<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-658/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018CC0658</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:33">EU:C:2020:33</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>17</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>17</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C‑658/18</HT></P><P>UX</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni Predlogi Generalne Pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200123">23. januarja 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑658/18</HT></P><P>UX</P><P>proti</P><P>Governo della Repubblica italiana</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Giudice di pace di Bologna (mirovni sodnik v Bologni, Italija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Dopustnost</KEYWORD><KEYWORD>Zunanja in notranja neodvisnost sodišč</KEYWORD><KEYWORD>Socialna politika</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/88/ES</KEYWORD><KEYWORD>Delovni čas</KEYWORD><KEYWORD>Člen 7</KEYWORD><KEYWORD>Plačani letni dopust</KEYWORD><KEYWORD>Mirovni sodnik</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 1999/70/ES</KEYWORD><KEYWORD>Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP</KEYWORD><KEYWORD>Določba 4</KEYWORD><KEYWORD>Načelo prepovedi diskriminacije</KEYWORD><KEYWORD>Odgovornost držav članic za kršitve prava Unije</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali so italijanski mirovni sodniki delavci in so zato upravičeni do plačanega dopusta?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Na to vprašanje je treba odgovoriti v tem postopku. Po mnenju Italije in njenih višjih sodišč mirovni sodniki opravljajo častno funkcijo, za kar prejemajo nadomestilo za stroške zaradi opravljanja funkcije. Mirovna sodnica, ki je v letu pred spornim obdobjem dopusta končala približno 1800 postopkov in obravnave izvajala dvakrat tedensko ter je vložila tožbo v postopku v glavni stvari, pa meni, da je delavka, in zahteva plačan dopust. Zavrnjeno nadomestilo za dopust zahteva v postopku za izdajo plačilnega naloga pred drugim mirovnim sodnikom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>S predlogom za sprejetje predhodne odločbe, ki izhaja iz tega postopka, se zastavljajo zlasti vprašanja v zvezi z Direktivo o delovnem času<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031104">4. novembra 2003</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381).</P></NOTE> in okvirnem sporazumu o delu za določen čas.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne <DATE ISO="19990628">28. junija 1999</DATE> o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368).</P></NOTE> Vendar pa je sporna tudi že dopustnost predloga, saj Italija in Komisija nacionalnemu sodišču očitata navzkrižje interesov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o delovnem času</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V členu 1 Direktive o delovnem času sta določena njen namen in področje uporabe:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve pri organizaciji delovnega časa.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ta direktiva se nanaša na:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>minimalni čas dnevnega počitka, tedenskega počitka in letnega dopusta, kot tudi na odmore in najdaljši tedenski delovni čas […]</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>[…]</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za vse sektorje dejavnosti, tako javne kot zasebne, skladno s členom 2 Direktive 89/391/EGS, brez vpliva na člene 14, 17, 18 in 19 te direktive.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V členu 7 Direktive o delovnem času je določena pravica do minimalnega dopusta:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov, v skladu s pogoji za upravičenost in dodelitev letnega dopusta, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 89/391/EGS</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V členu 2 Direktive Sveta z dne <DATE ISO="19890612">12. junija 1989</DATE> o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 349. Poznejše spremembe te direktive za obravnavani postopek niso upoštevne.</P></NOTE> so določena področja uporabe, ki jih zajema ta direktiva:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za vsa področja dejavnosti, javna in zasebna (industrijske, kmetijske, komercialne, storitvene, izobraževalne, kulturne, razvedrilne, itd.).</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se ne uporablja tam, kjer ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija, ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite neizogibno nasprotujejo.</ALINEA><ALINEA>V tem primeru se morata varnost in zdravje delavcev zagotoviti, kolikor je mogoče, glede na cilje te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Okvirni sporazum o delu za določen čas</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP, je postal obvezen z Direktivo 1999/70.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V določbi 2 okvirnega sporazuma je določeno njegovo področje uporabe:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.P><TXT>Ta sporazum se uporablja za delavce, zaposlene za določen čas, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kakor ju opredeljujejo zakoni, kolektivne pogodbe ali običaji v vsaki državi članici.</TXT><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V določbi 3 okvirnega sporazuma so določeni različni pojmi:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>1.</NO.P><TXT>V tem sporazumu izraz <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>delavec, zaposlen za določen čas<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni osebo, ki ima pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, sklenjeno neposredno med delodajalcem in delavcem in pri katerem je konec pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja določen z objektivnimi pogoji, kakršni so potek določenega datuma, dokončanje določene naloge ali nastop posebnega dogodka.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>V tem sporazumu izraz primerljiv delavec, zaposlen za nedoločen čas‘, pomeni osebo, ki ima pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje za nedoločen čas v istem podjetju [in] opravlja enako ali podobno delo/poklic, pri čemer se upošteva izobrazba/strokovnost.</TXT><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V določbi 4 okvirnega sporazuma je določeno načelo prepovedi diskriminacije delavcev, zaposlenih za določen čas:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>1.</NO.P><TXT>Delavce, zaposlene za določen čas, se glede pogojev zaposlitve ne sme obravnavati manj ugodno kakor primerljive delavce, zaposlene za nedoločen čas, [zgolj zato, ker so zaposleni za določen čas,] razen kjer je različno obravnavanje upravičljivo iz objektivnih razlogov.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kjer je to primerno, se uporabi načelo <HT TYPE="ITALIC">pro rata temporis</HT>.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Način uporabe te določbe opredelijo države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji in/ali socialni partnerji, pri čemer upoštevajo evropsko zakonodajo, nacionalno zakonodajo, kolektivne pogodbe in običaje.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Obdobj[a] pridobivanja kvalifikacij z opravljanjem dela, ki se nanašajo na posebne pogoje zaposlovanja, so enak[a] za delavce, zaposlene za določen čas in tudi za nedoločen čas, razen kjer so različne kvalifikacije, pridobljene z opravljanjem dela določeno obdobje, upravičljive iz objektivnih razlogov.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Italijansko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 106 italijanske ustave vsebuje temeljne določbe o dostopu do sodniške funkcije:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>Imenovanja sodnikov potekajo prek razpisov.</P><P>Zakon o sodnem sistemu lahko dopusti – tudi z glasovanjem – imenovanje sodnikov, zaposlenih za določen čas, za vse funkcije, dodeljene posameznim sodnikom.</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 1 zakona št. 374 z dne <DATE ISO="19911121">21. novembra 1991</DATE> o <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>uvedbi mirovnega sodnika<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> vsebuje temeljne določbe o statusu in nalogah mirovnega sodnika:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Uveden je mirovni sodnik, ki izvaja sodno pristojnost v civilnih in kazenskih zadevah ter izvensodno poravnavo v civilnih zadevah v skladu s predpisi iz tega zakona.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Funkcijo mirovnega sodnika opravlja sodnik, zaposlen za določen čas, v okviru splošne pristojnosti […]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V predlogu za sprejetje predhodne odločbe je navedeno, da je v zakonu št. 374 za dostop do te funkcije določen izbirni postopek, za katerega veljajo členi 4, 4a in 5, poteka pa v treh korakih: (a) določitev začasne razvrstitve na podlagi kvalifikacij za odobritev poskusne dobe; (b) izvedba poskusne dobe za obdobje šestih mesecev; (c) določitev končne razvrstitve in imenovanje za mirovnega sodnika po preizkusu primernosti, kar izvedejo sodni sveti in Consiglio Superiore della Magistratura (vrhovni sodni svet, Italija).