–

za A-GmbH & Co. KG U. Reimer, Steuerberater,

–

za Evropsko komisijo G. Gattinara in R. Pethke, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 14(c) Uredbe Komisije (ES) št. 88/97 z dne 20. januarja 1997 o dovoljenju za oprostitev plačila uvozne dajatve na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 in razširjene z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 o protidampinški dajatvi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 25, str. 158), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 512/2013 z dne 4. junija 2013 (UL 2013, L 152, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 88/97, kako je bila spremenjena leta 2013).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo A‑GmbH & Co. KG (v nadaljevanju: uvoznik) in Hauptzollamt C (glavni carinski urad C, Nemčija) glede pogojev uvoza nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Kitajske, za katere ne veljajo razširjene protidampinške dajatve, v Evropsko unijo.

Pravni okvir

Uredba (ES) št. 71/97

3

Svet Evropske unije je sprejel Uredbo (EGS) št. 2474/93 z dne 8. septembra 1993 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz v Skupnost koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in dokončnem pobiranju začasne protidampinške dajatve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 51, str. 3).

4

Da bi se preprečilo izogibanje protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo št. 2474/93 z uvozom delov za kolesa s poreklom iz Kitajske, ki se uporabljajo pri sestavljanju koles v Unijo, je Svet sprejel Uredbo (ES) št. 71/97 z dne 10. januarja 1997 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (EGS) št. 2474/93 na kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, in o naložitvi razširjene dajatve na takšen uvoz, registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 703/96 (UL 1997, L 16, str. 55).

5

V uvodni izjavi 38 Uredbe št. 71/97 je navedeno:

6

Člen 3(1) in (2), druga alinea, te uredbe določa:

–

dovoljenje za oprostitev plačila dajatve na uvoz glavnih delov za kolesa, ki ga opravljajo zlasti posredniki ali – za uporabo v majhnih količinah – mala podjetja, in nadzora tega uvoza.“

Uredba št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013

7

V uvodnih izjavah 3 in 4 Uredbe št. 88/97 je navedeno:

8

Člen 14 Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, naslovljen „Oprostitev, za katero velja nadzor nad končno uporabo“, določa:

Uredba št. 88/97, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2023/611

9

Člen 15(2) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/611 z dne 17. marca 2023 (UL 2023, L 80, str. 67), določa:

Izvedbena uredba 2023/611

10

V uvodnih izjavah od 23 do 25 Izvedbene uredbe 2023/611 je navedeno:

Carinski zakonik Unije

11

Člen 211 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1, v nadaljevanju: Carinski zakonik Unije), naslovljen „Dovoljenje“, v odstavku 1(a) določa:

12

Člen 254 Carinskega zakonika Unije, naslovljen „Postopek posebne rabe“, v odstavku 1 določa:

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

13

Uvoznik v okviru svoje dejavnosti iz Kitajske uvaža različne dele za kolesa. V tej vlogi ima ta uvoznik že več let dovoljenje za posebno rabo, ki ga je izdal glavni carinski urad C. To dovoljenje, izdano na podlagi člena 254 Carinskega zakonika Unije, mu v skladu z odstavkom 1 navedenega člena omogoča sprostitev blaga v prosti promet v Uniji z izvzetjem od dajatve ali po znižani stopnji dajatve zaradi njegove določene rabe.

14

Prvotno se je navedeno dovoljenje nanašalo na:

–

glavne dele za kolesa, dobavljene stranki, ki je izvzeta v skladu z Uredbo št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013 (člen 14(a)),

–

dobave drugim imetnikom dovoljenja za postopek posebne rabe v smislu člena 54 Carinskega zakonika Unije in člena 291 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, poglavje 2, zvezek 6, str. 3), ki sami ne opravijo uvoznih formalnosti (člen 14(b) Uredbe št. 88/97),

–

in na mesečni uvoz manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa, ki jih bodisi stranka deklarira za prosti promet bodisi so ji dobavljeni (člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013).

