(-1)

Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta  (1) o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 kot enega od šestih tematskih ciljev Unije za obdobje do 31. decembra 2030 določa prizadevanje za ničelno onesnaževanje, tudi v zvezi s škodljivimi kemikalijami, da bi dosegli okolje brez strupenih snovi, tudi za zrak, vodo in tla ter v zvezi s svetlobnim in zvočnim onesnaževanjem, ter varovanje zdravja in dobrega počutja ljudi, živali in ekosistemov pred z okoljem povezanimi tveganji in negativnimi vplivi.

(-1a)

Evropski zeleni dogovor  (1a) je predlog Unije za začetek prehoda, katerega cilj je najpozneje do leta 2050 doseči podnebno nevtralno, čisto in krožno gospodarstvo, v katerem se optimizira gospodarjenje z viri, zmanjšuje onesnaževanje, hkrati pa priznava potreba po politikah za korenito preobrazbo. Unija je prav tako zavezana agendi za trajnostni razvoj do leta 2030  (1b) in njenim ciljem trajnostnega razvoja  (1c) . Strategija za trajnostno in pametno mobilnost, sprejeta decembra 2020  (1d) , in akcijski načrt za ničelno onesnaževanje  (1e) , sprejet maja 2021, posebej obravnavata vidike evropskega zelenega dogovora glede onesnaževanja s prometom. Druge politike, ki so še zlasti pomembne za to pobudo, so na primer direktiva o kakovosti zunanjega zraka  (1f) , nova industrijska strategija za Evropo  (1g) , standardi za emisije CO2 za osebne avtomobile in kombinirana vozila  (1h) ter cilji glede emisij CO2 za nova težka vozila  (1i) .

(1)

Notranji trg je območje, na katerem mora biti zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen je bil z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (43) uveden celovit sistem odobritve in tržnega nadzora motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila.

(1)

Notranji trg je območje, na katerem mora biti zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen je bil z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta (43) uveden celovit sistem odobritve in tržnega nadzora motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter pnevmatik za vsa vozila.

(2a)

Uspešen prehod na brezemisijsko mobilnost zahteva celosten pristop in okolje, naklonjeno inovacijam, Unija pa bi morala tudi ohraniti vodilni položaj na tehnološkem področju v tem sektorju. To vključuje javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, povečanje ponudbe brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil, postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, vključitev v energetske sisteme, pa tudi trajnostno dobavo materialov in trajnostno proizvodnjo ter ponovno uporabo in recikliranje baterij v Evropi. Za to je potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(2b)

Da bi podprli prehod na čisto mobilnost, hkrati pa ponovno industrializirali Evropo in podprli državljane, je bistveno, da cene osebnih in gospodarskih vozil ostanejo dostopne za državljane in podjetja. To bo pomagalo ohraniti kakovost življenja, industrijsko konkurenčnost in inovacije ter podpiralo ustvarjanje delovnih mest in razvoj znanj in spretnosti v tem sektorju.

(2c)

Zagotoviti bi bilo treba družbeno sprejemljiv in pravičen prehod na brezemisijsko mobilnost. Zato je pomembno, da se upoštevajo družbeni učinki tega prehoda v celotni avtomobilski vrednostni verigi in da se proaktivno obravnavajo posledice za zaposlovanje. V okviru mehanizma za pravični prehod je treba v tesnem dialogu s socialnimi partnerji in pristojnimi organi razviti ciljno usmerjene programe na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni, kot je razvoj načrtov za pravični prehod za regije, odvisne od avtomobilske industrije, za preusposabljanje, izpopolnjevanje in prerazporejanje delavcev ter pobude za izobraževanje in iskanje zaposlitve v prizadetih skupnostih in regijah. Kot del tega prehoda bi bilo treba povečati zaposlovanje žensk in enake možnosti v tem sektorju.

(4)

Tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil, motorjev in nadomestnih delov glede na emisije (tj. homologacijo glede na emisije) so trenutno določene v dveh uredbah, ki se uporabljata za homologacijo glede na emisije za lahka oziroma težka vozila, tj. v Uredbi (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o standardu Euro 6) (44) in Uredbi (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o standardu Euro VI) (45). Razlog za uvedbo dveh uredb je bil ta, da so se emisije težkih vozil preverjale na podlagi preizkušanja motorja, pri lahkih vozilih pa je bila osnova preizkušanje celotnega vozila. Od takrat so bile razvite metodologije, ki omogočajo preizkušanje lahkih in težkih vozil na cesti. Zato ni več potrebno, da homologacija temelji na preizkušanju motorja.

(4)

Tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil, motorjev in nadomestnih delov glede na emisije (tj. homologacijo glede na emisije) so trenutno določene v dveh uredbah, ki se uporabljata za homologacijo glede na emisije za lahka oziroma težka vozila, tj. v Uredbi (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o standardu Euro 6) (44) in Uredbi (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o standardu Euro VI) (45).

(5)

Z vključitvijo zahtev iz Uredbe (ES) št. 715/2007 in Uredbe (ES) št. 595/2009 v eno uredbo bi se morala zagotoviti notranja skladnost sistema homologacij glede na emisije za lahka in težka vozila ter hkrati omogočiti različne mejne vrednosti emisij za taka vozila.

(5)

Z vključitvijo zahtev iz Uredbe (ES) št. 715/2007 in Uredbe (ES) št. 595/2009 v eno uredbo bi se morala zagotoviti notranja skladnost sistema homologacij glede na emisije za lahka in težka vozila ter hkrati omogočiti različne mejne vrednosti emisij ter pravila in pogoje za izvajanje preizkusov za taka vozila.

(7)

Prav tako je treba zmanjšati zapletenost ter znižati upravne stroške in stroške izvajanja za proizvajalce in organe ter zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje emisijskih standardov Euro. Poenostavitev je dosežena z odpravo različnih datumov uporabe mejnih vrednosti in preizkusov, določenih v standardih Euro 6 in Euro VI, odpravo večkratnih in zapletenih preizkusov emisij, kadar taki preizkusi niso potrebni, sklicevanjem na standarde iz obstoječih pravilnikov ZN , kadar je to primerno, ter zagotavljanjem poenostavljenega in skladnega sklopa postopkov in preizkusov za različne faze homologacije glede na emisije.

(7)

Prav tako je treba zmanjšati zapletenost ter znižati upravne stroške in stroške izvajanja za proizvajalce in organe ter zagotoviti učinkovito in uspešno izvajanje emisijskih standardov Euro. Poenostavitev je dosežena z odpravo različnih datumov uporabe mejnih vrednosti in preizkusov, odpravo večkratnih in zapletenih preizkusov emisij, kadar taki preizkusi niso potrebni, sklicevanjem na standarde iz obstoječih pravilnikov OZN , kadar je to primerno, ter zagotavljanjem poenostavljenega in skladnega sklopa postopkov in preizkusov za različne faze homologacije glede na emisije.