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Točka 85 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE> Italija navaja, da imenovanje pravzaprav izvede minister za pravosodje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Italija navaja tudi, da so mirovni sodniki imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani za največ štiri nadaljnja leta. Ta informacija verjetno temelji na členu 18(1) in (2) decreto legislativo (zakonska uredba) št. 116 z dne <DATE ISO="20170713">13. julija 2017</DATE>. Prejšnje ureditve so očitno dopuščale daljše delovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Pristojnost tožeče stranke kot mirovne sodnice v kazenskih zadevah je določena v decreto legislativo n. 274/2000 z dne <DATE ISO="20000828">28. avgusta 2000</DATE> <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Disposizioni sulla competenza penale del giudice di pace<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> (zakonska uredba št. 274/2000 o kazenskopravni pristojnosti mirovne sodnice) in v kazenskem zakoniku. V členu 4 zakonske uredbe št. 274/2000 je med drugim določena materialna pristojnost mirovne sodnice za določena kazniva dejanja iz kazenskega zakonika in za določena kazniva dejanja oziroma poskuse kaznivih dejanj in prekrškov, navedenih v določenih posebnih zakonih. Poleg tega je mirovna sodnica pristojna tudi za določena kazniva dejanja v zvezi s priseljevanjem in presojo določenih ukrepov tujih sodišč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V predlogu za sprejetje predhodne odločbe je navedeno, da je plačilo mirovnih sodnikov sestavljeno iz več sestavnih delov. V vsakem mesecu, v katerem opravljajo funkcijo mirovnega sodnika, prejmejo mirovni sodniki osnovni znesek 258,63 EUR. Poleg tega prejmejo plačilo za dni, ko imajo obravnave, in za zaključek obravnavanih postopkov. Vendar pa mirovni sodniki med sodnimi počitnicami avgusta ne prejmejo denarnega nadomestila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Ta plačni sistem se razlikuje od sistema, ki velja za poklicne sodnike. Ti prejemajo mesečno plačo in 30 dni plačanega letnega dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Mirovni sodniki sicer lahko opravljajo druge poklicne dejavnosti, vendar so jim določene dejavnosti prepovedane. Zlasti ne smejo opravljati odvetniških dejavnosti v sodnem okrožju, v katerem opravljajo svojo funkcijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Plačilo italijanskih mirovnih sodnikov je po navedbah iz predloga za sprejetje predhodne odločbe predmet enake obdavčitve kot plačilo drugih delavcev. Glede na navedbe se socialni prispevki ne pobirajo, vendar pa mirovni sodniki tudi niso upravičeni do ustreznega socialnega varstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>O tem v točki 102 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Nazadnje, za mirovne sodnike veljajo podobne disciplinske zahteve kot za poklicne sodnike. Te skupaj uveljavljata Consiglio Superiore della Magistratura (vrhovni sodni svet) in minister za pravosodje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje in predlog za sprejetje predhodne odločbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Tožeča stranka v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: tožeča stranka) opravlja od <DATE ISO="20020326">26. marca 2002</DATE> funkcijo mirovne sodnice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da je tožeča stranka v vlogi kazenske sodnice v obdobju od <DATE ISO="20170701">1. julija 2017</DATE> do <DATE ISO="20180630">30. junija 2018</DATE> izdala 478 sodb in 1326 sklepov o ustavitvi postopka. Poleg tega je vodila dve obravnavi tedensko, razen med dopustom avgusta 2018.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20181008">8. oktobra 2018</DATE> pri Giudice di pace di Bologna (mirovni sodnik v Bologni, Italija) vložila predlog, s katerim predlaga, naj se italijanski vladi izda plačilni nalog, s katerim naj se ji na podlagi odškodninskega zahtevka zaradi odgovornosti države naloži plačilo za mesec avgust 2018. Tožeča stranka zahteva 4500 EUR, kar ustreza plači poklicnega sodnika z delovno dobo 14 let, ali, podredno, najmanj znesek njenega neto nadomestila za julij 2018 v višini 3039,76 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>To plačilo je tožeča stranka zahtevala iz naslova nadomestila škode, ki naj bi jo utrpela, ker naj bi italijanska država očitno kršila določbi 2 in 4(1), (2) in (4) okvirnega sporazuma o delu za določen čas v povezavi s členom 1(3) in členom 7 Direktive 2003/88/ES ter s členom 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Mirovni sodnik v Bologni je na Sodišče najprej naslovil pet vprašanj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="025" PAGE.FIRST="19" DATE.PUB="2019">UL 2019, C 25, str. 19</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> vendar se je pozneje dvema odpovedal. Tako ostajajo naslednja tri vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>1.</NO.P><TXT>Ali je mirovno sodišče v vlogi predložitvenega sodišča zajeto s pojmom rednega evropskega sodišča, pristojnega za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe v skladu s členom 267 PDEU, čeprav mu nacionalni pravni red zaradi negotovosti zaposlitve ne priznava enakih delovnih pogojev, kot jih imajo poklicni sodniki, čeprav se z opravljanjem enakih sodnih nalog uvrščajo v nacionalni pravosodni sistem, kar pomeni kršitev dolžnosti zagotavljanja jamstev neodvisnosti in nepristranskosti rednega evropskega sodišča, ki jih je Sodišče navedlo v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060919">19. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Wilson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑506/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:587">EU:C:2006:587</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 47 do 53); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180227">27. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Associação Sindical dos Juizes Portugueses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:117">EU:C:2018:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in točke od 41 do 45), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (pomanjkljivost sodnega sistema)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 50 do 54)?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali dejavnost opravljanja službe tožeče mirovne sodnice spada k pojmu <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>delavec, zaposlen za določen čas<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/>, iz členov 1(3) in 7 Direktive 2003/88 v povezavi z določbo 2 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sprejetega k Direktivi 1999/70, in členom 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kakor jo razlaga Sodišče v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120301">1. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>O’Brien</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑393/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:110">EU:C:2012:110</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171129">29. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>King</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑214/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:914">EU:C:2017:914</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in, če je odgovor pritrdilen, ali je mogoče za uporabo enakih delovnih pogojev iz določbe 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sprejetega k Direktivi 1999/70/ES, rednega oziroma poklicnega sodnika šteti za delavca, zaposlenega za nedoločen čas, primerljivega z delavcem, zaposlenim za določen čas kot <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>mirovnim sodnikom<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/>?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če sta odgovora na prvo in drugo vprašanje pritrdilna, ali člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 267 PDEU glede na sodno prakso Sodišča Evropske unije s področja odgovornosti italijanske države zaradi resne kršitve prava Skupnosti od sodišča, ki odloča na zadnji stopnji, v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030930">30. septembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Köbler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑224/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:513">EU:C:2003:513</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060613">13. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Traghetti del Mediterraneo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑173/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:391">EU:C:2006:391</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111124">24. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑379/10</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:775">EU:C:2011:775</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), nasprotuje členu 2(3) in (3)(b) legge <DATE ISO="19880413">13 aprile 1988</DATE>, n. 117 (zakon št. 117 z dne <DATE ISO="19880413">13. aprila 1988</DATE>) o civilni odgovornosti sodnikov, ki<?PAGE NO="6"?> določa odgovornost sodnikov <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>v primeru hude kršitve zakonov in prava Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/>, ki je bila storjena namerno ali zaradi malomarnosti, in ki postavlja nacionalno sodišče pred izbiro – ki vsekakor ustvarja civilno in disciplinsko odgovornost do države v zadevah, v katerih je bistveno udeležena javna uprava, zlasti ko je sodnik v zadevi mirovni sodnik, ki je zaposlen za določen čas in nima zagotovljenega učinkovitega sodnega, ekonomskega in socialnega varstva – kakršna je ta v obravnavani zadevi, in sicer, ali kršiti nacionalno zakonodajo tako, da se je ne uporabi in se uporabi pravo Evropske unije, kot ga je razložilo Sodišče, ali kršiti pravo Evropske unije in uporabiti nacionalne predpise, ki preprečujejo priznanje učinkovitega varstva in so v nasprotju s členoma 1(3) in 7 Direktive 2003/88, z določbama 2 in 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sprejetega k Direktivi 1999/70/ES, in s členom 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah?<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Tožeča stranka, Italijanska republika in Evropska komisija so podale pisna stališča in na obravnavi <DATE ISO="20191128">28. novembra 2019</DATE> predstavile ustna stališča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Najprej bom preučila dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ob tem pa že obravnavala prvo vprašanje. Nato bom odgovorila na drugo in tretje vprašanje.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Tako Italija kot tudi Komisija dvomita o dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, pri čemer se ti dvomi prekrivajo s prvim vprašanjem mirovnega sodnika.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nujnost predloga za sprejetje predhodne odločbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Komisija najprej trdi, da je predložitveno sodišče samo izjavilo, da predložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe ni potrebna. Vendar pri tem ne upošteva, da v navedenem delu predloga za sprejetje predhodne odločbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Točka 22 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE> zgolj podaja trditve tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Komisija vztraja, da predložitveno sodišče ni dovolj jasno pojasnilo, zakaj je odločitev Sodišča potrebna. S tem očita kršitev člena 94(c) Poslovnika Sodišča. V skladu z njim predlog za sprejetje predhodne odločbe vsebuje razloge, ki so predložitvenemu sodišču vzbudili dvom glede razlage nekaterih določb prava Unije, in pojasnitev zveze, ki po mnenju predložitvenega sodišča obstaja med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari. Komisija meni, da ta predlog za sprejetje predhodne odločbe teh zahtev ne izpolnjuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Vendar je treba v odgovor na to navesti, da za vprašanja v zvezi s pravom Unije velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko odločanje o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga postavi nacionalno sodišče, zavrne, samo če je očitno, da zahtevana razlaga pravne ureditve Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100622">22. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Melki in Abdeli</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑188/10 in C‑189/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:363">EU:C:2010:363</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Fish Legal in Shirley</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:853">EU:C:2013:853</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181210">10. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Wightman in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:999">EU:C:2018:999</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191119">19. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>A. K. in drugi (neodvisnost disciplinskega senata in vrhovnega sodišča)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:982">EU:C:2019:982</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V skladu s temi merili je drugo vprašanje upoštevno, saj se nanaša na bistvo spora pred nacionalnim sodiščem. Da se ugotovi, ali lahko tožeča stranka zaradi zavrnitve plačanega dopusta zahteva odškodnino, je namreč treba pojasniti, ali so italijanski mirovni sodniki delavci v smislu Direktive o delovnem času.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Vendar je v členu 7 Direktive določen le dopust najmanj štirih tednov, avgust 2018 pa je vseboval več delovnih dni. Poleg tega iz Direktive o delovnem času ne izhaja, da je treba italijanske mirovne sodnike med tem dopustom plačevati kot poklicne sodnike. Zato je zlasti treba pojasniti, ali načelo prepovedi diskriminacije iz okvirnega sporazuma o delu za določen čas zahteva, da se italijanskim mirovnim sodnikom zagotovi enako število dni dopusta kot italijanskim poklicnim sodnikom in se jim za dopust plača enaka plača.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Okoliščina, da so mirovni sodniki po navedbah Consiglio Superiore della Magistratura (vrhovni sodni svet) in predložitvenega sodišča celo nedvomno delavci, v nasprotju z mnenjem Komisije ne pomeni, da drugo vprašanje ni upoštevno. Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe namreč izhaja, da Corte di Cassazione (kasacijsko sodišče, Italija) in Consiglio di Stato (državni svet, Italija), ki sta sodišči, pristojni za presojo tega vprašanja na zadnji stopnji, zavračata, da bi se mirovnim sodnikom priznal status delavcev in da bi bili obravnavani kot poklicni sodniki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>V točki 14 predloga za sprejetje predhodne odločbe so navedene zlasti sodba Consiglio di Stato (državni svet) z dne <DATE ISO="20170718">18. julija 2017</DATE> (št. 3556) ter sodbe Corte suprema di Cassazione (kasacijsko sodišče) z dne <DATE ISO="20170531">31. maja 2017</DATE> (št. 13721, ECLI:IT:CASS:2017:13721CIV), z dne <DATE ISO="20171116">16. novembra 2017</DATE> (št. 27198, ECLI:IT:CASS:2017:27198CIV) in z dne <DATE ISO="20180104">4. januarja 2018</DATE> (št. 99, ECLI:IT:CASS:2018:99CIV).</P></NOTE> Poleg tega gre za pojem prava Unije, ki ga je treba razlagati samostojno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101014">14. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Union syndicale Solidaires Isère</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑428/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:612">EU:C:2010:612</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181120">20. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sindicatul Familia Constanţa in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑147/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:926">EU:C:2018:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato je treba na to vprašanje odgovoriti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Prvo vprašanje o upravičenosti nacionalnega sodišča do predložitve in dvomih o njegovi neodvisnosti je poleg tega pomembno za nadaljnjo preučitev dopustnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe, saj je tesno povezano z ugovori Italije in Komisije zoper dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe. Poleg tega načelo sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem zahteva, da se v primeru dvoma na vprašanja o upravičenosti nacionalnih sodišč do predložitve odgovori, če so povezana z nerešenimi zadevami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Cartesio</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑210/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:723">EU:C:2008:723</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 68 do 70).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Upoštevnost tretjega vprašanja je najteže presoditi. S tem vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali je italijansko pravilo o osebni odgovornosti sodnika za naklep ali hudo malomarnost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>v primeru hude kršitve zakonov in prava Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> združljivo z zahtevami prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>To vprašanje ni pomembno neposredno za rešitev zadeve v glavni stvari, saj se ta ne nanaša na osebno odgovornost sodnikov. Vendar pa je posredno zadevno, saj ga predložitveni sodnik razume v smislu, da je do države osebno odgovoren, če uporabi nacionalne določbe, ki niso združljive s pravom Unije, a tudi, če uporabi pravo Unije in zato ne uporabi nacionalnih določb. Takšna dilema bi sodišču lahko preprečila, da tožeči stranki zagotovi učinkovito pravno varstvo. Zato je tudi to vprašanje upoštevno za rešitev spora.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neodvisnost predložitvenega sodišča kot pogoj za upravičenost do predložitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Načeloma je Sodišče pristojnost italijanskih mirovnih sodnikov, da ga zaprosijo za predhodno odločbo, in s tem njihov status <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>sodišča<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu člena 267 PDEU že priznalo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101202">2. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Jakubowska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑225/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:729">EU:C:2010:729</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ter sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120119">19. januarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Patriciello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑496/10</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:24">EU:C:2012:24</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130321">21. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>Mbaye</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑522/11</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:190">EU:C:2013:190</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar tako Komisija in Italija kot tudi sam predložitveni mirovni sodnik dvomijo o neodvisnosti mirovnega sodnika, ki je v tej zadevi Sodišču predložil predlog za sprejetje predhodne odločbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Ti dvomi me sicer ne prepričajo, vendar jih je treba kljub temu preučiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Najprej je treba poudariti, da je neodvisnost ena od zahtev, ki jih v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče postavlja za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>sodišče<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v smislu člena 267 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110614">14. junija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Miles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑196/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:388">EU:C:2011:388</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140717">17. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Torresi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑58/13 in C‑59/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2088">EU:C:2014:2088</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170216">16. februarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Margarit Panicello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:126">EU:C:2017:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Druga merila so zakonska podlaga organa, njegova stalnost, obveznost njegove sodne pristojnosti, kontradiktornost njegovega postopka in njegova uporaba pravnih pravil.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Neodvisnost nacionalnih sodišč je zlasti bistvena za pravilno delovanje sistema pravosodnega sodelovanja. Zato Sodišče to, da je organ, ki je pristojen za izvajanje prava Unije, upravičen do predložitve, pogojuje med drugim z njihovo neodvisnostjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180227">27. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Associação Sindical dos Juízes Portugueses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:117">EU:C:2018:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Zahteva neodvisnosti predložitvenega organa vključuje v skladu s sodno prakso dva vidika: objektivno, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>zunanjo<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, neodvisnost in subjektivno, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>notranjo<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, neodvisnost.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Objektivna neodvisnost</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Pogoj za objektivno neodvisnost je, da sodišče svoje naloge izvaja povsem samostojno, ne da bi bilo kakor koli hierarhično povezano ali komur koli podrejeno in ne da bi prejemalo kakršne koli ukaze ali navodila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140717">17. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Torresi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑58/13 in C‑59/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2088">EU:C:2014:2088</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Consorci Sanitari del Maresme</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:664">EU:C:2015:664</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170216">16. februarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Margarit Panicello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:126">EU:C:2017:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Tako je zaščiteno pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov v pravnih sporih, v katerih odločajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141009">9. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>TDC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑222/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2265">EU:C:2014:2265</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Consorci Sanitari del Maresme</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑203/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:664">EU:C:2015:664</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170216">16. februarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Margarit Panicello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:126">EU:C:2017:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v prvem vprašanju izraža dvome o lastni objektivni neodvisnosti, ki so povezani z delovnimi pogoji italijanskih mirovnih sodnikov. Pri tem gre zlasti za plačilo mirovnih sodnikov, vključno s pravico do plačanega dopusta, pa tudi za omejitev njihove dejavnosti na štiri leta z možnostjo podaljšanja za štiri nadaljnja leta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Plačilo sodnikov in omejitev njihove dejavnosti dejansko igrata vlogo pri objektivni neodvisnosti sodišč, zlasti glede na novejšo sodno prakso Sodišča v zvezi s plačo sodnikov na Portugalskem<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180227">27. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Associação Sindical dos Juízes Portugueses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:117">EU:C:2018:117</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in z neodvisnostjo poljskih sodišč<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190624">24. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska (neodvisnost vrhovnega sodišča)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑619/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:531">EU:C:2019:531</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 45, 71, 72, 108 in naslednje).</P></NOTE>. Pri tem iz sodne prakse izhaja tudi, da je tako razumljena neodvisnost pogoj za upravičenost organa iz člena 267 PDEU do predložitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180227">27. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Associação Sindical dos Juízes Portugueses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:117">EU:C:2018:117</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe pa vendarle ni vprašljiva zgolj zaradi dvoma o primernosti plačila udeleženih sodnikov ali trajanja njihove funkcije oziroma pogojev njenega morebitnega podaljšanja. Nasprotno, podobno kot pri vprašanju upoštevnosti predloga za sprejetje predhodne odločbe mora Sodišče domnevati, da imajo sodišča držav članic zadostno objektivno neodvisnost. Tako je treba domnevati že zaradi vzajemnega zaupanja v sodstvo držav članic,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030211">11. februarja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Gözütok in Brügge</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑187/01 in C‑385/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:87">EU:C:2003:87</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090210">10. februarja 2009</DATE>, <NAME.CASE>Allianz in Generali Assicurazioni Generali</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑185/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:69">EU:C:2009:69</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190905">5. septembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>AH in drugi (domneva nedolžnosti)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑377/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:670">EU:C:2019:670</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter mnenji 1/03 (nova Luganska konvencija) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060207">7. februarja 2006</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:81">EU:C:2006:81</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0163">163</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in 2/13 (pristop Unije k EKČP) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0168">168</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar mora sprejeti tudi Sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Takšna domneva objektivne neodvisnost predložitvenega sodišča se lahko ovrže, vendar v tej zadevi ni podlage za ugotovitev, da je neodvisnost predložitvenega sodišča okrnjena. Da tudi tretje vprašanje ne privede do tega, bom predstavila v okviru odgovora nanj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V nadaljevanju, točka 113 in naslednje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Na prvo vprašanje je zato treba odgovoriti, da je Giudice di pace di Bologna (mirovni sodnik v Bologni) sodišče v smislu člena 267 PDEU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Subjektivna neodvisnost</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Subjektivna neodvisnost je povezana s pojmom nepristranskosti in se nanaša na to, da je zagotovljena enaka distanca do strank spora in njihovih posameznih interesov glede predmeta spora. Ta vidik zahteva, da se upošteva objektivnost in da razen stroge uporabe pravnega pravila ne obstaja nikakršen interes za izid spora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141009">9. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>TDC</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑222/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2265">EU:C:2014:2265</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170216">16. februarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Margarit Panicello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑503/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:126">EU:C:2017:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Italija in Komisija dvomita o tej notranji neodvisnosti mirovnega sodnika, ki je v obravnavanem postopku Sodišče zaprosil za sprejetje predhodne odločbe. Ker gre namreč za status in pravice mirovnega sodnika, naj bi pri odločanju v zadevi v glavni stvari nujno imel osebni interes.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Vendar je Sodišče že odgovorilo na različne predloge za sprejetje predhodne odločbe o statusu sodnikov, ne da bi podvomilo o neodvisnosti predložitvenih sodišč.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170613">13. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Florescu in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑258/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:448">EU:C:2017:448</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, zlasti točka 61 in naslednje); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180227">27. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Associação Sindical dos Juízes Portugueses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:117">EU:C:2018:117</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190207">7. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Escobano Vindel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑49/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:106">EU:C:2019:106</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191119">19. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>A.K. in drugi (neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑585/18, C‑624/18 in C‑625/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:982">EU:C:2019:982</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Vendar obstajajo v obravnavanem primeru okoliščine, na podlagi katerih bi lahko bili dvomi o subjektivni neodvisnosti predložitvenega mirovnega sodnika na prvi pogled utemeljeni. Trditev Italije in Komisije namreč pomeni, da sta tožeča stranka in mirovni sodnik, odgovoren za predlog za sprejetje predhodne odločbe, njegovo pristojnost za spor v glavni stvari dosegla z zlorabo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Italija in Komisija najprej poudarjata, da temeljijo uveljavljani zahtevki na delovnopravnem sporu o tem, ali so mirovni sodniki delavci. V prejšnjih predlogih za sprejetje predhodne odločbe o delovnih pogojih italijanskih mirovnih sodnikov so predložitveni mirovni sodniki izrecno priznali, da za ta spor niso pristojni. Zato je Sodišče te predloge zavrglo kot nedopustne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sklepi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180906">6. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Di Girolamo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑472/17</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:684">EU:C:2018:684</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190117">17. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Rossi in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑626/17</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:28">EU:C:2019:28</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190117">17. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Cipollone</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑600/17</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:29">EU:C:2019:29</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>V tem postopku pa ne gre za delovnopravne zahtevke, temveč za odškodninski zahtevek zaradi odgovornosti države. Italija in Komisija ne dvomita, da so mirovni sodniki pristojni za odločanje o takšnih zahtevkih. Zaradi te okoliščine se obravnavani predlog za sprejetje predhodne odločbe razlikuje od nedopustnih predlogov, navedenih v opombi 25.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Poleg tega Italija trdi, da temelji pristojnost mirovnega sodnika na delitvi terjatev tožeče stranke zoper italijansko državo, ki je v nasprotju z italijanskim pravom. Če bi uveljavila vse zahtevke, bi bila presežena zgornja meja vrednosti zahtevkov, določena za mirovne sodnike. Zato bi morala tožbo vložiti pri splošnem civilnem sodišču. Poklicni sodniki tega sodišča ne bi imeli osebnega interesa glede statusa mirovnega sodnika.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Vendar ni v pristojnosti Sodišča, da bi preverilo, ali je bila predložitvena odločba sprejeta v skladu z nacionalnimi pravili o organizaciji sodišč in sodnih postopkih,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820114">14. januarja 1982</DATE>, <NAME.CASE>Reina</NAME.CASE> (<NO.CASE>65/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:6">EU:C:1982:6</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000411">11. aprila 2000</DATE>, <NAME.CASE>Deliège</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑51/96 in C‑191/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:199">EU:C:2000:199</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150616">16. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Gauweiler in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑62/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:400">EU:C:2015:400</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181210">10. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Wightman in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑621/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:999">EU:C:2018:999</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar je že izrecno ugotovilo posebno v zvezi s trditvami o delitvi terjatev v drugih primerih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180906">6. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Di Girolamo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑472/17</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:684">EU:C:2018:684</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190117">17. januarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Rossi in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑626/17</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:28">EU:C:2019:28</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)</P></NOTE> Nasprotno, tudi v primeru dvomov glede uporabe nacionalnega postopkovnega prava je Sodišče vezano na predložitveno odločbo, ki jo izda sodišče države članice, če ta ni bila razveljavljena na podlagi pravnega sredstva, ki ga morebiti določa nacionalno pravo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820114">14. januarja 1982</DATE>, <NAME.CASE>Reina</NAME.CASE> (<NO.CASE>65/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:6">EU:C:1982:6</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931020">20. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Balocchi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:846">EU:C:1993:846</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960711">11. julija 1996</DATE>, <NAME.CASE>SFEI in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑39/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:285">EU:C:1996:285</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160707">7. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Genentech</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:526">EU:C:2016:526</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Poleg tega nacionalni sodniki, ki so udeleženi pri tem predlogu, postopek v zvezi s predlogom za sprejetje predhodne odločbe pred Sodiščem zgolj sprožijo. Odgovor pa poda Sodišče v okviru lastne odgovornosti, tako da na izid postopka predhodnega odločanja morebitna pristranskost predložitvenega sodnika ne more vplivati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Morebitne dvome o pristojnosti predložitvenega sodišča in njegovi subjektivni neodvisnosti bi bilo torej treba izražati predvsem s pravnimi sredstvi nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Zato dvomi Italije in Komisije o pristojnosti predložitvenega sodišča za zadevo v glavni stvari temu sodišču ne preprečujejo, da bi bilo upravičeno do predložitve vprašanj Sodišču v predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba postopka za izdajo plačilnega naloga</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Nadaljnji ugovori Italije in Komisije v zvezi z dopustnostjo predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašajo na to, da se postopek v glavni stvari vodi kot postopek za izdajo plačilnega naloga in nasprotna stran, italijanska država, še ni imela priložnosti, da v tem postopku poda svoje mnenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Komisija na podlagi tega sklepa, da ne gre za kontradiktorni postopek, kar naj bi bila značilnost sodišča, ki je v skladu s členom 267 PDEU upravičeno do predložitve vprašanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Praviloma je zaslišanje nasprotne stranke sicer smiselno, na podlagi načela pravice do izjave pa tudi potrebno. Vendar je Sodišče že razsodilo, da se lahko predlog za sprejetje predhodne odločbe Sodišču predloži tudi v nekontradiktornih postopkih,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060427">27. aprila 2006</DATE>, <NAME.CASE>Standesamt Stadt Niebüll</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑96/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:254">EU:C:2006:254</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090625">25. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Roda Golf &amp; Beach Resort</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:395">EU:C:2009:395</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zlasti v italijanskih postopkih za izdajo plačilnega naloga,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19711214">14. decembra 1971</DATE>, <NAME.CASE>Politi</NAME.CASE> (<NO.CASE>43/71</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1971:122">EU:C:1971:122</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0004">4</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980618">18. junija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Corsica Ferries France</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑266/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:306">EU:C:1998:306</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ne da bi bilo treba pred tem zaslišati nasprotno stranko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19780628">28. junija 1978</DATE>, <NAME.CASE>Simmenthal</NAME.CASE> (<NO.CASE>70/77</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1978:139">EU:C:1978:139</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931020">20. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Balocchi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:846">EU:C:1993:846</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19940303">3. marca 1994</DATE>, <NAME.CASE>Eurico Italia in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑332/92, C‑333/92 in C‑335/92</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1994:79">EU:C:1994:79</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Odločilno je namreč, ali predložitveno sodišče odloča v okviru postopka, ki bo privedel do izdaje sodne odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Cartesio</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑210/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:723">EU:C:2008:723</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V obravnavanem primeru je tako.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravica mirovnega sodnika do dopusta (drugo vprašanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Da bi se odločilo, ali lahko tožeča stranka zaradi zavrnitve plačanega dopusta terja odškodnino in v kakšni višini, je treba razjasniti, ali so italijanski mirovni sodniki delavci v smislu Direktive o delovnem času. In ker je avgust daljši od dopusta najmanj štirih tednov, ki je določen v členu 7 Direktive o delovnem času, je treba poleg tega preučiti, ali načelo prepovedi diskriminacije iz okvirnega sporazuma o delu za določen čas zahteva, da se italijanskim mirovnim sodnikom zagotavlja enako število dni dopusta in enako nadomestilo za dopust kot italijanskim poklicnim sodnikom.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva o delovnem času</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>V skladu s členom 7(1) Direktive o delovnem času države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Zato je treba razjasniti, ali je treba Direktivo o delovnem času uporabljati za italijanske mirovne sodnike (o tem v razdelku (a)) in ali so italijanski mirovni sodniki delavci v smislu omenjene določbe (o tem v razdelku (b)).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Področje uporabe Direktive o delovnem času</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V členu 1(3) Direktive o delovnem času je določeno njeno področje uporabe s sklicevanjem na člen 2 Direktive 89/391.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1) Direktive 89/391 se ta direktiva uporablja za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>vsa področja dejavnosti, javna in zasebna<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Sodniška dejavnost italijanskih mirovnih sodnikov v navedenih primerih sicer ni izrecno navedena, vendar je tudi javno področje dejavnosti. Zato načeloma spada na področje uporabe obeh direktiv.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Vendar pa se Direktiva 89/391, kot je razvidno iz njenega člena 2(2), prvi pododstavek, ne uporablja tam, kjer ji posebne značilnosti nekaterih posebnih dejavnosti javnih služb, kakršne so oborožene sile ali policija, ali nekaterih posebnih dejavnosti v službah civilne zaščite neizogibno nasprotujejo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Merilo, uporabljeno v členu 2(2), prvi pododstavek, Direktive 89/391 za izključitev nekaterih dejavnosti iz področja uporabe te direktive in posredno iz področja uporabe Direktive o delovnem času, ne temelji na pripadnosti delavca enemu od sektorjev dejavnosti, ki so na splošno opisani v tej določbi, temveč izključno na posebni naravi nekaterih posebnih nalog, ki jih opravljajo delavci iz sektorjev, na katere se nanaša ta določba, in sicer naravi, ki upravičuje odstopanje od pravil te direktive zaradi absolutne nujnosti zagotavljanja učinkovite zaščite skupnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050714">14. julija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Personalrat der Feuerwehr Hamburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑52/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:467">EU:C:2005:467</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060112">12. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Španija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑132/04</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:18">EU:C:2006:18</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181120">20. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sindicatul Familia Constanţa in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑147/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:926">EU:C:2018:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Vendar pa ni videti razloga za to, da bi bilo treba italijanske mirovne sodnike na splošno izključiti iz področja uporabe teh dveh direktiv. Zlasti ureditev dopusta bi se očitno lahko brez večjih težav uporabljala tudi za italijanske mirovne sodnike, saj so italijanski poklicni sodniki upravičeni do plačanega dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Zato se Direktiva o delovnem času za italijanske mirovne sodnike uporablja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pojem delavec v Direktivi o delovnem času</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Ugotoviti je torej treba, ali so italijanski mirovni sodniki delavci v smislu člena 7 Direktive o delovnem času.