EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.6.2021

COM(2021) 295 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izidu pilotnega projekta informacijskega sistema za notranji trg (IMI) na področju elektronskega poslovanja

Kazalo

1.    Uvod    

2.    Osnovne informacije o IMI    

3.    Obseg pilotnega projekta – pravne določbe, ki jih podpira IMI    

4.    Priprava in začetek pilotnega projekta    

5.    Pristojni organi    

6.    Uporaba IMI med pilotnim projektom    

7.    Povratne informacije držav članic    

8.    Varstvo podatkov    

9.    Funkcije prevajanja    

10.    Zaključek    

1.Uvod

To poročilo zajema rezultate pilotnega projekta o uporabi informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI) za podporo upravnemu sodelovanju v skladu s členom 3 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o elektronskem poslovanju) 1 . Poročilo temelji na členu 4(2) Uredbe (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (uredba IMI) 2 . Komisija mora v skladu s tem členom Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti oceno izida pilotnega projekta, vključno z vprašanji, povezanimi z varstvom podatkov, in učinkovitimi funkcijami prevajanja. Cilj tega poročila je torej oceniti izid pilotnega projekta o uporabi IMI za tehnično izvajanje izmenjave informacij med nacionalnimi organi in Komisijo. Poročilo je namenjeno tej oceni v okviru mehanizma upravnega sodelovanja, kot ga določa člen 3 Direktive o elektronskem poslovanju. V tem poročilu ni ocenjeno splošno delovanje sistema upravnega sodelovanja iz navedenega člena, ki je bilo predmet posebne ocene v okviru poročila o oceni Direktive o elektronskem poslovanju 3 . Prav tako se to poročilo ne nanaša na posebni mehanizem upravnega sodelovanja za posrednike, kot je predlagan v okviru akta o digitalnih storitvah 4 , ki naj bi se po sprejetju izrecno uporabljal za izvrševanje teh usklajenih pravil o opravljanju posredniških storitev na notranjem trgu.

2.Osnovne informacije o IMI

Sistem IMI je bil vzpostavljen z uredbo IMI, Komisija pa ga je razvila v tesnem sodelovanju z državami članicami (sistem uporabljajo tudi države EGP: Norveška, Islandija in Lihtenštajn). Je varno, večjezično in prilagodljivo informacijsko orodje. Prav tako je uporabniku prijazno in skladno s pravili o varstvu podatkov. IMI privzeto uporabljajo tudi številne pobude na notranjem trgu, ki potrebujejo sistem za upravno sodelovanje. IMI organom pomaga pri izpolnjevanju obveznosti čezmejnega upravnega sodelovanja na številnih področjih politik enotnega trga in trenutno podpira postopke upravnega sodelovanja na 17 različnih področjih politike. Januarja 2021 je bilo v sistemu registriranih več kot 12 000 javnih organov, ki med seboj sodelujejo. IMI je mogoče enostavno prilagoditi za podporo drugim področjem politike. Z njim je bilo mogoče posodobiti čezmejno upravno sodelovanje in zagotoviti delovanje enotnega trga na terenu. Čeprav so končni uporabniki sistema nacionalni javni organi, imajo koristi od tega izboljšanega sodelovanja podjetja in državljani.

IMI se lahko uporablja v vseh jezikih EU, pri čemer so standardizirana vsebina, vprašanja, odgovori, sporočila in polja obrazcev prevedena vnaprej. Poleg tega je za informacije, navedene v poljih s „prostim besedilom“ (kamor lahko uporabniki besedilo vnesejo neposredno, namesto da izbirajo med določenim številom možnosti), na voljo samodejno prevajanje. Sistem je prilagodljiv in se lahko vključi v katero koli nacionalno upravno strukturo: centralizirano, popolnoma centralizirano ali kaj vmesnega. Izmenjava informacij prek sistema IMI je popolnoma varna in skladna z vsemi pravili o varstvu podatkov. Poleg tega lahko vsi uporabniki obstoječo mrežo nacionalnih koordinatorjev IMI izkoristijo za usposabljanje in podporo. Države članice in države EGP z uporabo sistema nimajo stroškov, povezanih z informacijsko tehnologijo. Vsi pilotni projekti v sistemu IMI, vključno s pilotnim projektom za elektronsko poslovanje, se ocenijo.