(8)

Za zagotovitev, da so emisije lahkih in težkih tovornih vozil omejene v resničnem življenju, je treba vozila preizkušati v dejanskih pogojih uporabe z minimalnim sklopom omejitev, mej in drugih zahtev glede vožnje in ne le v laboratoriju .

(8)

Za zagotovitev, da so emisije lahkih in težkih tovornih vozil omejene v resničnem življenju, je treba vozila preizkušati v dejanskih pogojih uporabe , ki so statistično pomembni, z minimalnim sklopom omejitev, mej in drugih zahtev glede vožnje . To preizkušanje na cesti bi moralo temeljiti na običajni vožnji in izključevati pristransko vožnjo.

(10)

Vozila morajo v skladu z uredbama (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 izpolnjevati mejne vrednosti emisij v določenem obdobju, ki ne ustreza več povprečni življenjski dobi vozil. Zato je primerno, da se določijo zahteve glede trajnosti, ki odražajo povprečno pričakovano življenjsko dobo vozil v  Uniji .

(10)

Vozila morajo v skladu z uredbama (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 izpolnjevati mejne vrednosti emisij v določenem obdobju, ki ne ustreza več povprečni življenjski dobi vozil. Zato je primerno, da se določijo zahteve glede trajnosti, ki odražajo pričakovano življenjsko dobo vozil (1a) in njihovo standardno uporabo po vsej Uniji ob upoštevanju razlik med državami članicami. To je še posebej pomembno za kupce rabljenih vozil, ki pričakujejo, da bo vozilo oddajalo enako količino emisij kot takrat, ko je bilo prvič dano na trg.

(10a)

Države članice se spodbuja, naj razvijejo in izvajajo strategije za spodbujanje obnove voznega parka, da bi olajšali postopen prehod evropskega voznega parka na vozila z zmanjšanimi emisijami ter tako prispevali k čistejšemu in bolj trajnostnemu prometnemu ekosistemu.

(11)

Zdaj so na voljo tehnologije, ki se široko uporabljajo po vsem svetu in omejujejo emisije hlapnih organskih spojin zaradi izhlapevanja med uporabo, parkiranjem in oskrbovanjem vozila z bencinskim gorivom. Zato je primerno, da se mejne vrednosti emisij za take hlapne organske spojine določijo na nižji ravni in uvedejo mejne vrednosti emisij za fazo oskrbe z gorivom.

(11)

Zdaj so na voljo tehnologije, ki se široko uporabljajo po vsem svetu in omejujejo emisije hlapnih organskih spojin zaradi izhlapevanja med uporabo, parkiranjem in oskrbovanjem vozila z bencinskim gorivom. Ker so te tehnologije na drugih trgih in v drugih regijah že preizkušene in stroškovno učinkovite, je zato primerno , da se Unija uskladi z drugimi trgi tako , da se mejne vrednosti emisij za take hlapne organske spojine določijo na nižji ravni in uvedejo mejne vrednosti emisij za fazo oskrbe z gorivom.

(11a)

Za nadzor emisij motornih vozil pri oskrbi z gorivom se na drugih trgih in v drugih regijah že več kot 15 let izvaja rekuperacija hlapov, ki je dokazano učinkovita pri nadzoru hlapov. Rekuperacija hlapov v motornih vozilih pri oskrbi z gorivom ne zahteva letnega vzdrževanja ali pregledov, da se ohrani višja raven učinkovitosti nadzora hlapov pri oskrbi z gorivom, hkrati pa je združljiva s sedanjimi bencinskimi črpalkami druge stopnje.

(12)

Emisije, ki niso emisije izpušnih plinov, so delci, ki jih oddajajo pnevmatike in zavore vozil. Ocenjuje se, da so emisije zaradi uporabe pnevmatik največji vir sproščanja mikroplastike v okolje. Kot je prikazano v oceni učinka, se pričakuje, da bodo do leta 2050 emisije, ki niso emisije izpušnih plinov, predstavljale do 90 % vseh delcev, ki jih oddaja cestni promet, saj se bodo izpušni delci zmanjšali zaradi elektrifikacije vozil. Zato bi bilo treba navedene emisije, ki niso emisije izpušnih plinov, meriti in omejiti. Komisija bi morala do konca leta  2024 pripraviti poročilo o obrabi pnevmatik, v  katerem bi pregledala merilne metode in najnovejše stanje, da bi predlagala mejne vrednosti obrabe pnevmatik.

(12)

Emisije, ki niso emisije izpušnih plinov, so delci, ki jih oddajajo pnevmatike in zavore vozil. Ocenjuje se, da so emisije zaradi uporabe pnevmatik največji vir sproščanja mikroplastike v okolje. Kot je prikazano v oceni učinka, se pričakuje, da bodo do leta 2050 emisije, ki niso emisije izpušnih plinov, predstavljale do 90 % vseh delcev, ki jih oddaja cestni promet, saj se bodo izpušni delci zmanjšali zaradi elektrifikacije vozil. Zato bi bilo treba navedene emisije, ki niso emisije izpušnih plinov, meriti in omejiti. Komisija bi morala pred koncem leta 2025 opraviti pregled merjenja obrabe pnevmatik in določiti mejne vrednosti njihove obrabe na podlagi najsodobnejših metod, če do sredine leta 2026 ne bodo uvedena enotna pravila, ki se nanašajo na delo, opravljeno v zvezi z obrabo pnevmatik v okviru Svetovnega foruma OZN za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (WP29); Komisija bi morala zagotoviti, da delo na področju obrabe pnevmatik v okviru OZN WP29 pravočasno doseže svoje cilje, ki odražajo visoko raven ambicij in temeljijo na trdnih znanstvenih in tehničnih podlagah. Pregledu bi moral biti priložen zakonodajni predlog za vozila z baterijami za električna vozila, vključno s priključnimi hibridi in baterijskimi električnimi vozili, za sprejetje mejnih vrednosti obrabe pnevmatik , ki bi bile združljive s ciljem Unije, da do leta 2030 zmanjša količino mikroplastike, ki se sprošča v okolje, za 30 %, in bi temeljile na najsodobnejših stopnjah obrabe pnevmatik .

(14)

Vozila z baterijami za električna vozila, vključno s priključnimi hibridi in baterijskimi električnimi vozili, prispevajo k razogljičenju sektorja cestnega prometa. Da bi se pridobilo in povečalo zaupanje potrošnikov v taka vozila, bi morala biti zmogljiva in vzdržljiva. Zato je treba zahtevati, da baterije za električna vozila tudi po več letih uporabe ohranijo velik del svoje začetne zmogljivosti. To je zlasti pomembno za kupce rabljenih električnih vozil, s čimer se zagotovi, da bo vozilo še naprej delovalo v skladu s pričakovanji. Zato bi bilo treba za vsa vozila, ki uporabljajo baterije za električna vozila, zahtevati spremljanje stanja baterije. Poleg tega bi bilo treba uvesti minimalne zahteve glede trajnosti baterij v osebnih avtomobilih, pri čemer bi bilo treba upoštevati globalni tehnični predpis ZN št. 22 (47).