15

V tem dovoljenju je bilo navedeno, da je mesečno mogoče deklarirati manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa za lastno uporabo uvoznika ali pa jih lahko določena stranka posreduje drugim strankam (končne stranke). Vendar je dovoljenje po zaporednih spremembah, ki jih je izvedla carinska uprava, prenehalo veljati za oprostitev, ki ustreza oprostitvi iz člena 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013.

16

Uvoznik je leta 2018 pri carinski upravi na podlagi člena 211(1)(a) Carinskega zakonika Unije vložil zahtevek za retroaktivno podaljšanje tega dovoljenja od 1. januarja 2018, da bi se uporabila oprostitev iz člena 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013.

17

V zvezi s tem je uvoznik trdil, da ta določba dovoljuje oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve, zlasti kadar se eni stranki mesečno „dobavi“ manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa. Po mnenju uvoznika bi bilo treba ta primer oprostitve razumeti tako, da lahko uvoznik, ki uvaža dele za kolesa, da bi jih dobavil svojim različnim strankam, mesečno uvozi 299 enot na tip glavnih delov za kolesa na stranko, za kar je oproščen plačila protidampinških dajatev.

18

Ker je carinska uprava ta zahtevek zavrnila, je uvoznik zoper zavrnilno odločbo te uprave vložil tožbo pri Finanzgericht (finančno sodišče, Nemčija), ki je to tožbo zavrnilo in potrdilo zavrnitev razširitve dovoljenja za posebno rabo, katerega imetnik je uvoznik.

19

Navedeno sodišče je ugotovilo, da je bila oprostitev iz člena 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, določena le za mala podjetja in da bi jo zato bilo treba omejiti na položaje, v katerih je vsem strankam zadevnega uvoznika dobavljenih manj kot 300 enot. To razlago naj bi potrjeval člen 3(2), druga alinea, Uredbe št. 71/97, v skladu s katerim mora uredba o izvzetju, ki jo sprejme Komisija, v bistvu določiti „dovoljenje za oprostitev plačila dajatve na uvoz glavnih delov za kolesa, ki ga opravljajo zlasti posredniki ali – za uporabo v majhnih količinah – mala podjetja, in nadzora tega uvoza“.

20

Uvoznik je zoper odločbo Finanzgericht (finančno sodišče) vložil revizijo pri Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.

21

V zvezi s tem je uvoznik trdil, da pojem „malo podjetje“ v smislu te zadnje določbe v veljavni ureditvi ni opredeljen in da je cilj Uredbe št. 88/97 zgolj preprečiti izogibanje protidampinški dajatvi, če več podjetij, ki deklarirajo blago, eni stranki dobavi količine tega blaga, ki kot celota presegajo določen prag. Tako naj za oprostitev protidampinške dajatve ne bi bilo treba določiti količine glavnih delov za kolesa, ki so jih posredniki prodali drugim subjektom, ampak mesečno količino, ki se na koncu dobavi vsaki končni stranki. Poleg tega naj bi prag „manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa“ na mesečni osnovi pomenil oprostitev za 299 teh enot, tudi če bi bil navedeni prag presežen, in ne mejne vrednosti, zaradi katere se ne bi uporabljala nobena oprostitev, če bi stranka mesečno deklarirala in dobavila več kot 299 navedenih enot.

22

Predložitveno sodišče meni, da je rešitev spora, o katerem odloča, odvisna od tega, kateri uvoz glavnih delov za kolesa je oproščen plačila razširjene protidampinške dajatve, in v zvezi s tem izraža pomisleke glede razlage člena 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013.