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Za uporabo Direktive o delovnem času pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> ni mogoče razlagati različno glede na nacionalne pravne ureditve, temveč ima v pravu Unije avtonomen pomen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101014">14. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Union syndicale Solidaires Isère</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑428/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:612">EU:C:2010:612</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181120">20. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sindicatul Familia Constanţa in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑147/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:926">EU:C:2018:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato v nasprotju z mnenjem italijanske vlade ne sme biti upoštevno, da se dejavnost mirovnega sodnika po nacionalnem pravu šteje za zaposlitev za določen čas.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Nasprotno, v pravu Unije je pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> opredeljen z objektivnimi merili, ki so značilna za delovno razmerje glede na pravice in obveznosti zadevnih oseb. Bistvena značilnost delovnega razmerja pa je okoliščina, da oseba v določenem času v korist druge osebe in po njenih navodilih opravi storitve, za katere prejme plačilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101014">14. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Union syndicale Solidaires Isère</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑428/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:612">EU:C:2010:612</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181120">20. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sindicatul Familia Constanţa in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑147/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:926">EU:C:2018:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar pa se ne upoštevajo dejavnosti tako majhnega obsega, da so samo obrobne in pomožne.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120503">3. maja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Neidel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑337/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:263">EU:C:2012:263</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Fenoll</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑316/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:200">EU:C:2015:200</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da je tožeča stranka storitve za italijansko sodstvo opravljala v znatnem obsegu. Kot kazenska sodnica je namreč v obdobju od <DATE ISO="20170701">1. julija 2017</DATE> do <DATE ISO="20180630">30. junija 2018</DATE> izdala 478 sodb in 1326 sklepov o ustavitvi postopka. Poleg tega je izvajala dve obravnavi na teden, razen v obdobju dopusta v avgustu 2018. Za to naj bi prejemala plačilo, ki je julija 2018 znašalo približno 3000 EUR neto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Dejstvo, da je bilo to plačilo sestavljeno iz več sestavnih delov, v nasprotju z mnenjem Italije ne preprečuje, da se lahko šteje, da gre za delovno razmerje, saj je sodišče že odločilo, kako je treba v takšnih primerih izračunati nadomestilo za dopust.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110915">15. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Williams in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑155/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:588">EU:C:2011:588</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 22 do 29), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140522">22. maja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Lock</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑539/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:351">EU:C:2014:351</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 27 do 34).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Glede pogoja plačila bi bilo morda treba odločiti drugače, če bi imelo plačilo značilnosti nadomestila za stroške zaradi opravljanja funkcije ali za izpad dohodka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Vendar je to v obravnavanem primeru izključeno že zaradi obsega in trajanja dejavnosti tožeče stranke. Pri dveh dnevih za obravnave na teden in končanju približno 1800 postopkov ne ostane časa za drugo dejavnost, od katere zaslužek bi se lahko nadomeščal. Zato se nadomestilo ne more omejiti na nadomestilo za stroške zaradi opravljanje funkcije, temveč mora kriti vsaj življenjske stroške in zagotavljati objektivno neodvisnost mirovnega sodnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Ta nujnost plačila izhaja tudi iz obširnih pravil o nezdružljivosti funkcije mirovnega sodnika z določenimi drugimi poklicnimi dejavnostmi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Točki 87 in 97 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE> V praksi izključujejo možnost, da bi se preživljal drugače. Zlasti odvetniške dejavnosti, ki se zaradi obvezne pravne usposobljenosti mirovnih sodnikov zdi verjetna, vsaj v sodnem okrožju, v katerem opravlja svojo funkcijo, ne more opravljati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Točka 87 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Poleg tega je plačilo italijanskih mirovnih sodnikov po navedbah iz predloga za sprejetje predhodne odločbe predmet enake obdavčitve kot plačilo drugih delavcev. Da se socialni prispevki ne pobirajo, je v nasprotju s tem videti manj pomembno, zlasti glede na to, da mirovni sodniki očitno tudi niso upravičeni do ustreznega socialnega varstva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>O tem v točki 102 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Vendar delovno razmerje predpostavlja obstoj podrejenosti med delavcem in njegovim delodajalcem. Obstoj take podrejenosti je treba presojati v vsakem posameznem primeru glede na vse vidike in okoliščine, značilne za razmerja med strankami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101014">14. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Union syndicale Solidaires Isère</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑428/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:612">EU:C:2010:612</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Fenoll</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑316/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:200">EU:C:2015:200</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181120">20. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sindicatul Familia Constanţa in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑147/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:926">EU:C:2018:926</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Res je, da sodniki po svoji naravi niso dolžni upoštevati navodil – to ne bi bilo združljivo z njihovo nujno potrebno objektivno neodvisnostjo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120301">1. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>O’Brien</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑393/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:110">EU:C:2012:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in točka 43 zgoraj.</P></NOTE> Vendar to ne izključuje, da jih je treba šteti za delavce.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120301">1. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>O’Brien</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑393/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:110">EU:C:2012:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ne zavezuje jih le splošno pravo, temveč so zaradi svoje dejavnosti zavezani tudi posebnim obveznostim in celo navodilom – na primer v zvezi z izvajanjem obravnav na določenih krajih ali ob določenih časih. V skladu s tem Sodišče šteje sodnike za delavce tudi v zvezi z neugodnim položajem glede upokojitve in glede starostne pokojnine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191105">5. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska (neodvisnost splošnih sodišč)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑192/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:924">EU:C:2019:924</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121106">6. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Madžarska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑286/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:687">EU:C:2012:687</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Posebno za italijanske mirovne sodnike veljajo podobne disciplinske zahteve kot za poklicne sodnike. Skupaj z ministrom za pravosodje jih uveljavlja Consiglio Superiore della Magistratura (vrhovni sodni svet).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Točka 90 in naslednje predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Vendar pa bi bilo treba šteti, da ne gre za delovno razmerje, če bi lahko mirovni sodniki svobodno odločali, katere postopke bodo obravnavali. V tem primeru bi lahko podobno kot odvetniki svobodno določali obseg in čas svoje dejavnosti. Nasprotno pa ni pomembno, ali lahko mirovni sodniki vnaprej navedejo, da bodo v določenem obdobju prevzeli manj postopkov. Dokler ne postane s tem njihova dejavnost povsem obrobna in pomožna, je to še vedno delovno razmerje, ki ga določa drugi. Ker predlog za sprejetje predhodne odločbe in trditve strank v postopku ne vsebujejo nikakršnih informacij o tem, mora to vprašanje preučiti nacionalno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega je treba člen 7 Direktive o delovnem času razlagati tako, da je treba italijansko mirovno sodnico, katere nadomestilo je sestavljeno iz majhnega osnovnega zneska ter plačil za končane zadeve in opravljene obravnave, šteti za delavko v smislu člena 7 Direktive o delovnem času in je zato upravičena do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov, če sodniške dejavnosti opravlja v znatnem obsegu, če ne more sama odločati, katere postopke bo obravnavala, in če zanjo veljajo disciplinske obveznosti poklicnega sodnika.