<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-10-202510C130202301430-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0143-23-202503496-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="16/12/2025 12:06:42" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="QkFPevWea5gpL5QIqkq6GdtA9Oc2Nw+OWFIyCfZ7Nvler+nSviIKNrHukKlZefkoN9LNxWnwf2nqQ8fuKqpBfBLYWLY1vNjsfgvCcgC+e5BBPiRGZDRs7+aB3lPXmmetN0CH6cGLo4KLpYMxkoZwGBkEwX0/mURxeQ0Lrf1uIdg=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0143" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 03-04-25 15:33:12" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="a63388b46aa244ca9aaefb64d7580076" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0143" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId25" style="first"/>
      <div id="rId21" style="even">Sklepni predlogi D. Spielmanna – Zadeva C-143/23</div>
      <div id="rId22" style="default">Mercedes-Benz Bank in Volkswagen Bank</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      DEANA SPIELMANNA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 10. aprila 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-143/23
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      KI,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      FA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      Mercedes-Benz Bank AG,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      Volkswagen Bank GmbH
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-10" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Landgericht Ravensburg (deželno sodišče v Ravensburgu, Nemčija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-11" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Kreditna pogodba za nakup motornega vozila – Direktiva 2008/48/ES – Člen 14(1) – Pravica do odstopa – Posledice uveljavljanja pravice do odstopa od kreditne pogodbe, povezane s prodajno pogodbo – Obveznosti potrošnika do dajalca kredita – Člen 14(3)(b) – Plačilo obresti po odstopu od kreditne pogodbe, povezane s pogodbo o dobavi blaga“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Landgericht Ravensburg (deželno sodišče v Ravensburgu, Nemčija) je pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago Direktive 2008/48/ES (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) v okviru sporov med potrošnikoma in družbami za kreditiranje nakupa vozila v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa od kreditnih pogodb, povezanih s pogodbo o prodaji vozila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta zadeva daje Sodišču priložnost, da razvije svojo sodno prakso v zvezi s posledicami pravice do odstopa od pogodbe, ki jo potrošnik uveljavlja v okviru povezane kreditne pogodbe. Natančneje, z drugim in tretjim vprašanjem, ki bosta obravnavana v teh sklepnih predlogih, je treba zlasti ugotoviti, prvič, ali člen 14(3)(b), prvi stavek, Direktive 2008/48 zagotavlja popolno harmonizacijo za povezane kreditne pogodbe, in drugič, ali je to, da mora kreditojemalec po odstopu od povezane kreditne pogodbe za obdobje med izplačilom kredita prodajalcu financiranega vozila in vrnitvijo vozila dajalcu kredita ali prodajalcu plačati pogodbeno dogovorjene posojilne obresti, združljivo s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah od 7 do 10 ter 31, 34 in 35 Direktive 2008/48 je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-19" title="page-3">
      „(7) Da bi olajšali nastanek dobro delujočega notranjega trga potrošniških kreditov, je treba zagotoviti usklajen [harmoniziran] okvir Skupnosti v številnih osrednjih območjih. Ob upoštevanju stalno spreminjajočega se trga potrošniških kreditov in vse večje mobilnosti evropskih državljanov naj bi zakonodaja Skupnosti, ki je usmerjena v prihodnost in ki se zmore prilagoditi bodočim oblikam kreditov, državam članicam omogočila ustrezno raven prožnosti pri izvajanju in pomagala vzpostaviti sodobno pravo na področju zakonov o potrošniških kreditih.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-20" title="page-3">
      (8) Pomembno je, da trg ponudi zadostno raven varstva potrošnikov, da si zagotovi njihovo zaupanje. Tako lahko deluje prost pretok kreditnih ponudb v optimalnih pogojih za tiste, ki kredit ponujajo, kot tudi za prosilce, z ustreznim upoštevanjem specifičnega položaja v posameznih državah članicah.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-21" title="page-4">
      (9) Polna uskladitev [harmonizacija] je potrebna zato, da se vsem potrošnikom v Skupnosti zagotovi visoka in primerljiva raven varovanja njihovih interesov in se vzpostavi pravi notranji trg. Državam članicam se torej ne bi smelo dovoliti, da obdržijo ali uvedejo druge nacionalne določbe kot tiste, določene s to direktivo. V primerih, ko ne obstajajo takšne usklajene [harmonizirane] določbe, bi se morale države članice same odločiti, ali bodo obdržale ali sprejele nacionalno zakonodajo. Prav tako lahko države članice na primer obdržijo ali sprejmejo nacionalne določbe o skupni in solidarni odgovornosti prodajalca ali izvajalca storitev in dajalca kreditov. Dodaten primer te možnosti, ki jo imajo države članice, bi bila lahko ohranitev ali sprejem nacionalnih določb o razveljavitvi pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če potrošnik uveljavlja svojo pravico do odstopa od kreditne pogodbe. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-22" title="page-4">
      (10) Opredelitve iz te direktive določajo obseg uskladitve [harmonizacije]. Obveznost držav članic za izvajanje določb te direktive bi se torej morala omejiti na področje njene uporabe, kakor je določeno v teh opredelitvah. Ta direktiva pa ne bi smela posegati v uporabo določb te direktive s strani držav članic v skladu z zakonodajo Skupnosti za področja, ki jih ne ureja. S tem bi država članica lahko obdržala ali sprejela nacionalno zakonodajo, ki je skladna z določbami te direktive ali nekaterimi njenimi določbami o kreditnih pogodbah izven področja uporabe te direktive, na primer o kreditnih pogodbah, pri katerih je vrednost kredita manj kot 200 EUR ali več kot 75 000 EUR. Poleg tega bi lahko države članice uporabljale določbe te direktive tudi za povezan kredit, ki ni zajet v opredelitvi, povezane kreditne pogodbe‘ iz te direktive. Tako bi se lahko določbe o povezani kreditni pogodbi uporabljale za kreditne pogodbe, ki so le delno namenjene financiranju pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitve.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-4">
