<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑37/13 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62013CC0037</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:223">EU:C:2014:223</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>15</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI J. KOKOTT – ZADEVA C‑37/13 P</P><P>NEXANS UND NEXANS FRANCE/KOMISIJA</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20140403">3. aprila 2014</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑37/13 P</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Nexans SA</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">in</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Nexans France SAS</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Konkurenca</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1/2003</KEYWORD><KEYWORD>Upravni postopek</KEYWORD><KEYWORD>Nenapovedan pregled</KEYWORD><KEYWORD>Odločba, s katero se odreja nenapovedani pregled</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost obrazložitve</KEYWORD><KEYWORD>Geografski obseg</KEYWORD><KEYWORD>Sum kršitve pravil o konkurenci v svetovnem obsegu</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost Komisije za pregled poslovne dokumentacije glede postopkov zunaj Evropskega gospodarskega prostora</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Kadar se pred vrati podjetja nenajavljeni pojavijo inšpektorji Evropske komisije – največkrat v zgodnjih jutranjih urah – in ga želijo preiskati v okviru enega od tako imenovanih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/><HT TYPE="ITALIC">dawn raids</HT><QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, da bi ugotovili, ali je podjetje vpleteno v mahinacije, ki niso v skladu s pravili o konkurenci, se v podjetju po navadi pojavi velik strah.</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Da bi podjetja v takih situacijah zaščitili pred nesorazmernimi ali celo samovoljnimi posegi v njihove poslovne prostore, varovali njihove pravice do obrambe in jim hkrati pojasnili, v kolikšnem obsegu so dolžna sodelovati, določa pravo Unije nekatera procesna jamstva. Zlasti odločba o pregledu, na podlagi katere ukrepajo inšpektorji Komisije, mora biti pravilno utemeljena.</TXT></NP><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Obravnavani primer Sodišču daje priložnost, da natančneje pojasni pravne zahteve za utemeljitev tovrstnih odločb o pregledu. V središču interesa je doslej le slabo obravnavani vidik geografske omejitve kršitev pravil o konkurenci, ki jih mora raziskati Komisija.</TXT></NP><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Kako natančno se mora Komisija v tej zgodnji fazi postopka opredeliti glede prostorsko relevantnih trgov? Ali mora odločba o pregledu vsebovati natančne navedbe o tem, ali in v kakšnem obsegu mora podjetje inšpektorjem Komisije dati na vpogled svojo poslovno dokumentacijo o postopkih <HT TYPE="ITALIC">zunaj</HT> Evropskega notranjega trga? To so v bistvu vprašanja, ki jih je treba pojasniti v tem pritožbenem postopku.</TXT></NP><?PAGE NO="2"?><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ta vprašanja se zastavljajo ob upoštevanju domnevnega kartela za visokonapetostne kable in pripadajoč material, glede katerega je Komisija pred nekaj leti uvedla preiskavo in v začetku 2009 izvedla nenapovedan pregled, tudi pri podjetju Nexans v Franciji. Tam je dobila na vpogled tudi veliko poslovne dokumentacije, ki se nanaša na projekte električnih kablov na trgih zunaj Evrope. Bistvo spora med udeleženci je, ali je bila v utemeljitvi odločbe za pregled zadostna podlaga za tak postopek.</TXT></NP><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Za prihodnjo upravno prakso Komisije bo imela sodba Sodišča v tem primeru pomen, ki se ga ne sme podcenjevati.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Primarni pravni okvir tega primera na eni strani določa člen 81 ES (zdaj člen 101 PDEU), na drugi pa člen 253 ES (zdaj člen 296(2).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Merodajen je samo pravni položaj pred pričetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, saj je bila sporna odločba o pregledu izdana in izvršena pred 1. decembrom 2009.</P></NOTE> Iz sekundarnega prava je upošteven še člen 20 Uredbe (ES) št. 1/2003.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne <DATE ISO="20021216">16. decembra 2002</DATE> o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205; v nadaljevanju: Uredba št. 1/2003).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 20 Uredbe št. 1/2003 v odlomkih določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="020.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih nalaga ta uredba, lahko Komisija izvaja vse potrebne preglede podjetij in podjetniških združenjih.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="020.