(14)

Vozila z baterijami za električna vozila, vključno s priključnimi hibridi in baterijskimi električnimi vozili, prispevajo k razogljičenju sektorja cestnega prometa. Da bi se pridobilo in povečalo zaupanje potrošnikov v taka vozila, bi morala biti zmogljiva in vzdržljiva. Zato je treba zahtevati, da baterije za električna vozila tudi po več letih uporabe ohranijo velik del svoje začetne zmogljivosti. To je zlasti pomembno za kupce rabljenih električnih vozil, s čimer se zagotovi, da bo vozilo še naprej delovalo v skladu s pričakovanji. Zato bi bilo treba za vsa vozila, ki uporabljajo baterije za električna vozila, zahtevati spremljanje stanja baterije. Poleg tega bi bilo treba uvesti minimalne zahteve glede trajnosti baterij v osebnih avtomobilih in lahkih gospodarskih vozilih , pri čemer bi bilo treba upoštevati globalni tehnični predpis OZN št. 22 (47).

(14a)

Naprave OBM, OBFCM ali naprave za stanje uporabljajo podatke, ki jih ustvari vozilo, da spremljajo njegovo skladnost s to uredbo. Iste podatke bi bilo treba v skladu z aktom o podatkih izmenjevati z uporabniki in njihovimi ponudniki storitev, da lahko uporabniki vozil izkoristijo nasvete in priporočila, kako omejiti emisije vozila in njegovo porabo energije ter podaljšati življenjsko dobo njegove baterije z izboljšano uporabo vozila.

(15)

Nedovoljeno poseganje v vozila z namenom odstranitve ali izklopa delov sistemov za uravnavanje onesnaževanja je dobro znana težava. Taka praksa vodi v nenadzorovane emisije in jo je treba preprečiti. Nedovoljeno poseganje v odometer vodi do napačnega števila prevoženih kilometrov in ovira ustrezen servisni nadzor vozila. Zato je izredno pomembno, da se zagotovi najvišja možna varnostna zaščita navedenih sistemov, skupaj z varnostnimi certifikati in ustrezno zaščito proti nedovoljenemu poseganju, ki zagotavlja, da ni mogoče nedovoljeno posegati v sisteme za uravnavanje onesnaževanja ali v odometer vozila.

(15)

Nedovoljeno poseganje v vozila z namenom odstranitve ali izklopa delov sistemov za uravnavanje onesnaževanja je dobro znana težava. Taka praksa vodi v nenadzorovane emisije in jo je treba preprečiti , tudi z ukrepi, ki odvračajo od oglaševanja, prodaje in nameščanja naprav za nedovoljeno poseganje, in sankcionirati . Nedovoljeno poseganje v odometer vodi do napačnega števila prevoženih kilometrov in ovira ustrezen servisni nadzor vozila. Zato je izredno pomembno, da se zagotovi najvišja možna varnostna zaščita navedenih sistemov, skupaj z varnostnimi certifikati in ustrezno zaščito proti nedovoljenemu poseganju, ki zagotavlja, da ni mogoče nedovoljeno posegati v sisteme za uravnavanje onesnaževanja ali v odometer vozila.

(15a)

Da bi preprečili neupravičeno oviranje konkurence z ukrepi proti nedovoljenemu poseganju, bi morala ta uredba in njena sekundarna zakonodaja ohraniti možnost, da neodvisni izvajalci razvijajo, distribuirajo, vgrajujejo in aktivirajo nadomestne dele na poprodajnem trgu. Zato bi morali proizvajalci neodvisnim izvajalcem zagotoviti dostop do nujno potrebnih informacij, orodij in postopkov za razvoj in vgradnjo takih nadomestnih delov.

(16)

Tipala, vgrajena v vozila, se že danes uporabljajo za odkrivanje nepravilnosti pri emisijah in sprožanje s tem povezanih popravil prek vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu (OBD). Vendar sistem OBD, ki se trenutno uporablja, okvar ne zaznava natančno in pravočasno ter ne zagotavlja zadostnih in pravočasnih popravil. Zato je mogoče, da vozila oddajajo veliko več emisij, kot je dovoljeno.. Tipala, ki so se do zdaj uporabljala za sistem OBD, se lahko uporabljajo tudi za neprekinjeno spremljanje in uravnavanje emisij vozil prek vgrajenega sistema za spremljanje na vozilu (OBM). Sistem OBM bo uporabnika tudi opozoril, da je treba opraviti popravila motorja ali sistemov za uravnavanje onesnaževanja, ko so potrebna. Zato je primerno, da se zahteva namestitev takega sistema in urejajo njegove tehnične zahteve.

(16)

Tipala, vgrajena v vozila, se že danes uporabljajo za odkrivanje nepravilnosti pri emisijah in sprožanje s tem povezanih popravil prek vgrajenega sistema za diagnostiko na vozilu (OBD). Vendar sistem OBD, ki se trenutno uporablja, okvar ne zaznava natančno in pravočasno ter ne zagotavlja zadostnih in pravočasnih nujnih popravil. Zato je mogoče, da vozila oddajajo veliko več emisij, kot je dovoljeno. Tipala, ki so se do zdaj uporabljala za sistem OBD, se lahko uporabljajo tudi za neprekinjeno spremljanje in uravnavanje emisij izpušnih plinov vozil prek vgrajenega sistema za spremljanje na vozilu (OBM). Sistem OBM bo uporabnika tudi opozoril, da je treba opraviti popravila motorja ali sistemov za uravnavanje onesnaževanja, ko so potrebna. Zato je primerno, da se zahteva namestitev takega sistema in urejajo njegove tehnične zahteve. Z uvedbo ukrepov, povezanih s tema sistemoma, se ne bi smelo ogroziti varnosti v cestnem prometu ali omejiti mobilnosti.

(17)

Proizvajalci se lahko odločijo za proizvodnjo vozil, ki izpolnjujejo nižje mejne vrednosti emisij ali imajo večjo trajnost baterije, kot se zahteva v tej uredbi, ali vključujejo napredne možnosti, vključno z geografskim ograjevanjem in prilagodljivim krmiljenjem. Potrošniki in nacionalni organi bi morali imeti možnost opredeliti taka vozila na podlagi ustrezne dokumentacije. Zato bi moral biti na voljo okoljski potni list vozila.

(17)

Potrošnikom bi moral biti na voljo posodobljen okoljski potni list vozila, s katerim bi lahko v celotni življenjski dobi vozila prejeli najnovejše informacije , kot so poraba goriva , stanje baterij, mejne vrednosti emisij, rezultati rednih tehničnih pregledov in podatki o tehnični brezhibnosti ter druge pomembne informacije .

(18)

Če bo Komisija pripravila predlog za registracijo novih lahkih vozil, ki delujejo izključno na goriva brez emisij CO2, po letu 2035 zunaj področja uporabe standardov za vozni park CO2 ter v skladu s pravom Unije in ciljem podnebne nevtralnosti Unije, bo treba to uredbo spremeniti, da se vključi možnost homologacije takih vozil.

