<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑439/14</NO.CASE><NO.CASE>C‑488/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0439</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:307">EU:C:2016:307</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>14</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>14</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI E. SHARPSTON – ZDRUŽENI ZADEVI C‑439/14 IN C‑488/14</P><P>STAR STORAGE IN DRUGI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Eleanor Sharpston</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160428">28. aprila 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Združeni zadevi C-439/14 in C-488/14</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">SC Star Storage SA</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Institutul Naţional de Cercetare-Dezvoltare în Informatică (ICI)(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Bucureşti</HT></P><P>(pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija))</P><P><HT TYPE="BOLD">in</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">SC Max Boegl România SRLSC UTI Grup SA,Astaldi SpA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">SC Construcții Napoca SA</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">RA Aeroportul Oradea</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">SC Porr Construct SRL</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Teerag-Asdag Aktiengesellschaft</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">SC Col-Air Trading SRL</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">AVZI SA</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Trameco SA</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Iamsat Muntenia SA</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo Curtea de Apel Oradea (pritožbeno sodišče v Oradei, Romunija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Javna naročila</KEYWORD><KEYWORD>Direktivi 89/665/EGS in 92/13/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalno pravo, s katerim je za dostop do revizijskih postopkov zahtevana <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>varščina za dobro ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Procesna avtonomija držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Načeli enakovrednosti in učinkovitosti</KEYWORD><KEYWORD>Člena 47 in 52 Listine</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do učinkovitega pravnega sredstva</KEYWORD><KEYWORD>Omejitev</KEYWORD><KEYWORD>Sorazmernost</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>V obravnavanih zadevah želita Curtea de Apel Bucureşti (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija) in Curtea de Apel Oradea (pritožbeno sodišče v Oradei, Romunija) v bistvu pridobiti usmeritve Sodišča o tem, ali pravo Unije prepoveduje zahtevo države članice, da mora vlagatelj za dostop do revizijskih postopkov glede odločitev naročnikov o javnih naročilih položiti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>varščino za dobro ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>. V skladu z nacionalno zakonodajo, ki je sporna v postopkih v glavni stvari, naročniki obdržijo varščino za dobro ravnanje, če organ, ki je pristojen za revizijo njihovih odločitev, zavrne pravno sredstvo ali vlagatelj od njega odstopi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Tako se predloga nanašata na obseg pravice do dostopa do učinkovitega pravnega sredstva v okviru javnega naročanja – pravice, ki ni zagotovljena le na podlagi člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ampak je konkretno izražena tudi v direktivah Unije o postopkih oddaje javnih naročil. Kako daleč lahko države članice postavijo finančne zahteve za izpodbijanje odločitev naročnikov, zato da bi zmanjšale tveganje neresnih pravnih sredstev, torej pravnih sredstev, ki bodo nujno neuspešna in katerih namen je zgolj oviranje postopka oddaje javnega naročila?</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravno ozadje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo Evropske unije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 47, prvi odstavek, Listine določa, da ima vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem, v skladu s pogoji, določenimi v tem členu. V skladu s členom 52(1) Listine mora biti kakršno koli omejevanje uresničevanja pravice iz Listine predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino te pravice. Ob upoštevanju načela sorazmernosti je tako omejevanje dovoljeno samo, če je potrebno in če dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če je potrebno zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V skladu s tretjo uvodno izjavo Direktive Sveta 89/665/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Z dne <DATE ISO="19891221">21. decembra 1989</DATE> o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 246), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES Evropskega parlamenta iz Sveta z dne <DATE ISO="20071211">11. decembra 2007</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="335" PAGE.FIRST="31" DATE.PUB="2007">UL 2007 L 335, str. 31</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> je za odpiranje javnih naročil za konkurenco v Uniji treba znatno povečati jamstva za preglednost in prepoved razlikovanja. Zato bi morala biti pri kršitvah zakonodaje Unije o javnih naročilih ali nacionalnih predpisov za izvajanje te zakonodaje na voljo učinkovita in hitra pravna sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 89/665 z naslovom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za javna naročila iz Direktive 2004/18/ES […],[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132).</P></NOTE> ] razen če so takšna naročila izključena v skladu s členi 10 do 18 navedene direktive.</ALINEA><ALINEA>Naročila v smislu te direktive zajemajo javna naročila, okvirne sporazume, koncesije za javne gradnje in dinamične nakupovalne sisteme.</ALINEA><ALINEA>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se v zvezi z javnimi naročili s področja uporabe Direktive 2004/18/ES zagotovi učinkovita in zlasti čim hitrejša revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, skladno s pogoji, določenimi v členih 2 do 2f te direktive, na podlagi obrazložitve, da so takšne odločitve kršile zakonodajo [Unije] na področju javnih naročil ali nacionalne predpise o izvajanju te zakonodaje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice zagotovijo, da ni diskriminacije med ponudniki, ki trdijo, da so bili pri izvedbi postopka oddaje javnih naročil oškodovani, zato ker ta direktiva razlikuje med nacionalnimi predpisi, s katerimi se izvaja zakonodaja [Unije], in drugimi nacionalnimi predpisi.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsaj osebam, ki imajo ali so imele interes za dodelitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda.</ALINEA><?PAGE NO="3"?><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V peti uvodni izjavi Direktive Sveta 92/13/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Z dne <DATE ISO="19920225">25. februarja 1992</DATE> o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 315).</P></NOTE> je navedeno, da odpiranje javnega naročanja na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev terja, da imajo dobavitelji ali pogodbeniki na voljo ustrezne revizijske postopke v primeru kršitev upoštevnega prava Unije ali nacionalnih pravil, sprejetih za izvajanje tega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Prvi trije odstavki člena 1 Direktive 92/13, ki ima naslov <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, v bistvu ustrezajo prvim trem odstavkom člena 1 Direktive 89/665.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Razen da se člen 1 Direktive 92/13 navzkrižno sklicuje na Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040331">31. marca 2004</DATE> o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 19) in ne na Direktivo 2004/18.