3.Obseg pilotnega projekta – pravne določbe, ki jih podpira IMI

Člen 4(1) uredbe IMI na splošno določa, da lahko Komisija izvede pilotne projekte, s katerimi oceni, ali bi bil IMI učinkovito orodje za izvajanje določb o upravnem sodelovanju iz aktov Unije, ki niso navedeni v Prilogi k navedeni uredbi.

Direktiva o elektronskem poslovanju je pravni okvir za zagotavljanje storitev informacijske družbe na notranjem trgu. Namen direktive je odstraniti ovire za čezmejno izvajanje teh storitev v EU ter zagotoviti pravno varnost podjetjem in državljanom. Direktiva določa usklajena pravila o vprašanjih, kot so: (i) preglednost in zahteve po informacijah za ponudnike storitev informacijske družbe; (ii) komercialna sporočila; (iii) elektronske pogodbe; in (iv) omejitve odgovornosti posrednih ponudnikov storitev. Izboljšuje tudi upravno sodelovanje med državami članicami in lajša samoregulacijo.

Člen 3 direktive o elektronskem poslovanju v zvezi z upravnim sodelovanjem določa mehanizem sodelovanja med nacionalnimi pristojnimi organi pri obravnavanju omejitev svobode čezmejnega zagotavljanja storitev informacijske družbe. Poleg tega mehanizma sodelovanja obstajajo tudi druga orodja, ki se uporabljajo za nacionalne zahteve in ukrepe v zvezi s storitvami informacijske družbe (ki pogosto vključujejo različne akterje v državah članicah), kot sta TRIS (informacijski sistem o tehničnih predpisih) ali CPC (mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov), ki sta bila sprejeta in/ali razvita po sprejetju Direktive o elektronskem poslovanju.

Člen 3(4), (5) in (6) Direktive o elektronskem poslovanju je zajet s pilotnim projektom. Te določbe urejajo postopek, po katerem lahko država članica sprejme omejevalne ukrepe proti posamezni storitvi informacijske družbe, ki nima sedeža na njenem ozemlju. Za sprejetje takih omejevalnih ukrepov veljajo vsebinske in postopkovne zahteve. Vsebinske zahteve so opredeljene v členu 3(4)(a) Direktive o elektronskem poslovanju. Kar zadeva postopkovne pogoje, ki so določeni v členu 3(4)(b) Direktive o elektronskem poslovanju, mora država članica pred sprejetjem zadevnih ukrepov in ne glede na sodne postopke, vključno s predhodnimi postopki in dejanji v okviru kazenskega preiskave, od države članice, v kateri je dejavnost registrirana, zahtevati, da sprejme ukrepe proti zadevni storitvi informacijske družbe. Če sprejeti ukrepi niso ustrezni ali če država članica, v kateri je dejavnost registrirana, ne sprejme ukrepov, mora država članica, ki namerava sprejeti omejevalne ukrepe, o svoji nameri, da sprejme take ukrepe, uradno obvestiti Komisijo in državo članico, v kateri je dejavnost registrirana. Člen 3(5) določa pogoje za nujni postopek. Zahteve za ukrepe in uradno obveščanje iz člena 3 Direktive o elektronskem poslovanju se trenutno izvajajo v IMI: sistem podpira upravno sodelovanje s tehničnim sredstvom v obliki modulov za zahteve in uradno obveščanje. Modul za uradno obveščanje zajema tudi uradno obveščanje o ukrepih po nujnem postopku.