      […] 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      (31) Da bi potrošniku omogočili poznavanje svojih pravic in obveznosti iz kreditne pogodbe, bi morala ta na jasen in jedrnat način vsebovati vse potrebne informacije.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-26" title="page-4">
      (34) Zaradi približevanja postopkov za uresničevanje pravice do odstopa od pogodbe na podobnih področjih je treba zagotoviti pravico do odstopa brez kazni in brez obveznosti utemeljitve, in sicer pod pogoji, podobnimi tistim, ki so določeni v Direktivi 2002/65/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 4, str. 321)]. 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-27" title="page-4">
      (35) Če potrošnik odstopi od kreditne pogodbe, v povezavi s katero je prejel blago, zlasti od pogodbe o obročnem nakupu ali od najemne pogodbe ali pogodbe o lizingu, ki predvidevajo obveznost nakupa, ta direktiva ne bi smela posegati v predpise držav članic glede vračila blaga ali s tem povezanih vprašanj.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1 te direktive, naslovljen „Vsebina“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-5">
      „Namen te direktive je uskladiti [harmonizirati] nekatere vidike zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s pogodbami, ki zajemajo potrošniške kredite.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3 navedene direktive, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-5">
      „V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-5">
      (n) ,povezana kreditna pogodba‘ pomeni kreditno pogodbo, v kateri:
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-34" title="page-5">
      (i) je zadevni kredit namenjen izključno financiranju pogodbe o dobavi posebnega blaga ali opravljanju posebne storitve, in
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-35" title="page-5">
      (ii) iz objektivnega stališča ti dve pogodbi sestavljata komercialno enoto; šteje se, da komercialna enota obstaja takrat, ko dobavitelj ali izvajalec storitev sam financira kredit za potrošnika ali ga financira tretja stranka, če dajalec kredita uporablja storitve dobavitelja ali izvajalca storitev v zvezi s sklenitvijo ali pripravo kreditne pogodbe ali kadar so posebne dobrine ali izvajanje posebnih storitev izrecno opredeljene v kreditni pogodbi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10 iste direktive, naslovljen „Informacije, ki se morajo vključiti v kreditne pogodbe“, v odstavku 2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-5">
      „Kreditna pogodba jasno in jedrnato navaja:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-5">
      (l) obrestno mero v primeru zapadlih plačil, ki velja ob sklenitvi kreditne pogodbe, ter pravila za njeno prilagoditev in, kjer je to potrebno, vse stroške v primeru zamude pri odplačevanju;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-5">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 14 Direktive 2008/48, naslovljen „Pravica do odstopa“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-43" title="page-5">
      „1. Potrošnik lahko v roku štirinajstih koledarskih dni odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe razloga.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      Ta rok za odstop se začne:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-45" title="page-5">
      (a) bodisi na dan sklenitve kreditne pogodbe
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-46" title="page-6">
      (b) bodisi na dan, ko potrošnik prejme pogodbena določila in pogoje ter informacije v skladu s členom 10, če ta dan nastopi pozneje kot datum, naveden v točki (a) tega pododstavka.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-6">
      3. Če potrošnik uveljavlja pravico do odstopa:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-49" title="page-6">
      (a) za uveljavitev pravice do odstopa o tem pred iztekom roka iz odstavka 1 obvesti dajalca kredita po prejemu informacije s strani dajalca kredita v skladu s členom 10(2)(p) na način, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo. Šteje se, da je bil rok upoštevan, če se je to obvestilo še pred iztekom roka poslalo na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki je dajalcu kreditov na voljo in dostopen; in
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-50" title="page-6">
      (b) dajalcu kredita odplača glavnico in obresti, obračunane na to glavnico od dneva, ko je bil kredit črpan, do dneva, ko je glavnica odplačana, brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v roku 30 koledarskih dni potem, ko je bilo dajalcu kredita poslano obvestilo o odstopu. Zapadle obresti se izračunajo na podlagi dogovorjene posojilne obrestne mere. Dajalec kredita v primeru odstopa ni upravičen do nobenega drugega nadomestila s strani potrošnika, razen nadomestila za kakršne koli nepovratne stroške, ki jih dajalec kredita plača kateremu koli javnemu upravnemu organu.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-6">
      […]“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 15(1) in (2) te direktive, naslovljen „Povezana kreditna pogodba“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-6">
      „1. Če potrošnik uveljavi na zakonodaji Skupnosti temelječo pravico do odstopa od pogodbe o dobavi blaga ali storitev, ga povezana kreditna pogodba preneha zavezovati.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-6">
      2. Ko se blago ali storitve iz povezane kreditne pogodbe ne zagotovijo ali se zagotovijo le delno ali niso v skladu s pogodbo o njihovi dobavi, ima potrošnik pravico uporabiti pravna sredstva zoper dajalca kredita, če je potrošnik uporabil pravna sredstva zoper dobavitelja, pa mu ni uspelo dobiti zadoščenja, do katerega je upravičen v skladu z zakonom ali s pogodbo o dobavi blaga ali storitev. Države članice določijo, do kakšne mere in pod kakšnimi pogoji je mogoče uveljavljati takšna pravna sredstva.“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 22 navedene direktive, naslovljen „Usklajevanje [Harmonizacija] in obveznost izvajanja te direktive“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-6">
      „Če ta direktiva vsebuje usklajene [harmonizirane] določbe, države članice ne smejo ohraniti ali uvesti v svoje nacionalno pravo drugih določb, razen tistih, določenih v tej direktivi.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 23 iste direktive, naslovljen „Kazni“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-58" title="page-7">
