<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-346/17 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CJ0346</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:679">EU:C:2018:679</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>20</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>20</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20180906">6. 9. 2018</DATE> – Zadeva C‑346/17 P</HT></P><P><HT TYPE="SC">Klein/Komisija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (tretji senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20180906">6. septembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Člen 340, drugi odstavek, PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Nepogodbena odgovornost Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 93/42/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Medicinski pripomočki</KEYWORD><KEYWORD>Člen 8(1) in (2)</KEYWORD><KEYWORD>Postopek na podlagi zaščitne klavzule</KEYWORD><KEYWORD>Obvestilo države članice o sprejetju odločbe o prepovedi dajanja medicinskega pripomočka na trg</KEYWORD><KEYWORD>Nesprejetje sklepa Evropske komisije</KEYWORD><KEYWORD>Dovolj resna kršitev pravnega pravila, s katerim so posameznikom podeljene pravice</KEYWORD><KEYWORD>Vzročna zveza med ravnanjem institucije in zatrjevano škodo</KEYWORD><KEYWORD>Dokaz obstoja in višine škode</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑346/17 P,</P><P>zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene <DATE ISO="20170609">9. junija 2017</DATE>,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Christoph Klein</HT>, stanujoč v Großgmainu (Avstrija), ki ga zastopa H.‑J. Ahlt, Rechtsanwalt,</P><PARTY.STATUS>pritožnik,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>drugi stranki v postopku sta</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropska komisija</HT>, ki jo zastopajo G. von Rintelen, A. Sipos in A. C. Becker, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka na prvi stopnji,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><INTERVENERS><P><HT TYPE="BOLD">Zvezna republika Nemčija,</HT></P><PARTY.STATUS>intervenientka na prvi stopnji,</PARTY.STATUS></INTERVENERS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (tretji senat),</P><P>v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, J. Malenovský, M. Safjan (poročevalec), D. Šváby in M. Vilaras, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: Y. Bot,</P><P>sodni tajnik: M. Aleksejev, administrator,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20180208">8. februarja 2018</DATE>,</VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20180321">21. marca 2018</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Christoph Klein s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160928">28. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE> RENV, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:570">EU:T:2016:570</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Splošno sodišče zavrnilo njegovo tožbo za povračilo škode, ki naj bi jo utrpel zato, ker je Evropska komisija kršila svoje obveznosti na podlagi člena 8 Direktive Sveta 93/42/EGS z dne <DATE ISO="19930614">14. junija 1993</DATE> o medicinskih pripomočkih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 12, str. 82).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 93/42, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Opredelitve, področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, v odstavkih 1 in 2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za medicinske pripomočke in njihove dodatke. Za namene te direktive se dodatki obravnavajo kot medicinski pripomočki sami po sebi. Tako medicinski pripomočki kot dodatki se v nadaljnjem besedilu imenujejo pripomočki.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>medicinski pripomoček<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> pomeni vsak instrument, aparat, napravo, material ali drug predmet, ki se uporablja sam ali v kombinaciji, vključno s programsko opremo, potrebno za njegovo pravilno uporabo, ki ga je proizvajalec predvidel za uporabo na ljudeh z namenom:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>diagnostike, preventive, spremljanja, zdravljenja ali lajšanja bolezni,</P></ITEM><ITEM><P>diagnostike, spremljanja, zdravljenja, lajšanja ali nadomestila za poškodbe ali okvare,</P></ITEM><ITEM><P>preiskovanja, nadomeščanja ali spreminjanja anatomije ali fizioloških procesov,</P></ITEM><ITEM><P>nadzora spočetja,</P></ITEM></LIST></P><P>in ki svojega glavnega predvidenega učinka na človeško telo ne dosega s farmakološkimi, imunološkimi ali presnovnimi sredstvi, vendar pa so mu lahko ta sredstva pri njegovem delovanju v pomoč;</P></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>proizvajalec<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="2018" ID="QE0004"/> pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za načrtovanje, izdelavo, pakiranje in označevanje pripomočka, preden je ta dan na trg pod njegovim imenom, ne glede na to, ali te postopke opravlja ta oseba sama ali pa v njenem imenu kakšna tretja oseba.</TXT><P>Obveznosti, ki jih morajo po tej direktivi izpolnjevati proizvajalci, veljajo tudi za fizične ali pravne osebe, ki sestavijo, pakirajo, obdelajo, v celoti prenovijo in/ali označijo enega ali več gotovih izdelkov in/ali jim pripišejo predvideni namen kot pripomočku z namenom dajanja na trg pod svojim imenom. Ta pododstavek ne velja za osebe, ki niso proizvajalci v smislu prvega pododstavka in ki sestavljajo ali prilagajajo pripomočke, ki so že na trgu, za njihov predviden namen za posameznega bolnika;</P></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 2 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Dajanje na trg in dajanje v uporabo<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>Države članice ukrenejo vse potrebno za zagotovitev, da se lahko dajo pripomočki na trg ali v uporabo le, kadar so pravilno nameščeni, vzdrževani in se uporabljajo v skladu z njihovim predvidenim namenom ne škodujejo varnosti in zdravju bolnikov, uporabnikov in, če pride to v poštev, drugih oseb.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 3 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Bistvene zahteve<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>Pripomoček mora izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I, ki se uporabljajo zanj, ob upoštevanju predvidenega namena zadevnih pripomočkov.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 8 Direktive 93/42, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Zaščitna klavzula<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="008.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Če kaka država članica ugotovi, da lahko pripomočki iz druge alinee člena 4(1) in (2) pri predvidenem namenu in ob pravilni namestitvi, vzdrževanju in uporabi škodljivo vplivajo na zdravje in/ali varnost bolnikov, uporabnikov in, če to pride v poštev, drugih oseb, sprejme ustrezne začasne ukrepe za umik takih pripomočkov s trga ali za prepoved ali omejitev njihovega dajanja na trg ali v uporabo. Država članica nemudoma obvesti Komisijo o vseh takih ukrepih z navedbo razlogov za tako odločitev in še posebej, ali je neskladnost s to direktivo posledica:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>neizpolnjevanja bistvenih zahtev iz člena 3;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>nepravilne uporabe standardov iz člena 5, če se zatrjuje, da so bili ti standardi uporabljeni;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>pomanjkljivosti standardov samih.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="008.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Komisija se nemudoma posvetuje z zadevnimi stranmi. Če Komisija po teh posvetovanjih ugotovi, da:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>so ukrepi upravičeni, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, in druge države članice; če je odločitev iz odstavka 1[…] utemeljena na pomanjkljivostih standardov in če država, ki je ukrep uvedla, namerava pri njem vztrajati, Komisija po posvetovanju z zadevnimi stranmi v dveh mesecih predloži zadevo odboru iz člena 6(1), ter začne postopek iz člena 6,</P></ITEM><ITEM><P>ukrepi niso upravičeni, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, in proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v [Evropski uniji].</P></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="008.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če pripomoček, ki ni v skladu s temi zahtevami, nosi oznako CE, pristojna država članica sproži ustrezne ukrepe proti osebi/osebam, ki so pritrdile oznako, in o tem obvesti Komisijo in druge države članice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="008.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Komisija zagotavlja, da so države članice seznanjene z napredovanjem in izidom tega postopka.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 18 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Neustrezno pritrjena oznaka CE<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>Brez poseganja v člen 8:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>če država članica ugotovi, da je bila oznaka CE neupravičeno pritrjena, morata proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v [Evropski uniji] prenehati s to kršitvijo pod pogoji, ki jih predpiše država članica;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>če se neupoštevanje nadaljuje, mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dajanja zadevnega izdelka na trg ali za zagotovitev, da je ta umaknjen s trga po postopku iz člena 8.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Priloga I k tej direktivi, naslovljena <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>Bistvene zahteve<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, vsebuje del I, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Splošne zahteve<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, v katerem je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>1.