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Podjetja in podjetniška združenja se morajo podrediti pregledom, ki jih z odločbo odredi Komisija. Odločba določi predmet in namen pregleda, določi datum začetka preiskave in sankcije, ki jih predvidevata člena 23 in 24, ter pravico Sodišča do pritožbe zoper odločbo. Komisija sprejme take odločbe po posvetovanju z organom, pristojnim za konkurenco v državi članici, na ozemlju katere se bo izvajal pregled.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Omeniti je treba tudi člen 4 Uredbe št. 1/2003, ki se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Za namene uporabe členov 81 in 82 Pogodbe ima Komisija pooblastila, opredeljena s to uredbo.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Ozadje spora</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dejansko stanje in upravni postopek</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>Tožeči stranki v prvostopenjskem postopku in sedanji pritožnici, Nexans SA in njena hčerinska družba Nexans France SAS, v kateri ima prvonavedena stoodstotni delež, sta francoski družbi, ki delujeta v sektorju električnih kablov.</TXT></NP><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Komisija Evropskih skupnosti je z odločbo C(2009) 92/1 z dne <DATE ISO="20090109">9. januarja 2009</DATE> družbi Nexans in vsem podjetjem, ki jih ta neposredno ali posredno nadzoruje, vključno z družbo Nexans France, naložila, da se podredijo pregledu v skladu s členom 20(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne <DATE ISO="20021216">16. decembra 2002</DATE> o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) (v nadaljevanju: odločba o pregledu).</TXT></NP><?PAGE NO="3"?><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 1 odločbe o pregledu je med drugim določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Družba Nexans […] ter vsa podjetja, ki jih neposredno ali posredno nadzoruje, vključno z družbo Nexans France […], se morajo na podlagi te odločbe podrediti pregledu v zvezi s [svojim] (njihovim) morebitnim sodelovanjem pri protikonkurenčnih sporazumih in/ali usklajenih ravnanjih v nasprotju s členom 81 [ES] […], kar zadeva dobavo električnih kablov in z njimi povezanega materiala, vključno z med drugim podmorskimi visokonapetostnimi električnimi kabli in v nekaterih primerih tudi podzemnimi visokonapetostnimi električnimi kabli, pri čemer so zadevni sporazumi in/ali ravnanja vključevali manipulacije javnih razpisov za zbiranje ponudb, dodelitev strank in nezakonito izmenjavo poslovno občutljivih informacij v zvezi z dobavo teh izdelkov.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>Odločba o pregledu je bila utemeljena tako:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Komisija je prejela informacije, da dobavitelji električnih kablov, vključno s podjetjema, na katera je naslovljena ta odločba, sodelujejo ali so sodelovali pri sporazumih in/ali usklajenih ravnanjih v zvezi z dobavo električnih kablov in z njimi povezanega materiala, vključno z med drugim podmorskimi visokonapetostnimi električnimi kabli in v nekaterih primerih tudi podzemnimi visokonapetostnimi električnimi kabli, pri čemer so zadevni sporazumi in/ali ravnanja vključevali manipulacije javnih razpisov za zbiranje ponudb, dodelitev strank in nezakonito izmenjavo poslovno občutljivih informacij v zvezi z dobavo teh izdelkov.</P><P>[…]</P><P>Iz informacij, ki jih je prejela Komisija, je razvidno, da ti sporazumi in/ali usklajena ravnanja […], ki so bili vzpostavljeni najpozneje leta 2001, še vedno obstajajo. Verjetno se izvajajo v svetovnem merilu.</P><P>Če bi se zadevne trditve izkazale za utemeljene, bi bili zgoraj opisani sporazumi in/ali usklajena ravnanja zelo resne kršitve člena 81 [ES].</P><P>Da bi Komisija preverila vsa dejstva v zvezi z domnevnimi sporazumi in usklajenimi ravnanji ter okvir, v katerem so potekali, je treba izvesti preglede na podlagi člena 20 Uredbe […] št. 1/2003.</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>Navedeni pregled so v času med 28. januarjem 2009 in 30. januarjem 2009 ter <DATE ISO="20090203">3. februarja 2009</DATE> opravili inšpektorji Komisije v spremstvu predstavnikov Autorité de la concurrence (francoski organ za varstvo konkurence) v prostorih družbe Nexans France. Po predhodni seznanitvi z odločbo o pregledu so inšpektorji pregledali in kopirali številne dokumente in zaslišali uslužbence družbe Nexans France, da bi tako pridobili pojasnila o določeni poslovni dokumentaciji.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Postopek pred Sodiščem prve stopnje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>Zoper odločbo o pregledu ter proti dvema dejanjema inšpektorjev Komisije v okviru pregleda sta družbi Nexans in Nexans France iskali pravno varstvo na prvi stopnji pri Splošnem sodišču z ničnostno tožbo.</TXT></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>Po vložitvi te tožbe je Splošno sodišče s sodbo z dne <DATE ISO="20121114">14. novembra 2012</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba Nexans France in Nexans/Komisija (T‑135/09, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2012:596">EU:T:2012:596</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>izpodbijana sodba<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>sodba sodišča<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>).