23

Prvič, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je oprostitev iz te določbe mogoče kombinirati z drugo oprostitvijo v smislu tega člena 14(a) in/ali (b). V zvezi s tem predložitveno sodišče ugotavlja, da je oprostitvi plačila razširjene protidampinške dajatve iz točk (a) in (b) navedenega člena 14 sicer mogoče kombinirati z oprostitvijo iz točke (d) tega člena, vendar je to zato, ker se vsaka od teh oprostitev nanaša na različne prejemnike blaga in montažne dejavnosti ter se zato te oprostitve ne morejo prekrivati. Stranka pa bi lahko prezrla cilj Uredbe št. 88/97, ki je izvzeti le uvoz manjšega gospodarskega pomena, ker bi lahko ta stranka z uporabo oprostitev na podlagi člena 14(a) in/ali (b) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, v povezavi z izjemo iz člena 14(c) te uredbe, kakor je bila spremenjena, vsak mesec uvozila več kot 299 enot glavnih delov za kolesa, za katere ne velja protidampinška dajatev.

24

Drugič, predložitveno sodišče se sprašuje, ali glede na člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, dovoljenje za posebno rabo lahko določa oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve za manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa na mesec na stranko ali pa se ta najvišji prag uporablja za vse stranke. Predložitveno sodišče navaja, da besedilo te določbe ne daje nobenih smernic v zvezi s tem in da bi njena široka razlaga lahko privedla do izogibanja protidampinški dajatvi. Predložitveno sodišče navaja tudi, da način, kako stranka posluje ali deluje na trgu, ne bi smel biti upošteven v okviru preučitve tega vprašanja.

25

Tretjič, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je prag „manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa“ mesečno v smislu člena 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, mejna vrednost, zaradi česar oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve v celoti preneha veljati, če stranka deklarira in dobavi več kot 299 enot na mesec. V prid tej razlagi naj bi bil namen zakonodajalca Unije, da se oprostitev iz te določbe uporabi za male uvoznike ali prejemnike blaga.

26

V teh okoliščinah je Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

27

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, razlagati tako, da je mogoče oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve, ki jo ta člen določa, v istem dovoljenju za posebno rabo v smislu člena 254 Carinskega zakonika Unije kombinirati z drugo oprostitvijo iz člena 14(a) in/ali (b) te uredbe, kakor je bila spremenjena.

28

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 14. marca 2024, VR Bank Ravensburg‑Weingarten, C‑536/22, EU:C:2024:234, točka 35 in navedena sodna praksa).

29

Na prvem mestu, v zvezi z besedilom zadevnih določb je treba ugotoviti, da niti člen 254 Carinskega zakonika Unije, ki je izrecno naveden v prvem vprašanju, niti člen 211 tega zakonika, ki se oba nanašata na dovoljenje za posebno rabo, ne nasprotujeta temu, da bi dovoljenje za posebno rabo lahko določalo kombinacijo več vrst oprostitev plačila protidampinške dajatve.

30

Prav tako so različne vrste oprostitev iz člena 14, od (a) do (c), Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, navedene zaporedoma, povezane z veznikom „ali“, iz uporabe tega veznika pa ni mogoče sklepati, da ena vrsta oprostitve nujno izključuje drugo. Čeprav lahko za uporabo sistema oprostitve plačila razširjenih protidampinških dajatev zadostuje že en razlog, to ne more izključiti, da se isto dovoljenje za posebno rabo iz členov 211 in 254 carinskega zakonika Unije nanaša na več razlogov za oprostitev.

31

Na drugem mestu, navesti je treba, da je glede na uvodno izjavo 38 Uredbe št. 71/97, v kateri so navedeni razlogi, ki upravičujejo uporabo oprostitev plačila razširjenih protidampinških dajatev, in glede na uvodno izjavo 4 Uredbe št. 88/97 splošna sistematika člena 14, od (a) do (c), Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, v skladu s ciljem zadnjenavedene uredbe, ki je dovoliti uvoz glavnih delov za kolesa, za katere ne veljajo razširjene protidampinške dajatve, ki ima precej omejen gospodarski pomen.