</NO.P><TXT>Pripomočki morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ob predvidenem namenu pod predvidenimi pogoji ne ogrožajo kliničnega stanja ali varnosti bolnikov oziroma varnosti in zdravja uporabnikov ali, kjer to pride v poštev, drugih oseb, pod pogojem, da vsa morebitna tveganja, povezana z njihovo uporabo, predstavljajo sprejemljivo tveganje v primerjavi s koristjo za bolnika in da so združljivi z visoko ravnijo zaščite zdravja in varnosti.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Pripomočki morajo dosegati zmogljivost, ki jih je predvidel proizvajalec, in morajo biti načrtovani, izdelani in pakirani tako, da so primerni za eno ali več funkcij iz člena 1(2)(a), kot navaja proizvajalec.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Dejansko stanje spora, kot je navedeno v točkah od 1 do 20 izpodbijane sodbe, je mogoče povzeti tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Pritožnik, C. Klein, je direktor družbe atmed AG, ki je delniška družba po nemškem pravu in je trenutno insolventna. Prav tako je izumitelj inhalatorja za astmatike, ki ga je patentiral na začetku 90. let.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Odločba o prepovedi pripomočka Inhaler</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Pritožnikov inhalator za astmatike je od leta 1996 do leta 2001 v imenu družbe Broncho-Air Medizintechnik AG izdelovala družba Primed Halberstadt GmbH. Prvonavedena družba ga je tudi distribuirala pod imenom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>Inhaler Broncho Air®<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> (v nadaljevanju: pripomoček Inhaler). Pri dajanju na nemški trg je bil ta pripomoček opremljen z oznako CE, ki je označevala njegovo skladnost z bistvenimi zahtevami iz Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Nemški organi so leta 1996 družbi Broncho-Air Medizintechnik poslali osnutek odločbe o prepovedi distribucije pripomočka Inhaler. Ti organi so v tem osnutku navedli, da zaradi neobstoja izčrpnega kliničnega vrednotenja dvomijo o skladnosti tega pripomočka z bistvenimi zahtevami iz Direktive 93/42. Izrazili so tudi namen, da se primerki tega pripomočka, ki so bili že dani na trg, umaknejo iz prodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Družba Broncho-Air Medizintechnik je <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE> nemškim organom poslala dopis, s katerim jih je obvestila, da se pripomoček Inhaler od <DATE ISO="19970101">1. januarja 1997</DATE> ne daje več na trg in da se je njegova distribucija prekinila do izvedbe dodatnih študij in preizkusov v zvezi s skladnostjo tega proizvoda z Direktivo 93/42. Nemške organe je poleg tega obvestila, da se ta pripomoček v tujini ni distribuiral (v nadaljevanju: dopis z dne <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Nemški organi so <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> sprejeli odločbo, s katero so družbi Primed Halberstadt Medizintechnik prepovedali dajanje pripomočka Inhaler na trg (v nadaljevanju: odločba o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE>). V tej odločbi so nemški organi v bistvu navedli, da v skladu z mnenjem<?PAGE NO="5"?> Bundesinstitut für Arzneimittel und Medizinprodukte (zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke, Nemčija) pripomoček Inhaler ne izpolnjuje bistvenih zahtev iz Priloge I k Direktivi 93/42, ker na podlagi informacij, ki jih je posredoval proizvajalec, ni bilo mogoče z dovolj veliko znanstveno verjetnostjo ugotoviti njegove neškodljivosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Nemški organi so <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> Evropski komisiji poslali dopis z naslovom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>Postopek na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8 Direktive 93/42 v zvezi s [pripomočkom Inhaler]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, v katerem so jo obvestili o odločbi o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> (v nadaljevanju: dopis z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Komisija na podlagi tega obvestila nemških organov ni sprejela nobenega sklepa.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Odločba o prepovedi pripomočka effecto</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Izključna pravica do izkoriščanja pritožnikovega medicinskega pripomočka je bila <DATE ISO="20000616">16. junija 2000</DATE> prenesena na družbo atmed. Po tem prenosu je ta pripomoček od leta 2002 distribuirala izključno družba atmed, pod imenom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>effecto®<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> (v nadaljevanju: pripomoček effecto). V letu 2003 je ta družba prevzela tudi njegovo proizvodnjo. Pri dajanju na nemški trg je bil ta pripomoček opremljen z oznako CE, ki je označevala njegovo skladnost z bistvenimi zahtevami iz Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Nemški organi so <DATE ISO="20050518">18. maja 2005</DATE> sprejeli odločbo, s katero so družbi atmed prepovedali dajanje pripomočka effecto na trg (v nadaljevanju: odločba o prepovedi z dne <DATE ISO="20050518">18. maja 2005</DATE>). V bistvu so menili, da postopek ocenjevanja skladnosti, zlasti klinično vrednotenje, ni bilo ustrezno izvedeno, zaradi česar ni mogoče šteti, da ta pripomoček izpolnjuje bistvene zahteve iz Direktive 93/42. Nemški organi o tej odločbi niso obvestili Komisije, kot se to zahteva s členom 8(1) Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Družba atmed je 16. januarja in <DATE ISO="20060817">17. avgusta 2006</DATE> vzpostavila stik s službami Komisije in jih obvestila, da nemški organi Komisiji niso posredovali odločbe o prepovedi z dne <DATE ISO="20050518">18. maja 2005</DATE>. Ta družba je menila, da bi bilo treba začeti postopek na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8 Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Komisija je na podlagi informacij, ki jih je dobila od družbe atmed, <DATE ISO="20061006">6. oktobra 2006</DATE> nemške organe pozvala, naj odgovorijo, ali menijo, da so pogoji za začetek postopka na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8(1) Direktive 93/42 izpolnjeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija je <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> Komisiji pojasnila, da je po njenem mnenju postopek, ki je bil v zvezi s pripomočkom Inhaler začet s posredovanjem dopisa z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE>, postopek na podlagi zaščitne klavzule v smislu omenjene določbe (v nadaljevanju: postopek na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998) in da uvedba novega postopka, ki bi se nanašal na isti pripomoček pod drugačnim imenom, ni upravičena. Nemški organi so Komisijo poleg tega seznanili s tem, da še naprej dvomijo o skladnosti pripomočka effecto z bistvenimi zahtevami iz Direktive 93/42, zaradi česar so Komisiji predlagali, naj potrdi njihovo odločbo o prepovedi z dne <DATE ISO="20050518">18. maja 2005</DATE>. Komisija je <DATE ISO="20061213">13. decembra 2006</DATE> družbo atmed obvestila o odgovoru nemških organov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Družba atmed je <DATE ISO="20061218">18. decembra 2006</DATE> Komisiji predlagala, naj proti Zvezni republiki Nemčiji na podlagi člena 226 ES uvede postopek zaradi neizpolnitve obveznosti in naj nadaljuje s postopkom na podlagi zaščitne klavzule, ki je bil po njenem mnenju uveden leta 1998 (v nadaljevanju: elektronsko sporočilo družbe atmed z dne <DATE ISO="20061218">18. decembra 2006</DATE>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20070222">22. februarja 2007</DATE> nemškim organom predlagala, da se odločba z dne <DATE ISO="20050518">18. maja 2005</DATE> preizkusi v okviru postopka na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998 in da se pri tem upoštevajo nove informacije. Menila je, da na tak način ne bo potrebna nova obvestitev in da se bo zagotovila večja učinkovitost.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE> nemške organe obvestila o svoji ugotovitvi, da gre v primeru, ki so ji ga posredovali, dejansko za neupravičeno uporabo oznake CE, zaradi česar bi bilo treba ta primer obravnavati z vidika člena 18 Direktive 93/42. V zvezi s tem je Komisija izrazila dvom o tem, da pripomoček effecto ne more izpolnjevati bistvenih zahtev iz te direktive. Vendar pa je hkrati ocenila, da so za ugotovitev skladnosti pripomočka effecto s temi zahtevami potrebni dodatni klinični podatki ter nemškim organom predlagala, naj v tesnem sodelovanju z družbo atmed ugotovijo, katere informacije manjkajo. Komisija je pritožniku poslala kopijo dopisa, ki ga je v zvezi s tem poslala nemškim organom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Pritožnik je leta 2008 na Evropski parlament naslovil peticijo, ki se nanaša na pomanjkljivo ravnanje Komisije v zvezi z obravnavo njegove zadeve. Evropski parlament je <DATE ISO="20110119">19. januarja 2011</DATE> sprejel resolucijo P7_TA (2011) 0017.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Pritožnik je <DATE ISO="20110309">9. marca 2011</DATE> od Komisije zahteval plačilo odškodnine v višini 170 milijonov EUR za družbo atmed in 130 milijonov EUR zase. Komisija je <DATE ISO="20110311">11. marca 2011</DATE> zavrnila pritožnikov odškodninski zahtevek.