov v prevzemnih deklaracijah in potrdilih o prodaji iz odstavka 2.
5. Potrdila o prodaji, prevzemne deklaracije in kopijo prevoznih dokumentov se v 48 urah po prvem dajanju v promet ali iztovarjanju predloži pristojnemu organu ali drugim telesom, ki jih pooblasti država članica, v skladu z zakonodajo države članice, na ozemlju katere so bile te operacije opravljene. Na zahtevo države članice lahko Komisija, v skladu s postopkom iz člena 36, v posebnih situacijah odobri odstopanje od tega roka.
V primeru, da so proizvodi prepeljani v državo članico, ki ni država članica mesta iztovarjanja, prevoznik v 48 urah po iztovarjanju predloži kopijo prevoznega dokumenta pristojnim organom države članice, na ozemlju katere je prijavljeno prvo dajanje v promet. Država članica prvega dajanja v promet lahko od države članice iztovarjanja zahteva dodatne informacije v zvezi s tem.
6. Pristojni organi zadržijo kopijo vsakega obvestila o prodaji za obdobje enega leta, in sicer od leta, ki sledi tistemu, v katerem so bile evidentirane informacije, predložene pristojnim organom.
Če prvo dajanje v promet ribiških proizvodov ne poteka v državi članici, v kateri so bili proizvodi iztovorjeni, država članica, ki je odgovorna za spremljanje prvega dajanja v promet, poskrbi, da se organom, odgovornim za spremljanje iztovarjanja zadevnih proizvodov, čimprejpredloži potrdilo o prodaji.
7. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 36 odobri izjemo od obveznosti predložitve obvestila o prodaji pristojnim organom ali drugim pooblaščenim telesom države članice za ribiške proizvode, iztovorjene s kategorij ribiških plovil Skupnosti, katerih skupna dolžina ne presega 10 metrov ►M7 ali za iztovorjene količine ribiških proizvodov, ki ne presegajo 50 kg v ekvivalentu žive teže po vrstah ◄ .
Take izjeme se lahko odobrijo le, ko država članica uvede sprejemljiv sistem spremljanja.
8. Kupci proizvodov, ki niso namenjeni za nadaljnjo prodajo na trgu, temveč za zasebno porabo, so izvzeti iz zahtev odstavka 2.
9. Podrobni predpisi za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.
▼M7 —————
Člen 11
1. Pretovarjanje in skupne ribolovne operacije dveh ali več plovil v morskih vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice, kot tudi pretovarjanje v pristaniščih države članice lahko odobri ta država članica. Kapitani zadevnih plovil ravnajo v skladu s postopki, določenimi v skladu z odstavkom 2, še zlasti v zvezi z:
— opredelitvijo pooblaščenih mest,
— postopki inšpekcije in nadzorovanja,
— pogoji in zahtevami za evidenco pretovarjanja in o pretovorjenih količinah in obveščanje o njih.
Ta določba ne velja za ribolov s parnimi vlačilnimi mrežami, ki ga opravljajo plovila Skupnosti.
2. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejme, upoštevajoč pripombe zadevnih držav članic, v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 12
Kadar pretovarjanje ali iztovarjanje poteka več kakor 15 dni po ulovu, se informacije iz členov 8 in 11 najpozneje 15 dni po ulovu pošljejo pristojnim organom države članice, pod katere zastavo plujejo plovila ali v katerih so ta registrirana.
Člen 13
1. Vsem ribiškim proizvodom, ki so bili uvoženi ali iztovorjeni v Skupnosti bodisi nepredelani ali predelani na krovu in za katere nista bila v skladu s členom 9(1) in (2) predložena niti potrdilo o prodaji niti prevzemna deklaracija in ki so prepeljani na mesto, ki ni mesto iztovarjanja ali uvoza, mora biti do prve prodaje priložen dokument, ki ga sestavi prevoznik. Za predložitev tega prevoznega dokumenta z vsemi podatki, ki jih zahteva ta člen, je odgovoren prevoznik.
2. Ta dokument navaja:
(a) ime in zunanjo identifikacijo plovila porekla pošiljke. Če uvoz ni bil opravljen s plovilom, ta dokument navaja mesto, kjer je bila pošiljka uvožena;
(b) namembni kraj pošiljke ali pošiljk in identifikacijo transportnega vozila;
(c) količine rib (v kilogramih predelane teže) za vsako vrsto, ki se jo prepelje, ime prejemnika in kraj in datum natovarjanja, kot tudi ime vsake vrste, njeno zemljepisno območje izvora in, kjer je to ustrezno, ustrezno minimalno velikost ribe.
3. Vsak prevoznik mora zagotoviti, da dokument iz odstavka 1 vključuje najmanj vse informacije, zahtevane v odstavku 2.
4. Prevoznik je oproščen obveze iz odstavka 1, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a) dokument iz odstavka 1 je nadomeščen s kopijo ene od deklaracij iz členov 8 in 10 o prevažani količini;
(b) dokument iz odstavka 1 je nadomeščen s kopijo dokumenta T 2 M, ki navaja izvor prevažane količine.
5. Pristojni organi države članice lahko odobrijo oprostitev od obveznosti, določenih v odstavku 1, če se količina rib prevaža znotraj pristaniškega območja ali ne več kakor 20 kilometrov od točke iztovarjanja.
5a. Če se ribiške proizvode, ki so bili v skladu s členom 9 prijavljeni kot prodani, prepelje na mesto, ki ni mesto iztovarjanja ali uvoza, morajo biti prevozniki na podlagi dokumenta vedno sposobni dokazati, da je bila opravljena prodajna transakcija.
6. Vsaka država članica na svojem ozemlju opravlja nadzor s pomočjo vzorčenja, da bi preverila, ali se upoštevajo obveznosti iz tega člena. Intenzivnost takega nadzora lahko upošteva intenzivnost nadzora na prejšnjih stopnjah.
7. Države članice uskladijo svoje nadzorne dejavnosti, da bi zagotovile čimbolj učinkovito in ekonomično inšpekcijo. V ta namen še zlasti nadzirajo premike blaga, ki bi utegnilo biti predmet dejavnosti v nasprotju s predpisi Skupnosti.
7a. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 14
1. Države članice zagotovijo evidentiranje vseh iztovarjanj v državi članici iz členov 8, 9 in 10. V ta namen lahko zahtevajo, da prva prodaja poteka v dražbenem centru.
2. Kadar prva prodaja iztovorjenega ulova ne poteka z dražbo, kakor določa člen 9(2), države članice zagotovijo, da so dražbeni centri ali drugi pristojni organi, ki so jih pooblastile, obveščeni o količini.
3. Podatki o iztovarjanju po kategorijah plovil, za katere velja odstopanje iz členov 7 in 8, ali iztovarjanju v pristaniščih, ki nimajo dovolj razvite upravne strukture za popis iztovarjanja, so lahko na prošnjo države članice Komisiji v 12 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe izvzete iz zahteve po obdelavi takih podatkov. Oprostitev se lahko odobri, če bi popis zahtevanih podatkov nacionalnim organom povzročil nesorazmerne težave glede skupnega števila iztovarjanja in če se posamezne iztovorjene vrste prodajajo lokalno. Seznam skladišč in plovil, upravičenih do take oprostitve, določi vsaka država članica in o tem obvesti Komisijo.
4. Država članica, ki ji je bilo odobreno odstopanje iz odstavka 3, izdela načrt vzorčenja, da bi ocenila obseg posameznega iztovarjanja v primernih pristaniščih. Preden odstopanje začne veljati, mora načrt potrditi Komisija. Država članica mora Komisiji redno pošiljati rezultate evalvacije.
Člen 15
1. Pred 15. dnem v mesecu vsaka država članica po računalniškem omrežju obvesti Komisijo o količini vsakega staleža ali skupine staležev, za katere je določen celoten dovoljeni ulov ali kvota in ki so bile iztovorjene v preteklem mesecu, prav tako pa ji pošlje vse informacije, prejete v skladu s členoma 11 in 12.
Obvestila Komisije vsebujejo kraj ulova iz členov 6 in 8 ter nacionalnost ribiških plovil.
Vsaka država članica Komisijo obvesti o predvideni porabi kvot s pričakovanim datumom izčrpanja kvot za vrste, ulovljene z ribiškimi plovili, ki plujejo pod njeno zastavo ali so v njej registrirana, in pri katerih se ocenjuje, da je izčrpanih 70 odstotkov kvote, dodelitve ali deleža, ki pripada tej državi članici.