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Romunsko pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V skladu s členom 43a Ordonanţa de urgenţă a Guvernului nr. 34/2006 (nujna uredba vlade št. 34/2006 o oddaji javnih naročil blaga, gradenj ali storitev, v nadaljevanju: OUG št. 34/2006) mora vsak ponudnik položiti varščino (v nadaljevanju: razpisna varščina), da lahko sodeluje v postopku v vseh primerih, v katerih OUG št. 34/2006 od naročnika zahteva, da objavi razpis ali povabilo k objavi ponudb. Namen razpisne varščine, ki lahko znaša do 2 % ocenjene vrednosti javnega naročila, je zavarovati naročnika pred ponudnikovim morebitnim nepravilnim ravnanjem v celotnem obdobju pred sklenitvijo naročila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V skladu s členom 256(1) OUG št. 34/2006 ima stranka, ki meni, da je oškodovana, pravico, da zadevo predloži Consiliului Naţional de Soluţionare a Contestaţiilor (nacionalni svet za reševanje sporov, v nadaljevanju: CNSC). V skladu s členom 281(1) je mogoče zoper odločbe CNSC vložiti pritožbo pri sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 278(1) OUG št. 34/2006 določa, da CNSC oziroma pristojno sodišče najprej odloči o postopkovnih ali vsebinskih ugovorih. Če ugotovi, da so utemeljeni, zadeve vsebinsko ne obravnava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 278a OUG št. 34/2006 je določal, da naročnik obdrži del razpisne varščine, če CNSC ali pristojno sodišče zavrne pravno sredstvo oziroma če ga ponudnik umakne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Z Ordonanţa de urgenţă a Guvernului nr. 51/2014 (nujna uredba vlade št. 51/2014, v nadaljevanju: OUG št. 51/2014) je bil razveljavljen člen 278a OUG št. 34/2006, v ta akt pa so bile vstavljene te določbe:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Za te določbe bom v nadaljevanju uporabljala izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>prvotni režim<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</P></NOTE></TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ARTICLE IDENTIFIER="271A"><TI.ART><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Člen 271a</TI.ART><PARAG IDENTIFIER="271A.001"><NO.PARAG>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za varstvo naročnikov pred tveganjem morebitnega neustreznega ravnanja mora vlagatelj položiti varščino za dobro ravnanje za celotno obdobje od dneva vložitve ugovora/tožbe<HT TYPE="BOLD">/</HT>pritožbe do dneva, ko postane odločba [CNSC] dokončna oziroma sodba pristojnega sodišča pravnomočna.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271A.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>[Pravno sredstvo] se [zavrže], če vlagatelj ugovora ne predloži dokaza o pologu varščine iz odstavka 1.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271A.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Varščina za dobro ravnanje se položi prek bančnega nakazila ali garancijskega instrumenta, izdanega v skladu z zakonskimi pogoji bančne institucije ali zavarovalnice; izvirnik se predloži na sedežu naročnika, kopija pa hkrati z vložitvijo [pravnega sredstva] [CNSC] ali sodišču.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="4"?><PARAG IDENTIFIER="271A.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA><P>Znesek varščine za dobro ravnanje se določi sorazmerno z ocenjenim zneskom naročila, ki bo predmet oddaje, v skladu s temi pravili:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>1 % ocenjenega zneska, če je znesek nižji od zneskov iz člena 55(2)(a) in (b);[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Člen 55(2)(a) in (b) OUG št. 34/2006 se nanaša na javna naročila blaga in storitev.</P></NOTE> ]</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>1 % ocenjenega zneska, če je znesek nižji od zneskov iz člena 55(2)(c),[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Člen 55(2)(c) OUG št. 34/2006 se nanaša na javna naročila gradenj.</P></NOTE> ] vendar ne presega protivrednosti 10.000 EUR v RON po menjalnem tečaju […] na dan položitve varščine;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>1 % ocenjenega zneska, če je znesek enak ali višji od zneskov iz člena 55(2)(a) in (b), vendar ne presega protivrednosti 25.000 EUR v RON po menjalnem tečaju […] na dan položitve varščine;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>1 % ocenjenega zneska, če je enak ali višji od zneskov iz člena 55(2)(c), vendar ne presega protivrednosti 100.000 EUR v RON po menjalnem tečaju […] na dan položitve varščine.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271A.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Varščina za dobro ravnanje mora veljati najmanj 90 dni, biti mora nepreklicna in določati brezpogojno plačilo na prvi poziv naročnika, če se [pravno sredstvo] zavrne.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271A.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Če na zadnji dan veljavnosti varščine za dobro ravnanje odločba [CNSC] ali sodišča še ni dokončna oziroma pravnomočna in vlagatelj ugovora ne podaljša veljavnosti varščine za dobro ravnanje v skladu s pogoji iz odstavkov od 1 do 5, naročnik obdrži varščino za dobro ravnanje. Smiselno se uporabljajo določbe člena 271b, od (3) do (5).</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="271B"><TI.ART>Člen 271b</TI.ART><PARAG IDENTIFIER="271B.001"><NO.PARAG>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če [CNSC] ali sodišče, kadar se vlagatelj neposredno obrne nanj, zavrne ugovor, je naročnik dolžan zadržati varščino za dobro ravnanje do trenutka, ko postane odločba [CNSC] dokončna oziroma sodba sodišča pravnomočna. Zadržanje se uporablja za sklope pogodbe, za katere je bil ugovor zavrnjen.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271B.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Določbe odstavka 1 se uporabljajo tudi v primeru, ko vlagatelj ugovora umakne [pravno sredstvo].</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271B.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ukrep iz odstavka 1 se ne uporablja, če [CNSC]/sodišče ugovor kot brezpredmeten zavrne ali če se [pravno sredstvo] umakne, ker naročnik sprejme popravne ukrepe, ki so potrebni v skladu s členom 256c(1).</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271B.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Če [CNSC] ugodi ugovoru ali če pristojno sodišče ugodi pritožbi zoper odločbo [CNSC] o zavrnitvi ugovora, je naročnik dolžan vrniti varščino za dobro ravnanje osebi, ki vloži pravno sredstvo, najpozneje v petih dneh od dneva, ko je odločba postala dokončna oziroma sodba pravnomočna.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271B.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Če oseba, ki izpodbija odločitev, neposredno pri sodišču vloži tožbo in če sodišče tožbi ugodi, se smiselno uporabljajo določbe odstavka 4.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="271B.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Zneski, ki jih naročnik prejme na podlagi varščine za dobro ravnanje, so prihodki tega naročnika.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></ARTICLE></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V odgovoru na zahtevo Sodišča po pojasnitvi sta predložitveni sodišči potrdili, da je Curtea Constituțională (ustavno sodišče, Romunija) v sodbi z dne <DATE ISO="20150115">15. januarja 2015</DATE> razglasilo za protiustavnega člen 271b(1) in (2) OUG št. 34/2006. Curtea Constituțională (ustavno sodišče) je do tega sklepa prišlo v bistvu na podlagi tega, da se s tema določbama od naročnika zahteva, da zadrži varščino za dobro ravnanje, če se pravnemu sredstvu ne ugodi ali je umaknjeno, ne da bi CNSC ali<?PAGE NO="5"?> sodišče, ki o pravnem sredstvu odloča, imelo možnost, da upošteva ravnanje vlagatelja. Izguba varščine za dobro ravnanje bi bila upravičena zgolj zaradi neprimernega vedenja. Curtea Constituțională (ustavno sodišče) je <DATE ISO="20151104">4. novembra 2015</DATE> iz v bistvu podobnih razlogov razglasilo člen 271a(5) OUG št. 34/2006 za protiustavnega v delu, v katerem se s to določbo zahteva, da je z varščino za dobro ravnanje zagotovljeno brezpogojno plačilo na prvi poziv naročnika, če se pravno sredstvo zavrne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Romunska vlada je na obravnavi pojasnila, da člena 271a in 271b OUG št. 34/2006 še vedno veljata v delu, v katerem nista bila razglašena za protiustavna. Potrdila je, da se s preostalimi določbami<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Preostale določbe so, kot sama razumem, v bistvu člen 271a razen zahteve po brezpogojnem plačilu iz odstavka 5 ter člen 271b, od (3) do (5), OUG št. 34/2006. V teh sklepnih predlogih bom za te določbe uporabljala ime <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>prehodni režim<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> in ga razlikovala od <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>prvotnega režima<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> in novega režima, ki ga – kot je na obravnavi pojasnila romunska vlada – namerava v prihodnosti sprejeti romunski zakonodajalec.