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Splošnim sodiščem in Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Pritožnik je <DATE ISO="20110915">15. septembra 2011</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil odškodninsko tožbo na podlagi člena 268 PDEU v povezavi s členom 340, drugi odstavek, PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Splošno sodišče je s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), to tožbo zavrnilo, ker ni ugotovilo nezakonitega ravnanja Komisije v zvezi z Direktivo 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Splošno sodišče je najprej zaradi zastaranja za nedopusten razglasilo zahtevek pritožnika v zvezi s škodo, ki naj bi jo utrpel pred 15. septembrom 2006. Nato je v zvezi z odločbo o prepovedi pripomočka Inhaler menilo, da neukrepanje Komisije ni bilo nezakonito, ker taka prepoved kljub naslovu dopisa z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> ne spada med primere zaščitnih klavzul v smislu člena 8(2) Direktive 93/42, ampak med primere neustrezno pritrjene oznake CE v smislu člena 18 Direktive 93/42. Po mnenju Splošnega sodišča mora v tem okviru država članica v skladu s členom 8(3) te direktive Komisijo o tem zgolj obvestiti, ta pa nima obveznosti, da bi morala sprejeti sklep. Nazadnje je Splošno sodišče v zvezi s prepovedjo pripomočka effecto zavrnilo trditve pritožnika, da bi Komisija v bistvu morala na lastno pobudo uvesti postopek na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8(2) Direktive 93/42 ali vsaj postopek zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Po pritožbi pritožnika je Sodišče s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), sodbo Splošnega sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), deloma razveljavilo in zadevo vrnilo v razsojanje Splošnemu sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Prvič, Sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo v delu, v katerem je ta zahteval odškodnino za obdobje pred 15. septembrom 2006. Drugič, v zvezi s prepovedjo dajanja pripomočka Inhaler na trg je Sodišče razsodilo, da je Splošno sodišče kršilo člena 8 in 18 Direktive 93/42, ker je menilo, da Komisija ni kršila svojih obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Menilo je zlasti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je presodilo, da Komisiji po prejetju dopisa z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> ni bilo treba uvesti postopka na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8 Direktive 93/42. Poleg tega je Sodišče menilo, da morebitna uporaba člena 18 Direktive 93/42 za pripomoček Inhaler ne pomeni, da Komisija ni bila dolžna ukrepati v skladu s členom 8(2) te direktive. V zvezi s prepovedjo pripomočka effecto je Sodišče kot nedopusten zavrnilo četrti pritožbeni razlog, s katerim je pritožnik predlagal ugotovitev napak Splošnega sodišča v zvezi s tem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Izpodbijana sodba</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Iz točk od 32 do 36 izpodbijane sodbe izhaja, da je pritožnik z drugim sklopom tožbenih predlogov Splošnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da mu mora Komisija plačati odškodnino ne le zaradi nedelovanja v postopku na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998, ki se nanaša na pripomoček Inhaler, ampak tudi v zvezi s pripomočkom effecto. V točki 36 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče ugotovilo, da je ta sklop tožbenih predlogov nedopusten v delu, v katerem se nanaša na domnevno nezakonito nedelovanje Komisije v postopku v zvezi s pripomočkom effecto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>V zvezi s pogoji za nepogodbeno odgovornost Unije je Splošno sodišče v točki 57 izpodbijane sodbe štelo, prvič, da Komisija nima diskrecijske pravice glede sprejetja sklepa v postopku na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998, ki je bil uveden v skladu s členom 8(2) Direktive 93/42, in drugič, da običajno skrbna in vestna uprava v podobnih okoliščinah ne bi smela storiti ugotovljene nepravilnosti, zato je treba kršitev prava Unije, ki jo je storila Komisija, obravnavati kot dovolj resno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>V zvezi z vprašanjem, ali ima pritožnik pravice iz naslova člena 8 Direktive 93/42, je Splošno sodišče v točki 67 izpodbijane sodbe ugotovilo, da lahko pritožnik uveljavlja le pravice do odškodnine, ki jih je nanj prenesla družba Broncho-Air Medizintechnik, in da ne more uveljavljati pravic do odškodnine, ki so povezane z njegovim osebnim položajem ali položajem družbe atmed, ker se zanje zaščitna določba iz člena 8(2) Direktive 93/42 ne uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>V zvezi z vzročno zvezo je Splošno sodišče v točki 73 izpodbijane sodbe ugotovilo, da tudi če bi bil obstoj škode, ki jo pritožnik zatrjuje, v celoti dokazan, med to škodo in nezakonitim ravnanjem Komisije ni neposredne vzročne zveze. V zvezi s tem je Splošno sodišče na prvem mestu navedlo:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>74</NO.P><TXT>[…] [T]reba je ugotoviti, da je družba Broncho-Air Medizintechnik nemške organe z dopisom z dne <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE> obvestila o svoji nameri, da prostovoljno preneha s prodajo pripomočka Inhaler do izvedbe dodatnih študij in preizkusov v zvezi s skladnostjo tega pripomočka z Direktivo 93/42. Poleg tega iz tega dopisa izhaja, da pripomoček Inhaler od <DATE ISO="19970101">1. januarja 1997</DATE> na podlagi sklepa družbe, ki ga je distribuirala, ni bil več dajan na trg, in da se ni tržil v nobeni državi članici zunaj [Zvezne republike Nemčije]. V tem dopisu je navedeno še, da bodo nemške organe in [zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke] obvestili, takoj ko bodo na voljo nove informacije o neškodljivosti tega pripomočka.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>75</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da se je z dajanjem na trg in prodajo pripomočka Inhaler prenehalo – tako kot poudarjata Komisija in Zvezna republika Nemčija – pred odločbo o prepovedi trženja tega pripomočka, ki je bila izdana <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE>, in tudi pred obvestitvijo Komisije o tej odločbi na podlagi člena 8(1) Direktive 93/42 <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE>. Škoda, ki jo navaja tožeča stranka in je po njenem mnenju zlasti posledica prenehanja prodaje pripomočka Inhaler in drugih terjatev, ki izhajajo iz prenehanja te prodaje, je bila torej posledica prostovoljne odločitve družbe Broncho-Air Medizintechnik, in ne domnevnega nedelovanja Komisije. Poleg tega je treba v nasprotju s tem, kar navaja tožeča stranka, ugotoviti, da v zvezi s tem ni pomembna okoliščina, da se je Komisija s prenehanjem prodaje seznanila šele v kasnejši fazi postopka.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>76</NO.P><TXT>Poleg tega je treba v delu, v katerem tožeča stranka navaja, da se pripomoček Inhaler od leta 1997 ni distribuiral zaradi odločbe o prepovedi [z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE>] in nedelovanja Komisije, ugotoviti, da temu argumentu nasprotujejo trditve družbe atmed v elektronskem sporočilu, ki ga je Komisiji poslala <DATE ISO="20061218">18. decembra 2006</DATE>, v katerem ta družba potrjuje prostovoljnost prenehanja distribuiranja pripomočka Inhaler. Treba je namreč ugotoviti, da je ta družba v tem elektronskem sporočilu pojasnila, da je <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>postopek [na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998] […] postal brezpredmeten kmalu po dopisu z dne [<DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE>], ker je takratni proizvajalec izjavil, da pripomočka ne bo več tržil do izvedbe dodatnih analiz, s katerimi bo dokazana njegova neškodljivost<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="2018" ID="QE0020"/>. V tem elektronskem sporočilu je poleg tega navedeno, da je bila ta izjava podana <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>ustno, pred nemškimi organi, januarja 1997 in je bila pisno potrjena <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE><QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="2018" ID="QE0021"/>.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točki 78 izpodbijane sodbe v okviru preučitve vzročne zveze na drugem mestu zavzelo stališče, da argumentu, da bi Komisija v vsakem primeru sprejela sklep, ki bi bil nasproten od ugotovitev nemških organov, ni mogoče pritrditi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 81 izpodbijane sodbe po opravljeni analizi razsodilo, da ni gotovo, da bi Komisija sprejela tak sklep, kot trdi pritožnik, in da poleg tega argument pritožnika v zvezi z izidom postopka na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998 temelji na popolnoma hipotetičnih trditvah, zato v tem primeru ni mogoče ugotoviti obstoja vzročne zveze.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točki 82 izpodbijane sodbe dodalo, da je pritožnik na odvetniške stroške ter posojila, ki jih je moral skleniti za financiranje postopkov pred nacionalnimi sodišči, in obresti, povezane z njimi, prostovoljno pristal z namenom, da bi izpodbijal zakonitost odločb nemških organov, tako da njihovega vračila ne more učinkovito uveljavljati od Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v teh okoliščinah v točkah 83 in 84 izpodbijane sodbe odločilo, da pritožniku ni uspelo dokazati obstoja neposredne in zadostne vzročne zveze, ki je pogoj za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije, in da za zavrnitev odškodninskega zahtevka zadostuje že neizpolnjenost samo enega od pogojev za nastanek te odgovornosti, zato je treba tožbo v celoti zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti pogoj v zvezi z obstojem škode.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlogi strank pred Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Pritožnik s pritožbo Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>razveljavi izpodbijano sodbo;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži, naj mu plača 1.562.662,30 EUR skupaj z obrestmi v višini 8 odstotnih točk nad vsakokrat veljavno temeljno obrestno mero od razglasitve sodbe dalje;</P></ITEM><ITEM><P>ugotovi, da je Komisija pritožniku po temelju dolžna povrniti tudi škodo, ki mu je nastala po 15. septembru 2006, v znesku, ki ga je treba še opredeliti;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov postopka ter</P></ITEM><ITEM><P>podredno, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in pritožniku naloži plačilo vseh stroškov postopka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pritožba</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Tožeča stranka v utemeljitev pritožbe v bistvu navaja sedem pritožbenih razlogov, ki se nanašajo, prvi, na kršitev člena 61, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ker naj bi Splošno sodišče napačno presodilo, da je drugi sklop pritožnikovih predlogov nedopusten, drugi, na kršitev člena 61, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ker naj bi Splošno sodišče storilo napako pri presoji pogojev za odškodninsko tožbo, tretji, na kršitev člena 84(1) Poslovnika Splošnega sodišča, ker naj bi Splošno sodišče tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) napačno zavrnilo kot nov tožbeni razlog, in na kršitev načela dobrega upravljanja, četrti, na kršitev člena 8 direktive 93/42 ter členov 28 in naslednjih PDEU v delu, v katerem te določbe podeljujejo pravice posameznikom, peti, na napako, ki naj bi jo Splošno sodišče storilo pri presoji vzročne zveze med ravnanjem Komisije in zatrjevano škodo, šesti, na neupoštevanje<?PAGE NO="9"?