Ko se ulov staleža ali skupine staležev, za katere je določen celoten dovoljeni ulov (TAC) ali kvote, približa celotnemu dovoljenemu ulovu ali ravni kvot, morajo države članice Komisiji na zahtevo predložiti podrobnejše ali bolj pogoste podatke, kakršne zahteva ta odstavek.
2. Obvestila, ki jih Komisija prejme v skladu s tem členom, so v računalniški obliki na voljo državam članicam.
3. Kadar Komisija ugotovi, da se država članica ne drži roka za prenos podatkov o mesečnem ulovu, kakor je opredeljeno v odstavku 1, lahko določi datum, ko bo za stalež ali skupino staležev in za ulov, za katerega je določena kvota ali druga oblika količinske omejitve in ki ga ulovijo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice ali so v njej registrirana, veljalo, da je država članica izkoristila 70 odstotkov kvote, dodelitve ali deleža, ki ji je na voljo, prav tako pa lahko določi približen datum, ko bo kvota, dodelitev ali delež, ki ji je na voljo, veljal za izkoriščenega.
4. Vsaka država članica Komisijo do konca prvega meseca vsakega koledarskega četrtletja po računalniškem omrežju obvesti o količini drugih staležev poleg tistih iz odstavka 1, ki so bili iztovorjeni v prejšnjem četrtletju.
Člen 16
1. Brez vpliva na člen 15 države članice na zahtevo vpletene države članice pošljejo podatke o iztovarjanju, prodajnih ponudbah ali pretovarjanju ribiških proizvodov, ki jih v njihovih pristaniščih ali v vodah pod njihovo jurisdikcijo izvajajo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice ali so v njej registrirana, in temeljijo na staležu ali skupini staležev, za katere ji je bila dodeljena kvota.
Ti podatki vsebujejo ime in zunanjo razpoznavno oznako plovila, količino rib po staležu ali skupini staležev, ki je bila iztovorjena, ponujena v prodajo ali pretovorjena s tem plovilom, prav tako pa datum in kraj iztovarjanja, ponudbe za prvo prodajo ali pretovarjanja. Informacije se prenesejo v štirih delovnih dneh po datumu zahteve države članice ali v časovnem obdobju, ki ga lahko določi ta država članica ali država članica iztovarjanja.
2. Država članica, kjer je potekalo iztovarjanje, ponudba za prvo prodajo ali pretovarjanje, Komisiji na zahtevo te podatke pošlje, hkrati ko jih sporoči državi članici, kjer je registrirano plovilo.
Člen 17
1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev spremljanja ulova vrst, izvedenega z njihovimi plovili, ki delujejo v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav in na odprtih morjih, ter za zagotovitev preverjanja in popisa pretovarjanja in iztovarjanja takega ulova.
2. Z ukrepi nadzora in preverjanja se zagotovi spoštovanje naslednjih obveznosti lastnikov plovil in/ali njihovih kapitanov:
— na krovu ribiške ladje se vodi ladijski dnevnik, v katerega kapitani vpisujejo ulov,
— pristojnim organom države članice iztovarjanja se odda deklaracija o iztovarjanju med iztovarjanjem, ki poteka v pristaniščih Skupnosti,
— država članica, pod katere zastavo plujejo plovila, je seznanjena s podrobnostmi vsakega pretovarjanja rib na ribiška plovila tretje države in iztovarjanja, izvedenega neposredno v tretjih državah.
3. Določbe odstavkov 1 in 2 veljajo brez vpliva na določbe iz sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami, in brez vpliva na določbe mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je Skupnost.
Člen 18
1. Vsaka država članica Komisijo po računalniškem omrežju pred koncem prvega meseca vsakega koledarskega četrtletja obvesti o količini, ulovljeni v ribolovnih vodah iz člena 17 in iztovorjeni v prejšnjem četrtletju, ter o vseh podatkih, prejetih v skladu s členom 17(2).
2. Za ulov, izveden v vodah tretje države, se podatki, poslani v skladu z odstavkom 1, podrobneje določijo po tretji državi in po staležu glede na najmanjše opredeljeno statistično območje.
Obvestila o ulovu na odprtem morju se pošljejo glede na najmanjše statistično območje, opredeljeno v mednarodni konvenciji, ki ureja kraje ulova, ter po vrstah ali skupinah vrst za vse zadevne staleže.
3. Do 1. oktobra vsakega leta Komisija državi članici predloži podatke, ki jih prejme v skladu s tem členom.
4. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 19
1. Za zagotovitev upoštevanja obveznosti iz členov 3, 6, 8, 9, 10, 14 in 17 države članice izdelajo sistem potrjevanja, ki vsebuje navzkrižno preverjanje in preverjanje podatkov, izhajajočih iz teh obveznosti.
2. Za lažje preverjanje vsaka država članica oblikuje računalniško zbirko podatkov, v kateri so zbrani podatki iz odstavka 1.
Države članice lahko ustvarijo decentralizirane zbirke podatkov pod pogojem, da so te zbirke ter postopki zbiranja in popisa podatkov standardizirani, tako da se zagotovi medsebojna usklajenost po celotnem ozemlju države članice.
3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se informacije, navedene v odstavku 1, kar najhitreje vnesejo v bazo podatkov.
Informacije o reguliranih virih v smislu člena 8 Uredbe (EGS) št. 3760/92 ( 7 ), kot so zabeležene v ladijskem dnevniku, potrdilu o prodaji in prevzemnem potrdilu se vnese v bazo podatkov iz odstavka 2 v 15 delovnih dneh od datuma, ko so pristojni organi prejeli te informacije. Če je bilo ulovljeno več kot 85 % kvote, se informacije vnesejo najkasneje v petih delovnih dneh.
▼M7 —————
5. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da olajšajo zbiranje, potrjevanje in navzkrižno primerjanje podatkov. Na podlagi posebne zahteve ima Komisija daljinski dostop do podvojenih računalniških datotek z zadevnimi informacijami.
6. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.
NASLOV IIA
Nadzor ribolovnega napora
Člen 19a
1. V tem naslovu izraz „zadevna ribolovna območja“ pomeni območja ICES ali razdelke CECAF, za katere veljajo sheme omejitve ribolovnega napora v skladu s predpisi Skupnosti.
1a. Členi 19e, 19f, 19g, 19h in 19i veljajo za plovila Skupnosti, ki so jih države članice v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 779/97 z dne 24. Aprila 1997 o uvedbi ureditve za upravljanje ribolovnega napora v Baltskem morju ( 8 ), pooblastile za opravljanje ribolova na ribolovnih območjih, naštetih v Prilogi k tisti uredbi.
2. Ribiškim plovilom Skupnosti je prepovedano opravljati ribolovne aktivnosti v zadevnih ribolovnih območjih, če država članica zastave plovila ni pravilno pooblastila za ta namen.
3. Ne glede na določbe iz odstavka 1 se člena 19b in 19c nanašata izključno na ribiška plovila Skupnosti, pooblaščena za opravljanje ribolovnih aktivnosti, ki so usmerjene na pridnene vrste.
Člen 19b
1. Kapitani ribiških plovil Skupnosti morajo poročati v obliki poročila o naporu naslednje informacije:
— ime, zunanji identifikacijski znak, radijski pozivni signal in ime kapitana ribiškega plovila,
— zemljepisni položaj plovila, na katerega se poročilo nanaša,
— datum in čas:
—— vsakega vstopa v predel, ki se nahaja znotraj območja, in izstopa iz njega,
— vsakega vstopa v območje,
— vsakega izstopa iz območja,
— ulov, ki se ga obdrži na krovu po vrstah v kilogramih žive teže.
2. Ne glede na odstavek 1, plovila, ki opravljajo čezconski ribolov in več kot enkrat v 24 urah prečkajo linije, ki ločujejo območja, pod pogojem, da ostanejo v razmejeni coni petih milj na vsaki strani linije med območji, sporočijo svoj prvi vstop in zadnji izhod v teh 24 urah.
3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da kapitani ali zastopniki kapitanov ribiških plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami, izpolnjujejo obveznosti poročanja.
