<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.10-->
  <head>
    <title>2023-04-202304C118202300010-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0001-23-202302277-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="17/05/2023 15:51:08" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="4Qd0A9VWj6rzTUEoWCQqBaN2aG9hgtELlAoTl+VEte4ICI3+qQcdz9UqgeRG+H38OIfAdqP0z7SJHF39IuxpsgXAWq4XWyj10+/HgH3Rlz9FHi2+vEKmx4LK1wgGsqpUWmFM0ixRvEhb/op+dOOQFZuiYi1zUpdGZB9RZi5JI9c=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0001" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 27/03/2023 15:07:18" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="86f547cc5cb949d2b43aa347b6ff8701" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi G. Pitruzzelle – Zadeva C‑1/23 PPU</div>
      <div id="rId21" style="default">Afrin</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      GIOVANNIJA PITRUZZELLE,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 9. marca 2023 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑1/23 PPU
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      X,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      Y,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      A, ki ga zakonito zastopata X in Y,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      B, ki ga zakonito zastopata X in Y,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-10" title="page-1">
      État belge
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-11" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo tribunal de première instance francophone de Bruxelles (prvostopenjsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini, Belgija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-12" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Mejni nadzor, azil in priseljevanje – Politika priseljevanja – Pravica do združitve družine – Direktiva 2003/86/ES – Ureditev države članice, ki družinskim članom sponzorja omogoča, da prošnjo vložijo le na pristojnem diplomatskem predstavništvu te države – Nemožnost teh članov, da pridejo na navedeno diplomatsko predstavništvo“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki je predmet teh sklepnih predlogov, se nanaša na razlago člena 5(1) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>), členov 23 in 24 Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) ter členov 7 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med X in Y in njunima mladoletnima otrokoma A in B (v nadaljevanju: skupaj: tožeče stranke v postopku v glavni stvari) ter État belge (belgijska država), ker je zadnjenavedena zavrnila obravnavo vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine, ki so jo vložili X in njena otroka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 2, 4, 6, 8 in 13 Direktive 2003/86 je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-19" title="page-3">
      „(2) Ukrepe, ki se nanašajo na združitev družine, je treba sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kar je poudarjeno v mnogih aktih mednarodnega prava. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti člen 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-20" title="page-3">
      […] 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-21" title="page-3">
      (4) Združitev družine je potrebna, da se omogoči družinsko življenje. Pomaga ustvariti socialno in kulturno stabilnost, ki olajša vključevanje državljanov tretjih držav v državo članico, kar spodbuja tudi ekonomsko in socialno kohezijo, ki je temeljni cilj Skupnosti, določen v Pogodbi.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-22" title="page-3">
      […] 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-3">
      (6) Da se zavaruje družina in zagotovi ali ohrani družinsko življenje, je treba na podlagi skupnih meril določiti materialne pogoje za uresničevanje pravice do združitve družine.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-3">
      […] 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      (8) Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti položaju beguncev zaradi razlogov, ki so jih prisilili, da so pobegnili iz svoje države, in ki so jim preprečevali, da bi tam živeli normalno družinsko življenje. Treba bi bilo torej določiti ugodnejše pogoje za uveljavljanje njihove pravice do združitve družine.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-26" title="page-4">
      […] 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-27" title="page-4">
      (13) Treba je določiti sklop pravil, ki urejajo postopek za preučevanje prošenj za združitev družine ter za vstop in bivanje družinskih članov. Ti postopki morajo biti učinkoviti in obvladljivi, ob upoštevanju normalne delovne obremenitve upravnih organov držav članic, kot tudi pregledni in pošteni, da lahko osebam zagotovijo ustrezno pravno varnost.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 1 Direktive 2003/86 je njen namen „določiti pogoje za uveljavljanje pravice do združitve družin za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V členu 2(c) in (d) te direktive sta opredeljena pojma „sponzor“ in „združitev družine“, pri čemer prvi pomeni „državljana tretje države, ki zakonito biva v državi članici in prosi za združitev s svojimi družinskimi člani, ali čigar družinski člani prosijo za združitev z njim/njo“, drugi pa „vstop v državo članico in bivanje družinskih članov državljana tretje države, ki zakonito biva v navedeni državi članici, z namenom, da se ohrani družinska enota, ne glede na to, ali je družinsko razmerje nastalo pred ali po vstopu rezidenta“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 navedene direktive v odstavku 1 določa, da se ta direktiva uporablja, „če ima sponzor dovoljenje za prebivanje države članice, ki velja za obdobje enega leta ali več in ima realne možnosti, da pridobi pravico do stalnega prebivanja, če so člani njegove družine državljani tretje države s kakršnim koli statusom“, v odstavku 5 pa, da „ne vpliva na možnost, da države članice sprejmejo ali ohranijo ugodnejše določbe“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4(1)(a) in (b) Direktive 2003/86 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-4">
      „1. Države članice na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v Poglavju IV in členu 16, dovolijo vstop in bivanje naslednjim družinskim članom:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-4">
      (a) zakoncu sponzorja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-34" title="page-4">
      (b) mladoletnim otrokom sponzorja in njegovega zakonskega partnerja […]“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poglavje III Direktive 2003/86, naslovljeno „Predložitev in obravnavanje prošenj“, vsebuje le člen 5, ki v delu, ki je pomemben za ta postopek, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-4">
      „1. Države članice odločijo, ali naj za uveljavljanje pravice do združitve družine prošnjo za vstop in bivanje pristojnim organom države članice predloži sponzor ali družinski člani.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-5">
      2. Prošnji se priloži listinske dokaze o družinskem razmerju in izpolnjevanju pogojev, določenih v členih 4 in 6, in, kjer je ustrezno, členih 7 in 8, kot tudi overjene kopije potnih listin družinskega člana (družinskih članov).
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-5">
      Če je primerno, lahko države članice, da pridobijo dokaz o obstoju družinskega razmerja, s sponzorjem in njegovimi družinskimi člani opravijo pogovore in druga poizvedovanja, ki se jim zdijo potrebna.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-5">
      […] 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-5">
      3. Prošnja se predloži in obravnava, ko družinski člani bivajo zunaj ozemlja države članice, v kateri biva sponzor.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-5">
      […] 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-5">
      4. Pristojni organi države članice osebo, ki je predložila prošnjo, kakor hitro je mogoče pisno obvestijo o odločitvi in v vsakem primeru najkasneje v devetih mesecih od dne, ko je bila prošnja vložena.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-43" title="page-5">