> osnutka sklepa Komisije, in sedmi, na kršitev člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> (v nadaljevanju: EKČP) in člena 47 Listine, ker naj bi Splošno sodišče napačno zavrnilo pritožnikov predlog za predložitev listin.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Pritožnik poleg tega Sodišču na podlagi člena 41 Listine predlaga, naj se Komisiji odredi, da predloži celoten spis, ki se nanaša na postopek na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8 Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi pritožbeni razlog</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Pritožnik navaja, da je pred Sodiščem izpodbijal ugotovitev Splošnega sodišča v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v skladu s katero Komisija brez formalnega obvestila nemških organov v zvezi s pripomočkom effecto ni bila dolžna sprejeti sklepa na podlagi člena 8(2) Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Ker je sodišče ta pritožbeni razlog v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zavrnilo kot nedopusten, naj bi iz tega izhajalo, da je na podlagi člena 61, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ta ugotovitev Splošnega sodišča dokončna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj zavrnitev pritožbenega razloga, ki ga je pritožnik uveljavljal pred Sodiščem, ne bi pomenila, da ta ne more terjati odškodnine za pripomoček effecto. S sodbo, ki jo je Sodišče izdalo na podlagi pritožbe, naj namreč ne bi bilo odločeno pravno vprašanje nastanka nepogodbene odgovornosti Unije v zvezi s tem pripomočkom. O dejstvu, da bi morala Komisija sprejeti sklep na podlagi člena 8 Direktive 93/42 in da je bilo zaradi tega njeno ravnanje nezakonito, naj bi Sodišče že dokončno razsodilo, zaradi česar naj bi se sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) nanašala tudi na pripomoček effecto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Splošno sodišče pa naj bi v točkah od 32 do 36 izpodbijane sodbe na podlagi sodbe Sodišča sklepalo, da je treba ugotoviti nedopustnost drugega sklopa predlogov, v katerem je pritožnik Splošnemu sodišču predlagal, naj Komisiji naloži plačilo odškodnine zaradi nedelovanja v postopku na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998 v zvezi s pripomočkom Inhaler in tudi zaradi nedelovanja v zvezi s pripomočkom effecto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi iz izreka omenjene sodbe Sodišča izhajalo, da Sodišče ni uvedlo nobenega razlikovanja med pripomočkom Inhaler in pripomočkom effecto. Izrek iste sodbe naj bi se zato v zvezi s pogoji za pravico do odškodnine nanašal na vso škodo, ki je nastala na pritožnikovih lastnih pravicah in pravicah, ki so bile nanj prenesene, tako za pripomoček Inhaler kot za pripomoček effecto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Komisija trdi, da je prvi pritožbeni razlog neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>V skladu s členom 61, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije je Splošno sodišče, če mu je zadeva vrnjena v razsojanje, glede pravnih vprašanj vezano na odločitev Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zavrnilo očitek pritožnika, da bi morala Komisija sprejeti sklep na podlagi člena 8(2) Direktive 93/42, tudi če ni prejela formalnega obvestila nemških organov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>V pritožbi, na podlagi katere je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je pritožnik navedel četrti pritožbeni razlog, ki se je nanašal na dejstvo, da Komisija ni sprejela nobenega sklepa v zvezi s pripomočkom effecto, pri čemer je izpodbijal ugotovitve, ki jih je v zvezi s tem navedlo Splošno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Sodišče je v točkah 87 in 88 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), presodilo, da pritožnik ni natančno navedel niti točk obrazložitve sodbe, ki jih izpodbija v okviru četrtega pritožbenega razloga, niti <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> domnevne napačne uporabe prava v tem delu izpodbijane sodbe. Zato je Sodišče menilo, da je bilo treba navedeni četrti pritožbeni razlog zavrniti kot nedopusten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>S tem, da je ta pritožbeni razlog zaradi nenatančnosti zavrnilo kot nedopusten, je Sodišče povzročilo, da je pravno vprašanje v zvezi z ravnanjem Komisije glede pripomočka effecto, kot je bilo odločeno v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), postalo dokončno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Zgolj dejstvo, da Sodišče v točki 1 izreka sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ni razlikovalo med pripomočkom Inhaler in pripomočkom effecto, ne more vplivati na to ugotovitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Zato je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi drugi sklop pritožnikovih predlogov, s katerim je Splošnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da bi mu morala Komisija plačati odškodnino tudi zaradi nedelovanja te institucije v zvezi s pripomočkom effecto, pravilno zavrnilo kot nedopusten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi pritožbeni razlog</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Pritožnik navaja, da je Sodišče v točki 1 izreka sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), že presodilo, da obstaja dovolj resna kršitev člena 8 Direktive 93/42 in da ta člen podeljuje pravice posameznikom. Besedilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>domnevno nastala škoda<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> iz točke 1 izreka naj bi bilo treba razumeti v tem smislu, da bi moralo Splošno sodišče v sodbi, ki bo izdana po ponovnem odločanju, preveriti zgolj obstoj škode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Splošno sodišče naj bi s tem, da je ponovno preučilo vprašanje nepogodbene odgovornosti Unije in da je ugotovilo, da pritožnik ne more uveljavljati terjatve, ki je vezana na njegov osebni položaj, in terjatve, ki jo je nanj prenesla družba atmed, sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), odvzelo zavezujoč učinek. S tem naj bi Splošno sodišče kršilo člen 61, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije v delu, v katerem se nanaša na pogoje za nastanek odškodninske terjatve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Komisija trdi, da drugi pritožbeni razlog ni utemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča mora biti za nepogodbeno odgovornost Unije v smislu člena 340, drugi odstavek, PDEU hkrati izpolnjenih več pogojev, in sicer mora biti ravnanje, ki se očita instituciji Unije, nezakonito, škoda mora biti dejanska, med ravnanjem institucije in zatrjevano škodo pa mora obstajati vzročna zveza (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141014">14. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Giordano/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑611/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2282">EU:C:2014:2282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>V zvezi s prvim pogojem je Sodišče že velikokrat pojasnilo, da je treba dokazati dovolj resno kršitev pravnega pravila, katerega cilj je podeliti pravice posameznikom (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000704">4. julija 2000</DATE>, <NAME.CASE>Bergaderm in Goupil/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑352/98 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:361">EU:C:2000:361</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140710">10. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Nikolaou/Računsko sodišče</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑220/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2057">EU:C:2014:2057</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Pritožnik navaja, da je Sodišče v točki 1 izreka sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), že presodilo, da obstaja dovolj resna kršitev člena 8 Direktive 93/42 in da ta člen podeljuje pravice posameznikom, tako da Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ne bi smelo ponovno presojati tega pogoja za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v okviru pritožnikovega drugega pritožbenega razloga, ki se je nanašal na nepravilno uporabo členov 8 in 18 Direktive 93/42, preizkusilo, ali je bila Komisija po prejetju dopisa z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> dolžna ukrepati. Sodišče je na koncu preizkusa presodilo, da je Splošno sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), kršilo člena 8 in 18 Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Čeprav je Sodišče ugotovilo, da je Splošno sodišče kršilo ta člena Direktive 93/42, ni preizkusilo pogojev za nastanek nepogodbene obveznosti Unije in zlasti ne prvega od teh pogojev, ki se nanaša na obstoj dovolj resne kršitve pravnega pravila, ki podeljuje pravice posameznikom. Poleg tega v sodbi tega sodišča ta pogoj ni nikjer omenjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Zato besedila, uporabljenega v točki 1 izreka sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), iz katerega izhaja, da se sodba Splošnega sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>razveljavi v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo tožbo glede zahtevka, da se Evropski komisiji naloži odprava škode, ki naj bi jo od <DATE ISO="20060915">15. septembra 2006</DATE> utrpel Christoph Klein<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, ni mogoče razumeti v tem smislu, da je Sodišče v okviru svoje presoje priznalo, da je prvi pogoj za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije v tem primeru izpolnjen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Zato pritožnik s tem, da Splošnemu sodišču očita, da je v izpodbijani sodbi obravnavalo vprašanji, ali je Komisija storila dovolj resno kršitev člena 8 Direktive 93/42 in ali ta člen posameznikom podeljuje pravice, napačno razlaga sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zlasti njen izrek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Zato je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretji, šesti in sedmi pritožbeni razlog</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Pritožnik v tretjem pritožbenem razlogu navaja, da je Splošno sodišče v točki 46 izpodbijane sodbe razglasilo za nedopusten njegov očitek, da je Komisija z nedelovanjem kršila člen 41 Listine in načelo dobrega upravljanja, saj naj bi šlo za nov tožbeni razlog.