</P></NOTE> od vlagatelja še vedno zahteva, da položi varščino za dobro ravnanje, da pa ni več pravne podlage za to, da bi jo naročnik zadržal. Zato mora zdaj naročnik vlagatelju na koncu postopka vrniti varščino za dobro ravnanje ne glede na izid postopka in s tem ne glede na to, ali je bila vloga neresna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zadeva C‑439/14</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Institutul Naţional de Cercetare-Dezvoltare în Informatică (nacionalni inštitut za raziskave in razvoj v informatiki, Romunija, v nadaljevanju: INCDI) je izvedel postopek za oddajo javnega naročila blaga in storitev za razvoj in vzpostavitev platforme, ki temelji na računalništvu v oblaku. Ocenjena vrednost naročila brez davka na dodano vrednost (DDV) je bila <FT TYPE="DECIMAL">61.287.713,71</FT> RON (približno <FT TYPE="NUMBER">13.700.000</FT> EUR). INCDI je pripravil razpisno dokumentacijo in <DATE ISO="20140401">1. aprila 2014</DATE> objavil razpis v Sistemul Electronic de Achiziţii Publice (elektronski portal za oddajo javnih naročil). Merilo oddaje je bila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>najnižja cena<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Več gospodarskih subjektov je zaprosilo INCDI za pojasnila pravil iz razpisne dokumentacije. INCDI je odgovoril tako, da je objavil več pojasnjevalnih opomb v elektronskem portalu za oddajo javnih naročil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Družba SC Star Storage SA (v nadaljevanju: Star Storage) je <DATE ISO="20140630">30. junija 2014</DATE> izpodbijala tri od teh pojasnjevalnih opomb pred CNSC. CNSC je <DATE ISO="20140718">18. julija 2014</DATE> zavrnil vlogo kot nedopustno, ker družba Star Storage ni predložila varščine za dobro ravnanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Znesek dolgovane varščine je znašal 25.000 EUR v protivrednosti v RON.</P></NOTE> Družba Star Storage se je zoper to odločbo pritožila na Curtea de Apel Bucureşti (pritožbeno sodišče v Bukarešti), ki je prekinilo postopek in predlagalo sprejetje predhodne odločbe o tem vprašanju:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Ali je treba določbe iz člena 1(1), tretji pododstavek, in (3) [Direktive 89/665] razlagati tako, da nasprotujejo zakonodaji, v kateri je dostop do revizijskih postopkov zoper odločbe naročnikov pogojen z obveznostjo predhodnega pologa <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>varščine za dobro ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/>, kakršna je določena v členih 271a in 271b [OUG št. 34/2006]?<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Zadeva C‑488/14</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>RA Aeroportul Oradea (v nadaljevanju: letališče Oradea) je <DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE> v elektronskem portalu za oddajo javnih naročil objavilo javni razpis za širitvena dela in modernizacijo letališča. Ocenjena vrednost naročila brez DDV je bila 101.232.054 RON (približno <FT TYPE="NUMBER">22.800.000</FT> EUR). Merilo oddaje je bila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>ekonomsko najugodnejša ponudba<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Ponudbo so oddali štirje gospodarski subjekti. V skladu s poročilom o presoji ponudb z dne <DATE ISO="20140328">28. marca 2014</DATE> je bila ponudba, ki jo je predložil konzorcij SC Max Boegl România SRL (v nadaljevanju: Max Boegl), SCI UTI Group SA in Astaldi SpA, razglašena za neustrezno. V istem poročilu je bilo navedeno, da je ponudba, ki jo je predložil konzorcij SC Construcţii Napoca SA (v nadaljevanju: Construcţii Napoca), SC Aici Cluj SA in CS Icco Energ SRL, uvrščena na drugo mesto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>CNSC je <DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE> kot neutemeljena zavrnil ugovora teh dveh konzorcijev, vložena zoper poročilo o presoji ponudb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Konzorcij, katerega član je bila družba Max Boegl, in družba Construcţii Napoca sta zoper ti odločbi vložila pritožbo pri Curtea de Apel Oradea (pritožbeno sodišče v Oradei). Curtea de Apel Oradea (pritožbeno sodišče v Oradei) je na obravnavi <DATE ISO="20140910">10. septembra 2014</DATE> opozorilo tožeči stranki na zahtevo po položitvi varščine za dobro ravnanje po tem, ko sta <DATE ISO="20140630">30. junija 2014</DATE> začela veljati člena 271a in 271b OUG št. 34/2006.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Iz informacij, s katerim razpolaga Sodišče, je razvidno, da je bil znesek vsake od varščin za dobro ravnanje, ki je bila zahtevana v postopku pred nacionalnim sodiščem, 100.000 EUR v protivrednosti v RON.</P></NOTE> Curtea de Apel Oradea (pritožbeno sodišče v Oradei) je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Ali je treba določbe člena 1(1), (2) in (3) Direktive 89/665 in člena 1(1), (2) in (3) Direktive 92/13 razlagati tako, da nasprotujejo ureditvi, ki dostop do revizijskih postopkov proti odločbam naročnikov pogojuje z obveznostjo predhodne predložitve <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>varščine za dobro ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/>, kakršno določata člena 271a in 271b OUG št. 34/2006?<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Predsednik Sodišča je s sklepom z dne <DATE ISO="20141113">13. novembra 2014</DATE> združil zadevi za pisni in ustni postopek ter sodbo. Pisna stališča so predložili družba Star Storage, grška in romunska vlada ter Evropska komisija. Družba Max Boegl, romunska vlada in Evropska komisija so na obravnavi <DATE ISO="20160114">14. januarja 2016</DATE> predstavile ustne navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uvodna pojasnila</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Vrednost javnega naročila, ki je sporno v zadevi C‑439/14, je višja od upoštevnega praga, ki je za naročila blaga in storitev določen s členom 7(b) Direktive 2004/18. Zato se za ta postopek uporablja Direktiva 89/665.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Člen 1(1) Direktive 89/665.</P></NOTE> Podobno vrednost javnega naročila, ki je sporno v zadevi C‑488/14, dosega prage za javna naročila gradenj iz člena 7(c) Direktive 2004/18 in člena 16(b) Direktive 2004/17.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Vendar se romunska vlada in Komisija ne strinjata glede pravnega ozadja, ki je upoštevno za postopek v glavni stvari v zadevi C‑488/14. Romunska vlada navaja, da zanj velja zgolj Direktiva 2004/18 in s tem tudi Direktiva 89/665. Komisija trdi, da ker se je sporni postopek oddaje javnega naročila nanašal na širitvena dela in izboljšavo zmogljivosti letališča, spada na področje uporabe Direktive 2004/17<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Člen 7(b) Direktive 2004/17.</P></NOTE> in zanj torej velja Direktiva 92/13.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Člen 1(1) Direktive 92/13.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Menim, da Sodišče nima dovolj podatkov o tem javnem naročilu, da bilahko določilo, ali se za postopek njegove dodelitve uporablja Direktiva 89/665 ali Direktiva 92/13. Vendar to tu ni problematično. Po eni strani je iz dejanskega stanja v postopku v glavni stvari v zadevi C‑488/14 razvidno, da vprašanje, ki ga je Sodišču predložilo Curtea de Apel Oradea (pritožbeno sodišče v Oradei), v zvezi z Direktivo 92/13 ni hipotetično. Po drugi strani prvi trije odstavki člena 1 te direktive v bistvu ustrezajo prvim trem odstavkom člena 1 Direktive 89/665. Vprašanji predložitvenih sodišč sta zato v bistvu enaki in bi ju bilo treba obravnavati skupaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Dalje, vpliv sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) z dne <DATE ISO="20150115">15. januarja 2015</DATE> in <DATE ISO="20151104">4. novembra 2015</DATE> na postopka v glavni stvari ni jasen. Romunska vlada je na obravnavi navedla, da bosta morali predložitveni sodišči zdaj uporabiti prehodni režim. Po drugi strani pa je Komisija skušala prikazati, da se zadevi razlikujeta. V zadevi C‑488/14 se je zahteva po varščini za dobro ravnanje prvič pojavila pred predložitvenim sodiščem. To sodišče bo torej moralo uporabiti <HT TYPE="ITALIC">prehodni</HT> režim. Nasprotno pa se je v zadevi C‑439/14 zahteva prvič pojavila v postopku pred CNSC – torej pred sodbama ustavnega sodišča. Komisija zato navaja, da bi moralo v tej zadevi predložitveno sodišče potem, ko bo prejelo odgovor Sodišča, uporabiti <HT TYPE="ITALIC">prvotni</HT> režim.