      […] 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      5. Pri obravnavanju prošnje države članice ustrezno upoštevajo interese mladoletnih otrok.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7 te direktive, ki je umeščen v poglavje IV, naslovljeno „Zahteve za uveljavljanje pravice do združitve družine“, v odstavku 1(a), (b) in (c) določa, da lahko zadevna država članica, ko je prošnja za združitev družine predložena, zahteva, da oseba, ki je predložila prošnjo, zagotovi dokaze, da ima sponzor „stanovanje, ki se šteje kot normalno za primerljivo družino v enaki regiji in ki ustreza splošnim zdravstvenim in varnostnim merilom, ki veljajo v tej državi članici“, „zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, ki jih zavarovanje normalno pokrije za državljane v tej državi članici, zase in za svoje družinske člane“ ter „stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje njega in njegove družinske člane [njegovih družinskih članov], ne da bi potreboval pomoč socialnega sistema te države članice“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poglavje V Direktive 2003/86 se posebej nanaša na „Združitev družine za begunce“. Člen 11 te direktive, ki je umeščen v to poglavje, v odstavku 1 določa, da se „[z]a predložitev in obravnavanje prošnje […] uporablja člen 5, ob upoštevanju odstavka 2 tega člena“. V tem odstavku je pojasnjeno, da „[č]e begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom“, in da „[o]dločitev o zavrnitvi prošnje ne sme temeljiti samo na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov“. Poleg tega člen 12(1), prvi pododstavek, te direktive, ki je prav tako v poglavju V te direktive, določa, da „[z] odstopanjem od člena 7 države članice od begunca in/ali njegovih družinskih članov ne zahtevajo, da v zvezi s prošnjami za tiste družinske člane, omenjene v členu 4(1), zagotovijo dokaz, da begunec izpolnjuje zahteve, določene v členu 7“, pri čemer je v tretjem pododstavku pojasnjeno, da „[d]ržave članice lahko zahtevajo, da begunec izpolni pogoje, omenjene v členu 7(1), če prošnja za združitev družine ni predložena v roku treh mesecev po odobritvi statusa begunca“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10 loi du 15 décembre 1980 sur l'accès au territoire, le séjour, l’établissement et l’éloignement des étrangers (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) (zakon z dne 15. decembra 1980 o vstopu na ozemlje, nastanitvi, prebivanju in odstranitvi tujcev, v nadaljevanju: zakon z dne 15. decembra 1980), s katerim je bil med drugim prenesen člen 12(1) Direktive 2003/86, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-49" title="page-6">
      „1. Pod pogoji iz določb členov 9 in 12 se na podlagi tega zakona dovoli prebivanje v Kraljevini za več kot tri mesece:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-6">
      […] 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-6">
      (4) družinskim članom, ki se pozneje pridružijo tujcu, ki mu je že vsaj dvanajst mesecev priznano ali dovoljeno, da v Kraljevini prebiva za nedoločen čas, ali ki mu je že vsaj dvanajst mesecev dovoljeno, da se tam nastani. Ta rok dvanajstih mesecev ne velja, če je zakonska zveza ali registrirano partnerstvo obstajalo že pred prihodom tujca, ki se mu pridružuje družinski član, v Kraljevino ali če imata skupnega mladoletnega otroka. Ti pogoji v zvezi z vrsto in trajanjem prebivanja se ne uporabijo, če gre za družinske člane tujca, ki mu je bilo prebivanje v Kraljevini dovoljeno kot upravičencu do statusa mednarodne zaščite v skladu s členom 49(1), drugi ali tretji pododstavek, ali členom 49/2(2) ali (3):
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-52" title="page-6">
      – tujemu zakoncu […];
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-6">
      – njunim otrokom, ki pridejo živet z njima, preden dopolnijo starost 18 let […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-6">
      […]. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-6">
      2. Tujci iz odstavka 1, prvi pododstavek, točki 2 in 3, morajo predložiti dokaz, da imajo stalna, zadostna in redna sredstva za preživljanje, da ne postanejo breme za javne organe.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-6">
      Tujci iz odstavka 1, prvi pododstavek, točke od 4 do 6, morajo predložiti dokaz, da ima tujec, ki se mu pridružuje družinski član, stanovanje, ki je dovolj veliko za njegovega družinskega člana oziroma družinske člane, ki prosi(jo) za združitev z njim, in ki ustreza pogojem, določenim za stavbo, ki se oddaja v najem kot glavno prebivališče, kot je določeno v členu 2 oddelka 2 poglavja II naslova VIII knjige III civilnega zakonika, ter zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja zase in za svoje družinske člane v Belgiji […].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-57" title="page-7">
      Tujec iz odstavka 1, prvi pododstavek, točki 4 in 5, mora poleg tega predložiti dokaz, da ima tujec, ki se mu pridružuje družinski član, stalna, redna in zadostna sredstva za preživljanje, kot so določena v odstavku 5, za vzdrževanje sebe in svojih družinskih članov ter za preprečitev, da bi postali breme za javne organe. Ta pogoj ne velja, če se tujcu pridružujejo samo družinski člani iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka 4, druga in tretja alinea.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-58" title="page-7">
      Tujec iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka 6, mora predložiti dokaz, da ima tujec, ki se mu pridružuje družinski član, stalna, redna in zadostna sredstva za preživljanje, kot so določena v odstavku 5, za vzdrževanje sebe in svojih družinskih članov ter za preprečitev, da bi postali breme za javne organe.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-59" title="page-7">
      Drugi, tretji in četrti pododstavek se ne uporabljajo za družinske člane tujca, ki mu je bil priznan status begunca […], če starševstvo, svaštvo ali registrirano partnerstvo obstajajo pred vstopom tega tujca v Kraljevino in če je bila prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje na podlagi tega člena vložena v enem letu po izdaji odločbe, s katero je bil tujcu, ki se mu pridružuje družinski član, priznan status begunca ali dodeljena subsidiarna zaščita.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-7">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 12a(1) zakona z dne 15. decembra 1980, s katerim je bil v belgijsko pravo prenesen člen 5(1) Direktive 2003/86, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-7">
      „Tujec, ki izjavi, da je v enem od položajev iz člena 10, mora svojo prošnjo vložiti na belgijskem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, pristojnem za kraj njegovega stalnega prebivališča ali prebivanja v tujini.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-63" title="page-7">
      Prošnjo lahko vseeno vloži na [belgijski] občinski upravi kraja, v katerem prebiva, v naslednjih primerih:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-64" title="page-7">
      (1) če mu je že dovoljeno ali odobreno, da več kot tri mesece prebiva v Kraljevini iz drugega razloga, in pred koncem veljavnosti tega dovoljenja ali odobritve predloži vse dokaze iz odstavka 2;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-65" title="page-7">
      (2) če mu je odobreno prebivanje za največ tri mesece in, če zakon to zahteva, ima veljaven vizum za sklenitev zakonske zveze ali partnerstva v Belgiji, če je bila ta zakonska zveza ali partnerstvo dejansko sklenjeno pred koncem veljavnosti te odobritve, ter pred koncem veljavnosti te odobritve predloži vse dokaze iz odstavka 2;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-7">
      (3) če je v izjemnem položaju, ki mu preprečuje vrnitev v njegovo državo, da bi na pristojnem belgijskem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu zaprosil za vizum, ki se zahteva na podlagi člena 2, ter predloži vse dokaze iz odstavka 2 in dokaže svojo istovetnost;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-67" title="page-8">
      (4) če mu je odobreno prebivanje za največ tri mesece in je mladoletna oseba iz člena 10(1), prvi pododstavek, točka 4, alinea 2 in 3, ali če je starš mladoletne osebe, ki ji je bil priznan status begunca, ali mladoletne osebe, ki je upravičena do subsidiarne zaščite, iz člena 10(1), prvi pododstavek, točka 7.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek v glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">X in Y sta sirska državljana. Leta 2016 sta sklenila zakonsko zvezo v Siriji. V tej zvezi sta se rodila dva otroka, A in B, in sicer leta 2016 oziroma 2018. Y trdi, da je Sirijo zapustil leta 2019 prek Turčije, njegova žena in otroka pa so ostali v mestu Afrin na severozahodu Sirije. Predložitveno sodišče poudarja, da Kraljevina Belgija teh dejstev ne izpodbija. Pojasnjuje tudi, da ni sporno, da so X in oba otroka, ki ju ima z Y, na dan sprejetja predložitvene odločbe še vedno v mestu Afrin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Y je bil 25. avgusta 2022 v Belgiji priznan status begunca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odvetnik tožečih strank v postopku v glavni stvari je z elektronskim sporočilom z dne 28. septembra 2022, naslovljenim na Office des étrangers (urad za tujce, Belgija) (v nadaljevanju: elektronsko sporočilo z dne 28. septembra 2022), vložil prošnjo za združitev družine v imenu X ter otrok A in B, da bi se lahko pridružili Y v Belgiji. Odvetnik tožečih strank v postopku v glavni stvari v tem elektronskem sporočilu navaja, da se X in otroci „nahajajo v izjemnih razmerah, ki jim dejansko preprečujejo odhod na belgijsko diplomatsko predstavništvo, da bi tam vložili prošnjo za združitev družine, ki bi jih združila z možem in očetom“, ter da zato prošnjo vlagajo po elektronski pošti. Izvirnik te prošnje je bil skupaj z dokumenti, predloženimi v podporo tej prošnji, temu uradu poslan s priporočeno pošto z dne 29. septembra 2022.