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Pritožnik naj bi v svoji začetni vlogi namreč trdil, da obveznost Komisije, da sprejme sklep na podlagi člena 8(2) Direktive 93/42, izhaja iz načela <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>dobrega vodenja<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Zato naj razlog, ki se nanaša na člen 41 Listine ne bi bil nov tožbeni razlog, ker se načeli <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>dobrega vodenja<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>dobrega upravljanja<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> prekrivata.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Pritožnik v šestem pritožbenem razlogu trdi, da je Komisija v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba, Splošnemu sodišču v prilogi k odgovoru na tožbo predložila dva osnutka sklepa, od katerih je bil en pripravljen za podpis in označen s <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>final<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, in sicer tisti z naslovom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>priloga KOM RENV 1<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> (v nadaljevanju: osnutek zadevnega sklepa). Ta naj bi dokazoval, da je Komisija menila, da odločba o prepovedi pripomočka effecto, ki so jo <DATE ISO="20050518">18. maja 2005</DATE> sprejeli nemški organi, ni bila utemeljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Splošno sodišče pa naj v izpodbijani sodbi ne bi preučilo tega dokaza. V okviru postopka, v katerem se spoštuje načelo enakosti orožij, naj bi moralo Splošno sodišče pritožniku dati možnost, da vsaj v okviru ukrepov procesnega vodstva zavzame stališče do osnutka zadevnega sklepa. Zato naj bi Splošno sodišče kršilo pravico do poštenega sojenja iz člena 6 EKČP in člena 47 Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi dejstvo, da Splošno sodišče ni upoštevalo teh osnutkov sklepov, ki ju je predložila Komisija, pomenilo izkrivljanje dejstev in dokazov. Iz besedila teh osnutkov naj bi bilo namreč razvidno, da je Komisija prišla do zaključka, da ukrep prepovedi pripomočka effecto, ki so ga sprejeli nemški organi, ni bil sorazmeren.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Pritožnik nazadnje v sedmem pritožbenem razlogu navaja, da je v svojih pisnih stališčih v zadevi, v kateri je bila izdana izpodbijana sodba, Splošnemu sodišču predlagal, naj Komisiji naloži, da predloži svoj celotni spis, ki se nanaša na postopek na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>S tem, da je ta predlog zavrnilo, naj bi Splošno sodišče kršilo člen 6 EKČP in člen 47 Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Po mnenju Komisije tretji, šesti in sedmi pritožbeni razlog niso utemeljeni.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>V zvezi s tretjim pritožbenim razlogom zadostuje ugotovitev, da je pritožnik očitek v zvezi s kršitvijo člena 41 Listine in načela dobrega upravljanja navedel z namenom, da bi dokazal nezakonitost delovanja Komisije. Poleg tega je treba v zvezi s šestim in sedmim pritožbenim razlogom ugotoviti, da lahko osnutka sklepov, ki ju je predložila Komisija, in morebitna odredba Komisiji, naj predloži spis v zvezi s postopkom na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998, služijo le istemu cilju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Splošno sodišče pa je v točki 57 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Komisija storila dovolj resno kršitev prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>V teh okoliščinah nezakonitosti, ki jih zatrjuje pritožnik v okviru tretjega, šestega in sedmega pritožbenega razloga, tudi če bi bile dokazane, za pritožnika nimajo škodljivih učinkov in ne morejo biti podlaga za razveljavitev izpodbijane sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je treba tretji, šesti in sedmi pritožbeni razlog zavrniti kot brezpredmetne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Četrti pritožbeni razlog</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Pritožnik poudarja, da se Direktiva 93/42 ne nanaša le na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>proizvajalce<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, temveč tudi na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>zadevne strani<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>. Iz tega naj bi izhajalo, da ta direktiva podeljuje pravice tako proizvajalcu medicinskih pripomočkov kot zadevnim stranem, kot so izumitelj tega pripomočka in druge osebe, ki so udeležene pri njegovi izdelavi in distribuciji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>Zato naj bi se pritožnik – kot izumitelj zadevnega medicinskega pripomočka in glavni delničar družbe atmed, pa tudi kot dajalec licence družbi Broncho-Air Medizintechnik – v povezavi s svojim osebnim položajem lahko skliceval na člen 8 Direktive 93/42 ter člen 28 in naslednje PDEU. Prav tako naj bi bil pritožnik oseba, ki je bolj kot katera koli druga zadevna stran ekonomsko prizadeta, ker Komisija v okviru postopka na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998 ni ukrepala na podlagi člena 8 Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi ta člen podeljeval pravice družbi atmed, ki je proizvajala pripomoček effecto, na katerega se nanaša postopek na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998. Pripomočka Inhaler in effecto naj bi bila tudi enaka, kar naj bi pomenilo, da morata z vidika Direktive 93/42 izpolnjevati enake pogoje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>Dalje naj bi bilo iz priloge k začetni vlogi razvidno, da je bil dopis Komisije z dne <DATE ISO="20070222">22. februarja 2007</DATE> naslovljen tudi na družbo atmed. V zvezi s tem naj bi Komisija nemškim organom predlagala, naj odločbo o prepovedi pripomočka effecto preizkusijo v okviru postopka na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998, ki se je nanašal na pripomoček Inhaler. Zato naj bi se Splošno sodišče pri tem, ko je domnevalo, da se ta postopek na podlagi zaščitne klavzule ni nanašal na družbo atmed, oprlo na netočna dejstva in naj bi storilo očitno napako pri presoji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>Iz tega naj bi izhajalo, da je Splošno sodišče napačno presodilo, da pritožnik v lastnem imenu ali za račun družbe atmed ne more uveljavljati odškodnine v zvezi s pripomočkom effecto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj četrti pritožbeni razlog zavrne kot neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>V tej zadevi je pritožnik vložil tožbo zaradi nepogodbene odgovornosti, da bi dobil odškodnino za kršitev lastnih pravic ter pravic družb Broncho-Air Medizintechnik in atmed, ki sta nanj prenesli odškodninske terjatve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>Pritožnik v tem pritožbenem razlogu Splošnemu sodišču očita ugotovitev iz točk od 63 do 67 izpodbijane sodbe, da lahko uveljavlja le terjatve, ki jih je družba Broncho-Air Medizintechnik nanj prenesla na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, ki je bila med to družbo in pritožnikom sklenjena <DATE ISO="20070127">27. januarja 2007</DATE>, ne more pa uveljavljati lastne odškodninske terjatve in odškodninske terjatve družbe atmed, ki je bila izključni distributer pripomočka effecto in je bila kasneje zadolžena tudi za njegovo proizvodnjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>Prvič, kot izhaja iz preizkusa pritožnikovega prvega pritožbenega razloga v tej zadevi, je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi kot nedopusten pravilno zavrnilo drugi sklop tožbenih predlogov, s katerimi je bilo predlagano, naj Komisija pritožniku plača odškodnino tudi za nedelovanje, ki naj bi ga bilo mogoče tej instituciji očitati v okviru postopka v zvezi s pripomočkom effecto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Splošno sodišče, ker je družba atmed le distribuirala in nato izdelovala pripomoček effecto, pravilno ugotovilo, da pritožnik ne more uveljavljati odškodninskih terjatev, ki jih je nanj prenesla ta družba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>V zvezi s tem dejstvo, da je bil dopis z dne <DATE ISO="20070222">22. februarja 2007</DATE>, s katerim je Komisija nemškim organom predlagala, da se odločba z dne <DATE ISO="20050518">18. maja 2005</DATE> preuči v okviru postopka na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998 in naj se obravnava ob upoštevanju novih informacij, naslovljen tudi na družbo atmed, ni táko, da bi pri pritožniku v okviru uporabe člena 8 Direktive 93/42 zaradi njega nastala odškodninska terjatev v zvezi s pripomočkom Inhaler.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>Drugič, v zvezi z odškodninskimi terjatvami, ki jih uveljavlja pritožnik in so povezane z njegovim osebnim položajem, je treba sicer ugotoviti, da člen 8(2) Direktive 93/42 v uvodnem delu omenja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>zadevne strani<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>. Vendar pa je v drugi alinei te določbe pojasnjeno, da v primeru, da ukrepi niso upravičeni, Komisija o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, in proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Uniji. V tej določbi ni omenjena nobena druga zadevna stran.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>Iz besedila člena 8(2), druga alinea, Direktive 93/42 tako izhaja, da je lahko imetnik odškodninske terjatve le izdelovalec medicinskega pripomočka ali njegov pooblaščeni zastopnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>Zato je Splošno sodišče pravilno štelo, da pritožnik ne more uveljavljati odškodninske terjatve, ki je vezana na njegov osebni položaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95</NO.P><TXT>Poleg tega v zvezi z navedbami pritožnika, da imata na podlagi člena 28 in naslednjih PDEU on osebno in družba atmed odškodninsko terjatev iz naslova člena 8 Direktive 93/42, zadostuje ugotovitev, da taka argumentacija v njegovi začetni vlogi ni bila navedena. Zato gre za nov in zato nedopusten tožbeni razlog.