Začetek pilotnega projekta na področju Direktive o elektronskem poslovanju je bil dogovorjen pred sprejetjem uredbe IMI. Zato se ta pilotni projekt ni začel s sprejetjem izvedbenega akta, kot se običajno zahteva s členom 4(1) uredbe IMI. Namesto tega je pilotni projekt izjemoma neposredno omenjen v členu 29(1) uredbe, v skladu s katerim lahko Komisija začne pilotni projekt, da oceni, ali je sistem IMI učinkovito, stroškovno učinkovito in uporabniku prijazno orodje za izvajanje člena 3(4), (5) in (6) Direktive o elektronskem poslovanju.

To poročilo temelji na: (i) statističnih informacijah iz IMI; (ii) povratnih informacijah članov strokovne skupine, odgovorne za področje elektronskega poslovanja, ter (iii) odgovorih na dva vprašalnika o uporabi sistema, ki ju je Komisija v letih 2017 in 2019 naslovila na države članice.

4.Priprava in začetek pilotnega projekta

Pilotni projekt glede uporabe IMI za upravno sodelovanje na področju elektronskega poslovanja se je začel konec novembra 2013.

Komisija je pripravila strukturirane obrazce IMI za vsebino izmenjav v sistemu (tj. polja za informacije, ki jih vnesejo pošiljatelji in prejemniki zahtev in uradnih obvestil). Oblikovana sta bila dva obrazca za izmenjavo informacij: obrazec zahteve za ukrepe, ki jih mora sprejeti država članica, v kateri je dejavnost registrirana, in obrazec za uradno obveščanje o ukrepih (tudi v nujnih primerih) s strani namembne države članice.

Komisija se je o obrazcih, ki ju je predlagala, posvetovala z državami članicami. Na podlagi prejetih povratnih informacij sta bila obrazca dokončno oblikovana, prevedena v vse uradne jezike in dodana v ustrezne module IMI.

Komisija je 14. oktobra 2013 pred začetkom pilotnega projekta v državah članicah organizirala usposabljanje za strokovnjake, vključene v modul za elektronsko poslovanje. Od takrat služba Komisije za pomoč uporabnikom IMI uporabnikom zagotavlja tehnično podporo in pomoč. Komisija prav tako države članice redno obvešča o stanju pilotnega projekta.

5.Pristojni organi

Na področju elektronskega poslovanja je v sistemu IMI trenutno registriranih 80 pristojnih organov, ki imajo dostop do modula za zahteve, vključno z nacionalnimi koordinatorji IMI 5 v več državah. Države članice na tem področju običajno registrirajo od enega do štiri pristojne organe, nekatere države članice pa jih registrirajo še več. Hrvaška je na primer registrirala pet pristojnih organov za zahteve, Ciper pa jih je registriral 11.

Države članice so za modul za obveščanje registrirale 68 pristojnih organov, vključno s 17 nacionalnimi koordinatorji IMI. Večina držav je registrirala od enega do štiri pristojne organe, Nemčija jih je registrirala sedem, Ciper pa 11.

Več pristojnih organov je registriranih za oba modula (zahteve in obveščanje). To pomeni, da je za to področje politike skupaj registriranih 85 različnih pristojnih organov, vključno s 27 nacionalnimi koordinatorji IMI.

6.Uporaba IMI med pilotnim projektom

Statistični podatki, pridobljeni iz sistema, kažejo, da je bila uporaba IMI med pilotnim projektom precej omejena, kar pomeni, da je bila zabeležena majhna količina izmenjav.

Med letoma 2013 in 2019 so države članice opravile skupaj 255 izmenjav, od tega je bilo 149 zahtev in 106 uradnih obvestil. Priloga k temu poročilu vključuje podrobne statistične podatke o številu izmenjav, poslane do konca leta 2019.