4. Podrobne predpise za izvajanje tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 19c
1. Kapitani ribiških plovil Skupnosti ali njihovi zastopniki morajo posredovati informacije iz člena 19b, ki jih prejemnik ustrezno zabeleži, po teleksu, ►M5 po sistemu SSP, ◄ faksu, telefonu ali po radiu prek radijske postaje, ki jo je za sprejemanje takih poročil odobrila Skupnost, ali s katero koli drugo metodo, priznano v skladu s postopkom iz člena 36, pristojnim organom:
— države članice ladijske zastave, in
— države članice ali držav članic, ki so odgovorne za spremljanje ribolovnega napora, ki ga bo opravilo ali ga je ribiško plovilo opravilo v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo te države članice ali teh držav članic.
Take informacije se posredujejo takoj pred vsakim vstopom in izstopom. Če plovilo zaradi višje sile ne more prenesti sporočila, ga lahko v njegovem imenu prenese drugo plovilo.
2. Ne glede na odstavek 1, če kapitani ribiških plovil Skupnosti:
— izvajajo čezconski ribolov, kot je opredeljen v členu 19b, morajo kapitani ali njihovi predstavniki pripraviti Poročilo o naporu za svoj prvi vstop in zadnji izhod za vsako obdobje 24-ih ur,
— opravljajo ribolovno aktivnost v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice svoje ladijske zastave ali države članice, v kateri so plovila registrirana, morajo kapitani ali njihovi predstavniki posredovati informacije iz člena 19b pristojnim organom države članice ladijske zastave v skladu z ureditvami, ki jih je sprejela ta država. Te ureditve ne smejo biti v nobenem primeru manj učinkovite pri spremljanju ribolovnega napora kot ukrepi, ki jih predvideva odstavek 1. Država članica ladijske zastave Komisijo pravočasno obvesti o predvidenih ureditvah,
— na morju preživijo manj kot 72 ur, a v tem času opravljajo ribolovne aktivnosti v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo druge države članice ali držav članic, morajo kapitani ali njihovi predstavniki pred odhodom plovila posredovati informacije iz člena 19b pristojnim organom zadevne države članice ali držav članic in pristojnim organom države članice ladijske zastave na načine, določene v odstavku 1. Pristojni organi te informacije zabeležijo v računalniški obliki. Če bi prišlo do sprememb podanih informacij, jih morajo kapitani ali njihovi predstavniki nemudoma sporočiti pristojnim organom.
3. Avtomatični sistemi realnega časa, priznani v skladu z zakonodajo Skupnosti, predstavljajo priznano metodo sporočanja za namene odstavka 1.
Člen 19d
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se poročila o ribolovnem naporu, prejeta v skladu s členoma 19b in 19c, zabeleži v računalniško berljivi obliki.
Člen 19e
1. Kapitani ribiških plovil Skupnosti v svoje ladijske dnevnike zabeležijo čas, ki so ga prebili na območju, kot sledi:
v zvezi z vlečnimi mrežami:
— datum in čas vstopa plovila v območje ali izhoda iz pristanišča, ki se nahaja na tem območju,
— datum in čas izhoda plovila iz tega območja ali vstopa v pristanišče, ki se nahaja na tem območju;
v zvezi s stoječimi mrežami:
— datum in čas vstopa plovila, ki uporablja stoječe mreže, v območje ali izhoda iz pristanišča, ki se nahaja na tem območju,
— datum in čas namestitve ali premestitve stoječe mreže na zadevnem območju,
— datum in čas zaključka ribolovnih operacij z uporabo stoječe mreže,
— datum in čas izhoda plovila iz tega območja ali vstopa v pristanišče, ki se nahaja na tem območju.
2. Ne glede na odstavek 1 kapitani ribiških plovil Skupnosti, ki opravljajo čezconski ribolov, kot je opredeljen v členu 19b, zabeležijo datum in čas svojega prvega vstopa in zadnjega izhoda.
3. Kapitani ribiških ladij Skupnosti, katerih ribolovne aktivnosti so usmerjene na pridnene vrste, v svoje ladijske dnevnike zabeležijo informacije, ki jih zahteva člen 19b.
4. Pri plovilih, oproščenih vodenja ladijskih dnevnikov, država članica ladijske zastave opravi kontrole z vzorčenjem, da bi ocenila skupni napor, razvit v ribištvu.
5. Podrobne predpise za izvajanje tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 19f
1. Država članica ladijske zastave dopolni evidenco (evidence), ki jo (jih) je oblikovala v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 109/94 z dne 19. januarja 1994 o evidenci ribiških plovil Skupnosti ( 9 ), tako da vanjo (vanje) vključi podatke iz seznamov imenovanih plovil, kot so navedena v členu 2 Uredbe (ES) št. 685/95 ►M6 in členu 2 Uredbe (ES) št. 779/97 ◄ .
2. Država članica podatke iz odstavka 1 posreduje v računalniški obliki, če je možno po elektronski pošti, v skladu s postopkom iz Uredbe (ES) št. 109/94.
3. V skladu s postopki, predvidenimi v Uredbi (ES) št. 109/94, Komisija zagotovi, da imajo države članice, odgovorne za nadzor, na voljo podatke o identifikaciji plovil, ki imajo dostop do njihovih voda.
Člen 19g
Vsaka država članica evidentira ribolovni napor plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, v vsakem zadevnem ribolovnem območju na podlagi razpoložljivih podatkov iz dnevnikov plovil in podatkov, zbranih v skladu s členom 19e(4).
Člen 19h
Vsaka država članica oceni skupni obseg ribolovnega napora plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in imajo celotno dolžino manj kot 15 metrov, v vsakem zadevnem ribolovnem območju in plovil celotne dolžine manj kot 10 metrov v območju iz člena 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1954/2003 z dne 4. novembra 2003 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti. ( 10 )
Člen 19i
Vsaka država članica Komisijo obvesti prek računalniških sredstev v skladu s postopki iz Uredbe (ES) št. 109/94 o vseh podatkih o ribolovnem naporu, opravljenem:
— v predhodnem mesecu za vsako zadevno ribolovno območje v zvezi s pridnenimi vrstami vsak mesec pred 15. dnem v mesecu,
— v preteklem četrtletju za vsako ribolovno območje iz člena 19a(1a) za pridnene vrste, za lososa, morsko postrv in sladkovodne ribe, pred koncem prvega meseca vsakega koledarskega četrtletja kot tudi pred 15. februarjem vsakega koledarskega leta, ribolovni napor po mesecih v preteklem letu,
— v preteklem četrtletju na vsakem ribolovnem območju iz člena 19a za pelagične vrste, pred koncem prvega meseca vsakega koledarskega leta.
Člen 19j
Vsaka država članica nemudoma obvesti druge države članice o identifikacijskih podatkih plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, katerih pooblastilo za opravljanje ribolovnih aktivnosti v eni ali več vrst ribištva iz členov 3 in 6 Uredbe (ES) št. 1954/2003 je začasno preklicano ali odvzeto.
Člen 19 ►M9 k ◄
Da bi zagotovili spoštovanje obveznosti, določenih v členih 19b, 19c in 19e, vsaka država članica preveri podatke, ki izhajajo iz teh obveznosti.
NASLOV III
Spremljanje uporabe ribolovnega orodja
Člen 20
1. Ves ulov, ki se zadrži na krovu ribiškega plovila, ustreza določbi o sestavi po posameznih vrstah iz Uredbe Sveta (EGS) 3094/86 z dne 7. oktobra 1986, ki ureja nekatere tehnične ukrepe za ohranitev ribiških virov ( 11 ) glede mreže na krovu tega plovila.
Mreže na krovu plovil, ki se ne uporabljajo, morajo biti shranjene tako, da se onemogoča njihova takojšnja uporaba v skladu z naslednjimi pogoji:
(a) mreže, obtežilniki in podobna oprema ne smejo biti povezani s širilkami in vrvmi za vlečenje;
(b) mreže na palubi ali nad njo morajo biti varno pripete na del ogrodja.
2. Če je bil ulov, ki se obdrži na krovu ribiškega plovila, med eno samo plovbo pridobljen z mrežami, ki so imele najmanjša očesa raznih velikosti, se sestava po posameznih vrstah izračuna za vsak del ulova, ki je bil pridobljen pod različnimi pogoji.