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso ni dolžnost Sodišča, da razsodi o uporabi določb nacionalnega prava, ki so upoštevne za izid postopkov v glavni stvari. V skladu s porazdelitvijo pristojnosti med sodišči Unije in nacionalnimi sodišči mora upoštevati pravni okvir, kot je opredeljen v predložitveni odločbi in znotraj katerega se postavlja vprašanje za predhodno odločanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080717">17. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Corporación Dermoestética</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑500/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:421">EU:C:2008:421</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Vendar je Sodišče pristojno, da nacionalnemu sodišču zagotovi vse ustrezne elemente razlage prava Unije, na podlagi katerih lahko to sodišče presodi o združljivosti nacionalnega prava s pravom Unije v zadevi, o kateri odloča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Michaniki</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑213/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:731">EU:C:2008:731</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Ker ni gotovo, ali se za postopek v glavni stvari v zadevi C‑439/14 uporablja prvotni ali prehodni režim, bom v teh sklepnih predlogih preučila oba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Nazadnje, iz informacij, s katerim razpolaga Sodišče, je razvidno, da je mogoče v skladu z OUG št. 34/2006 pravno sredstvo vložiti bodisi pred CNSC (katerega odločbe je nato mogoče izpodbijati s pritožbo pred pritožbenim sodiščem) bodisi neposredno pred sodiščem. Ker se v vsakem primeru zahteva varščina za dobro ravnanje, to ne vpliva na obrazložitev, navedeno spodaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej zlasti člena 271a(1) ter 271b(1) in (5) OUG št. 34/2006.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Metodologija analize</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Iz prve in druge uvodne izjave Direktive 89/665 ter prve, druge in tretje uvodne izjave Direktive 92/13 je razvidno, da sta ti direktivi namenjeni okrepitvi obstoječih mehanizmov na nacionalni ravni in ravni Unije, da bi se zagotovila učinkovita uporaba direktiv, ki se nanašajo na oddajo javnih naročil, zlasti v fazi, ko je še vedno mogoče odpraviti kršitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19991028">28. oktobra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Alcatel Austria in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑81/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:534">EU:C:1999:534</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030619">19. junija 2003</DATE>, <NAME.CASE>GAT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑315/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:360">EU:C:2003:360</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa); in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100128">28. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Uniplex (UK)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑406/08</NO.CASE>, ECR, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:45">EU:C:2010:45</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V tem smislu je s členom 1(1) obeh direktiv državam članicam naložena obveznost, da zagotovijo učinkovito in čim hitrejšo revizijo nezakonitih odločitev naročnikov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030619">19. junija 2003</DATE>, <NAME.CASE>Hackermüller</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑249/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:359">EU:C:2003:359</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030619">19. junija 2003</DATE>, <NAME.CASE>GAT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑315/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:360">EU:C:2003:360</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Zagotoviti morajo, da je taka revizija široko dostopna vsem osebam, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151126">26. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>MedEval</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑166/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:779">EU:C:2015:779</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Vendar so s tema direktivama določeni le minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati revizijski postopki v nacionalnih pravnih redih, da se zagotovi varstvo določb prava Unije na področju javnega naročanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Strabag in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑314/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:567">EU:C:2010:567</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). V zvezi s tem glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980924">24. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>EvoBus Austria</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑111/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:434">EU:C:1998:434</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če problematika ni urejena s posebno določbo, mora vsaka država članica določiti natančna pravila za upravne in sodne postopke, s katerimi je urejeno ravnanje za varstvo pravic, ki jih posamezniki izvajajo iz prava Unije na področju javnega naročanja. Ta natančna pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobna pravna sredstva, predvidena za varstvo pravic iz nacionalnega pravnega reda (načelo enakovrednosti), in ne smejo praktično onemogočiti oziroma čezmerno otežiti uveljavljanja teh pravic (načelo učinkovitosti).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030911">11. septembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Safalero</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑13/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:447">EU:C:2003:447</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:655">EU:C:2015:655</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Ta zadnja zahteva je nujna za dosego poglavitnega namena prava Unije na področju javnega naročanja, ki je prosta in neizkrivljena konkurenca v vseh državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>V zvezi s tem glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080214">14. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Varec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑450/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:91">EU:C:2008:91</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Kot opozarja Komisija, ne Direktiva 89/665 ne Direktiva 92/13 ne vsebuje pravil o finančnih zahtevah, ki jih morda morajo izpolniti gospodarski subjekti za dostop do revizijskih postopkov zoper odločbe naročnikov. Nacionalne določbe, kakršne so sporne v postopkih v glavni stvari, zato spadajo v procesno avtonomijo držav članic, če sta izpolnjeni načeli enakovrednosti in učinkovitosti. Predloženi vprašanji bom obravnavala ob upoštevanju teh načel.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej točke od 40 do 58 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Vseeno pa je z obema direktivama konkretizirano splošno načelo prava Unije glede pravice do učinkovitega pravnega sredstva na posebnem področju javnega naročanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150423">23. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Vanbreda Risk &amp; Benefits</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑35/15 P(R)</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:275">EU:C:2015:275</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Izvoru tega razmišljanja je mogoče slediti vse do sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860515">15. maja 1986</DATE>, <NAME.CASE>Johnston</NAME.CASE> (<NO.CASE>222/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:206">EU:C:1986:206</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To poraja dve tesno povezani vprašanji, ki se nanašata na obseg načela učinkovitosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Prvič, ali je mogoče to načelo omejiti na preverjanje, ali se z nacionalno postopkovno zahtevo, kakršna je sporna v postopkih v glavni stvari, <HT TYPE="ITALIC">praktično onemogoči oziroma čezmerno oteži</HT> uveljavljanje pravice do revizijskih postopkov, določene v členu 1 Direktive 89/665 in Direktive 92/13? Ali pa je širše in zahteva, da se ne uporabi nobeno <HT TYPE="ITALIC">nacionalno pravilo, ki spodkopava</HT> te določbe?