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96</NO.P><TXT>Zato je treba četrti pritožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Peti pritožbeni razlog</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97</NO.P><TXT>Pritožnik navaja, da je v točkah 74 in 75 izpodbijane sodbe navedeno, da sta družbi Broncho-Air Medizintechnik in Primed Halberstadt prostovoljno prenehali z dajanjem pripomočka Inhaler na trg, kar naj bi izhajalo iz tega, da je družba Broncho-Air Medizintechnik v dopisu z dne <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE> izjavila, da začasno ne bo več tržila tega pripomočka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98</NO.P><TXT>To prenehanje trženja pripomočka Inhaler pa naj ne bi bilo prostovoljno dejanje družbe Broncho-Air Medizintechnik, katere cilj je bil, da je pripomoček na trgu. Zaradi ravnanja nemških organov naj ji namreč ne bi preostalo nič drugega, saj v praksi nihče ne bi kupoval proizvoda, ki sicer objektivno ni škodljiv, vendar pa zoper njega teče postopek prepovedi. V skladu s civilnim pravom naj bi imel pritožnik dolžnost obveščanja morebitnih kupcev pripomočka Inhaler, kar naj bi jih odvračalo od nakupa tega pripomočka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99</NO.P><TXT>Zato naj bi Splošno sodišče v točkah 74 in 75 izpodbijane sodbe izkrivilo dejstva, saj lastne ugotovitve navedenega sodišča kažejo, da družba Broncho-Air Medizintechnik svojega pripomočka ni prostovoljno umaknila s trga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100</NO.P><TXT>Neprostovoljnost tega umika naj bi izhajala tudi iz okoliščine, da so nemški organi <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> menili, da morajo prepovedati dajanje pripomočka Inhaler na trg, kar naj ne bi bilo potrebno, če bi ga družbi Broncho-Air Medizintechnik in Primed Halberstadt prostovoljno umaknili s trga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi družba Primed Halberstadt sporazumno z družbo Broncho-Air Medizintechnik vložila ugovor zoper odločbo o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE>, česar naj ne bi naredila, če bi bil pripomoček Inhaler s trga umaknjen prostovoljno. Zaradi te odločbe in ugovora zoper njo naj bi bila izjava v dopisu z dne <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE> brezpredmetna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi navedbe v točkah 74 in 75 izpodbijane sodbe temeljile na napačni pravni presoji dejstev. Če bi namreč po obvestilu z dopisom z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> Komisija takoj sprejela sklep na podlagi člena 8 Direktive 93/42, naj bi lahko družba Broncho-Air Medizintechnik takoj ponovno začela<?PAGE NO="15"?> s prodajo pripomočka Inhaler. Nastala škoda, med drugim zaradi stroškov ustanovitve družbe atmed in postopka ocenjevanja skladnosti pripomočka effecto, naj bi bila posledica nedelovanja Komisije, in ne prvotnega umika pripomočka Inhaler s trga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103</NO.P><TXT>Pritožnik tudi trdi, da je Splošno sodišče v točki 76 izpodbijane sodbe pri presoji elektronskega sporočila družbe atmed z dne <DATE ISO="20061218">18. decembra 2006</DATE> napačno uporabilo pravo. Ta družba naj namreč ne bi mogla dajati izjav v imenu družbe Broncho-Air Medizintechnik in ta dokument naj ne bi nasprotoval dejstvu, da je bilo nedelovanje Komisije odločilni razlog za to, da se od dne, ko bi morala Komisija sprejeti sklep, pripomoček Inhaler ni več distribuiral.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104</NO.P><TXT>Pritožnik opozarja, da je Splošno sodišče v točkah 79 in 80 izpodbijane sodbe ugotovilo, da med ravnanjem Komisije in zatrjevano škodo ni vzročne zveze, ker ni bilo gotovo, da bo ta institucija sprejela sklep, ki bo v prid pritožniku. Splošno sodišče pa naj bi se oprlo le na navedbe nemških organov, ne da bi opravilo lasten preizkus, zaradi česar naj sodba ne bi bila obrazložena. Splošno sodišče naj bi moralo pri tej presoji ugotoviti, da bi morala Komisija, med drugim, upoštevati okoliščino, da je bil pripomoček Inhaler opremljen z oznako CE, načelo sorazmernosti, ker gre za medicinski pripomoček razreda I, ki načeloma povzroča zelo majhna tveganja za zdravje, in sodno prakso Sodišča v zvezi z določbami Direktive 93/42. Na tej podlagi naj bi moralo Splošno sodišče ugotoviti, da odločba o prepovedi, ki so jo nemški organi dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> sprejeli zoper pripomoček Inhaler, ni utemeljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105</NO.P><TXT>Pritožnik prereka navedbe, da so njegove trditve v zvezi z izidom postopka na podlagi zaščitne klavzule, navedene v točki 81 izpodbijane sodbe, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>hipotetične<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>. Njegovi argumenti naj bi namreč izhajali iz preučitve prava in dejstev, ki naj bi jo morala opraviti Komisija. Poleg tega naj bi moralo Splošno sodišče upoštevati osnutek zadevnega sklepa, iz katerega naj bi izhajalo, da odločba o prepovedi pripomočka effecto, ki so jo sprejeli nemški organi, ni bila utemeljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106</NO.P><TXT>Pritožnik opozarja, da Splošno sodišče po tem, ko je zavrnilo drugi sklop njegovih predlogov v zvezi s pripomočkom effecto, tega pripomočka sploh ni več upoštevalo, kar naj bi pomenilo napačno pravno kvalifikacijo dejstev. Če bi Komisija po uvedbi postopka na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998 sprejela sklep, naj bi družba Broncho-Air Medizintechnik na podlagi tega sklepa do danes lahko tržila in prodajala pripomoček Inhaler. Vsekakor naj bi bile posledice nesprejetja sklepa Komisije dovolj neposredne, ker je bilo to nesprejetje glavni, odločilni in objektivno predvidljivi vzrok stroškov, ki so nastali zaradi ustanovitve in nato likvidacije družbe atmed.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107</NO.P><TXT>Nazadnje pritožnik poudarja, da odvetniški stroški in stroški posojil, sklenjenih za financiranje postopkov pred nacionalnimi sodišči, in obresti, povezanih z njimi, ne bi nastali, če bi Komisija v okviru postopka na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998 v razumnem roku sprejela sklep na podlagi člena 8 Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108</NO.P><TXT>Komisija navaja, da iz ničesar ne izhaja, da je njeno nedelovanje družbo Broncho-Air Medizintechnik v letu 1997 prisililo, da preneha z distribucijo pripomočka Inhaler. Tudi s kronološkega vidika naj si namreč ne bi bilo mogoče zamisliti, da bi bila lahko odločitev družbe Broncho-Air Medizintechnik, da s 1. januarjem 1997 preneha z dajanjem pripomočka na trg, nujna posledica tega, da Komisija po obvestilu z dopisom z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> ni ukrepala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109</NO.P><TXT>Če bi družba Broncho-Air Medizintechnik menila, da je bil pripomoček Inhaler na trg dan zakonito, naj bi lahko nadaljevala z njegovo distribucijo in v skladu z nemškim zakonikom o upravnem postopku vložila ugovor zoper prihodnjo odločbo o prepovedi, ki ima načeloma suspenzivni učinek. Družba Primed Halberstadt Medizintechnik bi tako izpodbijala odločbo o prepovedi, ki so jo <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> nemški organi sprejeli zoper pripomoček Inhaler, in ta odločba glede na suspenzivni učinek ugovora ne bi nikoli postala pravnomočna. Zato naj v nasprotju s tem, kar trdi pritožnik, tudi ne bi bilo treba ustanoviti družbe atmed.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110</NO.P><TXT>To, da bi se pripomoček Inhaler lahko še vedno tržil, naj bi potrjevalo dejstvo, da je po lastnih navedbah pritožnika v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ta pripomoček družba Primed Halberstadt Medizintechnik izdelovala med letoma 1996 in 2001 ter ga je družba Broncho-Air Medizintechnik od leta 1996 do leta 2002 še vedno tržila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111</NO.P><TXT>Komisija trdi, da očitek o izkrivljanju dejstev ni dovolj podprt z dokazi in da Splošno sodišče v točki 75 svoje sodbe ni presodilo, da je postopek na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998 postal brezpredmeten. Poleg tega naj bi elektronsko sporočilo družbe atmed z dne <DATE ISO="20061218">18. decembra 2006</DATE> potrjevalo ugotovitev, da se je družba Broncho-Air Medizintechnik prostovoljno odločila, da pripomočka Inhaler ne bo več dajala na trg.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112</NO.P><TXT>V zvezi z domnevnimi učinki sklepa Komisije po obvestitvi z dopisom z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> ta institucija trdi, da bi bilo zatrjevano škodo pritožnika mogoče pripisati njenemu morebitnemu nezakonitemu ravnanju samo, če bi se dokazalo, da do te škode ne bi prišlo, če njeno ravnanje ne bi bilo nezakonito. V točki 79 izpodbijane sodbe pa naj bi Splošno sodišče ugotovilo, da je družba Broncho-Air Medizintechnik sama priznala, da so za ugotovitev neškodljivosti pripomočka Inhaler potrebne dodatne študije in preizkusi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113</NO.P><TXT>V zvezi z argumentom, ki se nanaša na obveznost obrazložitve, Komisija navaja, da naj bi Splošno sodišče v točki 72 izpodbijane sodbe svojo ugotovitev, da ni gotovo, da bi Komisija sprejela tak sklep, kot zatrjuje pritožnik, pravilno oprlo na vsebino odločbe o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> in na dopis z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi Zvezna republika Nemčija predložila dokaze, ki se v skladu s členom 8 Direktive 93/42 zahtevajo v primeru obstoja tveganj v zvezi z medicinskimi pripomočki, odločba nemških organov pa naj bi morala biti vsekakor potrjena zaradi nejasnosti v zvezi z učinkovitostjo pripomočka Inhaler, ki so bile povezane s pomanjkanjem kliničnih podatkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115</NO.P><TXT>V zvezi z argumenti pritožnika, ki se nanašajo na izid postopka na podlagi zaščitne klavzule iz leta 1998, Komisija navaja, da ta očitek ni podkrepljen z dokazi. Poleg tega pojasnjuje, da se je pritožnik pred Splošnim sodiščem na osnutek sklepa skliceval, da bi dokazal, da je Komisija storila dovolj resno kršitev pravnega pravila, in ne v okviru preizkusa vzročne zveze med ravnanjem Komisije in zatrjevano škodo. Poleg tega naj ta osnutek ne bi dokazoval obstoja take vzročne zveze.