</P></NOTE> odločbo o pregledu razglasilo za nično v delu, v katerem se je nanašala na visokonapetostne kable, ki niso bili podmorski ali podzemni, in material, ki je povezan z njimi. V ostalem delu je sodišče sodbo zavrnilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej točki 1 in 2 izreka izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="4"?><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Kar zadeva stroške postopka, je bilo družbama Nexans in Nexans France naloženo plačilo njunih lastnih stroškov ter polovica stroškov Komisije. Komisiji pa je bilo naloženo, da sama nosi preostalo polovico stroškov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej točki 3 in 4 izreka izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Z vlogo z dne <DATE ISO="20130124">24. januarja 2013</DATE> sta družbi Nexans in Nexans France (v nadaljevanju: tudi: pritožnici) skupaj vložili to pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča. Predmet te pritožbe je najprej del izpodbijane sodbe, v katerem Splošno sodišče ni ugodilo ničnostni tožbi družb glede geografskega obsega odločbe o pregledu, nato pa odločitev Splošnega sodišča o stroških.</TXT></NP><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>Pritožnici Sodišču predlagata, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>razveljavi izpodbijano sodbo v delu, v katerem je v njej bil zavrnjen drugi del prvega tožbenega razloga, v katerem se je navajalo, da je bil geografski obseg odločbe o pregledu preširok in preveč nenatančen;</P></ITEM><ITEM><P>odločbo o pregledu na podlagi informacij, ki so na razpolago Sodišču, razglasi za nično v delu, v katerem je bil geografski obseg preširok, nezadostno upravičen in preveč nenatančen, ali podredno, da se zadeva v skladu s pravnim pojmovanjem Sodišča vrne v odločanje Splošnemu sodišču;</P></ITEM><ITEM><P>izpodbijano sodbo razveljavi v delu, v katerem je bilo družbi Nexans naloženo plačilo njenih stroškov in polovica stroškov, ki so v postopku pred Splošnim sodiščem nastali Komisiji, ter plačilo stroškov, ki so v postopku pred Splošnim sodiščem nastali družbi Nexans, v primerni višini naloži Komisiji;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo vseh stroškov, ki so v tem postopku nastali družbi Nexans.</P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>Komisija pa Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>zavrne pritožbo;</P></ITEM><ITEM><P>pritožnicama naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>V zvezi s pritožbo je pred Sodiščem potekal pisni postopek in <DATE ISO="20140226">26. februarja 2014</DATE> obravnava.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja pritožbenih razlogov</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Družbi Nexans in Nexans France se s svojo pritožbo ne navezujeta več na vse teme, ki so bile predmet postopka pred sodiščem prve stopnje. Pravna razprava se v pritožbenem postopku omejuje na geografski obseg odločbe o pregledu, medtem ko stvarni predmet te sodbe – vrsta proizvodov, ki jih zadevajo domnevne kršitve pravil o konkurenci – nima nobene vloge več. Tudi druga dejanja inšpektorjev Komisije ob pregledu, zoper katera sta družbi Nexans in Nexans France na prvi stopnji še tožili, niso več predmet postopka.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>Pritožnici Splošnemu sodišču v bistvu očitata, da odločbe o pregledu neupravičeno ni razglasilo za nično glede geografskega obsega (prvi pritožbeni razlog). Poleg tega navajata, da je odločitev Splošnega sodišča o stroških postopka na prvi stopnji neustrezna (drugi pritožbeni razlog).</TXT></NP><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvi pritožbeni razlog: zahteve, ki jih mora izpolnjevati odločba o pregledu, in njihova sodna preverba glede geografskega obsega</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Prvi pritožbeni razlog se nanaša na točke od 95 do 100 izpodbijane sodbe in je sestavljen iz dveh delov. Pritožnici najprej navajata kršitev zahtev za obrazložitev v povezavi z geografskim obsegom odločbe o pregledu (glej oddelek 1 spodaj). Kot drugo grajata, da Splošno sodišče ni v zadostni meri presodilo, ali je imela Komisija zadostne indice za sum, da gre za kršitev pravil o konkurenci, ki se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>verjetno […] izvaja v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> (glej oddelek 2 spodaj).</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Zahteve za obrazložitev (prvi del prvega pritožbenega razloga)</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>S prvim delom svojega prvega pritožbenega razloga pritožnici očitata Splošnemu sodišču, da glede geografskega obsega odločbe ni ustrezno obrazložilo svoje sodbe (glej spodaj, oddelek 1, točka a) in da je postavilo prenizke zahteve za obrazložitev odločbe o pregledu Komisije (glej spodaj, oddelek 1, točka b).