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Sodišče je večkrat preverjalo, ali nacionalna postopkovna pravila o pravnih sredstvih, katerih namen je zagotovitev varstva pravic, ki jih pravo Unije daje kandidatom in ponudnikom, ki so oškodovani z odločitvami naročnikov, ogrožajo učinkovitost Direktive 89/665.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej med drugim sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Universale-Bau in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑470/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:746">EU:C:2002:746</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100128">28. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Uniplex (UK)</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑406/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:45">EU:C:2010:45</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Strabag in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑314/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:567">EU:C:2010:567</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar v sodni praksi ni enotnega pristopa glede tega, kako je ta test učinkovitosti povezan s procesno avtonomijo držav članic in načelom učinkovitosti, ki jo omejuje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Ker praksa ni enotna, je težko napovedati, katero metodologijo bo Sodišče uporabilo v vsakem posameznem primeru. Glej S. Prechal, R. Widdershoven, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>Redefining the Relationship between <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>Rewe-effectiveness<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/> and Effective Judicial Protection<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, 4 Review of European Administrative Law (2011), str. 39.</P></NOTE> V nekaterih primerih se je analiza osredotočila izključno na učinkovitost Direktive 89/665, ne da bi bila kakorkoli omenjena procesna avtonomija in njene<?PAGE NO="9"?> omejitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Universale-Bau in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑470/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:746">EU:C:2002:746</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <DATE ISO="20100128">28. januarja 2010</DATE>, Uniplex (UK), (C‑406/08, točke od 26 do 28).</P></NOTE> Iz drugih zadev je mogoče razbrati, da se v primeru, ko v Direktivi 89/665 ni posebne določbe o tej problematiki, test procesne avtonomije dopolni s testom učinkovitosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Strabag in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑314/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:567">EU:C:2010:567</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:655">EU:C:2015:655</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 47, 50 in 72).</P></NOTE> Včasih besedilo kaže na to, da je test učinkovitosti del testa procesne avtonomije (kateremu daje posebno vsebino).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150312">12. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>eVigilo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑538/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:166">EU:C:2015:166</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> (glej predvsem […] besedo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>zlasti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>) in 41). Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080415">15. aprila 2008</DATE>, <NAME.CASE>Impact</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑268/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:223">EU:C:2008:223</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da zahtevi po enakovrednosti in učinkovitosti <HT TYPE="ITALIC">izražata</HT> splošno obveznost držav članic, da zagotovijo sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Unije. Isti pristop je ponovilo v sklepu z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090424">24. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Koukou</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑519/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:269">EU:C:2009:269</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče je podobno združilo načelo učinkovitosti kot omejitev procesne avtonomije in pravico do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi člena 47 Listine v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>East Sussex County Council</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑71/14</NO.CASE>, ECR, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:656">EU:C:2015:656</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Menim, da je najpomembneje zagotoviti, da so pravice, ki so dane posameznikom s pravom Unije, deležne raje več kot manj varstva. S členom 1 Direktive 89/665 in členom 1 Direktive 92/13 je konkretizirana pravica do <HT TYPE="ITALIC">učinkovitega</HT> pravnega sredstva. Zato analize načela učinkovitosti ni mogoče omejiti na to, ali lahko postopkovna zahteva, kakršna je sporna v postopkih v glavni stvari, praktično onemogoči oziroma čezmerno oteži uveljavljanje te pravice. Nasprotno mora v teh konkretnih okoliščinah test učinkovitosti vsebovati preučitev tega, ali lahko takšna zahteva <HT TYPE="ITALIC">spodkoplje</HT> pravico do učinkovitih revizijskih postopkov, ki so zagotovljeni s temi določbami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Drugič, kakšen je vpliv temeljne pravice do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi člena 47 Listine na načelo učinkovitosti kot omejitve procesne avtonomije držav članic?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Postopkovna pravila, kakršna so sporna v postopkih v glavni stvari, povsem jasno spadajo na področje uporabe člena 1 Direktive 89/665 in člena 1 Direktive 92/13. Poleg tega temeljna pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ki je konkretizirana s tema določbama, obsega taka pravila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080415">15. aprila 2008</DATE>, <NAME.CASE>Impact</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑268/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:223">EU:C:2008:223</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140717">17. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Sánchez Morcillo in Abril García</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑169/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2099">EU:C:2014:2099</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Zato se v postopkih v glavni stvari uporablja člen 47 Listine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>V zvezi s tem glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:655">EU:C:2015:655</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej po analogiji tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Tall</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:824">EU:C:2015:824</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V obsegu, v katerem se uporablja za države članice, člen 47 Listine izraža člen 19(1) PEU, drugi pododstavek, in poudarja načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU. V zvezi s to zadnjo točko glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Unibet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑432/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:163">EU:C:2007:163</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zagotovitev varščine za dobro ravnanje je predpogoj za to, da bo pravno sredstvo obravnavano.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Člen 271a(2) OUG št. 34/2006.</P></NOTE> Ta zahteva torej pomeni omejitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v smislu člena 47.