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Urad za tujce je 29. septembra 2022 potrdil prejem elektronskega sporočila z dne 28. septembra 2022 in odvetniku tožečih strank v postopku v glavni stvari odgovoril, da „prošnje za izdajo vizuma zaradi združitve družine ni mogoče vložiti po elektronski pošti“, ter ga je pozval, naj „se obrne[…] na belgijsko veleposlaništvo, ki bo videlo, kaj je mogoče storiti“ (v nadaljevanju: elektronsko sporočilo z dne 29. septembra 2022). Iz nacionalnega spisa je razvidno, da se je odvetnik tožečih strank v postopku v glavni stvari z elektronsko pošto z dne 11. oktobra 2022 znova obrnil na urad za tujcem, pri čemer je izpostavil dopustnost prošnje za združitev družine, predložene v imenu X ter otrok A in B. Urad za tujce je odgovoril z elektronsko pošto z dne 12. oktobra 2022, v kateri se je skliceval na svoje elektronsko sporočilo z dne 29. septembra 2022 in pojasnil, da je to njihov „zadnji odgovor v zvezi s tem“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so s sodnim pozivom z dne 9. novembra 2022 pri predložitvenem sodišču začele postopek za izdajo začasne odredbe zoper Belgijsko državo, s katerim med drugim predlagajo, naj se zadnjenavedeni naloži, naj vlogo za izdajo vizuma, ki so jo vložili X in otroka A in B, vpiše na podlagi člena 10(1), točka 4, zakona z dne 15. decembra 1980. Trdijo, da to, da se jim ne dovoli vložitev prošnje za združitev družine v Belgiji, onemogoča to združitev in s tem Direktivi 2003/86 odvzema polni učinek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče po tem, ko je ugotovilo, da Y, ki mu je bil priznan status begunca, ne more potovati v Sirijo ter da X in otroka A in B ne morejo vložiti prošnje za združitev družine na belgijskem diplomatskem predstavništvu, potrjuje, da v teh okoliščinah to, da je tožečim strankam v postopku v glavni stvari zavrnjena možnost, da vložijo prošnjo za združitev družine v Belgiji, pomeni oviro za njihovo družinsko življenje. Meni, da zakonitost take zavrnitve „izhaja iz člena 5(1) Direktive 2003/86 in torej ni sporna“ ter da je treba preučiti samo, ali ta zavrnitev ogroža polni učinek te direktive in ali so z njo kršene temeljne pravice, na katere je napoteno v uvodni izjavi 2 te direktive. Navaja, da Belgijska država v utemeljitev zavrnitve, da bi X ter otrokoma A in B dovolila vložitev prošnje za združitev družine v Belgiji, trdi, da je njihova prisotnost na belgijskem diplomatskem predstavništvu v Turčiji, Libanonu ali Jordaniji nujna, da bi se lahko preverila njihova istovetnost z odvzemom biometričnih značilnosti. Predložitveno sodišče se kljub temu, da meni, da je ta cilj preverjanja istovetnosti upravičencev do združitve družine sicer legitimen, sprašuje, ali je način, ki ga je uporabila Belgijska država, da bi ta cilj dosegla, in sicer, da zahteva prisotnost družinskih članov na diplomatskem predstavništvu od samega začetka postopka, v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 52(1) Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je tribunal de première instance francophone de Bruxelles (prvostopenjsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini, Belgija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-76" title="page-9">
      „Ali je zakonodaja države članice, ki družinskim članom begunca, ki mu je status priznan, dovoljuje, da prošnjo za vstop in prebivanje vložijo le na diplomatskem predstavništvu te države, celo v primeru, ko ti člani ne morejo priti na to predstavništvo, združljiva s členom 5(1) [Direktive 2003/86], po potrebi v povezavi z ciljem, ki ga uresničuje ta direktiva, da se spodbuja združitev družine, členoma 23 in 24 [Direktive 2011/95], členoma 7 in 24 [Listine] [ter] obveznostjo zagotavljanja polnega učinka prava Unije?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče je Sodišču predlagalo, naj se ta zadeva obravnava po nujnem postopku predhodnega odločanja, ki je določen v členu 107 Poslovnika Sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji senat Sodišča je 11. januarja 2023 odločil, da bo to zadevo obravnaval po nujnem postopku predhodnega odločanja v skladu s členom 107(1) Poslovnika Sodišča. Pisna stališča so predložili tožeče stranke v postopku v glavni stvari, belgijska vlada, Svet Evropske unije in Evropska komisija. Te zainteresirane stranke ter nemška, španska, francoska in nizozemska vlada so na obravnavi 1. marca 2023 ustno podale stališča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ustavitev postopka, ki jo predlaga belgijska vlada</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeče stranke v postopku v glavni stvari in belgijska vlada so v pisnih stališčih Sodišče seznanile, da je urad za tujce z elektronskim sporočilom z dne 3. februarja 2023 (v nadaljevanju: elektronsko sporočilo z dne 3. februarja 2023) odvetnika tožečih strank v postopku v glavnih stvari obvestil, da je X in otrokoma A in B dovoljeno, da vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine vložijo, ne da bi jim bilo treba „v tej fazi“ oditi na belgijsko diplomatsko predstavništvo ali konzulat. V elektronskem sporočilu z dne 3. februarja 2023, katerega celotno besedilo so tožeče stranke v postopku v glavni stvari priložile k svojemu pisnemu stališču, je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-83" title="page-10">
      „V okviru tega spisa znova odgovarjamo na vašo priporočeno pošto z dne 29. septembra 2022, ki smo jo prejeli 3. oktobra 2022, in na vaše elektronsko sporočilo z dne 11. oktobra 2022. Kolikor nam je znano, se vaše stranke po našem elektronskem sporočilu z dne 12. oktobra 2022 niso obrnile na nobeno belgijsko diplomatsko predstavništvo ali konzulat. Glede na zelo posebne okoliščine obravnavane zadeve sem se odločil vašim strankam izjemoma dovoliti, da vloge za izdajo vizuma vložijo, ne da bi sem jim bilo treba v tej fazi zglasiti na belgijskem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu. Ker pa morajo biti vloge vložene pri takem predstavništvu, morajo vaše stranke nujno izbrati belgijsko veleposlaništvo ali generalni konzulat, pri katerem želijo vložiti svoje vloge za izdajo vizuma, in o tem obvestiti urad za tujce. Vaših strank to, da se jim ni treba osebno zglasiti na izbranem predstavništvu za predložitev vlog, ne odvezuje obveznosti izpolnitve obrazcev vloge za izdajo vizuma, plačila vizumske takse (če je zaračunana) in predložitve popolne dokumentacije (ali, če dokumentacija ni popolna, dokumenta, v katerem je natančno obrazloženo, zakaj ni mogoče predložiti popolne dokumentacije). Izjemoma vas vabim, da dokumentacijo za predložitev vlog za izdajo vizumov naslovite na urad za tujce. Posredovana bo belgijskemu veleposlaništvu ali generalnemu konzulatu, ki so ga izbrale vaše stranke, da bodo lahko vaše vloge tam vpisane in da jim bo izbrano predstavništvo lahko izdalo potrdilo o prejemu (če je dokumentacija popolna) […]“ Urad za tujce je v istem elektronskem sporočilu pojasnil tudi, da bi morali X in otroka A in B med postopkom po potrebi vsekakor priti na izbrano diplomatsko predstavništvo ali konzulat, „če bi bilo to potrebno v okviru preučitve vlog (za razgovor, preverjanje njihove istovetnosti ali morebitno testiranje DNK), vsekakor pa za izročitev vizumov (če bi jim bili izdani)“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijska vlada primarno trdi, da ker je iz elektronskega sporočila z dne 3. februarja 2023 razvidno, da je urad za tujce X ter otrokoma A in B dovolil, da vloge za izdajo vizumov vložijo, ne da bi se morali osebno zglasiti na belgijskem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, odgovor na vprašanje za predhodno odločanje ni več potreben za razrešitev spora, tako da o predlogu za sprejetje predhodne odločbe ni treba odločati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba navesti, da je iz predložitvene odločbe razvidno, da so tožeče stranke v postopku v glavni stvari predložitvenemu sodišču predlagale, naj belgijski državi naloži, naj na podlagi člena 10(1), točka 4, zakona z dne 15. decembra 1980 vpiše vlogo za izdajo vizuma zaradi združitve družine, ki so jo X ter otroka A in B vložili pri uradu za tujce z elektronskim sporočilom z dne 28. septembra 2022, kot tudi izvirnik te vloge, ki je bil temu uradu poslan s priporočeno pošto z dne 29. septembra 2022 (v nadaljevanju: vloga z dne 28. in 29. septembra 2022). Iz predložitvene odločbe je razvidno tudi, da so tožeče stranke v postopku v glavni stvari predložitvenemu sodišču predlagale, da se za vsak dan zamude pri vpisu te vloge naloži denarna kazen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotoviti pa je treba, kot trdijo tožeče stranke v postopku v glavni stvari, da v elektronskem sporočilu z dne 3. februarja 2023 vloga z dne 28. in 29. septembra 2022 sploh ni omenjena, ampak je njihov odvetnik z njim zgolj obveščen, da lahko X ter otroka A in B vložijo (novo) vlogo za izdajo vizuma zaradi združitve družine, ne da bi morali oditi na belgijsko diplomatsko predstavništvo ali konzulat. Zato tega elektronskega sporočila ni mogoče razlagati kot umik, po ponovni preučitvi, zavrnitve vpisa vloge z dne 28. in 29. septembra 2022, ki je bila odvetniku tožečih strank v glavni stvari sporočena z elektronskim sporočilom urada za tujce z dne 29. septembra 2022 in jo je ta urad potrdil z elektronskim sporočilom z dne 12. oktobra 2022. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo tribunal de première instance francophone de Bruxelles (prvostopenjsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini) še vedno koristno za rešitev spora. S pomočjo odgovora Sodišča na to vprašanje bo namreč predložitveno sodišče lahko presodilo veljavnost trditev, s katerimi tožeče stranke v postopku v glavni stvari izpodbijajo zakonitost navedene zavrnitve vpisa z vidika prava Unije, in odločilo o utemeljenosti njihovih predlogov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega bo ta odgovor glede na svojo vsebino in obrazložitev, s katero je ta podprta, predložitvenemu sodišču zagotovil koristne elemente za odločitev o poznejšem vprašanju, ki se postavlja po elektronskem sporočilu z dne 3. februarja 2023, in sicer, ali je lahko neupoštevanje formalnosti, ki bi jih po navedbah urada za tujce morali opraviti X ter otroka A in B, da bi lahko vložili vlogo za izdajo vizuma zaradi združitve družine, ne da bi osebno prišli na belgijsko diplomatsko predstavništvo ali konzulat, samo po sebi razlog za zavrnitev zahtev tožečih strank v postopku v glavni stvari, ali pa je treba vsekakor dovoliti naknadno odpravo pomanjkljivosti vloge z dne 28. in 29. septembra 2022.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj nazadnje dodam, da če bi predložitveno sodišče na podlagi odgovora Sodišča na vprašanje za predhodno odločanje menilo, da je bila vloga z dne 28. in 29. septembra 2022 veljavno vložena in jo je treba – po dopolnitvi, če je potrebno – vpisati, bi najkasneje 29. septembra 2022 nastala obveznost preučitve te vloge s strani pristojne uprave, to je urada za tujce, in začel teči rok iz člena 5(4) Direktive 2003/86. Datum, ki se šteje za datum vložitve vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine s strani X ter otrok A in B, je zato za zadnjenavedene precej pomemben. To drži še toliko bolj glede na položaj, s katerim se trenutno soočajo v svoji izvorni državi, ne le zaradi oboroženih spopadov, ki še vedno divjajo na območju njihovega prebivališča, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) temveč, po navedbah njihovega zastopnika na obravnavi, tudi zaradi potresa, ki je nedavno prizadel Turčijo in severni del Sirije. V teh okoliščinah je jasno, da lahko vsako nepotrebno odlašanje pri obravnavi njihove vloge neupravičeno podaljša njihovo negotovost in ranljivost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz vseh navedenih razlogov tako Sodišču predlagam, naj zavrne predlog za ustavitev postopka, ki ga je vložila belgijska vlada.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 5(1) Direktive 2003/86 v povezavi s členoma 7 in 24 Listine razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, ki določa, da morajo družinski člani begunca, ki mu je status priznan, osebno vložiti prošnjo za združitev družine na diplomatskem predstavništvu te države članice, tudi če ne morejo potovati do tega predstavništva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma je treba ugotoviti, da se, čeprav se besedilo vprašanja za predhodno odločanje nanaša tudi na člena 23 in 24 Direktive 2011/95, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) zdi, da ti določbi nista upoštevni za odgovor na to vprašanje. Nanašata se namreč na položaj, v katerem se družinski člani skupaj z beguncem nahajajo na ozemlju zadevne države članice, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) medtem ko so v sporu o glavni stvari X ter otroka A in B še vedno v svoji izvorni tretji državi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je sicer v sodbi z dne 9. novembra 2021, Bundesrepublik Deutschland (Ohranjanje enotnosti družine), (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) med drugim potrdilo, da člen 23(1) Direktive 2011/95 s tem, da na splošno določa obveznost držav članic, da zagotovijo ohranitev enotnosti družine upravičenca do mednarodne zaščite, priznava obstoj tesne vezi med ukrepi, potrebnimi za zaščito begunčeve družine in ohranjanje njene enotnosti, na eni strani ter logiko mednarodne zaščite na drugi strani. Vendar se navedena vez, ker gre za položaj ponovne vzpostavitve te enotnosti z združitvijo družine, uresničuje z določbami Direktive 2003/86. Zato menim, da je treba na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo tribunal de première instance francophone de Bruxelles (prvostopenjsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini), odgovoriti izključno glede na te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nato je treba, še vedno uvodoma in da bi odpravili vsakršno dvoumnost v zvezi s pomenom in obsegom vprašanja za predhodno odločanje, poudariti, da se nanaša samo na pogoj, določen predvsem za družinske člane begunca, ki mu je status priznan, da morajo osebno priti na diplomatsko predstavništvo ali konzulat zadevne države članice, da tam predložijo vlogo za izdajo vizuma zaradi združitve družine v smislu člena 5(1) Direktive 2003/86. Čeprav se je na obravnavi razprava razširila na splošnejšo obravnavo zahteve – ki je po mnenju navzočih držav članic ključnega pomena – po osebnem prihodu družinskih članov na tako diplomatsko predstavništvo ali konzulat v eni ali drugi fazi postopka združitve, da se med drugim omogoči odvzem njihovih biometričnih podatkov ter opravljanje preverjanj, potrebnih zaradi varnosti in preprečevanja goljufij, je Sodišče v okviru obravnavane zadeve pozvano, naj se izreče samo o vprašanju, ali pravo Unije nasprotuje zakonodaji države članice ali njeni upravni praksi, v skladu s katero se tak prihod sistematično in brez izjeme zahteva že v fazi predložitve vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje je treba opozoriti, da Sodišče ni pristojno, da bi se v okviru odločanja o predlogu za sprejetje predhodne odločbe izreklo o razlagi nacionalnih določb. Sodišče mora namreč v okviru porazdelitve pristojnosti med sodišči Unije in nacionalnimi sodišči upoštevati dejanski in pravni okvir, v katerega so umeščena vprašanja za predhodno odločanje, kot je opredeljen v predložitveni odločbi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) Tribunal de première instance francophone de Bruxelles (prvostopenjsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini) pa v predlogu za sprejetje predhodne odločbe navaja, da je osebna predložitev vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine v belgijskem pravu obvezna in da ne obstaja odstopanje od te obveznosti, tudi če je sponzor begunec. Izhodišče analize Sodišča mora biti torej ta razlaga belgijskega prava in upravne prakse, čeprav jo belgijska vlada v bistvu izpodbija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilj Direktive 2003/86 in pravice, ki jih imajo tožeče stranke na podlagi te direktive</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je cilj Direktive 2003/86 spodbujati združitev družine in da je namen te direktive poleg tega zagotoviti varstvo državljanom tretjih držav, zlasti mladoletnikom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) Za uresničitev navedenega cilja Direktiva 2003/86, kot je pojasnjeno v njenem členu 1, določa pogoje za uveljavljanje pravice do združitve družine za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z uvodno izjavo 8 Direktive 2003/86 je poleg tega njen namen zagotoviti večjo zaščito beguncem, saj njihov položaj zahteva posebno pozornost zaradi razlogov, ki so jih prisilili, da so pobegnili iz lastne države, in ki so jim preprečevali, da bi tam živeli normalno družinsko življenje, ker so bili lahko ločeni od svojih družin v daljšem časovnem obdobju, preden jim je bil odobren status begunca, ter ker je zanje ali za njihove družinske člane pogosto nemogoče ali nevarno predložiti uradne dokumente ali vzpostaviti stik z organi v njihovi državi izvora. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) Na podlagi tega ta direktiva določa ugodnejše pogoje za begunce za uveljavljanje njihove pravice do združitve družine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je tudi že večkrat potrdilo, da člen 4(1) Direktive 2003/86 državam članicam nalaga natančno določene pozitivne obveznosti, ki jim ustrezajo jasno opredeljene pravice. Od njih zahteva, da v primerih, ki jih določa ta direktiva, dovolijo združitev nekaterih članov sponzorjeve družine – med katerimi so v skladu s členom 4(1)(a) in (b) te direktive zakonec sponzorja in mladoletni otroci para – ne da bi imele v zvezi s tem možnost proste presoje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Države članice imajo v skladu z Direktivo 2003/86 pozitivne obveznosti predvsem do sponzorja kot državljana tretje države, ki zakonito prebiva na ozemlju držav članic. Iz tega sledi, da ima Y kot sponzor v smislu člena 2(c) Direktive 2003/86 subjektivno pravico, da se mu X ter otroka A in B pridružijo v Belgiji, ki jo mora uveljavljati pod pogoji, določenimi v tej direktivi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vseeno menim, da so državam članicam z Direktivo 2003/86 naložene nekatere pozitivne obveznosti tudi do družinskih članov sponzorja, naštetih v členu 4(1), točke od (a) do (d), te direktive, ki izpolnjujejo pogoje iz te določbe. Čeprav ti niso imetniki pravice do združitve družine enako kot sponzor, so v skladu z navedeno direktivo vendarle posredno upravičeni do pravic, ki so priznane zadnjenavedenemu. Menim, da imajo X ter otroka A in B kot soproga oziroma mladoletni otroci para v skladu z Direktivo 2003/86 in pod pogoji, ki so v njej določeni, tako vsaj pravico do tega, da Y pravico do združitve družine, ki jo ima na podlagi te direktive, uveljavlja brez neupravičenih ovir.