</TXT></NP><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>Ta vidika imata sicer nujno stične točke, vendar zadevata različne pravne probleme – očitek formalne napake Splošnega sodišča v prvem in očitek materialnopravne napake Splošnega sodišča v drugem primeru – zato ju je treba preučiti ločeno. Domneva, da je Splošno sodišče naredilo napako v obrazložitvi sodbe ali obratno, ni nikakor posledica morebitne pravne napake v zvezi z obrazložitvijo.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>O zatrjevani pomanjkljivi obrazložitvi v sodbi Splošnega sodišča (prvi očitek)</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Pritožnici najprej očitata, da v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni ustrezno pojasnjeno, kako je Splošno sodišče prišlo do sklepa, da je Komisija z opozarjanjem na to, da se domnevni dogovori in/ali usklajena ravnanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>verjetno izvajajo v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, dovolj podrobno obrazložila geografski obseg domnevnega kartela.</TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>Dolžnost ustrezne utemeljitve prvostopenjskih sodb izhaja iz člena 36 v povezavi s členom 53(1) Statuta Sodišča in se nanaša tudi na člen 81 Poslovnika Splošnega sodišča.</TXT></NP><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>Glede obveznosti obrazložitve iz usklajene sodne prakse izhaja, da ta obveznost Splošnemu sodišču ne nalaga, da poda natančno obrazložitev, ki bi izčrpno in enemu za drugim sledila vsem argumentom strank v sporu. Obrazložitev sodbe je zato lahko celo implicitna, če zainteresiranim strankam omogoča prepoznavo razlogov, zaradi katerih se Splošno sodišče ni strinjalo z njihovimi trditvami, Sodišču pa daje dovolj podatkov za izvajanje nadzora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodbe FIAMM in drugi/Svet in Komisija (C‑120/06 P in C‑121/06 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:476">EU:C:2008:476</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 96), Edwin/HABM (C‑263/09 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:452">EU:C:2011:452</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 64) in Inuit Tapiriit Kanatami in drugi/Parlament in Svet (C‑583/11 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:625">EU:C:2013:625</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 82).</P></NOTE> V bistvu gre za to, da se je Sodišče dovolj posvetilo vsem predlogom strank in vsem kršitvam prava, ki jih očitajo, glede na sporni pravni akt organa Unije, ki je tožena stranka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>V tem smislu sodbe Moritz/Komisija (C‑68/91 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:531">EU:C:1992:531</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 26 in od 37 do 39), Acerinox/Komisija (C‑57/02 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:453">EU:C:2005:453</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki. 36 in 37) Komisija/Greencore (C‑123/03 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:783">EU:C:2004:783</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 40 in 41), France Télécom/Komisija (C‑202/07 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:214">EU:C:2009:214</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 41), Komninou in drugi/Komisija (C‑167/06 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:633">EU:C:2007:633</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 22) in Mindo/Komisija (C‑652/11 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:229">EU:C:2013:229</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 41).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>Priznati je treba, da so v izpodbijani sodbi navedbe o geografskem obsegu domnevnih kršitev pravil o konkurenci, ki jih je preiskovala Komisija, razmeroma skope, saj Splošno sodišče vsebinski presoji te tematike ni namenilo več kot tri točke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Točke od 97 do 99 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="6"?><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Upoštevati pa je treba, da tudi družbi Nexans in Nexans France vprašanja veljave preiskovanih dogovorov in ravnanj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>verjetno v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> nikakor nista postavljali v središče svojih navedb na prvi stopnji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Na prvi stopnji so bile tej temi posvečene samo 4 od 73 točk v tožbi družb Nexans in Nexans France (točke od 37 do 40) ter 2 od 41 točk njunega odgovora (točki 19 in 20).</P></NOTE> Največ pozornosti nista posvetili geografskemu obsegu, temveč stvarnemu predmetu pregleda Komisije, torej proizvodom, ki so bili zajeti v pregledu. Njune trditve pred Splošnim sodiščem so se nanašale predvsem na to.</TXT></NP><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Pritožnici bi torej Splošnemu sodišču le stežka očitali napako, da so njegovi poudarki v obrazložitvi sodbe enaki.</TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>Nazadnje pa je odločilnega pomena, ali se je Splošno sodišče, čeprav so njegove navedbe kratke, dovolj posvetilo očitkom družb Nexans in Nexans France glede omejitve geografskega obsega domnevnih kršitev pravil o konkurenci in ali je iz obrazložitve sodbe mogoče razbrati, zakaj Splošno sodišče teh očitkov ni štelo za utemeljene.</TXT></NP><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Splošno sodišče se v izpodbijani sodbi s to problematiko izrecno ukvarja. Ugotavlja, da je Komisija z opozorilom, da preiskovani dogovori in/ali ravnanja veljajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>verjetno v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>podrobno opisala področje delovanja domnevnega kartela<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. Z vidika sodišča je zato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>treba opredelitev geografskega obsega morebitnih kršitev konkurenčnega prava, na obstoj katerih je sumila Komisija, kot je bila navedena v odločbi o pregledu, šteti za zadostno<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Točka 97 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Kot dopolnilo Splošno sodišče obravnava trditvi družb Nexans in Nexans France, da Komisija dejavnosti pri pregledu ne bi smela razširiti na dokumente v zvezi z geografskimi trgi lokalne narave zunaj skupnega trga, ne da bi opredelila razloge, iz katerih bi lahko ravnanje zadevnega podjetja na teh trgih izkrivljalo konkurenco na skupnem trgu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Točki 98 in 99 izpodbijane sodbe</P></NOTE> Po mnenju Splošnega sodišča Komisija sicer ne sme opraviti pregleda v prostorih podjetja, če sumi, da obstaja sporazum ali usklajeno ravnanje, ki učinkuje izključno na enem ali več trgih zunaj skupnega trga. Nič pa ne nasprotuje možnosti, da preuči dokumente v zvezi s temi trgi, da bi tako razkrila ravnanja, ki bi lahko vplivala na trgovino med državami članicami, katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Točka 99 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>36.</NO.P><TXT>Kot iz tega sledi, se je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi jasno in enoznačno opredelilo do očitka družb Nexans in Nexans France glede geografskega obsega domnevnih kršitev pravil o konkurenci in – četudi skopo – pojasnilo, zakaj tega očitka ne šteje za utemeljenega.</TXT></NP><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>Pritožnici sta morda vsebinsko drugačnega mnenja kakor Splošno sodišče, vendar ta okoliščina sama po sebi še ne more veljati za napačno obrazložitev sodbe, temveč kvečjemu vsebinsko napako.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodbi Wunenburger/Komisija (C‑362/05 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:322">EU:C:2007:322</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 80) in Gogos/Komisija(C‑583/08 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:287">EU:C:2010:287</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 35).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>Če se vse to upošteva, izpodbijana sodba torej nima zatrjevane napake. Prvi očitek pritožnic v okviru prvega dela prvega pritožbenega razloga je treba zavrniti.</TXT></NP><NP><NO.P>39.</NO.P><TXT>V okviru drugega očitka bo treba zdaj pojasniti, ali so v izvajanju Splošnega sodišča o geografskem obsegu domnevnih kršitev pravil o konkurenci in o zahtevah glede obrazložitve odločbe o pregledu, ki so povezane s tem, <HT TYPE="ITALIC">vsebinske napake</HT>.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>O zahtevah za obrazložitev odločbe Komisije o pregledu (drugi očitek)</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>Drugič, pritožnici navajata, da je Splošno sodišče postavilo preohlapne zahteve za obrazložitev odločbe Komisije o pregledu in s tem kršilo pravo Unije. Po njunem mnenju je bila izjava Komisije v preambuli odločbe o pregledu, po kateri se preiskovani dogovori in usklajena ravnanja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>verjetno izvajajo v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, preveč nenatančna in dvoumna. Po mnenju družb Nexans in Nexans France bi morala Komisija v odločbi o preverjanju jasno omejiti prostorsko zadevni trg in tudi jasno prikazati, v kolikšni meri so bili projekti z električnimi kabli zunaj Evropske unije oz. Evropskega gospodarskega prostora pomembni za njene preiskave v tej kartelni zadevi.</TXT></NP><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Dolžnost obrazložitve pravnega akta Unije izhaja iz člena 253 ES (zdaj člen 296(2) PDEU) in je poleg tega določena kot del pravice do dobrega upravljanja tudi v členu 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.</TXT></NP><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti jasno in nedvoumno razvidno sklepanje organa Unije, ki je avtor spornega akta, tako da se lahko zainteresirane stranke seznanijo z utemeljitvami sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče izvaja nadzor.