Med pilotnim projektom je 72 % zahtev predložilo Združeno kraljestvo, Španija pa je predložila 19 % zahtev. Razmeroma aktivne pošiljateljice so bile še tri druge države članice: Belgija, Nemčija in Irska. Vsaka od teh držav je poslala 3 % zahtev (te tri države so tako skupaj poslale 9 % zahtev). Tri države članice, ki so prejele največ zahtev, so bile Ciper (33 % vseh zahtev), Nemčija (17 %) in Nizozemska (17 %).

V modulu za uradno obveščanje je največ obveščala Italija (58 % poslanih obvestil), sledila pa ji je Velika Britanija s 35 % poslanih obvestil. Belgija je poslala uradna obvestila o ukrepih v 4 % zadev, zabeleženih v sistemu, medtem ko je Irska poslala 2 % uradnih obvestil.

Statistični podatki kažejo, da nekatere države članice še niso sodelovale pri izmenjavi prek IMI. Obstajajo tudi države, ki niso sodelovale pri uradnem obveščanju na področju elektronskega poslovanja prek IMI.

Kar zadeva stanje zadev v modulu za zahteve, je odgovorjeno bilo na 74 % zahtev, poslanih do 31. decembra 2019 (110), in so bile nato uradno zaključene. Poleg tega je bilo 9 % zahtev zavrnjenih in 8 % umaknjenih.

V modulu za obveščanje so bile vse izmenjave uradno zaprte. Trajanje priglašenih ukrepov je bilo v 94 % zadev trajno in v 4 % zadev začasno.

Podatki iz leta 2020 ne kažejo bistvenega povečanja uporabe sistema. Leta 2020 je bilo prek IMI poslanih 16 zahtev za ukrepe in 18 novih uradnih obvestil. Nemčija je poslala šest zahtev za ukrepe, Združeno kraljestvo je vložilo pet zahtev za ukrepe, Italija je to storila trikrat, Nizozemska pa dvakrat. Te zahteve so prejele različne države članice: Irska, Italija, Ciper in Luksemburg so prejeli po dve zahtevi, Francija, Avstrija, Portugalska, Nemčija, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Luksemburg in Belgija pa so prejeli po eno zahtevo. Najbolj dejavna pri pošiljanju uradnih obvestil je Italija, ki je poslala 15 od 18 obvestil, medtem ko je Nizozemska poslala dve uradni obvestili, Združeno kraljestvo pa eno. Do začetka leta 2021 je imelo pet zahtev status zaprto, pet zahtev je bilo sprejetih, pet zahtev umaknjenih, ena zahteva pa je čakala na sprejem. Kar zadeva status uradnih obvestil, jih je bilo 12 zaprtih, dve sta ostali odprti za komentarje, štiri uradna obvestila pa so imela status „neaktivno – osebni podatki skriti“.

7.Povratne informacije držav članic

Komisija je od začetka pilotnega projekta leta 2013 med uporabniki izvedla dve anketi o uporabi IMI, eno v letu 2017 in drugo v letu 2019. Cilj teh anket je bil zagotoviti, da se lahko pri oceni pilotnega projekta upoštevajo povratne informacije držav članic. V obeh primerih so bile države članice pozvane, naj predložijo en sam odgovor na anketo, v katerem povzamejo povratne informacije svojih organov, prijavljenih za module elektronskega poslovanja v IMI.

Leta 2017 je na anketo odgovorilo 18 držav članic, od katerih jih je 12 odgovorilo, da so uporabljale IMI za izmenjavo informacij na področju elektronskega poslovanja. Splošna izkušnja z izmenjavo informacij prek sistema je bila v 55 % odgovorov ocenjena kot pozitivna ali delno pozitivna. Vendar pa je bilo v 38 % odgovorov navedeno, da so od leta 2014 poleg IMI uporabljali še druga komunikacijska sredstva: (i) za poziv državi članici, v kateri je dejavnost registrirana, naj sprejme ukrepe v zvezi z dejavnostjo ponudnika storitev informacijske družbe; ali (ii) za uradno obvestilo v zvezi z dejavnostjo ponudnika storitev informacijske družbe.