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej po analogiji sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:307">EU:C:2015:307</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) je ocenilo, da sodna taksa ali varščina za stroške načeloma ovira pravico do dostopa do sodišča iz člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> (v nadaljevanju: EKČP), če je plačilo predpogoj za preučitev zadeve. Glej med drugim sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne <DATE ISO="19950713">13. julija 1995</DATE> v zadevi Tolstoy Miloslavsky proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:1992:0220DEC00181399, točke od 59 do 67); v zadevi Weissman in drugi proti Romuniji (CE:ECHR:2006:0524JUD006394500, točke od 32 do 44,) in z dne <DATE ISO="20070712">12. julija 2007</DATE> v zadevi Stankov proti Bolgariji (CE:ECHR:2007:0712JUD006849001, točka 53).</P></NOTE> Taka omejitev je lahko torej upravičena le, če je predpisana z zakonom, spoštuje bistveno vsebino navedene pravice, je ob upoštevanju načela sorazmernosti potrebna in dejansko ustreza ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali je potrebna zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih?<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140917">17. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Liivimaa Lihaveis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑562/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2229">EU:C:2014:2229</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Ordre des barreaux francophones et germanophone in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑543/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:157">EU:C:2016:157</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta test je podoben testu, ki ga uporablja ESČP, kadar preučuje, ali so finančne omejitve pri dostopu do sodišča združljive s členom 6(1) EKČP.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>ESČP je pojasnilo, da čeprav države članice uživajo določeno polje proste presoje, ki jim dovoljuje uvedbo takih omejitev, te omejitve ne smejo omejevati ali zmanjšati dostopa do sodišča tako, da bi bilo prizadeto samo bistvo pravice, zasledovati morajo zakonit cilj, med uporabljenimi sredstvi in zasledovanim ciljem, ki ga je treba doseči, pa mora obstajati razumno razmerje sorazmernosti. Glej v tem smislu sodbi ESČP z dne <DATE ISO="19950713">13. julija 1995</DATE> v zadevi Tolstoy Miloslavsky proti Združenemu kraljestvu, CE:ECHR:1992:0220DEC00181399, točke od 59 do 67, in z dne <DATE ISO="20010619">19. junija 2001</DATE> v zadevi Kreuz proti Poljski, CE:ECHR:2001:0619JUD002824995, točki 54 in 55 (navedena v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101222">22. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>DEB</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑279/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:811">EU:C:2010:811</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20061214">14. decembra 2006</DATE> v zadevi Markovic in drugi proti Italiji, CE:ECHR:2006:1214JUD000139803, točka 99.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Tudi v tem pogledu s sodno prakso Sodišča niso dane jasne usmeritve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>V sodbi Orizzonte Salute je Sodišče jasno navedlo, da je treba člen 1 Direktive 89/665 razlagati ob upoštevanju člena 47 Listine. Vendar je svojo analizo načela učinkovitosti omejilo na preverjanje, ali lahko sistem sodnih taks, ki je bil sporen v tisti zadevi, praktično onemogoči oziroma čezmerno oteži uveljavljanje pravic, ki so zagotovljene s pravom Unije na področju javnega naročanja (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE>, (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:655">EU:C:2015:655</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)). Sodišče ni opravilo testa sorazmernosti na podlagi člena 52(1) Listine. V nasprotju s tem pa je v drugih primerih Sodišče uporabilo test sorazmernosti za presojo omejitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem iz člena 47 Listine. Glej med drugim sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100318">18. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Alassini in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑317/08 do C‑320/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:146">EU:C:2010:146</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 61 do 66), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130926">26. septembra 2013</DATE>, in <NAME.CASE>Texdata Software</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑418/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:588">EU:C:2013:588</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 84 do 88).</P></NOTE> Kot sama razumem, se v primerih, kakršen je obravnavani, za to, da je zadoščeno stopnji varstva, ki je posameznikom zagotovljena s členom 47 Listine, zahteva presoja, določena v členu 52(1) Listine. Z uporabo drugačne metodologije bi prišlo do presenetljivega (in po mojem mnenju nesprejemljivega) učinka, da bi lahko države članice ušle temu testu zgolj zato, ker bi v okviru svoje procesne avtonomije delovale na področju, na katerem je zakonodajalec konkretiziral pravico do učinkovitega pravnega sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>V nadaljevanju bom torej preučila, ali so nacionalna pravila, kakršna so sporna v postopkih v glavni stvari in ki spadajo v okvir procesne avtonomije držav članic, skladna z načeli enakovrednosti in učinkovitosti. Ker pa za taka pravila velja člen 1(1) in (3) Direktive 89/665 in tudi Direktive 92/13 ter ker je s temi določbami na posebnem področju javnega naročanja izražena temeljna pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine, bom to storila na podlagi tega, da se z načelom učinkovitosti zahteva preučitev, ali nacionalna pravila, s katerimi je ta pravica omejena, zadostijo testu sorazmernosti iz člena 52(1) Listine. Če ni tako, spodkopavajo učinkovitost člena 1(1) in (3) iz obeh direktiv.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvotni režim</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>V členu 1(2) Direktive 89/665 in členu 1(2) Direktive 92/13 je konkretizirano načelo enakovrednosti. To načelo zahteva da zadevno nacionalno pravilo velja brez razlikovanja za pravna sredstva, ki temeljijo na kršitvi prava Unije, in za pravna sredstva, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava, s podobnim predmetom in podlago.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150212">12. februarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Surgicare</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑662/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:89">EU:C:2015:89</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Ne strinjam se z družbo Star Storage, ki trdi, da nacionalna pravila, kakršna so sporna v postopkih v glavni stvari, niso združljiva s tem načelom. Čeprav je res, da vzpostavljajo posebno finančno breme za začetek revizijskega postopka, povezanega z oddajo javnega naročila, pa se z načelom enakovrednosti ne zahteva enako obravnavanje nacionalnih procesnih pravil, ki se uporabljajo za različne postopke (kot so civilni postopki na eni strani in upravni postopki na drugi) ali ki se uporabljajo za postopke, ki spadajo v dve različni veji prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:655">EU:C:2015:655</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Poleg tega je romunska vlada na obravnavi potrdila, da se nacionalne določbe, ki so sporne v postopkih v glavni stvari, uporabljajo v vseh revizijskih postopkih, ki so uvedeni zoper odločbe naročnikov, ne glede na to, ali za postopek oddaje javnega naročila veljajo pravila Unije na področju javnega naročanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Kaj pa načelo učinkovitosti in test sorazmernosti iz člena 52(1) Listine?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Ni sporno, da je omejitev, ki izhaja iz členov 271a in 271b OUG št. 34/2006, <HT TYPE="ITALIC">predpisana z zakonom</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Drugi pogoj testa sorazmernosti je, da mora ukrep zasledovati <HT TYPE="ITALIC">legitimen cilj</HT> (to je cilj splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali potrebo po zaščiti pravic in svoboščin drugih). Ni sporno, da je varščina za dobro ravnanje vir prihodka naročnika, kadar jo ta obdrži. Ta varščina torej ni namenjena financiranju sodnega sistema.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Po tem se varščina za dobro ravnanje razlikuje od sodnih taks, ki so bile sporne v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:655">EU:C:2015:655</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nacionalne določbe, s katerimi je uvedena varščina za dobro ravnanje, so v bistvu bolj namenjene varovanju naročnikov, CNSC in sodišč pred neresnimi pravnimi sredstvi, ki<?PAGE NO="11"?