V ta namen se v ladijski dnevnik in deklaracijo o iztovarjanju vpišejo vse spremembe velikosti prej uporabljenih očes in sestava ulova na krovu ob taki spremembi. Za posamezne primere se v skladu s postopkom iz člena 36 sprejmejo podrobni predpisi za skladiščenje na krovu po načrtu za natovarjanje po vrstah, predelanih proizvodih, pri čemer se navede, kje v ladijskem skladišču se hranijo.
3. Kljub določbam iz odstavkov 1 in 2 lahko Svet na podlagi poročila, ki ga sestavi Komisija, in na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, da:
(a) nobeno ribiško plovilo Skupnosti, ki sodeluje pri določeni vrsti ribolova, med enim samim ribarjenjem ne sme imeti mrež z različno velikimi najmanjšimi očesi;
(b) za uporabo mrež z različno velikimi očesi za posamezne vrste ribolova veljajo posebni predpisi.
Člen 20a
1. Kadar ribiška plovila, za katera velja naslov IIA, opravljajo ribolovne aktivnosti v zadevnih ribolovnih območjih, lahko imajo s seboj in uporabljajo samo ustrezno ribolovno orodje ali orodja.
2. Vendar pa lahko imajo ribiška plovila, ki med isto plovbo lovijo ribe tudi v ribolovnih območjih, ki niso navedena v odstavku 1, s seboj ribolovno orodje, ki ustreza njihovim aktivnostim na zadevnih območjih, če je ribolovno orodje na krovu, ki ga ni dovoljeno uporabljati v ribolovnih območjih iz odstavka 1, spravljeno na takšen način, da ga ni mogoče takoj uporabiti, v skladu z drugim pododstavkom člena 20(1).
3. Določbe v zvezi z identifikacijo stoječe ribiške mreže se sprejmejo najkasneje do 31. decembra 1996 v skladu s postopkom iz člena 36.
NASLOV IV
Urejanje in začasna prekinitev ribolovnih dejavnosti
Člen 21
1. Vsak ulov staleža ali skupine staležev, za katere velja kvota in ki je dosežen z ribiškimi plovili Skupnosti, se bremeni v skladu s kvoto, ki velja za državo članico, pod katere zastavo pluje plovilo, za zadevni stalež ali skupino staležev ne glede na kraj iztovarjanja.
2. Vsaka država članica določi datum, od katerega velja, da je ulov staleža ali skupine staležev, za katere je določena kvota in ki je dosežen z ribiškimi plovili, ki plujejo pod njeno zastavo ali so v njej registrirani, izkoristil kvoto, ki je za ta stalež ali skupino staležev dodeljena državi članici. Od tega datuma začasno prepove ribolov staleža ali skupine staležev s takimi plovili, prav tako pa zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje rib, ujetih po tem datumu. Država članica tudi odloči o datumu, do katerega se dovoli pretovarjanje in iztovarjanje ali končne deklaracije ulova. Komisija je o takih ukrepih takoj obveščena in nato o njih obvesti druge države članice.
3. Komisija po obvestitvi v skladu z odstavkom 2 ali na svojo lastno pobudo na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, določi datum, s katerim velja, da je za ulov staleža ali skupine staležev, za katere je določen celoten dovoljeni ulov (TAC), kvote ali druge količinske omejitve in ki je bil dosežen z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v njej, izkoriščena kvota, dodelitev ali delež, ki je na voljo tej državi članici ali Skupnosti. ►M7 Komisija države članice nemudoma obvesti o tem datumu. ◄
Pri ocenitvi položaja iz prvega pododstavka Komisija svetuje državam članicam, ki jih zadeva možna začasna prekinitev ribolova kot posledica izkoristka določila o celotnem dovoljenem ulovu (TAC).
Od datuma, navedenega v prvem pododstavku, država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, začasno prepove ribolov tega staleža ali skupin staležev, kot tudi hranjenje na krovu, pretovorjanje in iztovarjanje rib, ulovljenih po tem datumu, in določi datum, do katerega so dovoljena pretovarjanja in iztovarjana ali zadnje prijave ulovov. O tem ukrepu se nemudoma obvesti Komisijo, ki nato obvesti druge države članice.
4. Kadar Komisija v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3 ustavi ribolov zaradi domnevnega izkoristka celotnega dovoljenega ulova (TAC), kvote, dodelitve ali deleža, ki je na voljo Skupnosti, vendar se izkaže, da država članica v resnici še ni izkoristila svoje kvote, dodelitve ali deleža staleža ali skupine staležev, veljajo naslednje določbe.
Če se slabši položaj, v katerem je država članica, ki ji je bil ribolov prepovedan, še preden je izkoristila svojo kvoto, ne odpravi v skladu s členom 9(2) Uredbe (EGS) 3760/92, se sprejmejo ukrepi, ki naj bi na primeren način odpravili povzročeno škodo, v skladu s postopkom iz člena 36. Taki ukrepi lahko zajemajo odbitke od kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeno količino ulova, tako odbita količina pa se ustrezno dodeli državi članici, katere ribolovne dejavnosti so bile prekinjene, še preden je izkoristila kvote. Odbitki in poznejše dodelitve se izvedejo tako, da se prednostno upoštevajo vrste in območja, za katere so bile določene letne kvote, dodelitve ali deleži. Taki odbitki ali dodelitve se lahko izvedejo med letom, v katerem je bila škoda povzročena, ali pa v naslednjem letu ali letih.
Podrobni predpisi za uporabo tega odstavka, še zlasti za določitev količine, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 21a
Vsaka država članica določi datum, ko velja, da so plovila, ki plujejo pod njeno zastavo ali so registrirana v Skupnosti, dosegla največjo dovoljeno količino ribolovnega napora v ribolovnem območju, kakor je določeno v Uredbi, navedeni v členu 11(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 1954/2003. Od tega dne začasno prepove ribolovne aktivnosti navedenih plovil v tem območju. Ta ukrep se nemudoma sporoči Komisiji, ki nato obvesti druge države članice.
Člen 21b
Kadar se šteje, da so plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, izčrpala 70 % maksimalnega ribolovnega napora na ribolovnem območju, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 2027/95, mora zadevna država članica Komisijo obvestiti o ukrepih, sprejetih v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Uredbe (ES) št. 685/95.
Člen 21c
1. Na podlagi informacij iz člena 19i Komisija zagotovi, da se upošteva maksimalni obseg ribolovnega napora, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 2027/95.
2. Po obvestilu v skladu s členom 21a ali na svojo pobudo Komisija na podlagi razpoložljivih informacij določi datum, ko se šteje, da je država članica dosegla maksimalni obseg ribolovnega napora. Od tega datuma dalje plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, ne opravljajo ribolovnih aktivnosti na zadevnih ribolovnih območjih.
Člen 22
Če pristojni organi države članice ugotovijo, da dejavnosti ribiškega plovila Skupnosti resno ali večkrat zaporedoma kršijo določbe te uredbe, lahko država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, za tako plavilo vpelje dodatne nadzorne ukrepe.
Država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, Komisijo in druge države članice obvesti o imenu in zunanjih razpoznavnih oznakah in številkah na plovilu, za katero se vpeljejo dodatni nadzorni ukrepi.
Člen 23
1. Kadar Komisija ugotovi, da je država članica presegla svojo ribolovno kvoto, dodelitev ali pa delež staleža ali skupine staležev, ki so ji na voljo, lahko od njene letne kvote, dodelitve ali deleža odšteje odbitek letne kvote, dodelitve ali deleža države članice, ki je presegla dovoljeni obseg ribolova. O odbitkih se odloči v skladu s postopkom iz člena 36.
2. Svet sprejme pravila s kvalificirano večino na predlog Komisije, o odbitkih odloči v skladu s cilji in upravnimi strategijami iz člena 8 Uredbe (EGS) 3760/92, pri čemer mora prednostno upoštevati naslednje parametre:
— stopnjo presežka dovoljenega obsega ulova,
— kakršne koli primere preseženega ulova istega staleža v prejšnjem letu,
— biološki status zadevnih ribolovnih virov.
NASLOV V
Inšpekcija in nadzor nekaterih ukrepov za izboljšanje in prilagoditev struktur v ribiškem sektorju, vključno z akvakulturami
Člen 24
Za zagotovitev skladnosti s cilji in strategijami, ki jih določi Svet v skladu s členom 11 Uredbe (EGS) 3760/92, še zlasti količinskih ciljev glede ribolovne zmogljivosti ladjevja Skupnosti in prilagoditve njihovih dejavnosti, vsaka država članica na svojem ozemlju in v morskih vodah pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo redno preverja vse osebe, ki so vpletene v izvajanje navedenih ciljev.