Glede na anketo ima 11 % anketirancev težave pri odločanju, ali je treba uradno obvestilo poslati: (i) prek IMI na podlagi člena 3 Direktive o elektronskem poslovanju; (ii) prek ureditve obveščanja iz uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov 6 ali (iii) prek ureditve obveščanja iz direktive o preglednosti enotnega trga 7 .

Po izsledkih ankete se je 77 % držav članic strinjalo ali delno strinjalo, da je pilotni projekt pokazal, da je IMI primerno orodje za podporo upravnemu sodelovanju v skladu s členom 3(4), 3(5) in 3(6) Direktive o elektronskem poslovanju 8 . 83 % jih je menilo, da bi bilo treba nadaljevati z izvajanjem pilotnega projekta IMI na področju elektronskega poslovanja, vendar z nekaterimi izboljšavami, kot je obsežnejša podpora za uporabnike.

Komisija je leta 2019 začela svojo drugo spletno anketo, na katero je odgovorilo 25 držav članic in Norveška.

Glede na odgovore na to drugo anketo je 16 držav (61 %) uporabljalo IMI za izmenjavo informacij, kot se zahteva z Direktivo o elektronskem poslovanju. Tiste, ki niso uporabljale sistema v ta namen, so kot možen razlog za to navedle, da organi preprosto niso imeli potrebe po uporabi IMI na tem področju.

Med anketiranci v okviru druge ankete jih je 57 % (15 držav) navedlo, da so prejeli zahteve IMI za sprejetje ukrepov zoper ponudnike storitev informacijske družbe, 11 od teh 15 držav pa je splošno izkušnjo z izmenjavo informacij ocenilo kot pozitivno ali delno pozitivno. Od držav, ki so odgovorile na drugo anketo, jih je osem prek IMI prejelo uradna obvestila o ukrepih, sprejetih v njihovi državi v zvezi z dejavnostjo ponudnika storitev informacijske družbe, 50 % od teh osmih držav (tj. štiri države) pa je splošno izkušnjo z IMI ocenilo kot pozitivno ali delno pozitivno. Med anketiranci v okviru druge ankete se jih je 53 % (14 držav) strinjalo ali zelo strinjalo, da sistem IMI ponuja varno rešitev za izmenjavo informacij z drugimi državami.

Pri drugi anketi je šest držav (23 % anketirancev) navedlo težave pri odločanju, ali je treba uradno obvestilo poslati: (i) prek IMI; (ii) prek ureditve obveščanja iz uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov; ali (iii) prek ureditve obveščanja iz direktive o preglednosti enotnega trga.

18 držav (66 % sodelujočih pri drugi anketi) se je strinjalo ali delno strinjalo s trditvijo, da je pilotni projekt pokazal, da je IMI primerno orodje za podporo upravnemu sodelovanju v skladu s členom 3(4), 3(5) in 3(6) Direktive o elektronskem poslovanju. 14 držav, ki so odgovorile na drugo anketo, je menilo, da je treba nadaljevati z izvajanjem pilotnega projekta IMI na področju elektronskega poslovanja z obsežnejšo podporo za uporabnike in izboljšavami.

Komisija je 8. oktobra 2019 v okviru srečanja skupine strokovnjakov za elektronsko poslovanje države članice povprašala po njihovih praktičnih izkušnjah z IMI. Komisija je države članice vprašala: (i) ali so zaznale kakršne koli omejitve pri sodelovanju na podlagi zadevnih členov Direktive o elektronskem poslovanju; (ii) ali imajo predloge za izboljšanje mehanizma sodelovanja, določenega v direktivi, in (iii) kakšne so njihove zamisli za morebitne določbe o sodelovanju v okviru morebitne nove pravne pobude.