32

Zato je malo verjetno, da bi kombinirano izvajanje takih oprostitev ogrozilo cilj, ki se uresničuje z uvedbo protidampinških dajatev, tako glede na količine koles, ki se lahko izdelajo iz teh uvoženih glavnih delov, kot glede na ekonomsko omejeno naravo uvoza, ki je oproščen plačila teh dajatev.

33

Glede na zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, razlagati tako, da je mogoče oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve, ki jo ta člen določa, v istem dovoljenju za posebno rabo v smislu člena 254 Carinskega zakonika Unije kombinirati z drugo oprostitvijo iz člena 14(a) in/ali (b) te uredbe, kakor je bila spremenjena.

Drugo vprašanje

34

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, razlagati tako, da dovoljenje za posebno rabo v smislu člena 254 Carinskega zakonika Unije lahko določa oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve za manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa na mesec na stranko ali pa se ta prag nanaša na vse stranke imetnika tega dovoljenja.

35

Najprej je treba opozoriti, da je Sodišče v sodbi z dne 29. julija 2010, Isaac International (C‑371/09, EU:C:2010:458, točki 33 in 34), že razsodilo, da člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, ki uvaja izjemo de minimis v korist nekaterih gospodarskih subjektov, „predpisuje mesečno količinsko omejitev in določa, da se izračun števila enot opravi ob upoštevanju vseh zadevnih strank, ki so povezane z uvoznikom ali prijaviteljem ali imajo z njim sklenjene kompenzacijske dogovore“.

36

Tako je bilo v bistvu sprejeto, da ta izjema de minimis določa največje število enot glede na tip glavnih delov za kolesa, in sicer manj kot 300 enot, ki jih lahko vsak mesec uvozi uvoznik, za katerega ne velja oprostitev, na podlagi člena 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, in to ne glede na število podjetij/oseb, ki jim nato dobavi te enote.

37

Taka razlaga je v skladu s ciljem Uredbe št. 88/97, ki je dovoliti oprostitve plačila razširjenih protidampinških dajatev le, če ne ogrožajo ciljev, ki se uresničujejo z uvedbo navedenih dajatev. Dovolitev uvoza, oproščenega takih dajatev, ki so sicer res omejene na manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa na mesec na stranko, ki bi jih bilo mogoče dobaviti potencialno neomejenemu številu strank, pa bi lahko te cilje ogrozila.

38

Glede na zgornje preudarke je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, razlagati tako, da dovoljenje za posebno rabo v smislu člena 254 Carinskega zakonika Unije lahko določa oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve za manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa na mesec za vse stranke imetnika tega dovoljenja.

Tretje vprašanje

39

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, razlagati tako, da prekoračitev praga „manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa“ mesečno pomeni, da stranka, ki deklarira in dobavi več kot 299 enot na mesec, ni upravičena do nobene oprostitve plačila razširjene protidampinške dajatve na podlagi navedene določbe.

40

Najprej, iz besedila člena 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, ne izhaja, da bi prag „manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa“ mesečno pomenil oprostitev plačila razširjenih protidampinških dajatev do tega praga, če je navedeni prag presežen.

41

Iz člena 15(2) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo 2023/611, pa med drugim izhaja, da če so stranke deklarirale za prosti promet ali prejele pošiljke glavnih delov za kolesa v količinah, ki presegajo prag tega člena 14, točka (c), se vsakršno dovoljenje za izvzetje, odobreno takim strankam, prekliče za nazaj. Iz tega izhaja, da je navedeni prag vrednost, katere preseganje navedenim strankam v celoti odvzeme tako oprostitev.

42

Res je, kot je Komisija navedla v pisnem stališču, da je ta razvoj ureditve Unije omogočil pojasnitev različnih praks nacionalnih carinskih organov. Vendar je iz uvodne izjave 23 Izvedbene uredbe št. 2023/611 razvidno, da je treba ta prag od takrat, ko je bil določen z Uredbo št. 88/97 v prvotni različici, šteti za vrednost, katere preseganje povzroči preklic izvzetja. To je poleg tega potrjeno z uvodno izjavo 24 te izvedbene uredbe, v kateri je navedeno, da „bi bilo treba prag [de minimis] izrecno navesti v Uredbi [št. 88/97]“, in to „[z]a zagotovitev pravne varnosti in preglednosti“, ter z uvodno izjavo 25 navedene izvedbene uredbe.