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodbe Komisija/Sytraval in Brink’s France (C‑367/95 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:154">EU:C:1998:154</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 63), Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala (C‑413/06 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:392">EU:C:2008:392</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 166) in Ziegler/Komisija (C‑439/11 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:513">EU:C:2013:513</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 115).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>Za odločbe Komisije o pregledu se vsebina in obseg dolžnosti obrazložitve še natančneje določata v členu 20(4), drugi stavek, Uredbe št. 1/2003. V skladu z njim je treba v takih odločbah navesti zlasti predmet in namen. Tako naj bi se preprečilo, da Komisija preiskave opravi brez konkretnih indicev in na slepo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej o tem sklepne predloge generalnega pravobranilca J. Mischoja, Hoechst/Komisija (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:73">EU:C:1989:73</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 206) ter moje sklepne predloge v zadevi Solvay/Komisija (C‑109/10 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:256">EU:C:2011:256</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 138).</P></NOTE> – praksa, za katero se pogosto uporablja angleški izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>fishing expeditions<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Očitek pritožnic se nanaša na isto stvar, in sicer, da je Komisija v obravnavanem primeru delovala po <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>metodi globalne vlečne mreže<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> (v jeziku postopka: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/><HT TYPE="ITALIC">global dragnet approach</HT><QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče že večkrat razsodilo, gre pri posebni dolžnosti obrazložitve v skladu s členom 20(4), drugi stavek, Uredbe št. 1/2003 za temeljno zahtevo v tistem delu, v katerem njen namen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>ni samo pokazati utemeljenost predlaganih ukrepov v prostorih prizadetih podjetij, temveč tudi omogočiti tem podjetjem, da razumejo obseg svoje dolžnosti sodelovanja in da pri tem zavarujejo svoje pravice do obrambe<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodbe Hoechst/Komisija (<REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:337">EU:C:1989:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 29), Dow Benelux/Komisija (85/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:379">EU:C:1989:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 8 in 40), Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (od 97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 26 in 45) in Roquette Frères (C‑94/00, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:603">EU:C:2002:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 47); podobno v sodbi Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi/Komisija (C‑238/99 P, C‑244/99 P, C‑245/99 P, C‑247/99 P, C‑250/99 P do C‑252/99 P in C‑254/99 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:582">EU:C:2002:582</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 299). Ta sodna praksa zadeva sicer ureditev, ki je predhodnica člena 20(4) Uredbe št. 1/2003, a jo je mogoče brez težav prenesti na zadnjo določbo.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>45.</NO.P><TXT>Ali je v teh okoliščinah Splošno sodišče sklicevanje Komisije na delovanje domnevnih kršitev pravil o konkurenci <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>v verjetno svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> smelo šteti za zadostno oznako predmeta in namena pregleda? Ali pa bi moralo Splošno sodišče zahtevati konkretnejše podatke o prostorsko zadevnem tržišču ter o pomembnosti poslovne dokumentacije o projektih z električnimi kabli zunaj Evropske unije oziroma Evropskega gospodarskega prostora? To je bistvo spora, ki poteka med strankama v tem pritožbenem postopku.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>i)</NO.P><TXT>O prostorsko zadevnem trgu</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Pritožnici najprej navajata, da bi moralo Splošno sodišče grajati odsotnost konkretnih podatkov. Menita, da bi bilo treba v odločbi o pregledu jasno navesti, ali prostorsko zadevni trg vključuje Evropsko unijo oziroma Evropski gospodarski prostor.</TXT></NP><?PAGE NO="8"?