Člen 25
1. Vsaka država članica sprejme določbe za preverjanje skladnosti s cilji iz člena 24. V ta namen izvaja tehnični nadzor, še zlasti na naslednjih področjih:
(a) prestrukturiranje, obnova in posodabljanje ribiškega ladjevja;
(b) prilagoditev ribolovnih zmogljivosti z začasnim ali stalnim odvzemom;
(c) omejitev dejavnosti nekaterih ribiških plovil;
(d) omejitev oblike ter števila ribolovnega orodja in načinov njegove uporabe;
(e) razvoj akvakulturne industrije in obalnih območij.
2. Če Komisija ugotovi, da država članica ni izpolnila določb iz odstavka 1, lahko brez vpliva na člen 169 Pogodbe pošlje Svetu predloge za sprejetje ustreznih splošnih ukrepov. Svet o tem odloči s kvalificirano večino.
Člen 26
1. Podrobni predpisi o uporabi člena 25 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36, še zlasti glede:
(a) preverjanja moči motorjev ribiških plovil;
(b) preverjanja registrirane tonaže ribiških plovil;
(c) preverjanja obdobja, v katerem je ribiško plovilo imobilizirano;
(d) preverjanja specifikacij ribolovnega orodja in števila kosov po posameznih ribiških plovilih.
2. Države članice Komisiji nemudoma pošljejo vse podatke o uporabljenih načinih nadzora, skupaj z imeni in naslovi organov, ki so odgovorni za izvajanje preverjanja.
Člen 27
1. Za podporo spremljanja, določenega v členu 25, vsaka država članica oblikuje sistem potrjevanja, ki mora še zlasti zajemati preverjanje z uporabo navzkrižnega preverjanja podatkov o ribolovni zmogljivosti ladjevja in njegovih dejavnostih; med drugim:
— v ladijskem dnevniku, kakor je določeno v členu 6,
— v deklaraciji o iztovarjanju, kakor je določeno v členu 8,
— v registru ribiških plovil Skupnosti, določenem z Uredbo Komisije (EGS) 163/89 ( 12 ).
2. V ta namen države članice oblikujejo ali izpopolnijo računalniške zbirke podatkov z ustreznimi podatki o ribolovnih zmogljivostih in dejavnostih ladjevja.
3. Veljajo ukrepi iz člena 19(3), (4) in (5).
4. Podrobni predpisi za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 36.
NASLOV VI
Inšpekcija in nadzor nekaterih ukrepov v zvezi s skupno ureditvijo trga ribiških proizvodov
Člen 28
1. Za zagotovitev skladnosti s tehničnimi vidiki predpisov o ukrepih, opredeljenih v Uredbi Sveta (EGS) 3759/92 z dne 17. decembra 1992 o skupni ureditvi trga ribiških in akvakulturnih proizvodov ( 13 ), vsaka država članica na svojem ozemlju organizira preglede vseh oseb, ki so vključene v uporabo teh ukrepov.
2. Pregledi se nanašajo na tehnične vidike uporabe:
(a) tržnih standardov, zlasti najmanjše velikosti;
(b) določanja cen, zlasti:
— odstranitev proizvodov, ki niso namenjeni človeški porabi,
— skladiščenje in/ali predelavo proizvodov, odstranjenih s trga.
Države članice izvajajo primerjave med dokumenti o uvedbi na trg količin iz člena 9 in iztovorjenimi količinami, na katere se nanašajo dokumenti, še zlasti glede njihove teže.
2a. Če je bila v skladu s členom 4 Uredbe (EGS) št. 3760/92 za določeno vrsto določena minimalna velikost, morajo biti delavci, odgovorni za prodajo, skladiščenje in prevoz serije ribiških proizvodov te vrste, manjših od minimalne velikosti, vedno sposobni dokazati zemljepisno območje izvora ali poreklo iz ribogojstva. Države članice izvajajo ustrezen nadzor, da bi preprečile težave, ki se lahko pojavijo na njihovem ozemlju zaradi prevoza ali dajanja v promet premajhnih rib.
3. Države članice obvestijo Komisijo o podatkih, ki se nanašajo na sprejete nadzorne ukrepe, pristojne nadzorne organe, vrsto odkrite kršitve in uvedeni postopek.
Komisija, pristojni organi v državah članicah ter uradniki in drugi predstavniki ne smejo razširjati informacij, pridobljenih v skladu s tem členom, k čemur jih zavezuje poklicna molčečnost.
4. Ta člen ne posega v nacionalne določbe v zvezi z zaupnostjo pravnih postopkov.
NASLOV VIa
Spremljanje ribolovnih aktivnosti plovil tretjih držav
Člen 28a
Za namene tega naslova „plovila tretjih držav“ pomenijo:
— plovilo katerih koli dimenzij, ki se primarno ali sekundarno uporablja za ulov ribiških proizvodov,
— plovilo, ki četudi se ne uporablja za ribolov z lastnimi sredstvi, ribiške proizvode pridobi s pretovorom z drugih plovil,
— plovilo, na krovu katerega so ribiški proizvodi pred pakiranjem podvrženi enemu ali več izmed naslednjih postopkov: razrezu v filete ali kose, odstranjevanju kože, mletju, zamrzovanju in/alipredelavi
in plujejo pod zastavo tretje države ter so v njej registrirana.
Člen 28b
1. Ribiška plovila tretjih držav smejo loviti, hraniti na krovu ali predelovati ribiške proizvode na ribolovnem območju Skupnosti samo pod pogojem, da sta jim bila izdana dovoljenje za gospodarski ribolov in posebno dovoljenje za gospodarski ribolov v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1627/94 ( 14 );
2. Poleg tega lahko plovila držav nečlanic pretovarjajo ali predelujejo samo, če imajo predhodno dovoljenje države članice, v vodah katere bodo opravljale svoje aktivnosti. Ribiška plovila držav nečlanic smejo opravljati pretovarjanja ali ribolovne operacije, ki obsegajo skupno delovanje dveh ali več plovil, samo če so od zadevne države članice dobile predhodno dovoljenje za pretovarjanje ali predelavo in izpolnjujejo pogoje iz člena 11 te uredbe.
3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 28c
Za vsa ribiška plovila tretjih držav, ki delujejo na ribolovnem območju Skupnosti, veljajo naslednje obveznosti:
— da v ladijski dnevnik beležijo informacije iz člena 6,
— da so plovila, katerih dolžina presega 20 metrov med navpičnicama ali 24 m skupne dolžine, najkasneje od 1. januarja 2000 opremljena s sistemom SSP za spremljanje položaja plovil, ki ga odobri Komisija,
— da, dokler ne bo uveden SSP, ravnajo v skladu s sistemom za sporočanje premikanja,
— da ravnajo v skladu s sistemom za poročanje o ulovu, ki ga hranijo na krovu,
— da ravnajo v skladu z navodili organov, odgovornih za spremljanje, še zlasti v zvezi z inšpekcijami pred odhodom iz ribolovnega območja Skupnosti,
— da ravnajo v skladu s pravili o označevanju in identifikaciji ribiških plovil in njihovih orodij.
Člen 28d
Komisija določi datum, od katerega dalje se šteje, da so ribiška plovila tretjih držav s svojimi ulovi staležev ali skupin staležev, za katere je določena kvota, izčrpala kvoto. Komisija zadevne tretje države in države članice nemudoma obvesti o tem datumu.
Od tega datuma dalje se tem plovilom začasno prepove lov teh staležev ali skupin staležev kot tudi hranjenje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje rib, ujetih po tem datumu. Komisija določi datum, do katerega so dovoljena pretovarjanja, iztovarjanja in zadnje prijave ulova.
Člen 28e
1. Kapitani ribiških plovil tretjih držav ali njihovi predstavniki morajo pristojne organe države članice, katere pristanišča ali mesta iztovarjanja želijo uporabiti, najmanj 72 ur pred ocenjenim časom prihoda v pristanišče, obvestiti o:
— času prihoda v pristanišče iztovarjanja,
— ulovu na krovu,
— območju ali območjih, kjer je bil ulov opravljen, naj bo to na ribolovnem območju Skupnosti, na območjih pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretje države ali na odprtem morju.