      „Države članice sprejmejo pravila glede kazni, ki veljajo v primeru kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvrševanja teh kazni. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemško pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 357a(1) Bürgerliches Gesetzbuch (civilni zakonik, v nadaljevanju: BGB), naslovljen „Pravne posledice odstopa od pogodb o finančnih storitvah“, je v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja sporov o glavni stvari, določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-61" title="page-7">
      „(1) Prejete izpolnitve je treba vrniti najpozneje v 30 dneh.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-7">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-63" title="page-7">
      (3) Če kreditojemalec odstopi od pogodbe o potrošniškem posojilu, plača dogovorjene obresti za obdobje od izplačila do vračila posojila. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 358 BGB je v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja sporov o glavni stvari, določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-65" title="page-7">
      „(1) Če je potrošnik veljavno preklical svojo izjavo volje za sklenitev pogodbe, katere predmet je dobava blaga ali zagotavljanje druge storitve s strani prodajalca ali ponudnika, ga izjava volje za sklenitev kreditne pogodbe, povezane s to pogodbo, ne zavezuje več.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-7">
      (2) Če potrošnik na podlagi člena 495(1) ali člena 514(2), prvi stavek, veljavno prekliče svojo izjavo volje za sklenitev potrošniške kreditne pogodbe, ga tudi izjava volje za sklenitev pogodbe o dobavi blaga ali zagotavljanju druge storitve, ki je povezana s to potrošniško kreditno pogodbo, ne zavezuje več.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-67" title="page-7">
      (3) Pogodba o dobavi blaga ali zagotavljanju druge storitve in kreditna pogodba iz odstavkov 1 in 2 sta povezani, če se kredit v celoti ali delno uporabi za financiranje druge pogodbe in če obe pogodbi z ekonomskega vidika tvorita gospodarsko enoto. Še zlasti se šteje, da takšna gospodarska enota obstaja, če prodajalec ali ponudnik sam financira potrošnikovo nasprotno obveznost ali, ko gre za financiranje od tretje osebe, če dajalec kredita pri pripravi ali sklenitvi kreditne pogodbe sodeluje s prodajalcem ali ponudnikom. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-7">
      (4) Vzpostavitev prejšnjega stanja v zvezi s povezano pogodbo je mutatis mutandis urejena s […] [členom 357]. […] Dajalec kredita prevzame v razmerju do potrošnika vse pravice in obveznosti prodajalca ali ponudnika, ki izhajajo iz povezane pogodbe in se nanašajo na pravne posledice odstopa od pogodbe ali vračila blaga, če je bil v trenutku začetka veljavnosti odstopa znesek posojila že nakazan prodajalcu ali ponudniku.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Osebi KI in FA sta 1. marca 2019 in 30. novembra 2017 z družbama Mercedes-Benz Bank AG (v nadaljevanju: Mercedes-Benz Bank) oziroma Volkswagen Bank GmbH (v nadaljevanju: Volkswagen Bank) sklenili kreditni pogodbi za nakup motornega vozila za zasebno uporabo. Neto zneska teh kreditnih pogodb sta znašala 29.500 EUR oziroma 35.300 EUR in sta bila nakazana neposredno prodajalcema vozil. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družbi Mercedes-Benz Bank in Volkswagen Bank sta pri sklenitvi kreditnih pogodb kot posrednika uporabili storitve prodajalca vozil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nobeni od kreditnih pogodb ni bila obrestna mera zamudnih obresti, ki je veljala ob sklenitvi pogodbe, številčno izražena v odstotkih. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Osebi KI in FA sta plačali mesečne kreditne obroke v skupnem znesku 8924,48 EUR oziroma 24.800 EUR iz naslova obeh pogodb. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Osebi KI in FA sta z dopisoma z dne 31. oktobra 2019 oziroma 20. julija 2020 preklicali svoji izjavi volje za sklenitev kreditne pogodbe. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Osebi KI in FA trdita, da je odstop od pogodbe veljaven, ker rok za uveljavljanje te pravice ni začel teči zaradi nepravilnosti pri obveznih informacijah, ki bi morale biti vključene v pogodbo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsaka od njiju je pri predložitvenem sodišču vložila tožbo zoper družbo Mercedes-Benz Bank oziroma družbo Volkswagen Bank. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, oseba KI v bistvu zahteva vračilo kreditnih obrokov, ki jih je že plačala do odstopa od pogodbe, in pologa, plačanega prodajalcu, v skupnem znesku 8924,48 EUR. Predlaga tudi, naj se ugotovi, da zaradi odstopa od pogodbe ni več zavezana za plačilo obresti ali glavnice za svoje posojilo. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, oseba FA v bistvu zahteva vračilo mesečnih obrokov, ki so bili že plačani iz naslova kredita v obdobju do odstopa od pogodbe, in pologa, plačanega prodajalcu, v višini 24.800 EUR. Predlaga tudi, naj se ugotovi, da od datuma odstopa od pogodbe ni dolžna plačati obresti in obrokov glavnice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družbi Mercedes-Benz Bank in Volkswagen Bank predlagata, naj se tožbi zavrneta. V bistvu se sklicujeta na njuno nedopustnost in uveljavljata ugovor, ki se nanaša na izgubo pravice do odstopa od pogodbe. Družba Mercedes-Benz Bank se sklicuje tudi na nezakonito uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe in z nasprotno tožbo podredno predlaga, naj se osebi KI naloži, naj ji plača nadomestilo za izgubo vrednosti vozila do dneva njegove vrnitve in poleg tega nadomestilo za uporabo vozila v višini 3,92 % na leto, ki naj se obračuna od preostanka posojila, ki se še dolguje za obdobje od izplačila izposojenih sredstev prodajalcu do vrnitve vozila. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je predložitveno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-81" title="page-9">
      „1. Ali je združljivo s pravom Unije, zlasti s členom 14(1) Direktive [2008/48], če se v primeru odstopa od potrošniške kreditne pogodbe, ki je povezana s pogodbo o prodaji vozila, sklenjeno v prodajalni, znesek nadomestila za izgubo vrednosti financiranega vozila, ki ga mora potrošnik plačati pri vrnitvi financiranega vozila dajalcu kredita, izračuna tako, da se od trgovske prodajne cene, ki je veljala, ko je potrošnik kupil vozilo, odšteje trgovska nakupna cena, ki velja ob vrnitvi vozila? 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-82" title="page-9">
      2. Ali za ureditev iz člena 14(3)(b), prvi stavek, Direktive [2008/48] v primeru potrošniških kreditnih pogodb, ki so povezane s pogodbo o prodaji vozila, velja popolna harmonizacija in je zato za države članice obvezna?