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je vložitev prošnje za vstop in prebivanje, ki so ji priloženi listinski dokazi iz člena 5(2) Direktive 2003/86, pri pristojnih organih zadevne države članice v skladu odstavkom 1 tega člena nujen pogoj za uveljavljanje navedene pravice, imajo tožeče stranke v postopku v glavni stvari poleg tega pravico, da niso neupravičeno prikrajšani za dejansko in konkretno možnost, da to storijo. Natančneje in kot so tožeče stranke v postopku v glavni stvari trdile pred predložitvenim sodiščem, imajo te na podlagi Direktive 2003/86 pravico, da vložijo prošnjo za združitev družine ter da belgijski organi njihovo prošnjo vpišejo in obravnavajo ob upoštevanju pogojev iz te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker pa podrobnejša pravila za vložitev prošenj za vstop in prebivanje zaradi združitve družine s členom 5(1) navedene direktive niso harmonizirana (ali vsaj ne v celoti), kot bomo videli v nadaljevanju,, temveč je skrb za njihovo določitev prepuščena državam članicam, so morale tožeče stranke v postopku v glavni stvari ravnati v skladu z upoštevnimi določbami belgijskega prava, s katerimi je določeno, razen za nekaj izjem, ki se za položaj X ter otrok A in B ne uporabljajo, da morajo tako prošnjo vložiti družinski člani sponzorja pri belgijskem diplomatskem predstavniku ali konzulatu, ki je krajevno pristojen za kraj njihovega stalnega ali začasnega prebivališča v tujini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba v nasprotju s tem, kar je trdila belgijska vlada v postopku v glavni stvari, tukaj dejansko presoditi, ali je belgijski zakonodajalec s tem, da ni določil izjem od pravila osebne vložitve prošnje za združitev družine, kadar ga zadevne osebe ne morejo upoštevati, diskrecijsko pravico, ki mu je prepuščena s členom 5(1) Direktive 2003/86, uporabil v skladu s cilji te direktive in temeljnimi pravicami, priznanimi z Listino, ki naj bi se uresničevale z njo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej fazi je torej treba preučiti obseg in meje te diskrecijske pravice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obseg in meje diskrecijske pravice, ki je državam članicam prepuščena s členom 5(1) Direktive 2003/86</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot sem že poudaril, z Direktivo 2003/86 podrobna pravila za predložitev vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine niso harmonizirana v celoti, ampak v členu 5(1) določa zgolj to, da države članice odločijo, ali naj to prošnjo „pristojnim organom države članice predloži sponzor ali družinski člani“, v členu 5(2) pa še, da je treba tej prošnji priložiti „listinske dokaze o družinskem razmerju [s sponzorjem] in izpolnjevanju pogojev, določenih [z navedeno direktivo], kot tudi overjene kopije potnih listin družinskega člana (družinskih članov)“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz pripravljalnih dokumentov za Direktivo 2003/86, na katere napotujejo Komisija in tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, je razvidno, da je bilo v predlogu direktive Komisije določeno, da prošnjo za združitev družine vloži sponzor, ki naj bi imel – ker že biva v državi –„boljše možnosti, da se znajde med upravnimi postopki, saj pozna jezik države in navade nacionalnih upravnih organov“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) Namen tega predloga je bil torej poenostaviti uveljavljanje pravice do združitve družine že v fazi vložitve prošnje. Tako je bila dana prednost postopku, ki ga neposredno pri pristojni upravi zadevne države članice začne družinski član, ki je načeloma v najugodnejšem položaju za to, da izpelje navedeno prvo fazo postopka. Prvotni predlog je bil spremenjen na predlog Sveta, saj je bila državam članicam, ki to želijo, dopuščena še druga možnost, to je, da določijo, da morajo prošnjo za združitev družine vložiti družinski člani sponzorja iz tujine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) Komisija je v spremenjenem predlogu pojasnila, da je namen novega besedila „uskladiti obe vrsti postopka, ki ju uporabljajo države članice“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>) Ta institucija je pred Sodiščem pojasnila, da je bila sprememba predvidena zato, da se državam članicam omogoči priprava pogovorov z zadevnimi osebami in poizvedovanj zaradi učinkovitega boja proti goljufijam, povezanim z istovetnostjo prosilcev in resničnostjo medsebojnih razmerij, za katere trdijo, da obstajajo med njimi in sponzorjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z nazadnje sprejetim besedilom člena 5(1) Direktive 2003/86 so torej države članice pristojne za to, da določijo osebo, ki mora vložiti tako prošnjo, in organe, pristojne za njeno prejetje, pa tudi formalnosti, ki jih je treba izpolniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej fazi je treba pojasniti, da – v nasprotju s trditvijo predložitvenega sodišča in v skladu s trditvijo Sveta – to, da je zakonodajalec Unije državam članicam prepustil diskrecijsko pravico glede določitve podrobnih pravil za vložitev prošenj za združitev družine, še ne pomeni, da zakonitost zavrnitve vpisa take prošnje z obrazložitvijo, da niso izpolnjena pravila, ki jih je v zvezi s tem določila država članica, samodejno izhaja iz člena 5(1) Direktive 2003/86 in da je ni mogoče izpodbijati. Nasprotno, ta zakonitost je odvisna od načina, kako je ta država uporabila to diskrecijsko pravico.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po tem pojasnilu menim, da določajo diskrecijsko pravico držav članic pri izvajanju člena 5(1) Direktive 2003/86 trije sklopi omejitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi sklop se nanaša na zahtevo po spoštovanju namena in duha Direktive 2003/86/ES.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je večkrat poudarilo, da je dovolitev združitve družine „splošno pravilo“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) in da države članice diskrecijske pravice, ki jim je priznana z Direktivo 2003/86, „ne smejo izvajati tako, da bi bil ogrožen cilj [te direktive, ki je spodbuditi združitev družine,] in njen polni učinek“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>). Tako se diskrecijska pravica, ki je s členom 5(1) Direktive 2003/86 prepuščena državam članicam, ne sme, ne da bi bil ogrožen cilj te direktive in njen polni učinek, izvajati na način, ki bi oviral oziroma preveč otežil ali onemogočil vložitev prošnje v skladu s to določbo in torej uveljavljanje pravice do združitve družine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi sklop omejitev se nanaša na spoštovanje temeljnih pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz uvodne izjave 2 Direktive 2003/86 je razvidno, da ta spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Sodišče je večkrat potrdilo, da je treba določbe te direktive razlagati in uporabljati ob upoštevanju člena 7 ter člena 24(2) in (3) Listine. Natančneje, člen 7 Listine, ki med drugim priznava pravico do spoštovanja družinskega življenja – katere poseben vidik je pravica do združitve družine (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) – je treba po mnenju Sodišča razlagati v povezavi z obveznostjo upoštevanja koristi otroka, določeno v členu 24(2) Listine, in ob upoštevanju potrebe, da otrok vzdržuje redne osebne stike z obema staršema, ki je izražena v tem členu 24(3) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>). V tem okviru je Sodišče tudi opozorilo na pomen nekaterih mednarodnih instrumentov, med katerimi je zlasti Konvencija o otrokovih pravicah (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>), katere člen 9(1) določa, da države pogodbenice jamčijo, da otrok ne bo proti volji staršev ločen od njih, člen 10(1) pa, da iz te obveznosti izhaja, da morajo države pogodbenice prošnje otroka ali njegovih staršev za vstop v državo pogodbenico ali za odhod iz nje z namenom ponovne združitve družine obravnavati pozitivno, humano in ekspeditivno (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošneje, v skladu s členom 51(1) Listine morajo države članice, ko izvajajo pravo Unije, torej tudi kadar uporabljajo možnost proste presoje, ki ga imajo pri prenosu direktive, spoštovati pravice in upoštevati načela, določena z Listino, ter spodbujati njihovo uporabo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>) Poleg tega mora biti v skladu s členom 52(1) Listine kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, predpisano z zakonom ter spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter načelo sorazmernosti, tako da so „omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalna zakonodaja, ki privede do izključitve osebe iz države, v kateri živijo njeni bližnji sorodniki, tudi s preprečitvijo združitve družine, ki izpolnjuje zahtevane vsebinske pogoje, pa lahko pomeni poseg v pravico do spoštovanja družinskega življenja, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) zato mora, če naj bo skladna z Listino, izpolnjevati pogoje iz člena 52(1) te listine, na katere je bilo opozorjeno zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) se je enako izreklo pri razlagi člena 8 EKČP, ki ima v bistvu enako vsebino kot člen 7 Listine. Čeprav je to sodišče – kot pravilno navaja belgijska vlada – pojasnilo, da EKČP, še zlasti njen člen 8, tujcu ne zagotavlja pravice do vstopa ali bivanja v določeni državi, kljub temu sistematično nadzira sorazmernost ukrepov, ki pomenijo ovire za združitev družine, pri čemer se te obravnavajo kot omejitve pravice do spoštovanja družinskega življenja, določene s tem členom. Tako je še pred kratkim v zadevi, ki se nanaša na družinsko življenje in priseljevanje, zatrdilo, da se „obseg obveznosti države, da na svojem ozemlju sprejme bližnje sorodnike oseb, ki tam prebivajo, spreminja glede na poseben položaj zadevnih oseb in splošni interes, zato je treba poiskati pravično ravnotežje med zadevnimi konkurenčnimi interesi“, pri čemer ima korist otrok v takih okoliščinah „veliko težo“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Poleg tega je še pojasnilo, da mora postopek odločanja v zvezi s prošnjo za združitev družine vključevati „jamstva glede prožnosti, hitrosti in učinkovitosti, ki so nujna, da se zagotovi spoštovanje pravice [zadevnih oseb] do spoštovanja njihovega družinskega življenja, zagotovljene s členom 8 [EKČP]“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) Kar natančneje zadeva združitev družine beguncev, je ESČP večkrat opozorilo, „da je enotnost družine bistvena pravica begunca in da je združitev družine temeljni dejavnik, ki osebam, ki so pobegnile pred preganjanji, omogoča, da znova normalno zaživijo“, pri čemer je pojasnilo, da „na mednarodni in evropski ravni obstaja soglasje o tem, da begunci potrebujejo ugodnejši postopek za združitev družine, kot se uporablja za druge tujce“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, tretji sklop omejitev diskrecijske pravice, ki je državam članicam prepuščena s členom 5(1) Direktive 2003/86, po mojem mnenju izhaja iz obveznosti posamične obravnave, ki jim je naložena ob izvajanju te direktive. V skladu s to obveznostjo, ki jo je Sodišče izpeljalo iz člena 17 navedene direktive (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>) in ki se uporablja prečno za vsako sprejetje odločbe, ki spada na njeno področje uporabe, morajo države članice zagotoviti, da pristojni nacionalni organi v vsakem primeru opravijo posamično presojo položaja zadevnih oseb, pri kateri se upoštevajo vsi upoštevni elementi in pri kateri se po potrebi posebna pozornost nameni koristim otrok in skrbi za spodbujanje družinskega življenja (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo tribunal de première instance francophone de Bruxelles (prvostopenjsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini), je treba odgovoriti ob upoštevanju različnih zgoraj navedenih omejitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijski zakonodajalec je v skladu s členom 5(1) Direktive 2003/86 izbral možnost, da so za vložitev prošnje za združitev družine odgovorni družinski člani. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) V skladu s členom 12a(1) zakona z dne 15. decembra 1980 mora biti taka prošnja obvezno vložena na diplomatskem predstavništvu s krajevno pristojnostjo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) Ta zakon ne določa nobene izjeme od tega pravila za družinske člane, ki bivajo v tujini. Poleg tega je iz predložitvene odločbe in spisa razvidno – in med strankami ni sporno – da morajo prošnjo za združitev družine, čeprav besedilo člena 12a(1) zakona z dne 15. decembra 1980 ne vsebuje izrecne določbe v zvezi tem, v praksi osebno vložiti zadevni družinski člani pri navedenem diplomatskem predstavništvu, tudi če je sponzor begunec, ki mu je status priznan.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz razlogov, ki jih bom pojasnil, menim, da se z mehanizmom za izvajanje člena 5(1) Direktive 2003/86, kakršen je ta, ki se uporablja v belgijskem pravu, ne upoštevajo meje, določene za izvajanje diskrecijske pravice, ki je državam članicam priznana s to določbo in na katere je bilo opozorjeno zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, tovrsten mehanizem, ker z njim niso izrecno, pregledno in posplošeno določeni postopki kot alternativa osebni vložitvi prošnje za združitev družine, če se izkaže, da potovanje zadevnih družinskih članov na pristojno diplomatsko predstavništvo ali konzulat ni mogoče, očitno ogroža cilj Direktive 2003/86, ki je spodbuditi združitev družine. Enako velja za bolj poseben cilj te direktive, to je zagotoviti večjo zaščito beguncem, ki jim je status priznan, saj se obveznost osebnega prihoda na tako predstavništvo, kjer se vloži prošnja za združitev, uporablja – kot je razvidno iz zadeve iz postopka v glavni stvari – enako strogo tudi za njihove družinske člane. S takim mehanizmom, ki v zgoraj opisanih položajih privede do tega, da se v praksi onemogoči uveljavljanje pravice do združitve družine, tudi kadar so izpolnjeni vsi pogoji, določeni z Direktivo 2003/86, da se dovoli taka združitev, se ogroža tudi polni učinek te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgornje ugotovitve ne omaje okoliščina – na katero se je sklicevala belgijska vlada v pisnih stališčih in na obravnavi – da lahko zadevne osebe pri pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu zaprosijo za vsaj začasno odstopanje od obveznosti osebne predložitve vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine. Prvič, tudi ob predpostavki, da – kot trdi belgijska vlada – obstaja resnična možnost za odobritev odstopanja od pravila glede osebne predložitve (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>), je iz navedb te vlade razvidno, da je odločitev o tem, da se tako odstopanje odobri, popolnoma diskrecijska in jo je mogoče sprejeti zgolj zelo redko (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>), to je samo v primerih, ko urad za tujce presodi, da navzočnost prosilcev na pristojnem diplomatskem predstavništvu objektivno ni mogoča, pri čemer mora ta urad diplomatskemu ali konzularnemu organu dovoliti, da določi ukrepe kot alternativo osebnemu prihodu prosilcev. Drugič, iz stališča, ki ga je belgijska država zavzela glede presoje pogoja v zvezi z nujnostjo v postopku v glavni stvari, jasno izhaja, da belgijska uprava pojem „nemožnosti“ razlaga izjemno strogo, s čimer v bistvu zanika obstoj tega pogoja, tudi če zadevne osebe živijo na območjih spopadov in s potovanjem tvegajo, da bodo izpostavljene nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Tretjič, ker je taka možnost odstopanja izjemna in je v celoti prepuščena diskrecijski presoji uprave, zadevne osebe sploh niso obveščene o njenem obstoju. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se je onkraj primerov objektivne nemožnosti potovanja mogoče vprašati, ali je to, da se že v prvi fazi postopka združitve naloži fizična navzočnost družinskih članov sponzorja na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu, združljivo z Direktivo 2003/86 v vseh primerih, v katerih je ob upoštevanju posebnega položaja prosilcev in okoliščin, ki prevladujejo v njihovi državi prebivanja, potovanje resna ovira za izpolnitev formalnosti, ki se zahtevajo za vložitev prošnje za združitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, da postopek združitve poteka v več fazah in morajo zadevni družinski člani pogosto po vložitvi prošnje večkrat priti na diplomatsko predstavništvo ali konzulat, zlasti da predložijo dokumente, opravijo pogovore, opravijo testiranje DNK, in če je prošnji ugodeno, prevzamejo vizume. To, da se tem osebam – med katerimi so običajno najranljivejši družinski člani, kot so majhni otroci – naložijo številna potovanja, ki so pogosto dolga, težavna, če že ne nevarna, ali pretirano draga, na diplomatska predstavništva ali konzulate, ki so lahko – kot v primeru iz postopka v glavni stvari – v državah, ki niso država prebivališča, da tam izpolnijo formalnosti, ki jih je mogoče zlahka opraviti na daljavo, se mi ne zdi skladno z duhom Direktive 2003/86, ampak prej kaže na voljo, da se pot, ki vodi do take združitve, poseje z ovirami, ki naj bi zadevne osebe odvrnile od uveljavljanja pravice do nje. To še zlasti velja za družinske člane beguncev, ki lahko pri potovanjih naletijo na še večje težave. Tako bi obveznost osebne vložitve prošnje za združitev družine učinkovala tako, da bi bila kategorija državljanov tretjih držav, ki naj bi bila z Direktivo 2003/86 še posebej zaščitena, postavljena v še manj ugoden položaj, kar bi povzročilo paradoksalni učinek, da bi bilo zaradi okoliščin, zaradi katerih so te osebe pobegnile iz svoje države in zaradi katerih je zakonodajalec Unije v skladu z uvodno izjavo 8 te direktive določil ugodnejše pogoje za uveljavljanje njihove pravice do združitve družine, to uveljavljanje oteženo, če že ne v praksi onemogočeno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijska vlada trdi, da je osebna predložitev vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine potrebna, da se omogoči ugotovitev istovetnosti in odvzem biometričnih podatkov prosilcev, zlasti zaradi boja proti goljufijam glede istovetnosti in družinskih razmerij. Naj bo takšen cilj še tako legitimen, po mojem mnenju z njim ni mogoče utemeljiti sistematične naložitve osebnega prihoda prosilcev na diplomatsko predstavništvo ali konzulat že na samem začetku postopka združitve. Ne da bi zanikal utemeljenost zahteve, ki jo je izpostavila belgijska vlada, to je, da se opravi tak odvzem – tudi zato, da se omogočijo varnostna preverjanja, potrebna med drugim v skladu s členom 6(1) Direktive 2003/86 – in torej potrebe, da se prosilci v neki fazi postopka morajo osebno zglasiti na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu zlasti zaradi odvzema njihovih biometričnih podatkov, se mi namreč ne zdi, da bi bil tak odvzem nujno potreben že v fazi vložitve prošnje za združitev družine. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>) Izogibati se je namreč treba neupravičenemu povečevanju števila potovanj družinskih članov, še posebej kadar se izkažejo za naporna ali tvegana, zlasti v prezgodnji fazi postopka, v kateri se preučitev prošnje še ni začela in zadevne osebe še ne morejo oceniti možnosti za ugoden izid.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu in v bistvu iz istih razlogov, kot so bili že navedeni, se s tem, da država članica sistematično zahteva navzočnost družinskih članov sponzorja, tudi begunca, ki mu je bil status priznan, na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu te države članice, samo zato, da tam vloži prošnjo za združitev družine, tudi kadar se potovanje prosilcev do tega predstavništva izkaže za objektivno nemogoče ali pretirano težavno ali tvegano, krši pravica do spoštovanja enotnosti družine, določena s členom 7 Listine, če je to primerno v povezavi z njenim členom 24(2) in (3). Taka obveznost namreč pomeni nesorazmeren poseg v to pravico glede na cilj boja proti goljufijam, povezanim z združitvijo družine, s čimer se krši člen 52(1) Listine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, na tretjem mestu, izvajanje člena 5(1) Direktive 2003/86, kakršno izhaja iz belgijske zakonodaje in upravne prakse, pomeni tudi kršitev obveznosti posamične obravnave, na katero je bilo opozorjeno v točki 56 teh sklepnih predlogov. Sistem, v katerem se obvezno zahteva navzočnost družinskih članov sponzorja na pristojnem diplomatskem predstavništvu, pri čemer se teži k temu, da od te zahteve ni odstopanj, namreč načeloma ne omogoča upoštevanja položaja zadevnih oseb in zlasti okoliščin, za katere je Sodišče menilo, da bi lahko vplivale na obseg in intenzivnost preučitve prošnje za združitev, kot sta zlasti starost zadevnih otrok in njihov položaj v njihovi državi izvora. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) Te okoliščine pa je treba še toliko bolj upoštevati v zgodnejši fazi izpolnjevanja formalnosti, ki se opravijo ob vložitvi take prošnje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošneje, države članice morajo zagotavljati, da je postopek za izvajanje člena 5(1) Direktive 2003/86 čim bolj prilagodljiv ter da, kot je pojasnilo ESČP, vključuje jamstva glede prožnosti, hitrosti in učinkovitosti, ki so nujna, da se zagotovi spoštovanje pravice zadevnih oseb do spoštovanja njihovega družinskega življenja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>) Menim, da s tega vidika ni mogoče sprejeti pretiranega formalizma, ki izhaja zlasti iz elektronskega sporočila z dne 3. februarja 2023 v povezavi z zavrnitvijo vloge z dne 28. in 29. septembra 2022, ki jo je urad za tujce pred tem vročil odvetniku tožečih strank, zlasti z obrazložitvijo, da je bila ta predložena neposredno upravnem organu, pristojnemu za njeno obravnavo, ne pa prek belgijskega diplomatskega predstavništva ali konzulata, kar še zlasti velja ob upoštevanju položaja X ter otrok A in B.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preden končam, želim še poudariti – kot je to upravičeno storil Svet v pisnem stališču – da je besedilo člena 5(1) Direktive 2003/86 dovolj široko, da omogoča izoblikovanje postopka predložitve vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine na način, skladen s ciljem te direktive in temeljnimi pravicami, na katerih temelji, in sicer tudi če se je država članica tako kot Kraljevina Belgija odločila za rešitev, v skladu s katero imajo družinski člani sponzorja nalogo, da predložijo tako vlogo. Tako ta člen ne izključuje niti možnosti, da se navedena vloga predloži na pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu prek pooblaščenca, po pošti ali po elektronski pošti – in torej brez fizične navzočnosti družinskih članov sponzorja – niti možnosti, da jo ti vložijo – kot so to storili X ter otroka A in B – neposredno v zadevni državi članici pri upravnem organu, zadolženem za njeno obravnavo. V skladu z ustaljeno sodno prakso pa morajo države članice, zlasti njihova sodišča, ne zgolj razlagati nacionalno pravo v skladu s pravom Unije, temveč tudi paziti, da se ne opirajo na tako razlago sekundarne zakonodaje, ki bi bila v nasprotju s temeljnimi pravicami, ki jih varuje pravni red Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>) Člena 5(1) Direktive 2003/86 torej nikakor ni mogoče razlagati v smislu, ki bi dovoljeval tako strogo in neprožno ureditev, kot se uporablja v Belgiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi vsega navedenega menim, da je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da člen 5(1) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 7 in členom 24(2) Listine nasprotuje zakonodaji države članice, ki zahteva, da morajo družinski člani – zlasti begunca, ki mu je status priznan – ki so v tretji državi, osebno pri krajevno pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu te države članice vložiti prošnjo za vstop in prebivanje zaradi združitve družine, ne da bi bile določene izjeme za primere, v katerih bi se ob upoštevanju posebnega položaja zadevnih oseb in okoliščin, ki prevladujejo v njihovi državi prebivanja, potovanje do takega predstavništva izkazalo za nemogoče, pretirano težavno ali tvegano.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo tribunal de première instance francophone de Bruxelles (prvostopenjsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini, Belgija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-138" title="page-24">
      Člen 5(1) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine v povezavi s členom 7 in členom 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji, drugim predpisom ali upravni praksi države članice, ki zahteva, da morajo družinski člani – zlasti begunca, ki mu je status priznan – ki so v tretji državi, osebno pri krajevno pristojnem diplomatskem predstavništvu ali konzulatu te države članice vložiti prošnjo za vstop in prebivanje zaradi združitve družine, ne da bi bile določene izjeme za primere, v katerih bi se ob upoštevanju posebnega položaja zadevnih oseb in okoliščin, ki prevladujejo v njihovi državi prebivanja, potovanje do takega predstavništva izkazalo za nemogoče, pretirano težavno ali tvegano.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) UL 2011, L 337, str. 9.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Moniteur belge z dne 31. decembra 1980, str. 145584.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Zastopnica belgijske vlade je poleg tega na obravnavi v zvezi s tem jasno povedala, da za nobeno vlogo za izdajo vizuma zaradi združitve družine ni mogoče šteti, da so jo predložile tožeče stranke v postopku v glavni stvari, ker te niso spoštovale zahtevanih formalnosti in se niso obrnile na organ, ki je pristojen za sprejem take vloge in njen vpis.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Glej med drugim dokumente nevladne organizacije Human Rights Watch, na voljo na naslednjih spletnih straneh: https://www.hrw.org/news/2022/10/24/turkey-hundreds-refugees-deported-syria, https://www.hrw.org/news/2022/08/17/questions-and-answers-turkeys-threatened-incursion-northern-syria, https://www.hrw.org/world-report/2023/country-chapters/syria.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Predložitveno sodišče v bistvu zgolj povzema besedilo teh določb, ne da bi njihovo uporabo dodatno obrazložilo. Na obravnavi je zastopnik tožečih strank v postopku v glavni stvari pojasnil, da je to zato, ker sta s členom 10 zakona z dne 15. decembra 1980 med drugim preneseni navedeni določbi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej opredelitev pojma „družinski član“ v smislu Direktive 2011/95 v členu 2(j) te direktive.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) C‑91/20, EU:C:2021:898, točki 42 in 43.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Glej sodbo z dne 8. septembra 2022, Ametic (C‑263/21, EU:C:2022:644, točka 64).