(19)

Emisije iz vozil, ki jih prodajajo proizvajalci majhnih serij, predstavljajo zanemarljiv del emisij v Uniji. Zato je pri nekaterih zahtevah za take proizvajalce dovoljena določena prožnost. Proizvajalci majhnih serij bi zato morali imeti možnost, da nekatere preizkuse med homologacijo nadomestijo z izjavami o skladnosti, proizvajalci zelo majhnih serij pa bi morali imeti možnost, da uporabijo laboratorijske preizkuse, ki temeljijo na naključnih dejanskih voznih ciklih.

(19)

Emisije iz vozil, ki jih prodajajo proizvajalci majhnih serij, predstavljajo zanemarljiv del emisij v Uniji. Zato je pri nekaterih zahtevah za take proizvajalce dovoljena določena prožnost. Proizvajalci majhnih serij bi zato morali imeti možnost, da nekatere preizkuse med homologacijo nadomestijo z izjavami o skladnosti, proizvajalci zelo majhnih serij pa bi morali imeti možnost, da uporabijo laboratorijske preizkuse, ki temeljijo na statistično pomembnih dejanskih voznih ciklih.

(20a)

Čeprav se izraz „stanje“ (SOH) običajno uporablja za stanje baterije v danem trenutku njene življenjske dobe, ta izraz ni splošno opredeljen in je določen z različnimi metodologijami: „stanje certificirane energije“ (SOCE) in „stanje certificiranega dosega“ (SOCR). Oba parametra ustrezata odstotku certificirane energije baterije in certificiranega električnega dosega v danem trenutku.

(21)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z naslednjim: obveznostmi proizvajalcev pri homologaciji ter postopkih, preizkusih in metodologijah, ki se uporabljajo za izjavo o skladnosti, preverjanje skladnosti proizvodnje, preverjanje skladnosti v prometu in okoljski potni list vozila; možnostmi in oznakami vozil; zahtevami, preizkusi, metodami in popravnimi ukrepi v zvezi s trajnostjo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ter registracijo in komunikacijskimi zmogljivostmi sistemov OBM, vključno za namene rednih tehničnih pregledov in pregledov tehnične brezhibnosti; zahtevami in informacijami, ki jih morajo zagotoviti proizvajalci večstopenjskih vozil , ter postopki za določitev vrednosti CO2 za ta večstopenjska vozila; tehničnimi elementi, upravnimi zahtevami in zahtevami glede dokumentacije za homologacijo glede na emisije, preverjanji in inšpekcijskimi pregledi ter pregledi tržnega nadzora, pa tudi obveznostmi poročanja ter preverjanji skladnosti v prometu in skladnosti proizvodnje; metodami in preizkusi za (i) merjenje emisij izpušnih plinov v laboratoriju in na cesti, vključno s preizkusnimi cikli z naključnimi in najslabšimi dejanskimi emisijami, ki nastajajo med vožnjo, uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij za preverjanje dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, in emisij pri prostem teku, (ii) določanje emisij CO2, porabe goriva in energije, električnega dosega in moči motorja motornega vozila, (iii) zagotavljanje specifikacij za kazalnik menjanja prestav, (iv) določanje vpliva priklopnikov kategorij O3 in O4 na emisije CO2, porabo goriva in energije, električni doseg in moč motorja motornega vozila, (iv) merjenje emisij iz odprtega okrova ročične gredi, emisij zaradi izhlapevanja in emisij zaradi uporabe zavor, (v) ocenjevanje skladnosti z minimalnimi zahtevami glede trajnosti baterij, (vi) ocenjevanje skladnosti motorjev in vozil v prometu, pragov skladnosti in zahtev glede učinkovitosti, pa tudi v zvezi s (vii) preizkusi in metodami za zagotovitev delovanja tipal (sistemov OBD in OBM); (viii) metodami za zagotavljanje in ocenjevanje varnostnih ukrepov; specifikacijo in značilnostmi sistemov za opozarjanje voznikov in metod za spodbujanje ter ocenjevanje njihovega pravilnega delovanja; (ix) metodami za ocenjevanje pravilnega delovanja, učinkovitosti, regeneracije in trajnosti originalnih in nadomestnih sistemov za uravnavanje onesnaževanja; (x) metodami za zagotavljanje in ocenjevanje varnostnih ukrepov, vključno z analizo ranljivosti in zaščito pred nedovoljenim poseganjem; ( xi) metodami za ocenjevanje pravilnega delovanja tipov, homologiranih pod posebnimi oznakami EURO7; ( xii) merili za homologacijo glede na emisije za proizvajalce majhnih in zelo majhnih serij; (xiii) pregledi in preizkusnimi postopki za večstopenjska vozila; (xiv) zahteve glede zmogljivosti preizkusne opreme; (xv) specifikacijami referenčnih goriv in (xvi) metodami za ocenjevanje odsotnosti odklopnih naprav in odklopnih strategij; (xvii) za merjenje obrabe pnevmatike ter (xviii) obliko okoljskega potnega lista vozila, podatke na okoljskem potnem listu vozila in metodo sporočanja podatkov o okoljskem potnem listu vozila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta50.

(21)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe in da bi jo dopolnili, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 in pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z naslednjim: obveznostmi proizvajalcev pri homologaciji ter postopkih, preizkusih in metodologijah, ki se uporabljajo za izjavo o skladnosti, preverjanje skladnosti proizvodnje, preverjanje skladnosti v prometu in okoljski potni list vozila; možnostmi vozil; zahtevami, preizkusi, metodami in popravnimi ukrepi v zvezi s trajnostjo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ter registracijo in komunikacijskimi zmogljivostmi sistemov OBM, vključno za namene rednih tehničnih pregledov in pregledov tehnične brezhibnosti; zahtevami in informacijami, ki jih je treba zagotoviti za večstopenjska vozila , ter postopki za določitev vrednosti CO2 za ta večstopenjska vozila; tehničnimi elementi, upravnimi zahtevami in zahtevami glede dokumentacije za homologacijo glede na emisije, preverjanji in inšpekcijskimi pregledi ter pregledi tržnega nadzora, pa tudi obveznostmi poročanja ter preverjanji skladnosti v prometu in skladnosti proizvodnje; metodami in preizkusi za (i) merjenje emisij izpušnih plinov v laboratoriju in na cesti, vključno s preizkusnimi cikli z naključnimi in statistično relevantnimi dejanskimi emisijami, ki nastajajo med vožnjo, uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisij za preverjanje dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, in emisij pri prostem teku, (ii) določanje emisij CO2, porabe goriva in energije, električnega dosega in moči motorja motornega vozila, (iii) zagotavljanje specifikacij za kazalnik menjanja prestav, (iv) določanje vpliva priklopnikov kategorij O3 in O4 na emisije CO2, porabo goriva in energije, električni doseg in moč motorja motornega vozila, (iv) merjenje emisij iz odprtega okrova ročične gredi, emisij zaradi izhlapevanja in emisij zaradi uporabe zavor, (v) ocenjevanje skladnosti z minimalnimi zahtevami glede trajnosti baterij, (vi) ocenjevanje skladnosti motorjev in vozil v prometu, pragov skladnosti in zahtev glede učinkovitosti, pa tudi v zvezi s (vii) preizkusi in metodami za zagotovitev delovanja tipal (sistemov OBD in OBM); (viii) metodami za zagotavljanje in ocenjevanje varnostnih ukrepov; specifikacijo in značilnostmi sistemov za opozarjanje voznikov in metod za spodbujanje ter ocenjevanje njihovega pravilnega delovanja; (ix) metodami za ocenjevanje pravilnega delovanja, učinkovitosti, regeneracije in trajnosti originalnih in nadomestnih sistemov za uravnavanje onesnaževanja; (x) metodami za zagotavljanje in ocenjevanje varnostnih ukrepov, vključno z analizo ranljivosti in zaščito pred nedovoljenim poseganjem; (xii) merili za homologacijo glede na emisije za proizvajalce majhnih in zelo majhnih serij; (xiii) pregledi in preizkusnimi postopki za večstopenjska vozila; (xiv) zahteve glede zmogljivosti preizkusne opreme; (xv) specifikacijami referenčnih goriv in (xvi) metodami za ocenjevanje odsotnosti odklopnih naprav in odklopnih strategij; (xvii) za merjenje obrabe pnevmatike ter (xviii) obliko okoljskega potnega lista vozila, podatke na okoljskem potnem listu vozila in metodo sporočanja podatkov o okoljskem potnem listu vozila.