Postopek iztovarjanja se ne sme začeti, dokler ga ne odobrijo pristojne oblasti te države članice.
2. Razen v primerih višje sile ali če je plovilo v težavah, lahko ribiška plovila tretjih držav vplujejo le v tista pristanišča, ki jih določi država članica, katere pristanišča ali mesta iztovarjanja želijo uporabiti.
3. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 36 za določene kategorije ribiških plovil tretjih držav odobri odstopanja od obveznosti, določenih v odstavku 1, za omejeno ali obnovljivo obdobje ali pa predvidi drugačno obdobje, pri čemer upošteva med drugim razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, kjer so taka plovila registrirana ali popisana.
4. Odstavka 1 in 2 veljata brez vpliva na posebne določbe v pogodbah o ribolovu, sklenjenimi med Skupnostjo in različnimi tretjimi državami.
Člen 28f
Kapitani ribiških plovil tretjih držav ali njihovi zastopniki organom države članice, katere pristanišča ali mesta iztovarjanja uporabljajo, kar se da hitro, toda najkasneje v 48 urah po iztovarjanju, predložijo deklaracijo, ki navaja količino iztovorjenih ribiških proizvodov po vrstah in kraj vsakega ulova. Za točnost teh deklaracij so odgovorni kapitani.
Vsaka država članica Komisiji na njeno zahtevo posreduje informacije o iztovarjanju, ki so ga opravila ribiška plovila tretjih držav.
Člen 28g
Kadar kapitan ribiškega plovila tretje države ali njegov zastopnik izjavita, da je bil ulov izveden na odprtem morju, pristojni organi iztovarjanje dovolijo le, če kapitan ali njegov predstavnik zadovoljivo dokažeta, da:
— so bile vrste, ki jih hranijo na krovu, ulovljene zunaj ureditvenega območja katerih koli pristojnih mednarodnih organizacij, katerih članica je Skupnost, ali
— da so bile vrste, ki jih hranijo na krovu, ulovljene v skladu z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela pristojna regionalna organizacija, katere članica je Skupnost.
Člen 28h
Podrobne predpise za uporabo tega Naslova, vključno s seznami določenih pristanišč, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36 sporazumno z zadevnimi državami članicami.
NASLOV VII
Izvajanje in preverjanje spremljanja
Člen 29
1. Komisija preverja izvajanje te uredbe po državah članicah s preverjanjem dokumentacije in ogledov na kraju samem. Če se ji zdi potrebno, lahko sprejme sklep o izvedbi preverjanja brez vnaprejšnjega obvestila.
Za izvedbo ogledov lahko Komisija inšpektorjem izda pisna navodila, v katerih so navedene njihove pristojnosti, cilji in naloge.
2. Kjer se zdi Komisiji potrebno, so lahko njeni inšpektorji navzoči pri nadzornih in inšpekcijskih dejavnostih, ki jih izvajajo nacionalne nadzorne službe. V okviru teh nalog Komisija vzpostavi ustrezne stike z državami članicami za oblikovanje, kjer je to primerno, vzajemno sprejemljivega programa inšpekcij.
(a) Države članice sodelujejo s Komisijo pri izvajanju njenih nalog. Zlasti naredijo vse za zagotovitev, da inšpekcijske naloge ne postanejo predmet publicitete, ki bi škodila inšpekciji in nadzornim dejavnostim.
Kadar koli Komisija ali pooblaščeni uradniki naletijo na težave pri izvajanju svojih nalog, vpletene države članice Komisiji zagotovijo sredstva za izvajanje njene naloge, inšpektorjem pa dajo priložnost za ovrednotenje posamičnih nadzornih dejavnosti.
(b) Če razmere, ugotovljene na kraju samem, ne omogočajo inšpekcije in nadzornih dejavnosti, predvidenih v začetnem inšpekcijskem programu, lahko inšpektorji Komisije v povezavi in v soglasju s pristojnimi nacionalnimi nadzornimi službami spremenijo začetne inšpekcijske in nadzorne dejavnosti.
(c) V okviru inšpekcije na morju in iz zraka, kadar morajo pristojne nacionalne službe izvajati druge prednostne naloge v zvezi s pomorsko obrambo in varnostjo, si organi države članice pridržijo pravico, da odložijo ali preusmerijo inšpekcijske dejavnosti, ki jih je nameravala opraviti Komisija. V takih okoliščinah države članice sodelujejo s Komisijo pri izdelavi nadomestnih programov.
Pri inšpekciji na morju ali iz zraka je poveljnik ladje ali letala vodja dejavnosti, pri čemer mora upoštevati obveznosti organov, da izvajajo to uredbo. Pooblaščeni inšpektorji Komisije, ki sodelujejo v teh operacijah, sledijo navodilom in postopkom, ki jih določi poveljnik.
3. Kjer se zdi potrebno, zlasti po nalogah, ki jih opravijo inšpektorji Skupnosti v skladu z odstavkom 2, v katerih se izkaže, da bi lahko prišlo do nepravilnosti pri izvajanju te uredbe, lahko Komisija od držav članic zahteva, da jo obvestijo o podrobnem programu inšpekcij in nadzora, ki ga načrtujejo ali določijo pristojni nacionalni organi za določeno obdobje in/ali ribolovno območje. Ko Komisija prejme obvestilo in če se ji to zdi potrebno, njeni pooblaščeni inšpektorji izvedejo neodvisne inšpekcije, da bi preverili izvajanje programa pri pristojnih organih države članice.
Kadar inšpektorji Skupnosti preverjajo izvedbo programa, so za njegovo izvajanje ves čas odgovorni predstavniki države članice. Inšpektorji Skupnosti na lastno pobudo ne morejo uporabiti pooblastil za inšpekcije, ki jih imajo nacionalni predstavniki. Omenjeni inšpektorji nimajo dostopa do plovil ali prostorov, če jih ne spremljajo predstavniki države članice.
Po preverjanju Komisija državi članici pošlje evalvacijsko poročilo o programu, in če je to primerno, priporoči nadzorne ukrepe za izboljšanje nadzorovanja v tej državi članici.
3a. Inšpektorji Skupnosti lahko v okviru pregledov brez predhodnega obvestila opravijo opazovanje izvajanja te uredbe.
Med svojimi obiski imajo inšpektorji Skupnosti, ki jih spremljajo nacionalni inšpektorji in, brez vpliva na veljavno zakonodajo Skupnosti ter v skladu s pravilniki, določenimi v zakonodajah zadevnih držav članic, dostop do zadevnih datotek in dokumentov in do javnih prostorov in krajev, plovil in zasebnih prostorov, zemljišč in sredstev prevoza, kjer potekajo aktivnosti iz te uredbe, da bi zbrali podatke (brez imenovanih referenc), potrebne za izpolnjevanje svoje naloge.
Po takih pregledih brez predhodnega obvestila Komisija zadevni državi članici nemudoma posreduje poročilo o opravljenih ogledih.
4. V povezavi z inšpekcijskimi nalogami, ki se izvajajo z letalom na morju ali na obali, pooblaščeni inšpektorji ne smejo izvajati nadzora nad fizičnimi osebami.
5. V sklopu ogledov, omenjenih v odstavkih 2 in 3, imajo lahko inšpektorji, ki jih pooblasti Komisija, na kraju samem ob navzočnosti odgovornih služb dostop do informacij o določenih zbirkah podatkov bodisi v zbirni bodisi posamični obliki, prav tako pa lahko preučijo vso dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje te uredbe.
Če je v skladu z nacionalnimi določbami nujna zaupnost takih preiskav, je za posredovanje informacij nujno dobiti pooblastilo pristojnega sodišča.
Člen 30
1. Države članice Komisiji predložijo zahtevane podatke o izvajanju te uredbe. V zahtevi za predložitev podatkov Komisija določi sprejemljiv rok za pošiljanje podatkov.
2. Če Komisija meni, da je pri izvajanju te uredbe prišlo do nepravilnosti ali da obstoječe določbe in načini spremljanja niso učinkoviti, o tem obvesti državo članico ali države članice, ki nato izvedejo upravno preiskavo, v kateri lahko sodelujejo predstavniki Komisije.
Najkasneje v roku treh mesecev po zahtevku Komisije zadevne države članice obvestijo Komisijo o rezultatih preiskave in pošljejo kopijo izdelanega poročila. Na ustrezno utemeljeno prošnjo države članice lahko Komisija ta rok podaljša za razumno obdobje.