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116</NO.P><TXT>V zvezi z argumentom, ki se nanaša na vzročno zvezo pri pripomočku effecto, Komisija po eni strani ocenjuje, da Splošnemu sodišču nanj ni bilo treba odgovoriti, ker niti pritožnik sam niti družba atmed ne spadata v okvir področja uporabe člena 8 Direktive 93/42. Po drugi strani naj pritožniku ne bilo treba nositi stroškov ustanovitve družbe atmed.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117</NO.P><TXT>V zvezi s sodnimi stroški, ki jih je imel pritožnik v okviru postopkov pred nacionalnimi sodišči, Komisija navaja, da naj ne bi bili dovolj neposredno povezani z njenim ravnanjem. Poleg tega naj ne bi bili nikakor povezani z nedelovanjem Komisije po prejetju dopisa z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118</NO.P><TXT>Komisija na koncu navaja, da je peti pritožbeni razlog v celoti neutemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v obravnavani zadevi po tem, ko je ugotovilo, da je Komisija storila dovolj resno kršitev prava Unije in da pritožnik lahko uveljavlja le odškodninske terjatve, ki jih je nanj prenesla družba Broncho-Air Medizintechnik, v točki 73 izpodbijane sodbe ugotovilo, da med nezakonitim ravnanjem Komisije in škodo, ki jo zatrjuje pritožnik, ni vzročne zveze.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Splošno sodišče na prvem mestu v točki 74 izpodbijane sodbe navedlo, da je družba Broncho-Air Medizintechnik nemške organe z dopisom z dne <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE> obvestila o svoji nameri, da prostovoljno preneha s prodajo pripomočka Inhaler do izvedbe dodatnih študij in preizkusov v zvezi s skladnostjo tega pripomočka z Direktivo 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točki 75 izpodbijane sodbe na tej podlagi ugotovilo, da je do prenehanja dajanja na trg in prodaje pripomočka Inhaler prišlo pred odločbo o prepovedi trženja tega pripomočka, ki je bila sprejeta <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE>, in preden je bila Komisija <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> na podlagi člena 8(1) Direktive 93/42 obveščena o tej odločbi ter da je zato škoda, ki jo zatrjuje pritožnik in po njegovem mnenju izhaja zlasti iz prenehanja prodaje pripomočka Inhaler in drugih terjatev, ki izhajajo iz prenehanja te prodaje, posledica prostovoljne odločitve družbe Broncho-Air Medizintechnik, in ne domnevnega nedelovanja Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točki 76 izpodbijane sodbe dodalo, da je treba v delu, v katerem pritožnik navaja, da se pripomoček Inhaler od leta 1997 ni distribuiral zaradi odločbe o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> in nedelovanja Komisije, ugotoviti, da temu argumentu nasprotujejo trditve družbe atmed v elektronskem sporočilu, ki ga je Komisiji poslala <DATE ISO="20061218">18. decembra 2006</DATE> in v katerem potrjuje prostovoljnost prenehanja distribuiranja pripomočka Inhaler.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123</NO.P><TXT>Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče s temi ugotovitvami izkrivilo dejstva, saj iz spisa izhaja, da obstaja vzročna zveza med nezakonitim ravnanjem Komisije in škodo, za katero pritožnik trdi, da mu je zaradi tega ravnanja nastala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124</NO.P><TXT>Iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije je razvidno, da je Splošno sodišče edino pristojno, prvič, za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in drugič, za presojo teh dejstev (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060406">6. aprila 2006</DATE>, <NAME.CASE>General Motors/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑551/03 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:229">EU:C:2006:229</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160308">8. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Grčija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑431/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:145">EU:C:2016:145</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125</NO.P><TXT>Zato presoja dejstev – z izjemo izkrivljanja dokazov, predloženih Splošnemu sodišču – ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora Sodišča (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060518">18. maja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑397/03 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:328">EU:C:2006:328</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0085">85</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160308">8. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Grčija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑431/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:145">EU:C:2016:145</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126</NO.P><TXT>Kadar pritožnik trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze, mora v skladu s členom 256 PDEU, členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije in členom 168(1)(d) Poslovnika Sodišča natančno navesti dokaze, ki naj bi jih to sodišče izkrivilo, in dokazati napake pri analizi, ki so po njegovem mnenju povzročile, da je Splošno sodišče izkrivilo dokaze. Poleg tega mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso izkrivljanje očitno iz listin v spisu, ne da bi bilo treba na novo presojati dejstva in dokaze (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100617">17. junija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Lafarge/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑413/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:346">EU:C:2010:346</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160308">8. marca 2016</DATE>, <NAME.CASE>Grčija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑431/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:145">EU:C:2016:145</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127</NO.P><TXT>Iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, izhaja, da so nemški organi leta 1996 družbi Broncho-Air Medizintechnik poslali osnutek odločbe o prepovedi distribucije pripomočka Inhaler. Družba Broncho-Air Medizintechnik je <DATE ISO="19970522">22. maja 1997</DATE> nemške organe obvestila, da se ta pripomoček od <DATE ISO="19970101">1. januarja 1997</DATE> ne daje več na trg ter da se je njegova distribucija prekinila do izvedbe dodatnih študij in preizkusov v zvezi s skladnostjo tega proizvoda z Direktivo 93/42. Nemški organi so <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> sprejeli odločbo, ki je družbi Primed Halberstadt Medizintechnik, ki pripomoček Inhaler izdeluje za račun družbe Broncho-Air Medizintechnik, prepovedala dajanje tega pripomočka na trg.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba v vsekakor ugotoviti, da od te odločbe o prepovedi dalje prenehanje trženja pripomočka Inhaler s strani družbe Broncho-Air Medizintechnik ni bilo več prostovoljno.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129</NO.P><TXT>Poleg tega, kot pritožnik navaja v začetni vlogi in čemur Komisija ne oporeka, je družba Primed Halberstadt Medizintechnik v skladu z nemškim zakonikom o upravnem postopku vložila ugovor zoper odločbo o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130</NO.P><TXT>Ta ugovor, tudi če ima suspenzivni učinek, potrjuje, da prenehanje trženja pripomočka Inhaler s strani družbe Broncho-Air Medizintechnik v tem primeru ni bilo prostovoljno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131</NO.P><TXT>Poleg tega v nasprotju s stališčem Splošnega sodišča v točki 76 izpodbijane sodbe vsebina elektronskega sporočila družbe atmed z dne <DATE ISO="20061218">18. decembra 2006</DATE> ni taka, da bi lahko potrjevala prostovoljnost prenehanja trženja pripomočka Inhaler s strani družbe Broncho-Air Medizintechnik. Po eni strani ta preprosta izjava, ki jo je družba atmed podala več let po spornih dejstvih in ki ni bila podana v imenu družbe Broncho-Air Medizintechnik, slednje ne more zavezovati. Po drugi strani, kot je bilo že navedeno, že sam ugovor zoper odločbo o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> potrjuje, da prenehanje trženja pripomočka Inhaler ni bilo prostovoljno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132</NO.P><TXT>Zato je Splošno sodišče s tem, da je v tem primeru štelo, da je družba Broncho-Air Medizintechnik prostovoljno prenehala s trženjem pripomočka Inhaler, v svoji sodbi izkrivilo dejstva, ki so mu bila predložena v presojo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da Splošno sodišče na podlagi take ugotovitve ni moglo pravilno ugotoviti, da ne obstaja vzročna zveza med ravnanjem Komisije in škodo, ki jo uveljavlja pritožnik.