(22)

Da se po potrebi spremenijo ali dopolnijo nekatere nebistvene določbe te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s preizkusnimi pogoji na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil, zavor ali pnevmatik s standardi Euro 7; preizkusnimi zahtevami, zlasti ob upoštevanju tehničnega napredka in podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil s standardi Euro 7; uvedbo možnosti in oznak vozil na podlagi inovativnih tehnologij za proizvajalce, pa tudi z določitvijo mejnih vrednosti emisij delcev zaradi uporabe zavor in mejnih vrednosti obrabe za tipe pnevmatik ter minimalnih zahtev glede zmogljivosti baterij in multiplikatorjev trajnosti na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil s standardi Euro 7, ter v zvezi z določitvijo opredelitev in posebnih pravil za proizvajalce majhnih serij za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da navedena posvetovanja potekajo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje51. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.

(22)

Da se po potrebi spremenijo ali dopolnijo nekatere nebistvene določbe te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s preizkusnimi pogoji na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil, zavor ali pnevmatik s standardi Euro 7; preizkusnimi zahtevami, zlasti ob upoštevanju tehničnega napredka in podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil s standardi Euro 7; z določitvijo mejnih vrednosti emisij delcev zaradi uporabe zavor in mejnih vrednosti obrabe za tipe pnevmatik ter minimalnih zahtev glede zmogljivosti baterij in multiplikatorjev trajnosti na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil s standardi Euro 7, ter v zvezi z določitvijo posebnih pravil za proizvajalce majhnih serij za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da navedena posvetovanja potekajo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje51. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.

(22a)

Unija je podpisnica Sporazuma Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), vzpostavljenega 20. marca 1958. Ta sporazum se nanaša na standardizacijo tehničnih specifikacij za kolesna vozila, z njimi povezano opremo in sestavne dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila ali uporabijo z njimi. Poleg tega določa pogoje za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh specifikacij. Zahteve iz te uredbe bi morale biti po potrebi usklajene s standardi iz pravilnikov UNECE ali vseh naknadnih sprememb te uredbe, kadar so na voljo, zlasti v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij delcev zaradi uporabe zavor, mejnimi vrednostmi za tipe pnevmatik glede obrabe in določitvijo minimalnih meril delovanja za baterije.

(25)

Pomembno je, da se državam članicam, nacionalnim homologacijskim organom in gospodarskim subjektom zagotovi dovolj časa za pripravo na uporabo novih pravil, ki jih uvaja ta uredba. Datum uporabe bi bilo zato treba odložiti. Za lahka vozila bi bilo treba datum začetka uporabe določiti takoj, ko je to tehnično mogoče, pri težkih vozilih in priklopnikih pa se lahko datum začetka uporabe odloži še za dve leti , saj bo prehod na brezemisijska vozila pri težkih vozilih daljši.

(25)

Pomembno je, da se državam članicam, nacionalnim homologacijskim organom in gospodarskim subjektom zagotovi dovolj časa za pripravo na uporabo novih pravil, ki jih uvajata ta uredba in njena sekundarna zakonodaja . Datum uporabe bi bilo zato treba odložiti. Za lahka vozila bi bilo treba datum začetka uporabe določiti takoj, ko je to tehnično in gospodarsko mogoče, pri težkih vozilih in priklopnikih pa se lahko datum začetka uporabe še odloži , saj bo prehod na brezemisijska vozila pri težkih vozilih daljši.

(26)

Ker države članice ciljev te uredbe, in sicer določitve harmoniziranih pravil o upravnih in tehničnih zahtevah za homologacijo vozil kategorij M in N ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ter o tržnem nadzoru takih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, kar zadeva emisije, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(26)

Ker države članice ciljev te uredbe, in sicer določitve harmoniziranih pravil o upravnih in tehničnih zahtevah za homologacijo vozil kategorij M in N ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ter o tržnem nadzoru takih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, kar zadeva emisije ter prizadevanje za najvišjo raven varstva okolja in zdravja , ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(2)

„prvotna homologacija glede na emisije“ pomeni prvo stopnjo postopka homologacije glede na emisije, preden organi izdajo certifikat o homologaciji glede na emisije in se vozila začnejo proizvajati;

(2)

„prvotna homologacija glede na emisije“ pomeni prvo stopnjo postopka homologacije glede na emisije, preden organi izdajo certifikat o homologaciji glede na emisije in se vozila , motorji, sistemi, samostojne tehnične enote ali sestavni deli začnejo proizvajati;

(4)

„skladnost v prometu“ pomeni dejavnosti, ki se izvajajo na vozilih v prometu z namenom preverjanja zahtev glede trajnosti iz te uredbe;

(4)

„skladnost v prometu“ pomeni dejavnosti, ki se izvajajo na vozilih , motorjih, sistemih, samostojnih tehničnih enotah ali sestavnih delih v prometu z namenom preverjanja zahtev glede trajnosti iz te uredbe;

(5)

„motor“ pomeni pogonski vir vozila;

(5)

„motor“ pomeni motor vozila z notranjim zgorevanjem (ICEV) ;

(9)

„emisije CO2“ ali „CO2“ pomeni emisije ogljikovega dioksida iz izpušne cevi motornega vozila ali motorja ;

(9)

„emisije CO2“ ali „CO2“ pomeni emisije ogljikovega dioksida iz izpušne cevi;

(10)

„dušikovi oksidi“ ali „NOx“ pomeni vsoto dušikovih oksidov , ki se sproščajo iz izpušne cevi;

(10)

„dušikovi oksidi“ ali „NOx“ pomeni vsoto dušikovega oksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2) , ki se sproščajo iz izpušne cevi;

(10a)