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-83" title="page-9">
      Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-84" title="page-9">
      3. Ali je združljivo s pravom Unije, zlasti s členom 14(1) Direktive [2008/48], če mora kreditojemalec po odstopu od potrošniške kreditne pogodbe, ki je povezana s pogodbo o prodaji vozila, za obdobje med izplačilom kredita prodajalcu financiranega vozila in vrnitvijo vozila kreditodajalcu (ali prodajalcu) plačati pogodbeno dogovorjene posojilne obresti?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S sklepom z dne 18. aprila 2023 je bil postopek v tej zadevi prekinjen do izdaje sodbe v združenih zadevah C-38/21, C-47/21 in C-232/21. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodno tajništvo Sodišča je z dopisom z dne 21. decembra 2023 predložitvenemu sodišču posredovalo sodbo, izdano v teh zadevah (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>), ter ga pozvalo, naj mu sporoči, ali glede na to sodbo vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče je z vlogo e-Curia z dne 10. aprila 2024 Sodišču odgovorilo, da vztraja pri predlogu za sprejetje predhodne odločbe in da meni, da je treba dodati ta nova vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C29Marge0doubleretrait" id="para-88" title="page-9">
      „4. (a)  Ali je treba člen 10(2)(l) Direktive [2008/48] v povezavi s členom 14(1), drugi pododstavek, točka (b), Direktive 2008/48 razlagati tako, da rok za odstop ne začne teči, če v kreditni pogodbi zamudna obrestna mera, veljavna ob sklenitvi te pogodbe, ni navedena v obliki konkretnega odstotka? 
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-89" title="page-9">
      Če je odgovor nikalen:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-90" title="page-10">
      (b)  Ali ta manjkajoča informacija lahko vpliva na zmožnost povprečnega potrošnika, da oceni obseg svojih pravic in obveznosti iz te direktive, ali na njegovo odločitev, da sklene pogodbo, in mu lahko onemogoči, da bi svoje pravice izvrševal pod pogoji, ki so v bistvenem enaki tistim, ki bi obstajali, če bi bila informacija zagotovljena popolno in točno? 
    </p>
    <p class="C29Marge0doubleretrait" id="para-91" title="page-10">
      5. (a)  Ali je ugovor dajalca kredita, da je potrošnik zaradi svojega ravnanja med sklenitvijo te pogodbe in uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe ali po tem uveljavljanju to pravico zlorabil, izključen, če v kreditni pogodbi zamudna obrestna mera, veljavna ob sklenitvi te pogodbe, ni navedena v obliki konkretnega odstotka? 
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-92" title="page-10">
      Če je odgovor nikalen:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-93" title="page-10">
      (b) Ali je mogoče zlorabo pravice utemeljiti zlasti s temi okoliščinami?
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Potrošnik še naprej uporablja financirano vozilo, dokler sodišče ne odloči o veljavnosti odstopa od pogodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Potrošnik zavrne plačilo nadomestila za uporabo vozila.“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s predlogom Sodišča se bom v teh sklepnih predlogih osredotočil izključno na drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem Sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 14(3)(b), prvi stavek, Direktive 2008/48 razlagati tako, da uvaja popolno harmonizacijo za potrošniške kreditne pogodbe, povezane s pogodbo o prodaji vozila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z drugimi besedami, Sodišče mora ugotoviti, ali s členom 14(3)(b), prvi stavek, Direktiva 2008/48 popolnoma harmonizira obveznost kreditojemalca, da plača obresti na glavnico, tudi kadar je financirani kredit povezan s pogodbo o nakupu blaga ali storitev. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu ugotavljam, da Direktiva 2008/48, ki je bila sprejeta za spodbujanje učinkovitega notranjega trga in visoke ravni varstva potrošnikov v zvezi s krediti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>), uvaja popolno harmonizacijo za vse kreditne pogodbe, ki spadajo na njeno področje uporabe. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v zvezi s tem priznalo, da iz člena 22(1) v povezavi z uvodnima izjavama 9 in 10 te direktive, izhaja, da je navedena direktiva, kar zadeva kreditne pogodbe, ki spadajo na njeno področje uporabe, obvezna za izvajanje in da je njen namen zagotoviti enotno uporabo pravil, ki jih vsebuje, v vseh državah članicah. Tako države članice pri določanju natančnih obveznosti nimajo možnosti, da bi se od njih oddaljile z nacionalnimi določbami, ki odstopajo ali so strožje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) Ta harmonizacija je utemeljena z željo, da se vsem evropskim potrošnikom omogoči najemanje kreditov z enako ravnjo varstva in olajša čezmejno opravljanje finančnih storitev. V primerih, ko ne obstajajo takšne harmonizirane določbe, bi se morale države članice same odločiti, ali bodo obdržale ali sprejele nacionalno zakonodajo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, Direktiva 2008/48 v členu 3(n) opredeljuje „povezano kreditno pogodbo“ kot kreditno pogodbo, ki se uporablja izključno za financiranje nakupa določenega blaga ali storitev in tvori komercialno enoto z ustrezno pogodbo o dobavi. V praksi posojila, odobrena za financiranje zasebnega motornega vozila, v celoti ustrezajo tej opredelitvi, če niso izključena iz področja uporabe direktive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) Komercialna enota med posojilom in nakupom blaga se pogosto kaže v sočasni sklenitvi obeh pogodb ali njuni tesni gospodarski odvisnosti. Tako je po mojem mnenju zakonodajalec Unije želel to kategorijo kreditov urediti tako, da bi potrošnik, ki ga zavezujeta dve medsebojno odvisni pogodbi, kljub temu lahko užival učinkovito varstvo, ob upoštevanju posebnih tveganj, povezanih z dvojnim prepletanjem posojila in nakupa blaga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, da bi se to varstvo konkretiziralo, člen 14 Direktive 2008/48 določa pravico do odstopa od pogodbe, ki potrošniku omogoča, da v vnaprej določenem roku odstopi od pogodbe, ne da bi moral za to navesti razlog. Z uveljavljanjem te pravice, katere namen je omiliti morebitno impulzivno naravo odločitve o zadolževanju in zagotoviti zadostne informacije o kreditnih pogojih, nastanejo s tem povezane obveznosti. Tako člen 14(3)(b), prvi stavek, te direktive potrošniku v primeru odstopa od pogodbe nalaga vračilo glavnice in obresti, obračunane od dneva, ko so bila sredstva dana na razpolago, do njihovega vračila. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar ta določba ne določa niti usode financiranega blaga niti morebitnih medsebojnih vplivov med povezano kreditno pogodbo in pogodbo o nakupu vozila. Menim, da je namen Direktive 2008/48 zagotoviti, da uveljavljanje pravice do odstopa ostane učinkovito, obenem pa državam članicam pustiti diskrecijsko pravico glede izvajanja tega odstopa v posebnem okviru povezanega kredita, kar pomeni, da cilj te direktive ni v celoti harmonizirati vseh morebitnih pravnih posledic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodna izjava 35 navedene direktive je skladna s tem pristopom, saj določa, da ta ne bi smela posegati v predpise držav članic glede vračila blaga, ki se financira s kreditom, ali s tem povezana vprašanja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) V uvodni izjavi 9 iste direktive je navedeno tudi, da bi morale države članice v primerih, ko ne obstajajo harmonizirane določbe, same odločiti, ali bodo obdržale ali sprejele nacionalno zakonodajo, zlasti v primeru razveljavitve pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če potrošnik uveljavlja svojo pravico do odstopa od kreditne pogodbe. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker pa na tem področju ni posebnih predpisov Unije, je Sodišče razsodilo, da so podrobna pravila za izvajanje varstva potrošnikov, določena z Direktivo 2008/48, v skladu z načelom postopkovne avtonomije držav članic določena v nacionalnem pravnem redu teh držav. Vendar pa ta pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne nacionalne položaje (načelo enakovrednosti), in ne smejo biti oblikovana tako, da bi v praksi onemogočala ali pretirano oteževala uveljavljanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije (načelo učinkovitosti). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je pomembno, da je člen 15(1) Direktive 2008/48 edina določba, ki je posebej posvečena položaju, v katerem potrošnik uveljavlja svojo pravico do odstopa od pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev, kar a contrario pomeni, da je ta direktiva pomanjkljiva v primeru obratnega scenarija, v katerem se odstop od pogodbe najprej izvede v zvezi s samim kreditom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skratka, menim, da čeprav Direktiva 2008/48 s členom 14(3)(b), prvi stavek, uvaja popolno harmonizacijo na področju kreditnih pogodb, ne ureja izčrpno vseh posledic odstopa od pogodbe, če je kredit povezan z nakupom vozila. Države članice lahko torej ob upoštevanju načel učinkovitosti in enakovrednosti določijo podrobna pravila za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe v zvezi s temi povezanimi kreditnimi pogodbami. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno predlagam, naj Sodišče odgovori, da člen 14(3)(b), prvi stavek, Direktive 2008/48 ne zagotavlja popolne harmonizacije za potrošniške kreditne pogodbe, povezane s pogodbo o prodaji vozila. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem, ki se postavlja v primeru nikalnega odgovora na drugo vprašanje, sprašuje, ali je združljivo s pravom Unije, zlasti s členom 14(1) Direktive 2008/48/ES, če mora kreditojemalec po odstopu od potrošniške kreditne pogodbe, ki je povezana s pogodbo o prodaji vozila, plačati pogodbeno dogovorjene posojilne obresti za obdobje med izplačilom kredita prodajalcu financiranega vozila in vrnitvijo vozila dajalcu kredita (ali prodajalcu)? </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Namen člena 14 Direktive 2008/48</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj spomnim, da člen 14(1) Direktive 2008/48 določa pravico do odstopa od pogodbe v korist potrošnika, ki jo lahko uveljavlja v 14 koledarskih dneh, pri čemer mu ni treba navesti razloga za svojo odločitev. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilj člena 14 Direktive 2008/48 je po eni strani potrošniku omogočiti, da izbere pogodbo, ki najbolj ustreza njegovim potrebam, in da se posledično odpove učinkom pogodbe, za katero se po njeni sklenitvi v obdobju, predvidenem za razmislek, v katerem se lahko uveljavlja pravica do odstopa, izkaže, da ni primerna. Po drugi strani je cilj člena 14(1), drugi pododstavek, točka (b), te direktive to, da se zagotovi, da potrošnik dobi vse informacije, ki so potrebne za to, da lahko presodi vsebino svoje pogodbene obveznosti, in da se kaznuje dajalec kredita, ki mu ne posreduje informacij iz člena 10 navedene direktive. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) Po mojem mnenju je torej glavni namen te določbe potrošnikom zagotoviti dovolj časa, da razmislijo, ali kredit dejansko ustreza njihovim potrebam in zmožnostim, tako da se lahko zaščitijo pred neprilagojenimi obveznostmi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledice pravice do odstopa v okviru povezane kreditne pogodbe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz analize, opravljene v zvezi z drugim vprašanjem, ki ga je postavilo predložitveno sodišče (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>), je razvidno, da člen 14(3)(b), prvi stavek, Direktive 2008/48 ne uvaja popolne harmonizacije posledic uveljavljanja pravice do odstopa, če je kredit povezan s pogodbo o dobavi blaga, kot je nakup vozila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 14(3)(b) te direktive mora potrošnik, ki odstopi od „klasičnega kredita“, poleg vračila glavnice plačati tudi posojilne obresti, obračunane po dogovorjeni obrestni meri za obdobje od dneva, ko so bila sredstva dana na razpolago, do njihovega celotnega vračila. Po analogiji menim, da je logično, da se v primeru, ko je kredit namenjen financiranju nakupa blaga in potrošnik odstopi od njega, določi njegova obveznost plačila obresti za obdobje od dneva, ko so sredstva dejansko dana na razpolago, do vračila blaga ali prenehanja kredita.