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Glej sodbo z dne 17. novembra 2022, Belgische Staat (Poročena mladoletna begunka) (C‑230/21, EU:C:2022:887, točka 43 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej sodbo z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Pravica otroka, ki je postal polnoleten, do združitve družine) (C‑279/20, EU:C:2022:618, točka 38 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Glej sodbo z dne 12. decembra 2019, Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal (Združitev družine – Sestra begunca) (C‑519/18, EU:C:2019:1070, točka 50).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Glej sodbo z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Pravica otroka, ki je postal polnoleten, do združitve družine) (C‑279/20, EU:C:2022:618, točka 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Glej sodbo z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Pravica otroka, ki je postal polnoleten, do združitve družine) (C‑279/20, EU:C:2022:618, točka 38 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Predlog direktive Sveta o pravici do združitve družine, COM(1999) 638 final, str. 18 (v nadaljevanju: prvotni predlog).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej člen 5 spremenjenega predloga direktive Sveta o pravici do združitve družine, COM(2002) 225 final (v nadaljevanju: spremenjeni predlog). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Kljub vsemu je treba ugotoviti, da predlog spremembe Parlamenta k spremenjeni različici prvotnega predloga Komisije, katerega namen je bil pojasniti, da je treba prošnjo za združitev v vsakem primeru vložiti v državi članici, v kateri prebiva sponzor, kar je bilo med drugim obrazloženo s težavami, s katerimi bi se lahko srečali družinski člani, če bi želeli priti do diplomatskega predstavništva te države članice (glej Poročilo o spremenjenem predlogu direktive Sveta o pravici do združitve družine (Novo posvetovanje) – Odbor za državljanske svoboščine in pravice, pravosodje in notranje zadeve, A5-0086/2003, Evropski parlament (europa.eu)), ni bil sprejet.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej sodbo z dne 21. aprila 2016, Khachab (C‑558/14, EU:C:2016:285, točka 25). Kot je poudaril generalni pravobranilec P. Mengozzi v sklepnih predlogih v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba (C‑558/14, EU:C:2015:852, točka 38), če je dovolitev združitve družine „pravilo“, je to zato, ker je taka združitev pravica.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej sodbo z dne 12. decembra 2019, Bevándorlási és Menekültügyi Hivatal (Združitev družine – Sestra begunca) (C‑519/18, EU:C:2019:1070, točka 62 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 27. junija 2006, Parlament/Svet (C‑540/03, EU:C:2006:429, točka 52). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Mengozzija v zadevi Noorzia (C‑338/13, EU:C:2014:288, točka 20).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 17. novembra 2022, Belgische Staat (Poročena mladoletna begunka) (C‑230/21, EU:C:2022:887, točka 47 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela z Resolucijo št. 44/25 z dne 20. novembra 1989, veljati pa je začela 2. septembra 1990.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej sodbo z dne 27. junija 2006, Parlament/Svet (C‑540/03, EU:C:2006:429, točka 57).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Glej sodbo z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Pravica otroka, ki je postal polnoleten, do združitve družine) (C‑279/20, EU:C:2022:618, točki 39 in 40 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Glej po analogiji sodbo z dne 11. julija 2002, Carpenter (C‑60/00, EU:C:2002:434, točka 41), v zvezi s členom 8 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju: EKČP), in varstvom družinskega življenja državljanov Evropske unije pred odločbami o izgonu; glej tudi sodbo z dne 25. julija 2002, MRAX (C‑459/99, EU:C:2002:461, točka 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) ESČP, 9. julij 2021, M. A. proti Danski (CE:ECHR:2021:0709JUD000669718, točki 132 in 133).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) ESČP, 10. julij 2014, Senigo Longue in drugi proti Franciji (CE:ECHR:2014:0710JUD001911309, točka 75).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) ESČP, 10. julij 2014, Tanda-Muzinga proti Franciji (CE:ECHR:2014:0710JUD000226010, točka 75) in ESČP, 10. julij 2014, Mugenzi proti Franciji (CE:ECHR:2014:0710JUD005270109, točka 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Člen 17 Direktive 2003/86 določa, da „[d]ržave članice ustrezno upoštevajo naravo in trdnost družinskih razmerij osebe in trajanje njegovega bivanja v državi članici ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z njegovo državo izvora“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Glej sodbo z dne 13. marca 2019, E. (C‑635/17, EU:C:2019:192, točka 59).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Enako se je odločilo več drugih držav članic, včasih z možnostjo, da vloži prošnjo tudi sponzor (AT, CZ, DE, EE, FI, HR, HU, LU, LV, SE, SK). Druge so se odločile za sistem, v skladu s katerim lahko za združitev družine zaprosi samo sponzor (BG, CY, EL, ES, FR, PL, SI): glej Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Direktive 2003/86 o pravici do združitve družine, 29. marec 2019 (COM(2019) 162 final, str. 11).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Iz predložitvene odločbe je razvidno, da se pristojno diplomatsko predstavništvo določi glede na trenutno državo prebivanja zadevnih družinskih članov. Če – kot v primeru tožečih strank iz postopka v glavni stvari – belgijsko diplomatsko predstavništvo v državi, v kateri zadevne osebe prebivajo, ne obstaja, lahko izbirajo med diplomatskimi predstavništvi sosednjih držav.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Ugotavljam, da predložitveno sodišče te okoliščine ni navedlo in je, nasprotno, v izhodišču predpostavilo, da v položajih, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ni določeno nikakršno odstopanje. Kot pa sem poudaril v točki 34 teh sklepnih predlogov, se mora Sodišče omejiti na pravni okvir, opisan v predlogu za sprejetje predhodne odločbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Naj k temu še pripomnim, da se edini tak primer, ki ga je navedla belgijska vlada, nanaša na vloge za izdajo vizumov zaradi združitve družine, ki jih je vložil belgijski državljan prek sponzorja kot zastopnika v skladu s členom 9 zakona z dne 15. decembra 1980 (glej na naslovu https://www.refworld.org/pdfid/58b04f134.pdf). V poročilu za Belgijo, vključenem v študijo Centre fédéral Migration (Myria) „Family Reunification of TCNs in Belgium and the EU: national practices“ iz junija 2017, na katero se je na obravnavi sklicevala zastopnica belgijske vlade, je napoteno na navedeni sklep in poudarjeno, da „[i]t is not possible for the sponsor to introduce the application. Only in very exceptional cases, the sponsor can be authorised to introduce the application. This should then be done in the same country as usually foreseen for the introduction of the application by its family members (Sponzor ne more predložiti vloge. Sponzorju je dovoljeno predložiti vlogo samo v zelo izjemnih primerih. V takih primerih mora to storiti v isti državi, kot je običajno predvideno za predložitev vloge njegovih družinskih članov)“ (glej https://emnbelgium.be/sites/default/files/publications/FINAL%20BE%20report%20on%20Family%20Reunification%20with%20a%20TCN_1.pdf, p. 46). Jasno pa je, da pogoja, da mora prošnjo vložiti sponzor v isti državi, v kateri prebivajo njegovi družinski člani, če je določena osebna predložitev, begunci ne bi mogli izpolniti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) V zvezi s pomenom dostopa zainteresiranih oseb do jasnih, preglednih in „pisnih“ informacij o različnih fazah postopka združitve družine glej Nicholson, F., „The ‚Essential Right‘ to Family Unity of Refugees and Others in Need of International Protection in the Context of Family Reunification“, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (HCR), str. 122.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) V zvezi s težavami, povezanimi z dostopom prosilcev do veleposlaništev in številnimi potrebnimi potovanji, glej Nicholson, F., „The ‚Essential Right‘ to Family Unity of Refugees and Others in Need of International Protection in the Context of Family Reunification“, op. cit., str. 124 in naslednje.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Poleg tega belgijska vlada na obravnavi ni mogla pojasniti, zakaj je nujno potrebno, da se biometrični podatki odvzamejo v trenutku predložitve vloge za izdajo vizuma zaradi združitve družine.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 27. junija 2006, Parlament/Svet (C‑540/03, EU:C:2006:429, točka 56).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Glej sodno prakso, navedeno v točki 55 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Glej sodbo z dne 1. avgusta 2022, Bundesrepublik Deutschland (Pravica otroka, ki je postal polnoleten, do združitve družine) (C‑279/20, EU:C:2022:618, točki 39 in 40 ter navedena sodna praksa).</p>
</body>
</html>