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134</NO.P><TXT>Za ugotovitev, da pritožnik ni dokazal obstoja take vzročne zveze, je Splošno sodišče na drugem mestu v točkah od 77 do 81 izpodbijane sodbe presodilo, da ni mogoče pritrditi argumentu, da bi Komisija v vsakem primeru sprejela sklep, ki bi bil nasproten ugotovitvam nemških organov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135</NO.P><TXT>Kot pa je generalni pravobranilec navedel v točki 72 sklepnih predlogov, bi moralo Splošno sodišče v tem primeru vprašanje o gotovosti vsebine sklepa, ki bi ga sprejela Komisija, preučiti v okviru presoje dejanskega obstoja in višine škode, ki je nastala v zvezi s pripomočkom Inhaler, in ne v okviru presoje vzročne zveze med ravnanjem Komisije in uveljavljano škodo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136</NO.P><TXT>S tem, da je menilo, da taka vzročna zveza ne obstaja, pri čemer se je oprlo na to, da ni gotovo, da bi Komisija po obvestilu nemških organov z dopisom z dne <DATE ISO="19980107">7. januarja 1998</DATE> sprejela pozitiven sklep, je zato Splošno sodišče napačno uporabilo pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137</NO.P><TXT>Nazadnje, na tretjem mestu je Splošno sodišče v točki 82 izpodbijane sodbe navedlo, da je na odvetniške stroške ter posojila, ki jih je moral pritožnik skleniti za financiranje postopkov pred nacionalnimi sodišči, in obresti, povezane z njimi, pritožnik prostovoljno pristal z namenom, da bi izpodbijal zakonitost odločb nemških organov, zato jih ni mogoče pripisati Komisiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138</NO.P><TXT>Kot pa navaja pritožnik, Splošno sodišče ne bi smelo zavrniti obstoja vzročne zveze med temi izdatki, med drugim povezanimi s stroški, ki so nastali v okviru ugovora zoper odločbo o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE>, in dejstvom, da Komisija v zvezi s pripomočkom Inhaler ni sprejela sklepa na podlagi člena 8(2) Direktive 93/42. Ti stroški so namreč nastali ali pa so vsaj še naprej nastajali zaradi tega, ker Komisija ni sprejela sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je štelo, da ni vzročne zveze med nezakonitim ravnanjem Komisije in škodo, ki jo uveljavlja pritožnik iz naslova odvetniških stroškov, posojil, ki jih je moral skleniti za financiranje postopkov pred nacionalnimi sodišči, ter obresti, povezanih z njimi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0140"><NO.P>140</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba sprejeti peti pritožbeni razlog in zato razveljaviti izpodbijano sodbo v delu, v katerem je Splošno sodišče zavrnilo tožbo iz razloga, da pritožnik ni dokazal, da obstaja neposredna in zadostna vzročna zveza za nastanek odgovornosti Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="19"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Predlog Sodišču, da Komisiji odredi, naj predloži celoten spis, ki se nanaša na postopek na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8 Direktive 93/42</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0141"><NO.P>141</NO.P><TXT>Pritožnik v pritožbi poleg tega Sodišču na podlagi člena 41 Listine predlaga, da se Komisiji odredi, naj predloži celoten spis, ki se nanaša na postopek na podlagi zaščitne klavzule iz člena 8 Direktive 93/42.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0142"><NO.P>142</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da predložitev teh dokumentov za pritožnika ne bi bila koristna, ker je bilo že ugotovljeno, da je nezakonitost, ki jo je storila Komisija, dovolj resna kršitev prava Unije in ker ni bilo zatrjevano, da bi imeli ti dokumenti v okviru te pritožbe kako drugo korist.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0143"><NO.P>143</NO.P><TXT>Zato je treba pritožnikov predlog za predložitev listin zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0144"><NO.P>144</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem je bilo odločeno, da pritožnik ni dokazal neposredne in zadostne vzročne zveze, ki bi lahko povzročila nastanek odgovornosti Unije. V preostalem delu se pritožba zavrne.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Tožba pred Splošnim sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0145"><NO.P>145</NO.P><TXT>V skladu s členom 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko to v primeru razveljavitve odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0146"><NO.P>146</NO.P><TXT>V tej zadevi je tako. Zato je treba preizkusiti, ali sta – ob upoštevanju pogojev za nastanek nepogodbene odgovornosti Unije, kot so bili navedeni v točki 60 te sodbe – izpolnjena pogoja, ki se nanašata na dejanski obstoj zatrjevane škode in vzročne zveze med spornim ravnanjem, za katerega je bilo ugotovljeno, da pomeni dovolj resno kršitev prava Unije, in to škodo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0147"><NO.P>147</NO.P><TXT>V zvezi z zatrjevano škodo je treba spomniti, da mora biti vsa škoda, katere povračilo se zahteva s tožbo zaradi nepogodbene odgovornosti Unije na podlagi člena 340, drugi odstavek, PDEU, dejanska in gotova, kar mora dokazati pritožnik. Ta mora predložiti prepričljive dokaze o obstoju in obsegu škode, ki jo uveljavlja (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090716">16. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>SELEX Sistemi Integrati/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑481/07 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:461">EU:C:2009:461</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0148"><NO.P>148</NO.P><TXT>V tej zadevi iz odgovora na četrti pritožbeni razlog, ki ga pritožnik navaja v utemeljitev te pritožbe, izhaja, da lahko uveljavlja le odškodninske terjatve, ki jih je nanj prenesla družba Broncho-Air Medizintechnik, ne pa tudi tistih, ki so vezane na njegov osebni položaj, ali terjatev družbe atmed.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0149"><NO.P>149</NO.P><TXT>Poleg tega iz točke 54 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), izhaja, da je treba pritožnikov odškodninski zahtevek v delu, v katerem se nanaša na škodo, ki naj bi mu nastala pred 15. septembrom 2006, vsekakor zavrniti kot nedopusten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0150"><NO.P>150</NO.P><TXT>Kot navaja generalni pravobranilec v točki 45 sklepnih predlogov, lahko zato pritožnik na podlagi kombiniranih učinkov sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140121">21. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2014:19">EU:T:2014:19</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in zavrnitve prvega pritožbenega razloga v zadevnem delu v točki 58 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑120/14 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:252">EU:C:2015:252</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zahteva le povračilo škode, ki naj bi družbi Broncho-Air Medizintechnik nastala od <DATE ISO="20060915">15. septembra 2006</DATE> dalje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0151"><NO.P>151</NO.P><TXT>Glede tega je treba v zvezi z višino odškodninske terjatve, ki se nanaša na družbo Broncho-Air Medizintechnik in na obdobje po 15. septembru 2006, poudariti, da lahko za njeno določitev veljajo nekatere posebnosti, ki so med drugim povezane z dejstvom, da, kot navaja pritožnik, postopek z ugovorom zoper odločbo o prepovedi z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE>, ki so jo nemški organi sprejeli zoper pripomoček Inhaler, na dan vložitve začetne vloge ni bil zaključen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0152"><NO.P>152</NO.P><TXT>Vendar pa pritožnik ne more biti popolnoma oproščen dokaznega bremena v zvezi s škodo, ki naj bi jo utrpel. Pri tej vrsti premoženjske škode mora namreč predložiti tako dokaze o obstoju te škode kot informacije, s katerimi utemeljuje njeno višino, ki je ni mogoče določiti zgolj na podlagi pravičnosti (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090716">16. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>SELEX Sistemi Integrati/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑481/07 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:461">EU:C:2009:461</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0153"><NO.P>153</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je pritožnik v začetni vlogi le navedel, da gre za stroške postopka in odvetniške stroške, ki jih je plačal v okviru postopka z ugovorom, ki ga je leta 1997 sprožil zoper odločbo, s katero so nemški organi prepovedali pripomoček Inhaler, ne da bi kakor koli določil njihovo višino, bodisi z natančnim izračunom bodisi z oceno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0154"><NO.P>154</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba pritožnikova odškodninski zahtevek in predlog za imenovanje izvedenca zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0155"><NO.P>155</NO.P><TXT>Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0156"><NO.P>156</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(3) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) navedenega poslovnika, vsaka stranka, če uspe samo deloma, nosi svoje stroške. Vendar lahko Sodišče, če se zdi to glede na okoliščine v zadevi upravičeno, odloči, da ena stranka poleg svojih stroškov nosi tudi del stroškov druge stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0157"><NO.P>157</NO.P><TXT>V tem primeru je glede na to, da je bila izpodbijana sodba deloma razveljavljena, odškodninski zahtevek pa je bil zavrnjen, primerno, da se pritožniku in Komisiji naloži plačilo lastnih stroškov tako postopka na prvi stopnji kot pritožbenega postopka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0158"><NO.P>158</NO.P><TXT>V skladu s členom 140(1) Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, države članice in institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0159"><NO.P>159</NO.P><TXT>Zato Zvezna republika Nemčija kot intervenientka v postopkih na prvi stopnji nosi stroške, ki jih je imela v teh postopkih.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160928">28. septembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Klein/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑309/10</NO.CASE> RENV, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:570">EU:T:2016:570</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), se razveljavi v delu, v katerem je bilo ugotovljeno, da Christoph Klein ni dokazal neposredne in zadostne vzročne zveze, ki bi lahko povzročila nastanek odgovornosti Evropske unije.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pritožba se v preostalem delu zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Odškodninski zahtevek Christopha Kleina za povračilo škode, ki naj bi nastala zaradi tega, ker je Evropska komisija kršila svoje obveznosti iz člena 8 Direktive Sveta 93/42/EGS z dne <DATE ISO="19930614">14. junija 1993</DATE> o medicinskih pripomočkih, se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Christoph Klein in Evropska komisija nosita vsak svoje stroške postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">5.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Zvezna republika Nemčija nosi stroške, ki jih je imela v postopkih na prvi stopnji.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>