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je podlaga za to zahtevo jasno razvidna, in sicer dajalec kredita z mobilizacijo finančnih sredstev prevzame tveganje razvrednotenja valute in se odpove takojšnji uporabi teh sredstev. S tega vidika so obresti običajno nadomestilo za izplačano glavnico. Sistematično odvzemanje te pravice dajalcu kredita bi pomenilo uvedbo „brezplačnega kredita“ za kreditojemalca, ki bi užival neupravičeno prednost, ne da bi nosil kakršno koli breme. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) Po mojem mnenju takšen položaj ruši pogodbeno ravnovesje in je podoben neupravičeni obogatitvi v smislu splošnih načel civilnega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba opozoriti, da načelo prepovedi neupravičene obogatitve, ki je priznano s sodno prakso Sodišča in je prisotno v večini nacionalnih pravnih redov, zahteva, da se nobena stranka ne sme neupravičeno obogatiti na račun druge stranke. Tako je Sodišče že razsodilo, da ima v skladu z načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, oseba, ki je utrpela izgubo, s katero je bilo povečano premoženje druge osebe, pri čemer za to obogatitev ni nikakršne pravne podlage, praviloma pravico do povračila – od osebe, ki se je obogatila – v vrednosti te izgube. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je namreč v zvezi z neupravičeno obogatitvijo Unije menilo, da čeprav Pogodba DEU ne določa izrecno tožbe za to vrsto postopka, bi razlaga člena 268 PDEU in člena 340, drugi odstavek, PDEU, ki bi to možnost izključevala, privedla do rezultata, ki je v nasprotju z načelom učinkovitega sodnega varstva. Pri tožbi, ki temelji na neupravičeni obogatitvi Unije, vloženi na podlagi teh členov, se zahtevata dokaz o obogatitvi brez ustrezne pravne podlage (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) tožene stranke in dokaz o prikrajšanju tožeče stranke, povezanem s to obogatitvijo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>). </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če to načelo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) prenesemo v okoliščine zadeve v postopku v glavni stvari (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>), bi lahko trdili, da bi to, da bi se kreditojemalcu omogočilo, da brezplačno prejme posojilo v obdobju do vračila blaga, dejansko pomenilo, da se mu podeli gospodarska prednost „brez vzroka, razloga ali vsaj utemeljitve“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>). V tem obdobju je dajalec kredita nepreklicno mobiliziral finančna sredstva v korist kreditojemalca, ne da bi lahko razpolagal s temi sredstvi ali jih namenil za druge potencialno donosne posle, pri čemer je nosil tveganja, povezana z dajanjem teh sredstev na razpolago (zlasti razvrednotenje valute in oportunitetne stroške imobilizacije). </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato menim, da je obveznost kreditojemalca, da plača posojilne obresti, obračunane za dejansko obdobje od dneva, ko so bila sredstva dana na razpolago, nujen popravljalni mehanizem. Omogoča ponovno vzpostavitev pogodbenega ravnovesja s tem, da se prepreči, da bi se ena stranka z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe neupravičeno okoristila na škodo druge stranke, in tako zagotavlja pravično porazdelitev bremena in dobička, ki izhaja iz izvajanja kreditne pogodbe, naj si bo to delno ali začasno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pogodbeno ravnovesje in načelo sorazmernosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je utemeljitev te obveznosti, in sicer plačilo posojilnih obresti v primeru odstopa od kreditne pogodbe za nakup vozila, skladna z logiko sodne prakse Sodišča na tem področju, ki v celoti poudarja, da je cilj Direktive 2008/48 v zvezi s potrošniškimi krediti določiti popolno in obvezno harmonizacijo na nekaterih ključnih področjih, ki je potrebna za to, da se vsem potrošnikom v Uniji zagotovi visoka in primerljiva raven varovanja njihovih interesov, da se spodbudi vzpostavitev dobro delujočega notranjega trga potrošniških kreditov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Skrb za ohranitev pogodbenega ravnovesja, ki usklajuje učinkovito varovanje interesov potrošnikov z vzpostavitvijo dobro delujočega notranjega trga potrošniških kreditov ob upoštevanju načela sorazmernosti, je na splošno mogoče zaznati v sodni praksi v zvezi s pravico do odstopa od pogodbe, tudi zunaj pravnega okvira Direktive 2008/48. Sodišče je na primer razsodilo, da člen 14(1) Direktive 2008/48 nasprotuje nacionalni ureditvi, v skladu s katero mora potrošnik vrniti blago, financirano s kreditom, ali dajalca kredita opomniti, naj to blago prevzame, ne da bi moral zadnjenavedeni hkrati vrniti mesečne obroke kredita, ki jih je potrošnik že plačal. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Sodišče v zvezi s pogodbo, sklenjeno na daljavo, menilo, da čeprav je namen Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) varstvo potrošnika v posebnem položaju take pogodbe, pa cilj te direktive ni potrošniku podeliti pravic, ki bi presegale to, kar je nujno za učinkovito uveljavljanje njegove pravice do odstopa od pogodbe. To velja zlasti v primeru, ko je potrošnik blago uporabljal na način, ki ni združljiv s splošnimi načeli civilnega prava, kot sta dobra vera ali prepoved neupravičene obogatitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Enaka skrb za ohranitev navedenega ravnovesja v skladu z načelom sorazmernosti je značilna za razlago člena 23 Direktive 2008/48, ki državam članicam dovoljuje, da določijo kazni, ki zagotavljajo izpolnjevanje obveznosti dajalca kredita glede zagotavljanja informacij. Te kazni, ki morajo ostati učinkovite in sorazmerne, se lahko razširijo na odvzem pravice do obresti in stroškov, če dajalec kredita ne izpolni obveznosti zagotavljanja informacij iz člena 10(2) Direktive 2008/48 in takšne opustitve vplivajo na možnost potrošnika, da oceni obseg svojih obveznosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Vendar je Sodišče to stališče uravnovesilo s pojasnilom, da „uporabe takšne sankcije, ki ima resne posledice za dajalca kredita, v skladu s temi nacionalnimi predpisi ni mogoče šteti za sorazmerno v primeru, da od elementov, na katere se nanaša člen 10(2) Direktive 2008/48, niso navedeni tisti, ki že po svoji naravi ne morejo vplivati na možnost potrošnika, da oceni obseg svojih obveznosti“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) Zato menim, da Sodišče v skladu z načelom sorazmernosti priznava, da možnost iz člena 23 Direktive 2008/48 ne sme povzročiti, da bi bil dajalec kredita sistematično prikrajšan za vsakršno nadomestilo, razen če so njegove opustitve tako resne, da bistveno ogrožajo pravico potrošnika do jasnih in zanesljivih informacij. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako je potrošnik, ki je šibkejša stranka pogodbe, upravičen do okrepljenega varstva s kaznijo, naloženo dajalcu kredita. Vendar to varstvo ni neomejeno in se uporablja le, kadar dajalec kredita krši obveznost zagotavljanja informacij, ki je „bistvena“ v okviru Direktive 2008/48. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) Ne gre namreč za ustvarjanje čezmernega neravnovesja med potrošnikom, ki uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe, in dajalcem kredita. Pravica do odstopa od pogodbe in njene posledice ne smejo ogroziti učinkovitosti trga na področju potrošniških kreditov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba v obravnavani zadevi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru menim, da se skrb za zagotavljanje visoke in primerljive ravni varovanja interesov vseh potrošnikov v Uniji, da bi se spodbudila vzpostavitev dobro delujočega notranjega trga potrošniških kreditov, v sporu v postopku v glavni stvari ohrani, če se dopusti, da lahko nacionalna zakonodaja v primeru odstopa od povezane kreditne pogodbe določa vračilo obresti na glavnico. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kljub temu je treba upoštevati, kot je bilo že navedeno v okviru odgovora na drugo vprašanje za predhodno odločanje (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>), da ureditev izvajanja pravice do odstopa od kreditne pogodbe za nakup vozila – zlasti obveznost kreditojemalca, da dajalcu kredita plača posojilne obresti – v skladu z načelom enakovrednosti ne sme biti manj ugodna od ureditve podobnih nacionalnih položajev, v skladu z načelom učinkovitosti pa ne sme biti urejena tako, da bi v praksi onemogočala ali pretirano oteževala uveljavljanje pravic, ki jih zagotavlja pravni red Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sklepam, da ker Direktiva 2008/48 ne ureja izčrpno posledic odstopa od kredita, povezanega z nakupom blaga, lahko nacionalna zakonodaja zahteva, da kreditojemalec plača obresti, ki se nanašajo na obdobje uporabe sredstev. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato menim, da člen 14(1) Direktive 2008/48 ne nasprotuje temu, da se od kreditojemalca ob uveljavljanju pravice do odstopa od pogodbe zahteva plačilo obresti, obračunanih za obdobje od dneva, ko so bila sredstva dana na razpolago, do vračila blaga ali prenehanja kredita. Obenem države članice v skladu s členom 23 Direktive 2008/48 ohranjajo pristojnost, da v primeru kršitve obveznosti zagotavljanja informacij iz člena 10(2) te direktive določijo kazni za dajalca kredita, pri čemer te kazni ne smejo povzročiti nesorazmerne prekinitve medsebojnih obveznosti in ogrožati glavnega cilja navedene direktive, tj. učinkovitega varstva potrošnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah Sodišču predlagam, naj odgovori, da pravo Unije, zlasti člen 14(1) Direktive 2008/48/ES, ne nasprotuje temu, da mora kreditojemalec po odstopu od potrošniške kreditne pogodbe, ki je povezana s pogodbo o prodaji vozila, plačati pogodbeno dogovorjene posojilne obresti za obdobje med izplačilom kredita prodajalcu financiranega vozila in vrnitvijo navedenega vozila dajalcu kredita (ali prodajalcu). </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Landgericht Ravensburg (deželno sodišče v Ravensburgu, Nemčija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-138" title="page-18">
      1. Člen 14(3)(b), prvi stavek, Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-139" title="page-18">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-140" title="page-18">
      ne uvaja popolne harmonizacije za potrošniške kreditne pogodbe, povezane s pogodbo o prodaji vozila.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-141" title="page-18">
      2. Pravo Unije, zlasti člen 14(1) Direktive 2008/48,
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-142" title="page-18">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-143" title="page-18">
      ne nasprotuje temu, da mora kreditojemalec po odstopu od potrošniške kreditne pogodbe, ki je povezana s pogodbo o prodaji vozila, plačati pogodbeno dogovorjene posojilne obresti za obdobje med izplačilom kredita prodajalcu financiranega vozila in vrnitvijo navedenega vozila dajalcu kredita (ali prodajalcu).