43

Dalje, kot navaja predložitveno sodišče in kot izhaja iz uvodne izjave 4 Uredbe št. 88/97, je bila oprostitev na podlagi postopka posebne rabe uvedena, da bi se omogočil uvoz ali dobava majhnih količin, ki ima omejen gospodarski pomen. Če pa bi se gospodarskim subjektom, ki uvažajo ali nadalje prodajajo večje količine, dovolilo, da so samodejno upravičeni do vsaj delne oprostitve za take transakcije, bi to škodilo cilju, ki se uresničuje s protidampinško ureditvijo.

44

Nazadnje, predložitveno sodišče se sklicuje na sodbo z dne 12. maja 2021, Hauptzollamt B (Kaviar jesetrovk) (C‑87/20, EU:C:2021:382). Sodišče je v navedeni sodbi ugotovilo, da količina 125 gramov kaviarja jesetrovk na osebo, katere vnos ni pogojen s predložitvijo uvoznega dovoljenja, pomeni mejno vrednost, pri čemer se je oprlo zlasti na dejstvo, da je treba zadevno določbo šteti za izjemo, ki jo je treba razlagati ozko.

45

Dejansko stanje v postopku v glavni stvari se razlikuje od dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bila izdana navedena sodba in ki se je nanašala na varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ki jim grozi izumrtje, z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 136).

46

Dejstvo je, da je namen protidampinške ureditve v obravnavani zadevi zaščititi evropsko kolesarsko industrijo in da se oprostitve plačila razširjenih protidampinških dajatev iz Uredbe št. 88/97 odobrijo le za transakcije – pri katerih ni izogibanja protidampinškim dajatvam – zlasti tiste v korist malih podjetij. Tako je treba člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, šteti za določbo o odstopanju v korist malih podjetij, katerih dejavnost zaradi njihovega majhnega gospodarskega učinka ne spada na področje uporabe določb, katerih namen je preprečiti izogibanje razširjenim protidampinškim dajatvam.

47

Glede na zgoraj navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013, razlagati tako, da prekoračitev praga „manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa“ mesečno pomeni, da stranka, ki deklarira in dobavi več kot 299 enot na mesec, ni upravičena do nobene oprostitve plačila razširjene protidampinške dajatve na podlagi navedene določbe.

Stroški

48

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

1.

Člen 14(c) Uredbe Komisije (ES) št. 88/97 z dne 20. januarja 1997 o dovoljenju za oprostitev plačila uvozne dajatve na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, uvedene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2474/93 in razširjene z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 o protidampinški dajatvi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 512/2013 z dne 4. junija 2013, je treba razlagati tako, da je mogoče oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve, ki jo ta člen določa, v istem dovoljenju za posebno rabo v smislu člena 254 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije kombinirati z drugo oprostitvijo iz člena 14(a) in/ali (b) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena leta 2013.

2.

Člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 512/2013, je treba razlagati tako, da dovoljenje za posebno rabo v smislu člena 254 Uredbe št. 952/2013 lahko določa oprostitev plačila razširjene protidampinške dajatve za manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa na mesec za vse stranke imetnika tega dovoljenja.

3.

Člen 14(c) Uredbe št. 88/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 512/2013, je treba razlagati tako, da prekoračitev praga „manj kot 300 enot na tip glavnih delov za kolesa“ mesečno pomeni, da stranka, ki deklarira in dobavi več kot 299 enot na mesec, ni upravičena do nobene oprostitve plačila razširjene protidampinške dajatve na podlagi navedene določbe.