Za sodelovanje v inšpekcijah iz tega odstavka predstavniki Komisije izdelajo pisna navodila, v katerih navedejo svoje osebne podatke in funkcije.
3. Kadar pri preiskavi sodelujejo predstavniki Komisije, preiskavo ves čas vodijo predstavniki države članice. Predstavniki Komisije na lastno pobudo ne smejo uporabiti pooblastil za inšpekcijo, ki jih imajo nacionalni uradniki; po drugi strani pa imajo dostop do istih prostorov in iste dokumentacije kakor ti uradniki.
Če nacionalni predpisi o kazenskem postopku nekatera dejanja pridržijo samo za uradnike, ki jih za to posebej določa nacionalna zakonodaja, uradniki Komisije pri takih dejanjih ne sodelujejo. e zlasti ne sodelujejo pri preiskavah prostorov ali pri uradnem zasliševanju oseb po nacionalnem kazenskem pravu, imajo pa dostop do tako pridobljenih informacij.
4. Ta člen ne posega v nacionalne predpise v zvezi z zaupnostjo pravnih postopkov.
NASLOV VIII
Ukrepi ob neskladnosti z veljavnimi predpisi
Člen 31
1. Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, vključno z upravnimi ali kazenskimi postopki v skladu z nacionalno zakonodajo, proti fizičnim ali pravnim osebam, odgovornim za primere, ko ni bila upoštevana skupna ribiška politika, še zlasti po izvedenem spremljanju ali inšpekciji, izpeljani v skladu s to uredbo.
2. V postopkih, začetih po odstavku 1, je v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi odgovornim osebam mogoče učinkovito odvzeti komercialno korist, ki jo imajo od kršenja, ali ustvariti učinke, sorazmerne z resnostjo kršitev, ki bodo odvračali od nadaljnjih podobnih kršitev.
2a. Svet, ki deluje na podlagi člena 43 Pogodbe, lahko sestavi seznam vrst delovanja, ki resno kršijo pravila Skupnosti, navedena v členu 1, glede česar se države članice zavezujejo, da bodo uporabile sorazmerne, odvračilne in učinkovite sankcije.
3. Ukrepi, ki izhajajo iz postopkov, navedenih v odstavku 2, lahko glede na resnost prestopka zajemajo:
— denarne kazni,
— zaplembo nedovoljenega ribolovnega orodja in ulova,
— zaseg plovila,
— začasno imobilizacijo plovila,
— začasni odvzem licence,
— odvzem licence.
4. Določbe tega člena državi članici, kjer se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje, ne preprečujejo prenosa pregona določenega prestopka na pristojne organe države članice registracije, vendar je za to potrebno njeno soglasje in izpolnjevanje pogoja, da je rezultat iz odstavka 2 verjetnejši, če se postopek prenese. O takšnem prenosu država članica, kjer se izvaja iztovarjanje ali pretovarjanje, obvesti Komisijo.
Člen 32
1. Če pristojni organi države članice, kjer poteka iztovarjanje ali pretovarjanje, odkrijejo kršitev določb te uredbe, pristojne službe te države v skladu s členom 31 začnejo ustrezen postopek proti kapitanu udeleženega plovila ali proti drugi osebi, odgovorni za kršitev.
2. Če država članica, kjer poteka iztovarjanje ali pretovarjanje, ni država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, in če njeni pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom ne sprejmejo ustreznih ukrepov, vključno s sprožitvijo upravnega ali kazenskega postopka proti odgovorni fizični ali pravni osebi, ali če ne prenesejo pregona v skladu s členom 31(4), se lahko nezakonito iztovorjena ali pretovorjena količina tej državi članici odbije.
Količina rib, ki se odbijeo od kvote te države članice, se določi v skladu s postopkom iz člena 36, potem ko se Komisija posvetuje z udeleženima državama članicama.
Če država članica, kjer poteka iztovarjanje ali pretovarjanje, nima več ustrezno velike kvote, se smiselno uporablja člen 21(4), pri čemer ima nezakonito iztovorjena ali pretovorjena količina rib enako vrednost kakor škoda, ki jo je pretrpela država članica registracije, kakor je opredeljeno v členu 21.
Člen 33
1. Pristojni organi države članice nemudoma in v skladu s postopki po nacionalnem pravu obvestijo državo članico, pod katere zastavo pluje plovilo, ali državo članico registracije o vseh kršitvah predpisov Skupnosti iz člena 1, pri čemer navedejo ime in razpoznavne oznake udeleženega plovila, ime kapitana in lastnika, okoliščine kršenja, začete kazenske in upravne postopke oz. druge sprejete ukrep ter vse dokončne sklepe v zvezi s kršitvijo. Na zahtevo države članice v posamičnih primerih o teh informacijah obvestijo Komisijo.
2. Po prenosu pregona v skladu s členom 31(4) država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, ali država članica registracije sprejme vse ustrezne ukrepe, kakor je določeno v členu 31.
3. Država članica, pod katere zastavo pluje plovilo, ali država članica, kjer je plovilo registrirano, Komisijo brez odlašanja obvesti o vseh ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 2, prav tako pa tudi o imenu in zunanji razpoznavni oznaki plovila.
NASLOV VIIIa
Sodelovanje med organi, odgovornimi za spremljanje v državah članicah, in Komisijo
Člen 34
Pogoji, po katerih pristojni organi, odgovorni za spremljanje izvajanja te uredbe v državah članicah, sodelujejo med seboj in s Komisijo, da bi se zagotovilo delovanje v skladu s predpisi skupne ribiške politike, so določeni spodaj.
Člen 34a
1. Države članice bodo druga drugi zagotovile medsebojno pomoč, potrebno pri opravljanju pregledov, določenih v tem naslovu.
2. Če inšpekcija ali nadzor, ki ju opravijo pristojni organi države članice, pokažeta, da so ribiška plovila Skupnosti ali plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države in so registrirana v tretji državi, ribolovne aktivnosti opravljala na način, ki bi lahko kršil pravila Skupnosti, zadevnadržava članica vse pomembneinformacije nemudoma sporoči državi članici, pod katere zastavo pluje zadevno plovilo ali plovila, drugim zadevnim državam članicam in Komisiji. Druge zadevne države članice so države članice, na ozemlju ali v vodah katerih se opravljajo ali se bodo verjetno opravljale zadevne aktivnosti.
Zadevna država članica lahko od drugih zadevnih držav članic zahteva, da opravijo posebne preglede, vendar mora za to zahtevo podati natančno opredeljene razloge.
Države članice se obveščajo med seboj kot tudi obveščajo Komisijo o ukrepih, sprejetih v zvezi s takimi zahtevami, in, kjer je to primerno, o rezultatih pregledov in kakršnih koli postopkih v zvezi s kršitvami.
3. Države članice se med seboj obveščajo o nacionalnih ukrepih, sprejetih v ta namen, še zlasti o tistih, sprejetih v skladu s členom 9(2) Uredbe (EGS) št. 3760/92.
4. Podrobne predpise za uporabo tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36.
Člen 34b
1. V primeru pregledov, opravljenih z predhodnim obvestilom v državi članici, lahko Komisija z dovoljenjem države članice, ki jo inšpektorji obiščejo, uredi, da njene inšpektorje, ki obiščejo zadevno državo članico, kot opazovalci spremljajo en ali več ribiških inšpektorjev iz druge države članice. Na zahtevo Komisije lahko država članica, ki pošilja inšpektorje, na hitro imenuje nacionalne ribiške inšpektorje, izbrane za opazovalce.
Države članice lahko tudi sestavijo seznam nacionalnih ribiških inšpektorjev, ki jih Komisija lahko povabi, da prisostvujejo takim pregledom. Komisija lahko povabi nacionalne inšpektorje iz tega seznama ali tiste, ki so Komisiji sporočeni na njeno zahtevo.
Kjer je to ustrezno, da Komisija seznam na razpolago vsem državam članicam.
2. Države članice lahko programe spremljanja, inšpekcije in nadzorovanja ribolovnih aktivnosti izvajajo med seboj in na lastno pobudo.
Člen 34c
1. V skladu s postopkom iz člena 36 in sporazumno z zadevnimi državami članicami Komisija določi, za kateri ribolov, ki vključuje dve ali več držav članic, veljajo posamezni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov in pogoji, ki urejajo take programe.