> bi jih lahko gospodarski subjekti (vključno s tistimi, ki niso ponudniki) vložili z drugačnimi nameni, kot so tisti, zaradi katerih so bili vpeljani revizijski postopki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glede na uvod k OUG št. 51/2014 imajo pravna sredstva, ki so očitno neutemeljena ali katerih namen je zgolj zavlačevanje postopka, resne škodljive posledice. Tako lahko naročniki zaradi neobičajno dolgih zamud v postopkih oddaje javnega naročila izgubijo zunanje financiranje (vključno s financiranjem Unije) in ne morejo izpeljati pomembnih projektov v javnem interesu. Dalje, neresna pravna sredstva preobremenjujejo zaposlene, ki predstavljajo naročnike pred CNSC ali sodišči ter, splošneje, spodkopavajo učinkovitost CNSC.</P></NOTE> Tak cilj je nesporno legitimen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:655">EU:C:2015:655</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Tako je tudi stališče ESČP. Glej med drugim sodbi ESČP v zadevi Stankov proti Bolgariji, navedena zgoraj, točka 57, in z dne <DATE ISO="20140603">3. junija 2014</DATE> v zadevi Harrison McKee proti Madžarski (pritožba št. 22840/07, točka 27).</P></NOTE> To, da se skuša odvrniti neresna pravna sredstva, organom, katerih naloga je nadzor nad odločitvami naročnikov, med drugim omogoča, da se osredotočijo na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>prava<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> pravna sredstva. To lahko vpliva na izpolnitev zahteve, da morajo države članice zagotoviti učinkovito in zlasti čim hitrejšo revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, kadar se zatrjuje, da se s takimi odločitvami krši zakonodaja Unije na področju javnih naročil ali nacionalni predpisi o izvajanju te zakonodaje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Člen 1(1), tretji pododstavek, Direktive 89/665 in Direktive 92/13.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Naslednje vprašanje je, ali je z nacionalnimi določbami, kakršne so sporne v postopkih v glavni stvari, <HT TYPE="ITALIC">mogoče doseči ta cilj</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Kot je prikazano s tema postopkoma,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej opombi 10 in 11.</P></NOTE> lahko takšne določbe povzročijo precejšnje stroške gospodarskemu subjektu, ki ne uspe s svojim pravnim sredstvom ali ga umakne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Razen če naročnik varščine za dobro ravnanje v skladu s členom 271b(3) ne sme zadržati.</P></NOTE> Ti stroški lahko dosežejo protivrednost 25.000 EUR za javna naročila blaga in storitev ter 100.000 EUR za javna naročila gradenj, in to poleg stroškov, ki so povezani s položitvijo varščine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej točko 55 spodaj.</P></NOTE> Romunska vlada je na obravnavi potrdila, da na podlagi prvotnega režima vlagatelj izgubi celotni znesek varščine za dobro ravnanje, ker jo je naročnik dolžan zadržati. CNSC ali sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu, ni pristojno, da bi naročniku odredilo, naj glede na konkretne okoliščine zadeve obdrži le del varščine za dobro ravnanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Menim, da stroški takega velikostnega razreda odvračajo od vložitve neresnih pravnih sredstev, ker bi bila slednja verjetno že po svoji naravi zavrnjena, zaradi česar bi avtomatsko prišlo do izgube celotne varščine za dobro ravnanje in povezanih stroškov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>To toliko bolj velja za ponudnike, ki morajo poleg tega položiti razpisno varščino v višini do 2 % ocenjene vrednosti javnega naročila (člen 43a OUG št. 34/2006). Čeprav je romunska vlada na obravnavi navedla, da sta obe varščini namenjeni različnemu cilju, je dejstvo, da lahko ponudnik v enem samem postopku oddaje javnega naročila izgubi obe.</P></NOTE> Kot je opozorilo Sodišče v sodbi Orizzonte Salute,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Orizzonte Salute</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑61/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:655">EU:C:2015:655</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> to, da morajo biti podjetja, ki želijo sodelovati pri javnih naročilih, za katera veljajo pravila Unije na področju javnega naročanja, ustrezno gospodarsko in finančno sposobna, ne omaja tega sklepa. Prvič, nacionalne določbe, ki so sporne v postopkih v glavni stvari, se uporabljajo za vse gospodarske subjekte, ki izpodbijajo odločitve naročnikov, in ne samo na ponudnike. Dalje, zahteva, da morajo biti ponudniki gospodarsko in finančno sposobni, ni absolutna. Člen 47(2) Direktive 2004/18 določa, da se lahko gospodarski subjekti za dokaz zmogljivosti sklicujejo na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na naravo povezave z njimi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej tudi člen 63(1) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140226">26. februarja 2014</DATE> o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="094" PAGE.FIRST="65" DATE.PUB="2014">UL 2014 L 94, str. 65</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> V skladu s tem stranke ni mogoče izključiti iz postopka oddaje javnih naročil le zato, ker predlaga – zato da bi lahko izvršila naročilo – uporabo sredstev enega ali več drugih subjektov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19991202">2. decembra 1999</DATE>, <NAME.CASE>Holst Italia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑176/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:593">EU:C:1999:593</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040318">18. marca 2004</DATE>, <NAME.CASE>Siemens in ARGE Telekom</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑314/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:159">EU:C:2004:159</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131010">10. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Swm Costruzioni 2 in Mannocchi Luigino</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑94/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:646">EU:C:2013:646</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nazadnje, navedba Sodišča o gospodarski in finančni sposobnosti v sodbi Orizzonte Salute je bila podana v zvezi z nižjimi finančnimi omejitvami dostopa do revizijskih postopkov, kot so te, ki so sporne v obravnavanih zadevah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Običajne sodne takse, preučene v tej zadevi, so odvisno od vrednosti javnega naročila znašale 2000 EUR, 4000 EUR ali 6000 EUR.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>V zadnjem delu testa sorazmernosti se preverja, ali sporni ukrepi <HT TYPE="ITALIC">ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno</HT> za uresničitev njihovega cilja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>V zvezi s tem glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>WebMindLicenses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:832">EU:C:2015:832</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če je mogoče izbrati med več primernimi ukrepi, je treba izbrati najmanj omejujočega, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti nesorazmerne s cilji, ki se uresničujejo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150429">29. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Léger</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑528/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:288">EU:C:2015:288</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Na podlagi prvotnega režima vlagatelj avtomatsko izgubi varščino za dobro ravnanje, če je njegovo pravno sredstvo zavrnjeno ali če ga umakne. To velja tudi v primeru, ko niso podani elementi, ki kažejo na zlorabo revizijskega postopka (na primer, ker je pravno sredstvo očitno neutemeljeno ali je bilo vloženo zgolj z namenom zavlačevanja postopka oddaje javnega naročila). Iz podobnih razlogov, kot sem jih navedla zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Točka 46 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> se tako s prvotnim režimom znatno ovira dostop do revizijskih postopkov zoper odločitve naročnikov osebam, ki imajo (čeprav na koncu njihovemu pravnemu sredstvu ni ugodeno) <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>verjetne zahtevke<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Ta izraz sem si izposodila iz sodne prakse ESČP, v skladu s katero je namen člena 13 EKPČ zagotoviti učinkovito pravno sredstvo za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>verjetne zahtevke<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>. Glej med drugim sodbo ESČP z dne <DATE ISO="20110623">23. junija 2011</DATE> v zadevi Diallo proti Češki republiki (pritožba št. 20493/07, točka 56).