V prispevkih držav članic k razpravam na srečanju so bile poudarjene naslednje točke.

-Uporaba IMI na področju politike elektronskega poslovanja je bila doslej omejena.

-Dejstvo, da nekatere države članice še niso uporabljale sistema, je lahko posledica pomanjkanja ozaveščenosti o njem. Vendar so nekatere države članice opozorile na dejstvo, da ni bilo ukrepov, ki bi jih bilo treba priglasiti, niti ni bilo treba zahtevati ukrepov.

-Pojasniti je treba, kdaj se uporabljajo različni mehanizmi sodelovanja (IMI/CPC/TRIS).

-Države članice so pozdravile in močno podprle razširitev IMI na mrežo CPC od leta 2020. Pričakujejo, da bo ta razširitev pomagala osvetliti razliko med izmenjavami v modulu za elektronsko poslovanje v IMI in podobnimi vrstami sodelovanja znotraj mreže CPC.

-Mnogim se zdi, da je sistem koristen in enostaven za uporabo. Vendar pa so navedle, da uporabnikom morda ne bo vedno jasno, kdo so stiki IMI v drugih državah članicah ali kdo so nacionalni koordinatorji IMI (ti nacionalni koordinatorji IMI bi lahko zagotovili podporo za posebna vprašanja, ki se pojavljajo na področju elektronskega poslovanja).

-Nekatere države članice so menile, da bi lahko bila uporaba IMI obremenjujoča, zlasti za lokalne organe, saj sistema ne poznajo. Vendar so tudi menile, da je dobro delovanje katerega koli orodja mogoče zagotoviti s pravilnim upravljanjem, npr. s strani „osrednjega organa“, pristojnega za določen modul elektronskega poslovanja.

-Nekatere države članice so navedle, da je učinkovita in uspešna uporaba IMI odvisna od notranje organizacije in upravljanja.

8.Varstvo podatkov

Obdelava osebnih podatkov v IMI je v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) 9 in Uredbe (EU) 2018/1725 (notranja uredba o varstvu podatkov) 10 . Varno obdelavo osebnih podatkov zagotavlja člen 14 uredbe IMI, ki določa jasne roke za obdelavo osebnih podatkov v sistemu. Pri izmenjavi informacij prek IMI sta torej zagotovljena varstvo osebnih podatkov in skladnost s splošno uredbo o varstvu podatkov, saj uredba IMI sama zagotavlja potrebno skladnost.

Poglavje III uredbe IMI vsebuje glavne določbe za obdelavo osebnih podatkov in varnost v IMI. Udeleženci IMI (pristojni organi, koordinatorji IMI, Komisija ter organi, uradi in agencije Unije) morajo v skladu s temi določbami izmenjevati in obdelovati osebne podatke samo za namene, določene v ustreznih določbah aktov Unije, ki se nanašajo na področja politike, podprta s sistemom. Podatki, ki jih posamezniki, na katere se nanašajo podatki, predložijo IMI, se uporabljajo samo za namene, za katere so bili predloženi.

Poleg tega je treba osebne podatke, obdelane v IMI, blokirati (še vedno so v sistemu, vendar jih ni mogoče prikazati) v sistemu takoj, ko niso več potrebni za namen, za katerega so bili zbrani, odvisno od posebnosti vsake vrste upravnega sodelovanja. Praviloma je treba osebne podatke, ki se obdelujejo v IMI, blokirati najpozneje šest mesecev po uradnem zaključku postopka upravnega sodelovanja. Sistem iz zahtev in uradnih obvestil samodejno odstrani osebne podatke. To pomeni, da se blokirani podatki samodejno izbrišejo iz IMI tri leta po formalnem zaključku postopka upravnega sodelovanja.

Poleg tega so udeleženci IMI v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov odgovorni za sprejetje vseh postopkovnih in organizacijskih ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti osebnih podatkov, ki jih obdelujejo v IMI.