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Okvirni sporazum o delu za določen čas</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Vendar pa je treba razjasniti še, ali imajo italijanski mirovni sodniki poleg minimalnega dopusta iz člena 7 Direktive o delovnem času tudi enako pravico do plačanega dopusta in enakega nadomestila za dopust kot italijanski poklicni sodniki. Taka pravica bi lahko izhajala iz načela prepovedi diskriminacije, ki je določeno v določbi 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Italijanski mirovni sodniki kot delavci, zaposleni za določen čas</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Najprej je treba preučiti, ali je treba tudi italijanske mirovne sodnike šteti za delavce v smislu okvirnega sporazuma ali pa vsaj v zvezi z okvirnim sporazumom drži mnenje Italije, da gre za zaposlitev za določen čas.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Na prvi pogled se zdi, da bi se lahko Italija v zvezi s tem oprla na besedilo določbe 2(1) okvirnega sporazuma. V skladu z njim se okvirni sporazum uporablja za delavce, zaposlene za določen čas, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kakor ju opredeljujejo zakoni, kolektivne pogodbe ali običaji <HT TYPE="ITALIC">v vsaki državi članici</HT>. To je mogoče razumeti tako, da italijanska opredelitev dejavnosti mirovnega sodnika za zaposlitev za določen čas uporabo okvirnega sporazuma izključuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Vendar je Sodišče iz tega besedila že razbralo, da je področje uporabe okvirnega sporazuma široko opredeljeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060704">4. julija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Adeneler in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑212/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:443">EU:C:2006:443</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Regojo Dans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑177/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:450">EU:C:2015:450</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Torej opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>delavci, zaposleni za določen čas<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, v smislu okvirnega sporazuma, ki je navedena v njegovi določbi 3(1), v skladu z ustaljeno sodno prakso zajema vse delavce, brez razlikovanja glede na to, ali je delodajalec, pri katerem so zaposleni, javni ali zasebni subjekt, in – zlasti – ne glede na opredelitev njihove pogodbe po nacionalnem pravu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060704">4. julija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Adeneler in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑212/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:443">EU:C:2006:443</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Regojo Dans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑177/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:450">EU:C:2015:450</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>To ugotovitev je Sodišče utemeljilo zlasti s pomenom načel enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije, ki sta del splošnih načel prava Unije. Zato je treba določbam, ki so določene v okvirnem sporazumu, z namenom delavcem, zaposlenim za določen čas, zagotoviti uživanje enakih ugodnosti, kot jih uživajo primerljivi delavci, zaposleni za nedoločen čas, razen če se različno obravnavanje ne upravičuje z objektivnimi razlogi, priznati splošni učinek. Gre za pravila socialnega prava Unije, ki so posebnega pomena in jih mora uživati vsak delavec kot minimalne varstvene zahteve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070913">13. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Del Cerro Alonso</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑307/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:509">EU:C:2007:509</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Regojo Dans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑177/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:450">EU:C:2015:450</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Polni učinek okvirnega sporazuma ter njegova enotna uporaba v državah članicah bi bila zelo vprašljiva, če bi ju lahko nekatere kategorije oseb samovoljno izločile iz varstva, ki naj bi se uveljavilo s temi instrumenti prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070913">13. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Del Cerro Alonso</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑307/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:509">EU:C:2007:509</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Regojo Dans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑177/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:450">EU:C:2015:450</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato je Sodišče zavrnilo izključevanje določenih skupin delavcev, na primer pomožnega osebja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Regojo Dans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑177/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:450">EU:C:2015:450</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>statutarnega osebja<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070913">13. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Del Cerro Alonso</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑307/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:509">EU:C:2007:509</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, iz področja uporabe okvirnega sporazuma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Nasprotno, okvirni sporazum se uporablja za vse delavce, ki opravljajo odplačne storitve v okviru delovnega razmerja za določen čas, sklenjenega s svojim delodajalcem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070913">13. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Del Cerro Alonso</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑307/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:509">EU:C:2007:509</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Regojo Dans</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑177/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:450">EU:C:2015:450</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Kot sem že razložila, so italijanski mirovni sodniki v delovnem razmerju z ministrstvom za pravosodje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej točke od 73 do 86 zgoraj.</P></NOTE> To se konča, ker so imenovani za štiri leta in so lahko zdaj zgolj enkrat ponovno imenovani. Tožeča stranka pa kot mirovna sodnica zdaj dela že več kot sedemnajst let, a ravno tako na podlagi imenovanj za določen čas.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Zato so italijanski mirovni sodniki delavci v smislu okvirnega sporazuma – vsaj če delajo v podobnem obsegu kot tožeča stranka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="15"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Različni delovni pogoji mirovnih sodnikov in poklicnih sodnikov</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Zato je treba preučiti, ali so razlike med delovnimi pogoji italijanskih mirovnih sodnikov in poklicnih sodnikov dopustne zlasti glede plačila in pravice do dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>V skladu z določbo 4(1) se delavcev, zaposlenih za določen čas, glede pogojev zaposlitve ne sme obravnavati manj ugodno od primerljivih delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, zgolj zato, ker so zaposleni za določen čas, razen če različno obravnavanje ni upravičljivo iz objektivnih razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Izhodišče za presojo, ali je delavce, zaposlene za določen čas, in delavce, zaposlene za nedoločen čas, mogoče primerjati, ki jo je dolžno opraviti predložitveno sodišče, je v skladu z opredelitvijo pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>primerljiv delavec, zaposlen za nedoločen čas<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, iz določbe 3(2), prvi pododstavek, okvirnega sporazuma to, ali oba opravljata enako ali podobno delo oziroma poklic. To je treba razjasniti na podlagi vseh okoliščin, kakršne so narava dela, zahteve glede usposobljenosti in delovni pogoji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110908">8. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Rosado Santana</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑177/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:557">EU:C:2011:557</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140313">13. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>Nierodzik</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑38/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:152">EU:C:2014:152</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110318">18. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Montoya Medina</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑273/10</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:167">EU:C:2011:167</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170209">9. februarja 2017</DATE>, <NAME.CASE>Rodrigo Sanz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑443/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:109">EU:C:2017:109</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); glej v tem smislu že sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950531">31. maja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Royal Copenhagen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:155">EU:C:1995:155</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Na prvi pogled opravljajo italijanski mirovni sodniki in poklicni sodniki podobno delo, saj opravljajo sodniško funkcijo. Razlike glede izobrazbe niso dokazane. Pri pomenu in težavnosti pravnih zadev, ki jih morajo obravnavati, pa bi razlike lahko obstajale. V skladu s členom 106, drugi odstavek, italijanske ustave so lahko mirovni sodniki imenovani samo za sodnike posameznike, torej ne v senate. Poleg tega se mirovni sodniki na prvi stopnji ukvarjajo z manj pomembnimi postopki, poklicni sodniki pa se na višjih stopnjah ukvarjajo s pomembnejšimi postopki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Bistvena razlika je tudi pri dostopu do sodniške funkcije. Italijanski poklicni sodniki so imenovani na podlagi formalnega izbirnega postopka, torej razpisa s posebnimi preizkusi, ki se ga udeležijo različni usposobljeni kandidati. Za imenovanje mirovnih sodnikov pa takšen poseben razpis ni določen, temveč temelji imenovanje na njihovih nazivih, torej strokovni usposobljenosti. Vendar Sodišče takšni razliki pri izboru vsaj v zvezi s priznavanjem poklicnih izkušenj srednješolskih učiteljev ni pripisalo pomena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180920">20. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Motter</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑466/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:758">EU:C:2018:758</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Toda ni mogoče izključiti, da so zaradi načina izbora delavcev upravičene razlike pri drugih delovnih pogojih, na primer pri vrsti dejavnosti, plačilu ali možnosti napredovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Zato odločitev Sodišča o priznanju poklicnih izkušenj srednješolskih učiteljev potrjuje moje mnenje, da je odločilno, ali so delavci, zaposleni za določen čas, in delavci, zaposleni za nedoločen čas, tudi in ravno <HT TYPE="ITALIC">glede</HT> <HT TYPE="ITALIC">spornega delovnega pogoja</HT> v primerljivem položaju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Moji sklepni predlogi v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Montero Mateos</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑677/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:1021">EU:C:2017:1021</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Grupo Norte Facility</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑574/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:1022">EU:C:2017:1022</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Vernaza Ayovi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑96/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:43">EU:C:2018:43</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Pri preizkusu diskriminacije je treba vsekakor ugotavljati in presojati, ali so položaji primerljivi, in sicer med drugim glede na cilj in namen akta, s katerim je uvedeno zadevno razlikovanje; poleg tega je treba upoštevati načela in cilje področja, na katero spada ta akt.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Arcelor Atlantique et Lorraine in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑127/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:728">EU:C:2008:728</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130711">11. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Ziegler/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑439/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:513">EU:C:2013:513</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0167">167</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170726">26. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Persidera</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑112/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:597">EU:C:2017:597</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>Merila za primerjavo različnih plačil delodajalca, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na podlagi zakona pripadajo delavcem, zaposlenim za določen čas, na eni strani, in delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, na drugi strani, nujno vključujejo tudi dejanski in pravni položaj, v katerem se konkretna plačila delodajalca zahtevajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Carratù</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑361/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:830">EU:C:2013:830</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180605">5. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Montero Mateos</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑677/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:393">EU:C:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh preudarkov primerljivost glede trajanja upravičenega dopusta obstaja. Italijanski mirovni sodniki imajo zaradi podobne dejavnosti potrebo po počitku in uživanju prostega časa, primerljivo poklicnim sodnikom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Videti tudi ni nobenega objektivnega razloga, zakaj bi bili v zvezi s tem italijanski mirovni sodniki v primerjavi s poklicnimi sodniki upravičeno v slabšem položaju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Glede višine plačil med dopustom pa ti dve skupini nista primerljivi, ker je njuna dejavnost različno plačana. Italijanski sodniki prejemajo fiksno plačo, plačilo mirovnih sodnikov pa je sestavljeno iz mesečnega osnovnega zneska ter nadaljnjih plačil za dni, ko imajo obravnave, in za zaključek obravnavanih postopkov. Če pa bo Sodišče kljub temu menilo, da sta skupini primerljivi, predstavljajo te razlike pri načinu plačila vsaj objektiven razlog za neenako obravnavanje italijanskih mirovnih sodnikov in poklicnih sodnikov glede nadomestila za dopust.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Zato za izračun nadomestila za dopust italijanskih mirovnih sodnikov ni mogoče uporabiti plače poklicnih sodnikov. Nasprotno, to nadomestilo je treba izračunati na podlagi običajnega plačila, ki ga mirovni sodniki prejemajo, ko niso na dopustu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>V zvezi s tem glej sklicevanja v opombi 37 in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151111">11. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Greenfield</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑219/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:745">EU:C:2015:745</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 54 do 56).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Za primer, če bo Sodišče ta postopek izkoristilo za to, da preuči tudi združljivost različnega plačevanja italijanskih mirovnih in poklicnih sodnikov z določbo 4 okvirnega sporazuma, želim na kratko pripomniti, da italijanske mirovne sodnike in poklicne sodnike glede plačila na podlagi razpoložljivih informacij ne štejem za primerljive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>Pri tej primerjavi sta odločilno pomembna dostop do sodniške funkcije in različna narava obravnavanih postopkov. Zaradi izbora najboljših, ki je neločljivo povezan s formalnim izbirnim postopkom s posebnimi preizkusi, in s tem povezanimi kariernimi možnostmi, je treba domnevati, da so kljub podobnim zahtevam glede izobrazbe poklicni sodniki bolje usposobljeni od mirovnih sodnikov. In če se mirovni sodniki na prvi stopnji res ukvarjajo z manj pomembnimi postopki, poklicni sodniki pa so zaposleni na višjih stopnjah in se ukvarjajo s pomembnejšimi postopki, sta ti skupini glede plačila skorajda neprimerljivi; vsaj razlike pri plačilu so upravičene.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vmesni predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Takšno mirovno sodnico, ki je bila imenovana samo za določeno obdobje, je torej glede trajanja plačanega letnega dopusta mogoče primerjati z italijanskimi poklicnimi sodniki, tako da lahko v skladu z določbo 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas zahteva dopust v enakem obsegu kot poklicni sodniki. Plačilo med dopustom je treba odmeriti glede na njeno običajno plačilo med sodniško dejavnostjo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="17"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tveganja v zvezi z odgovornostjo italijanskih sodnikov (tretje vprašanje)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>S tretjim vprašanjem predložitveno sodišče sprašuje, ali je z zahtevami prava Unije združljivo, da je v nacionalnem pravu določena osebna odgovornost odločujočih sodnikov za naklep ali hudo malomarnost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>v primeru hude kršitve zakonov in prava Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. To določbo razume tako, da se njegova odgovornost uveljavi, če uporabi nacionalno pravo in pri tem krši pravo Unije, a tudi če uporabi pravo Unije, ki ima prednost, in pri tem ne uporabi nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Z vidika prava Unije je treba v zvezi s tem ugotoviti, da bi bila grožnja s sankcijo za uporabo prava Unije ob hkratni neuporabi nezdružljivega nacionalnega prava v nasprotju s primarnostjo prava Unije, načelom lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) PEU in pravico do učinkovitega pravnega varstva v skladu s členom 47 Listine. Vprašljivo pa je tudi, ali bi lahko sodnik glede na grožnjo z odgovornostjo za prednostno uporabo prava Unije to pravico neodvisno uveljavil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Zato je treba pravilo o osebni odgovornosti sodnika za naklep ali hudo malomarnost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>v primeru hude kršitve zakonov in prava Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> razlagati tako, da zaradi uporabe prednostnega prava Unije ne nastane nikakršna odgovornost sodnika. To je sicer tudi razlaga upoštevnih določb, ki jo je pred sodiščem zastopala Italija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Če takšna razlaga ni mogoča, tega pravila ni mogoče uporabiti. Zadevnemu sodniku se nikakor ne sme groziti s sankcijo za pravilno uporabo prava Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Sodišču zato predlagam, naj odloči:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Giudice di pace di Bologna (mirovni sodnik v Bologni, Italija) je sodišče v smislu člena 267 PDEU.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 7 Direktive 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa je razlagati tako, da je treba italijansko mirovno sodnico, katere nadomestilo je sestavljeno iz majhnega osnovnega zneska ter plačil za končane zadeve in opravljene obravnave, šteti za delavko v smislu člena 7 Direktive o delovnem času in je zato upravičena do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov, če sodniške dejavnosti opravlja v znatnem obsegu, če ne more sama odločati, katere postopke bo obravnavala, in če zanjo veljajo disciplinske obveznosti poklicnega sodnika.</TXT><P>Glede trajanja plačanega letnega dopusta je takšna mirovna sodnica, ki je imenovana samo za določeno obdobje, primerljiva z italijanskimi poklicnimi sodniki. Zato lahko v skladu z določbo 4 okvirnega sporazuma o delu za določen čas zahteva dopust v enakem obsegu kot poklicni sodniki. Plačilo med dopustom je treba odmeriti glede na njeno običajno plačilo med sodniško dejavnostjo.</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Pravilo o osebni odgovornosti sodnika za naklep ali hudo malomarnost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>v primeru hude kršitve zakonov in prava Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> pa je treba glede na pravo Unije razlagati tako, da zaradi uporabe prednostnega prava Unije ne nastane nikakršna odgovornost sodnika. Če takšna razlaga ni mogoča, tega pravila ni mogoče uporabiti.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>