S posameznim programom nadzora in inšpekcijskih pregledov se opredeli ribolov, ki vključuje dve ali več držav članic, ki so predmet programa, in pogoje, veljavne za ta ribolov.
Vsak posamezni program nadzora in inšpekcijskih pregledov vsebuje cilje, skupne prednostne naloge in postopke kot tudi merila uspešnosti za nadzorne in inšpekcijske dejavnosti, pričakovane rezultate opredeljenih ukrepov in strategijo, ki je potrebna za zagotovitev čim bolj enotnih, učinkovitih in gospodarnih dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov. Vsak program opredeljuje zadevne države članice.
Posamezni programi nadzora in inšpekcijskih pregledov ne smejo trajati več kot tri leta ali dlje kot za obdobje, ki je v ta namen določeno v obnovitvenem načrtu, sprejetem v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike ( 15 ) ali v načrtu upravljanja, sprejetem v skladu s členom 6 iste uredbe.
Posebne programe nadzora in inšpekcijskih pregledov izvajajo zadevne države članice na podlagi načrtov skupne uporabe, ki so bili oblikovani v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in o spremembi Uredbe (ES) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike ( 16 ).
2. Komisija nadzoruje in vrednoti uspešnost posameznega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002.
NASLOV IX
Splošne določbe
Člen 35
1. Države članice najkasneje do 30. aprila vsakega leta Komisiji pošljejo poročilo o uporabi te uredbe v preteklem koledarskem letu.
2. Na podlagi poročil, prejetih od držav članic, in lastnih opazovanj, Komisija vsako leto pripravi poročilo o dejanskem stanju in vsake tri leta poročilo o oceni, ki ju predloži Svetu in Evropskemu parlamentu. To poročilo o oceni objavi skupaj z odgovori držav članic in, kjer je to ustrezno, z ukrepi in predlogi za odpravo odkritih pomanjkljivosti.
3. Podrobna pravila za zagotovitev informacij za izpolnjevanje zahtev tega člena se sprejme v skladu s postopkom iz člena 36, še zlasti za informacije o:
— tehničnih in človeških virih za nadzorovanje v ribištvu in času, dejansko posvečenemu temu,
— zakonih in drugih predpisih, ki jih sprejmejo države članice, da bi preprečile in preganjale nepravilnosti,
— rezultatih inšpekcij ali pregledov, opravljenih v skladu s to uredbo, vključno s številom in vrsto ugotovljenih kršitev in sprejetih ukrepih, še zlasti v zvezi z vrstami dejavnosti iz člena 31(2a),
— izvedbenih ukrepih in dejanjih v skladu s členom 19, še zlasti v zvezi z oceno zanesljivosti podatkov.
Člen 36
1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 17 Uredbe (EGS) št. 3760/92.
2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 17 ).
Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES znaša en mesec.
3. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 37
1. Države članice in Komisija naredijo vse potrebno, da bi zagotovile zaupno obravnavo podatkov, prejetih v okviru te uredbe.
2. Komisiji ali drugi državi članici se ne sporočijo imena fizičnih in pravnih oseb, razen ko je tako obveščanje izrecno določeno v tej uredbi ali če je to potrebno zaradi preprečevanja ali preganjanja kršitev ali zaradi preverjanja očitnih kršitev.
Podatki iz odstavka 1 se ne smejo prenašati, razen če so v istem sklopu kakor drugi podatki, in to v obliki, ki ne dopušča posredne ali neposredne identifikacije fizičnih in pravnih oseb.
3. Podatki, ki jih izmenjajo države članice in Komisija, se pošljejo samo osebam v državah članicah ali institucijah Komisije, katerih funkcija zahteva, da imajo dostop do podatkov, ne pa tudi drugim osebam, razen če države članice, ki pošljejo podatke, dajo o tem izrecno odobritev.
4. Podatki, ki so poslani ali pridobljeni v kakršni koli obliki v skladu s to uredbo, so zaupni in deležni enake stopnje zaščite, ki v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic in ustreznimi določbami institucij Skupnosti velja za podobne podatke.
5. Podatki iz odstavka 1 se ne smejo uporabiti za drugačne namene kakor za tiste, ki jih določa ta uredba, razen če organi, ki jih pošljejo, to izrecno odobrijo in pod pogojem, da veljavni predpisi v državi članici organa, ki prejema podatke, take uporabe ali sporočanja podatkov ne prepovedujejo.
6. Odstavka 1 in 5 se ne smeta razumeti kot oviri za uporabo podatkov, pridobljenih v skladu s to uredbo, v okviru pravnih postopkov, ki so začeti zaradi neupoštevanja ribiške zakonodaje Skupnosti. Pristojni organi, ki pošljejo podatke, so obveščeni o vseh primerih, v katerih se v te namene uporabljajo omenjeni podatki.
Ta člen ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij in zadevajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah.
7. Kadar koli država članica Komisiji sporoči, da je bilo po preiskavi ugotovljeno, da fizična ali pravna oseba, katere ime ji je bilo poslano po določbah te uredbe, ni bila vpletena v kršitev, Komisija nemudoma obvesti vse, ki jim je sporočila ime omenjene osebe, o izidu preiskave ali postopka. Taka oseba ni več obravnavana kot oseba, vpletena v nepravilnosti iz prvega obvestila. Podatke, shranjene v obliki, ki omogoča identifikacijo take osebe, je treba takoj uničiti.
8. Določbe odstavkov 1 in 5 se ne razumejo v smislu prepovedi objave splošnih podatkov ali študij, ki ne vsebujejo posameznih navedb fizičnih in pravnih oseb.
9. Podatki iz te uredbe se shranijo v obliki, ki omogoča identifikacijo oseb, samo tako dolgo, kolikor je to potrebno za izpolnjevanje zadevnega cilja.
10. Podatki, prejeti v okviru te uredbe, so na voljo na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki jo zadevajo.
Člen 38
Uredba se izvaja brez vpliva na nacionalne nadzorne ukrepe, ki presegajo njene najnižje zahteve, če so skladni z zakonodajo Skupnosti in s skupno ribiško politiko.
Nacionalni ukrepi iz prvega pododstavka se sporočijo Komisiji v skladu s členom 2(2) Uredbe Sveta (EGS) 101/76 z dne 19. januarja 1976, ki določa skupno strukturno politiko za ribištvo ( 18 ).
Člen 39
1. Uredba (EGS) 2241/87 preneha veljati 1. januarja 1994 razen člena 5, ki velja, dokler ne začnejo veljati uredbe, ki urejajo oblikovanje seznamov iz člena 6(2) te uredbe.
2. Napotila k uredbi, ki je preklicana z odstavkom 1, se razumejo kot napotila k tej uredbi.
Člen 40
Države članice so do 1. januarja 2000 oproščene obveznosti uporabe določb členov 6 in 8, kolikor se te nanašajo na ribolovne aktivnosti v Sredozemskem morju.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) UL C 280, 29.10.1992, str. 5.
( 2 ) UL C 21, 25.1.1993, str. 55.
( 3 ) UL C 108, 19.4.1993, str. 36.
( 4 ) UL L 389, 31.12.1992, str. 1.
( 5 ) UL L 207, 29.7.1987, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3483/88 (UL L 306, 11.11.1988, str. 2).
( 6 ) šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi s prometnim davkom — skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova ocene (UL L 145, 13.6.1977, str. 1).
( 7 ) UL L 389, 31.12.1992, str. 1.
( 8 ) UL L 113, 30.4.1997, str. 1.
( 9 ) UL L 19, 22.1.1994, str. 5.
( 10 ) UL L 289, 7.11.2003, str. 1.
( 11 ) UL L 288, 11.10.1986, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3034/92 (UL L 307, 23.10.1992, str. 1).
( 12 ) UL L 20, 25.1.1989, str. 5.
( 13 ) UL L 388, 31.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1891/93 (UL L 172, 15.7.1993, str. 1).
( 14 ) Uredba Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah o posebnih dovoljenjih za gospodarski ribolov (UL L 171, 6.7.1994, str. 7).
( 15 ) UL L 358, 21.12.2002, str. 59.
( 16 ) UL L 128, 21.5.2005, str. 1.
( 17 ) UL L 184,17.7.1999, str. 23.
( 18 ) UL L 20, 28.1.1976, str. 19.