Med pilotnim projektom se ni za nobeno izmenjavo na področju elektronskega poslovanja zahtevalo zgodnje odstranjevanje podatkov. Nihče se ni obrnil na Komisijo v zvezi z zagotavljanjem dostopa do blokiranih podatkov (v skladu z uredbo IMI) ali popravki osebnih podatkov, shranjenih v IMI.

Izjava o varstvu osebnih podatkov za sistem je objavljena na domači strani IMI 11

9.Funkcije prevajanja

IMI je večjezično orodje, ki omogoča izmenjavo informacij z uporabo vnaprej prevedenih obrazcev, sklopov polj, vprašanj, odgovorov in sporočil. Vse izmenjave v sistemu je mogoče dopolniti z informacijami v obliki prostega besedila, za katere sistem ponuja strojno prevajanje.

Prosto besedilo znotraj vnaprej prevedenih obrazcev se na področju elektronskega poslovanja večinoma uporablja za zagotavljanje informacij v zvezi s podrobnim opisom ukrepov ali preskusom sorazmernosti.

Integrirana funkcija prevajanja prostega besedila se je od začetka pilotnega projekta bistveno izboljšala po razvoju predhodno povezane storitve mt@EC v sedanjo storitev e-Translation 12 .

Storitev e-Translation je bila v IMI uvedena leta 2014. Od takrat se kakovost rezultatov prevajanja in odzivni čas storitve neprestano izboljšujeta. Strojno prevajanje je na voljo za vse možne pare uradnih jezikov EU.

V IMI je bilo uvedenih več sistemskih izboljšav, ki poenostavljajo uporabo integriranega mehanizma strojnega prevajanja:

-prevodi prostega besedila so zdaj prikazani v kontekstu (tj. izvirno besedilo je prikazano na zaslonu);

-celotno prosto besedilo, vključeno v izmenjavo informacij, je mogoče z enim klikom/dejanjem prevesti v izbrani jezik uporabnika IMI;

-začasno shranjevanje prevodov zagotavlja in omogoča takojšen odziv na zahteve za prevod.

V prihodnosti so načrtovane nadaljnje izboljšave, na primer vključitev rezultatov strojnega prevajanja v poročila (vizualno ločena od vnaprej prevedene vsebine) ali strojno prevajanje prilog. Te izboljšave in funkcije pa ne bodo na voljo le za modul elektronskega poslovanja sistema, temveč bodo splošne značilnosti celotnega sistema.

10. Zaključek

IMI je tehnični sistem, ki od leta 2013 podpira mehanizem sodelovanja iz člena 3 Direktive o elektronskem poslovanju. Pristojnim organom iz različnih držav članic omogoča, da: (i) neposredno, hitro in enostavno komunicirajo prek varne spletne platforme ter (ii) premostijo jezikovne ovire, saj imajo na voljo vnaprej prevedene nabore standardnih vprašanj in odgovorov 13 .

Komisija lahko na podlagi informacij iz tega poročila izpelje naslednje sklepe.

-IMI je bil doslej varno in večjezično orodje za: (i) obravnavanje in shranjevanje zahtev in uradnih obvestil med nacionalnimi organi, ki sodelujejo v mehanizmu upravnega sodelovanja iz člena 3 Direktive o elektronskem poslovanju, in (ii) sledenje interakcijam med organi v tem okviru.

-Pilotni projekt IMI za Direktivo o elektronskem poslovanju bi se moral nadaljevati znotraj sedanjega regulativnega okvira.

-Uvesti bi bilo treba tehnične izboljšave, da bodo postopki za zahteve po ukrepih in uradno obveščanje o ukrepih bolj uporabniku prijazni, v skladu s splošnim sistemom sodelovanja, kot ga določa Direktiva o elektronskem poslovanju, in ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju navedene direktive 14 .