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL 2008, L 133, str. 66). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>)  Sodba z dne 21. decembra 2023, BMW Bank in drugi (C-38/21, C-47/21 in C-232/21, EU:C:2023:1014).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Glej na primer sodbo z dne 16. julija 2020, Soho Group (C-686/19, EU:C:2020:582, točka 49), v skladu s katero je bila „Direktiva 2008/48 sprejeta z dvojnim ciljem, in sicer da se vsem potrošnikom v Evropski uniji zagotovi visoka in enakovredna raven varovanja njihovih interesov in da se olajša vzpostavitev dobro delujočega notranjega trga potrošniških kreditov.“</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 12. julija 2021, SC Volksbank România (C-602/10, EU:C:2012:443, točka 38), in z dne 5. september 2013, Pohotovost’ (C-331/18, EU:C:2019:665, točka 49).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Glej uvodno izjavo 9 Direktive 2008/48.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Glej člen 2(2) Direktive 2008/48.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>)  Glej sodbo BMW Bank (točka 302).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej sodbo BMW Bank (točka 303 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Hogana v združenih zadevah Volkswagen Bank in drugi (C-33/20, C-155/20 in C-187/20, EU:C:2021:629, točka 126).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Glej sodbi z dne 9. septembra 2021, Volkswagen Bank (C-33/20, C-155/20 in C-187/20, EU:C:2021:736, točki 123 in 124) ter BWM Bank (točka 288).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>)  Glej točke od 30 do 38 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Hogana v združenih zadevah Volkswagen Bank in drugi (C-33/20, C-155/20 in C-187/20, EU:C:2021:629, točka 124).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z načelom subsidiarnosti, kadar je obogatitev ali prikrajšanje premoženja neposredno utemeljeno z zakonskim pravilom, prenos premoženja v vsakem primeru vzrok, ki torej izključuje tožbo de in rem verso. Tako je na primer v belgijskem civilnem pravu ta tožba „mogoča le, če položaja, na katerega se nanaša, ne ureja druga ureditev, ki izhaja iz zakona, pogodbe, enostranskega pravnega akta ali tožbe ex delicto“ (glej Van Ommeslaghe, P., De Page, Traité de droit civil belge - Tome II - Les obligations, vol. 2, Bruylant, Bruselj, 2013, str. 1141 in 1151).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 9. julija 2020, Češka republika/Komisija (C-575/18 P, EU:C:2020:530, točka 82). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Kar zadeva problematiko v zvezi s splošnimi načeli zasebnega prava in neupravičeno obogatitvijo (zlasti v zvezi z luksemburškim pravnim redom) glej Kinsch, P., „Les générale du droit commeéléments de l’ordre juridique luxembourgeois“, v Liber Amicorum Xavier Dieux, Larcier-Intersentia, Bruselj, 2022, str. od 883 do 884.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) V zvezi s transakcijami, ki povzročijo neupravičeno obogatitev in vključujejo več kot dve stranki, glej Schlechtriem, P., Cohen, C., in Hornung, R., „Restitution and Unjust Enrichment in Europe“, European Review of Private Law, zvezek 9, št. 2/3, 2001, str. od 408 do 415. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Formulacija, izposojena iz G., Mosselmans, S., et Bossuyt, A., „Deux principes généraux du droit issus du droit national et du droit communautaire : l’enrichissement sans cause ou l’enrichissement injustifié et l’interdiction de l’abus de droit“, Actes du colloque pour le cinquantième anniversaire des traités de Rome, Luxembourg, 26. marec 2007, Urad za publikacije Evropskih skupnosti, 2007, str. 97.  V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Splošno sodišče v sodbi z dne 10. oktobra 2001, Corus UK/Komisija (T-171/99, EU:T:2001:249, točka 55), v okviru izračuna zamudnih obresti razsodilo, da „bi lahko neplačilo zamudnih obresti povzročilo […] neupravičeno obogatitev Skupnosti, kar se zdi v nasprotju s splošnimi načeli prava Skupnosti“ (sklicevanje na sodbo z dne 10. julija 1990, Grčija/Komisija (C-259/87, EU:C:1990:287, točka 26)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej sodbo z dne 9. septembra 2021, Volkswagen Bank (C-33/20, C-155/20 in C-187/20, EU:C:2021:736, točka 72 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej sodbo BMW Bank (točka 307).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 319.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Glej sodbo z dne 3. septembra 2009, Messner (C-489/07, EU:C:2009:502, točki 25 in 26).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Sodba z dne 9. novembra 2016, Home Credit Slovakia (C-42/15, EU:C:2016:842, v nadaljevanju: sodba Home Credit Slovakia, točka 69).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Sodba Home Credit Slovakia (točka 72). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Generalni pravobranilec G. Hogan v sklepnih predlogih v združenih zadevah Volkswagen Bank in drugi (C‑33/20, C‑155/20 in C‑187/20, EU:C:2021:629) poudarja, da lahko države članice v okviru kazni, ki jih morajo sprejeti v skladu s členom 23 Direktive 2008/48, določijo, da opustitev navedbe nekaterih obveznih informacij v kreditni pogodbi povzroči izgubo posojilnih obresti. Vendar naj bi iz besedila te določbe izhajalo, da morajo biti sankcije, ki se naložijo v primeru kršitve prava Unije, sorazmerne. Iz tega naj bi v skladu s sodno prakso Sodišča izhajalo, da mora strogost takšnih kazni ustrezati teži kršitev, ki se z njimi sankcionirajo, zlasti tako, da se zagotovi resničen odvračilni učinek, pri čemer pa je treba upoštevati splošno načelo sorazmernosti (točka 123 teh sklepnih predlogov, ki napotuje na sodbo Home Credit Slovakia (točka 63)). Nedavno je Sodišče v sodbi z dne 13. februarja 2025, Lexitor (C-472/23, EU:C:2025:89, točki 56 in 57), med drugim menilo, da je kazen, ki jo mora nacionalna zakonodaja določiti za primer kršitve obveznosti zagotavljanja informacij iz člena 10(2) Direktive 2008/48, lahko enotna kazen, saj je za potrošnike bistveno, da imajo na voljo vse informacije, potrebne za oceno obsega svojih obveznosti. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Glej sodbo Home Credit Slovakia (točka 69).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glej točko 36 teh sklepnih predlogov. </p>
</body>
</html>