„didušikov oksid“ ali N2O“ pomeni emisije dušikovega oksida iz izpušne cevi;

(18)

„nemetanski ogljikovodiki“ ali „NHMC“ pomeni skupne ogljikovodike, ki se sproščajo iz izpušne cevi, brez metana;

(18)

„nemetanski ogljikovodiki“ pomeni skupne ogljikovodike, ki se sproščajo iz izpušne cevi, brez metana;

(24)

„orodje za izračun porabe energije vozil“ ali „VECTO“ pomeni simulacijsko orodje, ki se uporablja za določanje emisij CO2, porabe goriva, porabe električne energije in električnega dosega težkih vozil; „poraba energije“ pomeni porabo električne energije iz vsakega pogonskega vira in vseh pogonskih virov v vozilu;

(24)

„orodje za izračun porabe energije vozil“ ali „VECTO“ pomeni simulacijsko orodje, ki se uporablja za določanje emisij CO2, porabe goriva, porabe električne energije in električnega dosega težkih vozil;

(24a)

„poraba energije“ pomeni porabo električne energije iz vsakega pogonskega vira in vseh pogonskih virov v vozilu;

(29)

„obraba pnevmatik“ pomeni maso materiala, ki se odstrani s pnevmatike zaradi postopka obrabe in se sprosti v okolje;

(29)

„obraba pnevmatik“ pomeni maso materiala, ki se odstrani s pnevmatike zaradi postopka obrabe , ki se nanaša na izsledke dela skupne projektne skupine GRBP/GRPE v okviru OZN WP29 za obrabo pnevmatik, in se sprosti v okolje;

(34)

„originalni sistemi za uravnavanje onesnaževanja“ pomenijo sistem za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takih sistemov, ki so vključeni v homologacijo, podeljeno zadevnemu vozilu;

(34)

„originalni sistemi za uravnavanje onesnaževanja“ pomenijo sistem za uravnavanje onesnaževanja ali sestav takih sistemov, ki so vključeni v homologacijo, podeljeno zadevnemu vozilu , in so vgrajeni v vozilo ob njegovi prvi registraciji ;

(36)

„funkcija prilagodljivega krmiljenja“ pomeni sistem, ki prilagaja motor, sisteme za uravnavanje onesnaževanja ali druge parametre vozila, da bi se izboljšala poraba goriva ali energije in učinkovitost sistema za uravnavanje onesnaževanja na podlagi pričakovane uporabe vozila;

(38)

„vgrajen sistem za spremljanje na vozilu“ ali „OBM“ pomeni sistem v vozilu, ki je sposoben zaznati prekoračitve emisij ali kdaj je vozilo v brezemisijskem načinu, če je to primerno, in ki lahko na podlagi informacij, shranjenih v vozilu, pokaže, da je prišlo do takih prekoračitev, ter te informacije sporoča prek vrat OBD in po zraku;

(38)

„vgrajen sistem za spremljanje na vozilu“ ali „OBM“ pomeni sistem v vozilu, ki je sposoben spremljati emisije in zaznati prekoračitve emisij ali kdaj je vozilo v brezemisijskem načinu, če je to primerno, in ki lahko na podlagi informacij, shranjenih v vozilu, pokaže, da je prišlo do takih prekoračitev, ter te informacije sporoča prek vrat OBD in po zraku;

(39)

„naprava za spremljanje porabe goriva in/ali električne energije na vozilu“ ali „naprava OBFCM“ pomeni vsako programsko ali strojno opremo, ki zaznava in uporablja parametre vozila, motorja, goriva ali električne energije in koristnega tovora/mase za določitev in shranjevanje podatkov o porabi goriva in energije ter drugih parametrov, pomembnih za določitev porabe goriva ali energije in energijske učinkovitosti vozila, v vozilu;

(39)

„naprava za spremljanje porabe goriva in/ali električne energije na vozilu“ ali „naprava OBFCM“ pomeni vsako programsko ali strojno opremo, ki zaznava in uporablja parametre vozila, motorja, goriva ali električne energije in koristnega tovora/mase za določitev in shranjevanje podatkov o porabi goriva in energije ter drugih parametrov, pomembnih za določitev porabe goriva ali energije in energijske učinkovitosti vozila, v vozilu , pa tudi za namene tehničnih pregledov ;

(44)

„nedovoljeno poseganje“ pomeni izključitev ali spremembo motorja, naprave in sistema za uravnavanje onesnaževanja vozila, pogonskega sistema, baterije za električna vozila, odometra, sistema OBFCM ali OBD/OBM, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v navedenih sistemih in njihovimi podatki, s strani gospodarskih subjektov ali neodvisnih izvajalcev;

(44)

„nedovoljeno poseganje“ pomeni izključitev ali spremembo motorja ali elektromotorja , naprave in sistema za uravnavanje onesnaževanja vozila, pogonskega sistema, baterije za električna vozila, odometra, sistema OBFCM ali OBD/OBM, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne logike v navedenih sistemih in njihovimi podatki, s strani gospodarskih subjektov ali neodvisnih izvajalcev;

(47)

„proizvajalec majhnih serij“ pomeni proizvajalca, ki proizvede manj kot 10 000  novih motornih vozil kategorije M1 ali 22000 novih motornih vozil kategorije N1, registriranih v Uniji v koledarskem letu, in ki:

(47)

„proizvajalec majhnih serij“ pomeni proizvajalca, ki proizvede manj kot 10 000  novih motornih vozil kategorije M1 ali 22 000 novih motornih vozil kategorije N1 ali 600 novih motornih vozil kategorij M2, M3 ter skupaj 6 900 novih motornih vozil kategorij N2 in N3 , registriranih v Uniji v koledarskem letu, in ki:

(63)

„nazivna moč“ ali „Prated“ pomeni največjo neto moč motorja v kW;

(63)

„nazivna moč“ ali „Prated“ pomeni največjo neto moč motorja ali elektromotorja v kW;

(65)

„baterija za električna vozila“ pomeni baterijski sistem, ki shranjuje energijo za glavni namen pogona vozila;

(65)

„baterija za električna vozila“ pomeni baterijski sistem, ki shranjuje energijo za glavni namen pogona vozila , vključno z njegovim krmilnim sistemom baterije;

(65a)

„krmilni sistem baterije“ pomeni elektronsko napravo za nadzor ali upravljanje električnih in toplotnih funkcij baterije, da se zagotovijo varnost, delovanje in življenjska doba baterije, upravljanje in shranjevanje podatkov o parametrih za ugotavljanje stanja staranja in pričakovane življenjske dobe baterije iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2023/1542 za komuniciranje z vozilom, v katerega je baterija vgrajena, ali z javno ali zasebno polnilno infrastrukturo;

(67)

„brezemisijski doseg“ pomeni največjo razdaljo, ki jo lahko brezemisijsko vozilo prevozi do izpraznitve baterije za električna vozila ali rezervoarja za gorivo, kar pri vozilih PEV ustreza električnemu dosegu;

(67)