-Komisija bi morala sodelovati z državami članicami pri izvajanju dejavnosti ozaveščanja o pilotnem projektu in okrepiti podporo uporabnikom sistema IMI. 

Na podlagi splošnih značilnosti sistema bi bilo treba analizirati in preučiti uvedbo naslednjih tehničnih izboljšav:

-prestrukturiranje informacij na vmesniku;

-opomniki za odprte odgovore na zahteve (ki niso sprejete in/ali so brez odgovora);

-izboljšano navajanje, kdaj naj bi se oseba odzvala;

-izboljšano orodje za iskanje zahtev;

-funkcija kopiranja podatkov iz zahtev v uradna obvestila;

-možna povezava do drugih izmenjav v IMI.

Kar zadeva zadnjo navedeno točko ukrepanja, se IMI od januarja 2020 uporablja kot novo informacijsko orodje za mrežo CPC. Sistem podpira tudi obveznost uradnega obveščanja v skladu z direktivo o storitvah od začetka njenega izvajanja. Ta področja, ki jih sistem podpira, kažejo, da obstajajo sinergije, ki bi jih bilo treba raziskati in izkoristiti v drugi fazi pilotnega projekta. Sinergije z mrežo CPC lahko vsekakor pomagajo razjasniti, kateri postopek je treba uporabiti na področju elektronskega poslovanja.

Podpora uporabnikom IMI, vključenim v pilotni projekt, bi se lahko okrepila s:

-strukturiranim spremljanjem izmenjav;

-rednim statističnim poročanjem o zahtevah in uradnih obvestilih;

-usposabljanjem in smernicami za uporabnike.

Komisija s tem poročilom izpolnjuje zahtevo glede poročanja iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1024/2012.

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj se seznanita s tem poročilom.

(1)

 Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(2)

 Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(3)

 Glej SWD(2020) 348 final, del 2, Priloga 5 za splošno poročilo o oceni Direktive o elektronskem poslovanju in Priloga 8 s posebnim poudarkom na mehanizmu čezmejnega sodelovanja.

(4)

 Glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES, COM(2020) 825 final. 

(5)

 V sistemu IMI ima vsaka država članica po enega nacionalnega koordinatorja IMI, katerega pristojnosti so navedene v členu 6 uredbe IMI. Nacionalni koordinatorji IMI so glavne kontaktne točke za udeležence IMI v njihovi državi članici. Njihova naloga je zagotoviti nemoteno delovanje IMI, kar med drugim vključuje: (i) registracijo ustreznih organov; (ii) urejanje dostopa do različnih modulov; (iii) podporo uporabnikom in (iv) zagotavljanje učinkovitega delovanja IMI.

(6)

Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017, str. 1).

(7)

 Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(8)

 Te številke se ne nanašajo na oceno osnovnih pravil, temveč bolj na tehnične vidike sistema IMI.

(9)

 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(10)

 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(11)

  https://ec.europa.eu/internal_market/imi-net/_docs/data_protection/privacy_statement_sl.pdf

(12)

 E-Translation je gradnik Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Njegov glavni cilj je pomagati evropskim in nacionalnim javnim upravam pri izmenjavi informacij prek jezikovnih ovir v EU. Z njegovo uporabo bodo lahko javne uprave, državljani in podjetja v EU uporabljali digitalne storitve v izbranem jeziku. https://ec.europa.eu/cefdigital/wiki/display/CEFDIGITAL/eTranslation .

(13)

Opozoriti je treba, da so osnovne značilnosti mehanizma sodelovanja določene v Direktivi o elektronskem poslovanju in niso predmet tega poročila. Glej tudi opombo 3.

(14)

V zvezi s tem je poročilo o oceni Direktive o elektronskem poslovanju pokazalo, da je treba pojasniti nekatere vidike sistema uradnega obveščanja. Prihodnje tehnične prilagoditve IMI bi zato morale omogočati potrebna pojasnila glede delovanja tega sistema uradnega obveščanja.