</P></NOTE> Zato lahko odvrne znaten del morebitnih strank od vložitve pravnih sredstev, če ne morejo biti razumno prepričane, da bo pravno sredstvo uspešno. Primeri takih okoliščin bi lahko bili po mojem mnenju neobstoj ustaljene sodne prakse o spornem vprašanju ali kadar se s pravnim sredstvom izpodbija presoja naročnika, pri kateri ima ta široko polje proste presoje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da bi se bilo mogoče temu škodljivemu učinku (in znatnemu oviranju pravice do učinkovitega pravnega sredstva) izogniti brez spodkopavanja cilja, da se odvrnjeno neresna pravna sredstva. Če je bilo pravno sredstvo zavrnjeno ali umaknjeno, bi lahko na primer bila CNSC ali pristojnemu sodišču ob upoštevanju upoštevnih okoliščin<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Med temi okoliščinami so lahko, ali je sodna praksa o nekem pravnem vprašanju ustaljena, ali pravno sredstvo zgolj ponavlja predhodno ali pa, ali temelji na očitno napačnem razumevanju izpodbijanega ukrepa ali na očitno napačni dejanski predpostavki.</P></NOTE> dana svoboda, da ugotovi, ali je pravno sredstvo neresno, in posledično odloči, ali je zadržanje varščine za dobro ravnanje (ali njenega dela) upravičeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Zato se strinjam z družbama Star Storage in Max Boegl ter Komisijo, da prvotni režim vsebuje nesorazmerno omejitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine ter zato spodkopava učinkovitost člena 1(1) in (3) Direktive 89/665 ter člena 1(1) in (3) Direktive 92/13. Ta režim tudi vpliva na bistvo te pravice, ker lahko gospodarskim subjektom, ki imajo ali so imeli interes za pridobitev določenega javnega naročila, v praksi odvzame dostop do pravnega sredstva zoper domnevno nezakonite odločitve naročnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Zato lahko sklenem, da člen 1(1) in (3) Direktive 89/665 ter člen 1(1) in (3) Direktive 92/13 v povezavi s členom 47 Listine nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je sporna v postopkih v glavni stvari, s katero se od vlagatelja zahteva, da položi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>varščino za dobro ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, da bi pridobil dostop do nadzora nad naročnikovimi odločitvami, ki se nanašajo na oddajo javnih naročil, in na podlagi katere mora naročnik zadržati to varščino, če je pravno sredstvo zavrnjeno ali umaknjeno, ne glede na to, ali gre za neresno pravno sredstvo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prehodni režim</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Zdaj se bom posvetila prehodnemu režimu, ki se razlikuje od prvotnega režima v tem, da se vlagatelju vrne varščina za dobro ravnanje ne glede na izid pravnega sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Tu se prav tako uporablja moje razmišljanje o enakovrednosti, ki sem ga predstavila zgoraj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej točki 40 in 41 zgoraj.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V zvezi z enakovrednostjo je jasno, da postopkovna zahteva, kot je ta, ki izhaja iz člena 271a(1) OUG št. 34/2006, nujno sama po sebi omejuje pravico do dostopa do revizijskih postopkov zoper odločitve naročnikov. Ta zahteva je predpogoj za preučitev vsebine pravnega sredstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Člen 271a(2) OUG št. 34/2006.</P></NOTE> Poleg tega, čeprav se vlagatelju na koncu njegovega izpodbijanja vrne varščina za dobro ravnanje, je njen polog zanj nujno finančno breme. Tako sta v prvem stavku člena 271a(3) OUG št. 34/2006 opisani dve metodi za pridobitev varščine za dobro ravnanje. Če vlagatelj opravi bančno nakazilo, potencialno ne more uporabljati znatnega zneska v celotnem obdobju od dne, ko se vloži pravno sredstvo, do dne dokončnosti odločbe CNSC ali pravnomočnosti sodbe pristojnega sodišča. Vlagatelju tako nastane oportunitetni strošek, ker teh zneskov ne more uporabiti za druge namene. Če se vlagatelj namesto tega odloči za jamstveni instrument, ki ga priskrbi banka ali zavarovalnica, mora nositi stroške, povezane s tem instrumentom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Ni jasno, ali bi naročnik vlagatelju te stroške vrnil, če bi CNSC ali sodišče njegovemu pravnemu sredstvu ugodilo. Tudi v tem primeru bi moral uspešni vlagatelj na začetku še vedno nositi stroške, da bi pridobil dostop do revizijskega postopka. Tako zahteva po predložitvi garancije še vedno pomeni oviro za dostop.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Poleg tega mi je jasno, da taka postopkovna zahteva naročnika ne varuje primerno pred neresnimi pravnimi sredstvi. Na podlagi prehodnega režima mora naročnik vlagatelju vrniti varščino za dobro ravnanje v petih dneh po datumu dokončnosti odločbe CNSC ali pravnomočnosti sodbe, tudi če je vlagatelj očitno zlorabil pravico do dostopa do revizijskega postopka. Stroški prehodnega režima zato morda niso takšni, da bi gospodarskega subjekta odvrnili od vložitve pravnega sredstva, ki ima drugačen cilj od ciljev, zaradi kakršnih so bili ustanovljeni revizijski postopki – na primer, zaradi škodovanja konkurentu. Vseeno pa lahko pomenijo oviro za gospodarski subjekt, ki ima verjeten zahtevek, a omejena sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Nazadnje, prehodni režim – tako kot prvotni – ne razlikuje med verjetnimi in neresnimi zahtevki. Zato omejitev dostopa do revizijskih postopkov, ki jih vsebuje, zagotovo presega tisto, kar je potrebno za dosego cilja odvračanja neresnih pravnih sredstev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Zato lahko sklenem, da člen 1(1) in (3) Direktive 89/665 ter člen 1(1) in (3) Direktive 92/13 v povezavi s členom 47 Listine nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kot je prehodni režim, s katero se od vlagatelja zahteva, da položi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>varščino za dobro ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, da bi pridobil dostop do nadzora nad naročnikovimi odločitvami, ki jih je ta sprejel, in na podlagi katere vlagatelj avtomatsko dobi vrnjeno varščino na koncu postopka s pravnim sredstvom ne glede na njegov izid.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju gornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki sta ju predložili Curtea de Apel Bucureşti (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija) in Curtea de Apel Oradea (pritožbeno sodišče v Oradei, Romunija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Člen 1(1) in (3) Direktive 89/665/EGS dne <DATE ISO="19891221">21. decembra 1989</DATE> o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, kakor je bila spremenjena, in člen 1(1) in (3) Direktive 92/13/EGS z dne <DATE ISO="19920225">25. februarja 1992</DATE> o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju v povezavi s členom 47 Listine nasprotujeta nacionalni zakonodaji, kakršna je sporna v postopkih v glavni stvari, s katero se od vlagatelja zahteva, da položi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>varščino za dobro ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, da bi pridobil dostop do nadzora nad naročnikovimi odločitvami, ki se nanašajo na oddajo javnih naročil, in na podlagi katere mora naročnik zadržati to varščino, če je pravno sredstvo zavrnjeno ali umaknjeno, ne glede na to, ali gre za neresno pravno sredstvo.</P></ITEM><?PAGE NO="14"?><ITEM><P>Isti določbi prava Unije nasprotujeta nacionalni zakonodaji, s katero se od vlagatelja zahteva, da položi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>varščino za dobro ravnanje<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, da bi pridobil dostop do nadzora nad naročnikovimi odločitvami, ki jih je ta sprejel, in na podlagi katere vlagatelj avtomatsko dobi vrnjeno varščino na koncu postopka s pravnim sredstvom ne glede na njegov izid.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>