„brezemisijski doseg“ pomeni največjo razdaljo, ki jo lahko brezemisijsko vozilo ali vozilo v brezemisijskem načinu vožnje prevozi do izpraznitve baterije za električna vozila ali rezervoarja za gorivo za vozila, ki niso vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem , kar pri vozilih PEV ustreza električnemu dosegu;

(71)

„okoljski potni list vozila“ pomeni zapis na papirju in v digitalni obliki, ki vsebuje informacije o okoljski učinkovitosti vozila ob registraciji, vključno z ravnjo mejnih emisij onesnaževal, emisijami CO2 , porabo goriva, porabo energije, električnim dosegom in močjo motorja ter trajnostjo baterije in drugimi povezanimi vrednostmi ;

(71)

„okoljski potni list vozila“ pomeni zapis na papirju in v digitalni obliki, ki vsebuje vse informacije, potrebne za preverjanje preizkušenih vrednosti in vrednosti, ki jih proizvajalci prijavijo med homologacijo ;

(72)

„sistem za opozarjanje voznika na presežne emisije“ pomeni sistem, ki je zasnovan, izdelan in nameščen v vozilo za obveščanje uporabnika o presežnih emisijah in zagotovitev popravil;

(72)

„sistem za opozarjanje voznika na presežne emisije izpušnih plinov“ pomeni sistem, ki je zasnovan, izdelan in nameščen v vozilo za obveščanje uporabnika o presežnih emisijah izpušnih plinov in zagotovitev popravil;

(77)

„zimska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, pri kateri so dezen, sestava ali struktura tekalne plasti zasnovani predvsem tako, da v zimskih razmerah zagotavljajo večjo učinkovitost od običajne pnevmatike, kar zadeva njeno učinkovitost pri speljevanju ali ohranjanju vozila v gibanju;

(78)

„pnevmatika za posebno uporabo“ pomeni pnevmatiko, namenjeno za cestno in necestno uporabo ali za druge posebne namene. Te pnevmatike so zasnovane predvsem za speljevanje in ohranjanje vozila v gibanju na terenu.

(78a)

„pnevmatika za oprijem na ledu“ pomeni zimsko pnevmatiko razreda C1 za uporabo v ekstremnih zimskih razmerah, ki je dodatno zasnovana za uporabo na cestnih površinah, prekritih z ledom in izpolnjuje zahteve iz Pravilnika OZN št. 117.

(a)

sistemi OBD, ki lahko odkrijejo nepravilno delujoče sisteme, ki povzročajo prekoračitve emisij, da se olajšajo popravila;

(a)

sistemi OBD, ki lahko odkrijejo nepravilno delujoče sisteme, ki povzročajo prekoračitve emisij izpušnih plinov, ali nepravilno delovanje drugih sestavnih delov, da se olajšajo popravila;

(b)

sistemi OBM, ki lahko zaznajo emisije nad mejnimi vrednostmi zaradi nepravilnega delovanja, povečane degradacije ali drugih razmer, zaradi katerih se povečajo emisije;

(b)

sistemi OBM, ki lahko  znotraj tolerančnega območja meritev OBM ali brezemisijskega načina zaznajo emisije nad mejnimi vrednostmi zaradi nepravilnega delovanja, povečane degradacije ali drugih razmer, zaradi katerih se povečajo emisije;

(d)

prikazovalniki stanja baterije za električno vozilo in sisteme emisij ;

(d)

prikazovalniki stanja baterije za električno vozilo;

(e)

sistemi za opozarjanje voznika na presežne emisije;

(e)

sistemi za opozarjanje voznika na presežne emisije izpušnih plinov ;

(g)

napravami, ki podatke, pridobljene iz vozila, ki se uporabljajo za skladnost s to uredbo, in podatke OBFCM za namene rednih tehničnih pregledov in tehničnih cestnih pregledov sporočajo po zraku, pa tudi za namene komunikacije z infrastrukturo za polnjenje in stacionarnimi energetskimi sistemi, ki lahko podpirajo funkcije pametnega in dvosmernega polnjenja.

(g)

napravami, ki skupaj s homologacijsko številko in homologacijsko različico podatke, pridobljene iz vozila, ki se uporabljajo za skladnost s to uredbo, in podatke OBFCM za namene rednih tehničnih pregledov in tehničnih cestnih pregledov sporočajo po zraku, pa tudi za namene komunikacije z infrastrukturo za polnjenje in stacionarnimi energetskimi sistemi, ki lahko podpirajo funkcije pametnega in dvosmernega polnjenja , ter tudi za zagotavljanje storitev tretjih oseb uporabniku vozila, da se izboljša uporaba vozila, omejijo poraba energije vozila in njegove emisije ali da se podaljša življenjska doba njegove baterije med uporabo .

(d)

odometer in

(d)

odometer ,

(ea)

elektromotor in pripadajoče krmilne enote,

(eb)

varnostne sisteme vozila.

(a)

za vozila ICEV in NOVC-HEV z navedbo, da so skladna z vsaj 20 % nižjimi mejnimi vrednostmi emisij od tistih iz Priloge I za plinasta onesnaževala in za en razred nižjimi mejnimi vrednostmi emisij za število delcev;

(b)

za vozila OVC-HEV z navedbo, da so skladna z vsaj 20 % nižjimi mejnimi vrednostmi emisij za plinasta onesnaževala, kot so določene v Prilogi I, za en razred nižjimi mejnimi vrednostmi emisij za število delcev in trajnostjo baterije, ki je vsaj za 10 odstotnih točk večja od zahtev iz Priloge II;

(c)

za vozila PEV z navedbo trajnosti baterije, ki je vsaj za 10 odstotnih točk večja od zahtev iz Priloge II.

(b)

sporočanje podatkov o emisijah vozila, vključno s podatki o tipalu onesnaževal in pretoku izpušnih plinov, prek vrat OBD in po zraku, tudi za namene tehničnih pregledov in tehničnih cestnih pregledov (55) , (56);

(b)

sporočanje podatkov o emisijah izpušnih plinov vozila, vključno s podatki o tipalu onesnaževal in pretoku izpušnih plinov, prek vrat OBD in po zraku, tudi za namene tehničnih pregledov in tehničnih cestnih pregledov (55) ,  (56) , ali za namene zaznavanja poskusov nedovoljenih posegov in zagotavljanja storitev tretjih oseb , ki uporabniku vozila pomagajo pri zmanjševanju emisij v fazi uporabe ;

(c)

sprožitev popravila vozila, ko opozorilni sistem voznika opozori na znatno presežene emisije.

(c)

spodbujanje popravila vozila, ko opozorilni sistem voznika opozori na znatno presežene emisije.

(da)

sistemi za opozarjanje voznika na presežne emisije;

(db)

sistem za opozarjanje voznika na nizko raven reagenta;

(e)

sisteme za preprečevanje nedovoljenega poseganja, varnostne sisteme in sisteme za kibernetsko varnost;

(e)

sisteme za preprečevanje nedovoljenega poseganja, ob upoštevanju zahtev poprodajnega trga in zagotavljanja vseh zahtevanih informacij, orodij in postopkov za razvoj in vgradnjo nadomestnih delov neodvisnim izvajalcem, ter varnostne sisteme in sisteme za kibernetsko varnost;

(g)

tipe zavornih sistemov in njihove nadomestne dele;

(g)

tipe zavornih sistemov in njihove nadomestne dele glede na emisije delcev za vse kategorije vozil in ob upoštevanju drugih sistemov v vozilu, ki prispevajo k zaviranju vozil ;

(ga)

tipe zavornih sistemov in njihove nadomestne dele za naknadno vgradnjo v vozila, ki so že na trgu, da bi znatno zmanjšali emisije zaradi uporabe zavor;

(a)

vozila tipa M1 in N1;

(b)

vozila tipa M2, M3, N2 in N3;

(c)

motorje, ki se uporabljajo v vozilih tipa M2, M3, N2 in N3;

(d)

sisteme OBM/OBD;

(da)

sistem za opozarjanje voznika na presežne emisije;

(db)

sistem za opozarjanje voznika na nizko raven reagenta;

(e)

sisteme za preprečevanje nedovoljenega poseganja, ob upoštevanju zahtev poprodajnega trga in zagotavljanja vseh zahtevanih informacij, orodij in postopkov za razvoj in vgradnjo nadomestnih delov neodvisnim izvajalcem, ter varnostne sisteme in sisteme za kibernetsko varnost;

(f)

tipe nadomestnih sistemov za uravnavanje onesnaževanja in njihove dele;

(g)

tipe zavornih sistemov in njihove nadomestne dele;

(ga)

tipe zavornih sistemov in njihove nadomestne dele za naknadno vgradnjo v vozila, ki so že na trgu, da bi znatno zmanjšali emisije zaradi uporabe zavor;

(h)

tipe pnevmatik glede na njihovo obrabo;

(i)

vozila tipa M1 in N1;

(j)

določanje emisij CO2, porabe goriva in energije, električnega dosega in moči motorja za vozila kategorij M1 in N1 in določbe za naprave OBFCM;

(k)

določanje emisij CO2, porabe goriva in energije, brezemisijskega dosega, električnega dosega in moči motorja za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3, energijske učinkovitosti priklopnikov kategorij O3 in O4 in določbe za naprave OBFCM.

(ba)

metode za homologacijo hibridnih tehnologij, ki se uporabljajo v vozilih kategorij M2, M3, N2 in N3;

(g)

metode za merjenje emisij delcev zaradi uporabe zavor, vključno z metodami za težka vozila , emisij delcev zaradi uporabe zavor, ki nastajajo med vožnjo, in regenerativnega zaviranja;

(g)

metode za merjenje emisij delcev zaradi uporabe zavor, vključno z metodami za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 , emisij delcev zaradi uporabe zavor, ki nastajajo med vožnjo, in regenerativnega zaviranja;

(j)

naprave OBFCM, sisteme OBD in OBM, vključno s pragovi skladnosti, zahtevami glede zmogljivosti in preizkusi, metodami za zagotavljanje delovanja tipal in sporočanja podatkov, ki jih beležijo te naprave in sistemi, po zraku;

(j)

značilnosti in zmogljivosti naprav OBFCM, sisteme OBD in OBM, vključno s pragovi skladnosti, zahtevami glede zmogljivosti in preizkusi, metodami za zagotavljanje delovanja tipal in sporočanja podatkov, ki jih beležijo te naprave in sistemi, po zraku;

(l)

metode za ocenjevanje pravilnega delovanja, učinkovitosti, regeneracije in trajnosti originalnih in nadomestnih sistemov za uravnavanje onesnaževanja;

(l)

metode in zahteve za ocenjevanje pravilnega delovanja, učinkovitosti, regeneracije in trajnosti originalnih in nadomestnih sistemov za uravnavanje onesnaževanja ter kakovosti reagentov ;

(o)

metode za ocenjevanje pravilnega delovanja tipov vozil , homologiranih pod oznakami iz člena 5 ;

(o)

metode za ocenjevanje pravilnega delovanja tipov vozil;

(p)

preverjanja skladnosti z določbami člena 9(1) in preizkusne postopke za večstopenjska vozila;

(p)

preverjanja skladnosti s preizkusnimi postopki za večstopenjska vozila;

(s)

metode za ugotavljanje odsotnosti odklopnih naprav in odklopnih strategij;

(s)

metode za ugotavljanje odsotnosti odklopnih naprav in odklopnih strategij ter prenos zahtev iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 in člena 5(11) Uredbe (EU) 2017/1151, ki se uporabljajo za kategoriji M1 in N1, ter pravilnika UNECE št. 49(8), revizija 6, Priloga 10, odstavek 5.1.2, ki se uporabljajo za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3, v to uredbo ;

(t)

metode za merjenje obrabe pnevmatik;

(v)

upravne zahteve in dokumentacijo za homologacijo glede na emisije;

(v)

upravne zahteve in dokumentacijo za homologacijo glede na emisije ter za izvajanje preskusov, preverjanj in pregledov za namene preverjanja skladnosti ;

(w)

obveznosti glede poročanja , kadar je to primerno.

(w)

obliko in obveznosti sporočanja podatkov , kadar je to primerno;

(a)

Prilogo III, kar zadeva preizkusne pogoje za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3, na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil s standardom Euro 7;

(a)

Prilogo III, preglednico 2, kar zadeva preizkusne pogoje za vozila kategorij M2, M3, N2 in N3, na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil s standardom Euro 7;

(b)

Prilogo III, kar zadeva preizkusne pogoje, na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju zavor ali pnevmatik s standardom Euro 7;

(b)

Prilogo III, preglednici 4 in 5, kar zadeva preizkusne pogoje, na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju zavor ali pnevmatik s standardom Euro 7;

(d)

člen 5 z uvedbo možnosti in označb na podlagi inovativnih tehnologij za proizvajalce.

(ca)

po potrebi določitev mejnih vrednosti obrabe za tipe pnevmatik v Prilogi I, če v pravilniku OZN WP29 pred ustreznim rokom iz člena 7a niso bile sprejete enotne določbe;

(d)

določitvijo multiplikatorjev trajnosti v Prilogi IV na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil kategorij M 2, M 3, N2 in N3 s standardom Euro 7, in poročila o trajnosti težkih vozil, predloženega Evropskemu parlamentu in Svetu;

(d)

določitvijo multiplikatorjev trajnosti v Prilogi IV na podlagi podatkov, zbranih pri preizkušanju vozil kategorij M3, N2 in N3 s standardom Euro 7, in sklepov poročila o  oceni trajnosti težkih vozil glede na emisije , predloženega Evropskemu parlamentu in Svetu;

(e)

določitvijo opredelitve pojmov in posebnih pravil za proizvajalce majhnih serij za kategorije vozil M2, M3, N2 in N3 v skladu s členoma 3 in 8 te uredbe.

(e)

določitvijo posebnih pravil za proizvajalce majhnih serij za kategorije vozil M2, M3, N2 in N3 v skladu s členoma 3 in 8 te uredbe.