><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba to zahtevo presojati glede na okoliščine posameznega primera, predvsem glede na vsebino akta, naravo razlogov, na katere se sklicuje, in interes, ki bi ga lahko imeli naslovniki oziroma drugi subjekti, ki jih akt neposredno in posamično zadeva. Pri tem se ne zahteva, da bi bile v obrazložitvi navedene vse dejanske ali pravne okoliščine, ker se mora vprašanje, ali obrazložitev akta ustreza zahtevam člena 253 ES, presojati ne le glede na besedilo akta, ampak tudi glede na kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodbe Komisija/Sytraval in Brink’s France (C‑367/95 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:154">EU:C:1998:154</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 63), Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala (C‑413/06 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:392">EU:C:2008:392</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 166) in Ziegler/Komisija (C‑439/11 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:513">EU:C:2013:513</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 116).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>48.</NO.P><TXT>Glede na nenajavljene preglede je treba posebej upoštevati, da se po navadi izvajajo na zelo zgodnji stopnji – v primeru kartela praviloma že med predhodnimi preiskavami. V tem času – tudi ob upoštevanju upravičenih interesov podjetij, da zavarujejo svoje pravice – od Komisije ni mogoče pričakovati, da bi že dajala natančne pravne ocene. Jasno je, da Komisija na tisti stopnji postopka še ne more imeti dovolj potrebnih informacij, da bi lahko podala posebno pravno presojo, in da mora šele preveriti, ali je njen začetni sum upravičen in kolikšen je obseg dogodkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej v tem smislu sodbo National Panasonic/Komisija (<REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:169">EU:C:1980:169</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 21) ter sklepne predloge generalnega pravobranilca J. Mischoja, Hoechst/Komisija (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:73">EU:C:1989:73</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 174) in moje sklepne predloge v zadevi Solvay/Komisija (C‑109/10 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:256">EU:C:2011:256</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 143).</P></NOTE> To je treba pri presoji pravnih zahtev za obrazložitev odločbe o pregledu vsekakor upoštevati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Tako tudi – glede ugotovitve, ali se preganja kršitev člena 81 ES ali 82 ES – sklepni predlogi generalnega pravobranilca J. Mischoja v zadevi Hoechst/Komisiji (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:73">EU:C:1989:73</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 176) ter moji sklepni predlogi v zadevi Solvay/Komisija (C‑109/10 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:256">EU:C:2011:256</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 144).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>Zato ni nujno, da bi podatki v odločbi o pregledu, kot je Sodišče že večkrat razsodilo, vsebovali natančno omejitev zadevnega trga, natančno pravno opredelitev domnevnih kršitev ali navedbo obdobja, v katerem na bi bile te kršitve storjene.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodbe Hoechst/Komisija (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:337">EU:C:1989:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 41), Dow Benelux/Komisija (85/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:379">EU:C:1989:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 10), Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (od 97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 45) in Roquette Frères (C‑94/00, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:603">EU:C:2002:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 82).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>Iz sodbe Splošnega sodišča France Télécom/Komisija, na katero se pritožnici sklicujeta kot na merodajno, ne izhaja nič, kar bi bilo v nasprotju s tem. Tam sicer na nekem mestu nekoliko dvoumno navedeno, da mora Komisija navesti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>zadevni domnevni trg<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba France Télécom/Komisija (T‑340/04, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:81">EU:T:2007:81</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 52).</P></NOTE> Toda pri pozornem branju tiste sodbe se izkaže, da Splošno sodišče nikakor ne postavlja višjih zahtev za obrazložitev odločbe za pregled kot Sodišče v ustaljeni sodni praksi. Kot namreč Splošno sodišče pojasnjuje v točki, navedeni neposredno pred zgornjo navedbo iz te sodbe, Komisiji <HT TYPE="ITALIC">ni treba</HT> natančno omejiti zadevnega trga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba France Télécom/Komisija (T‑340/04, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:81">EU:T:2007:81</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 51).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah očitek pritožnic, da bi moralo biti v odločbi o preverjanju jasno navedeno, ali je bila predmet preiskave Komisije v geografskem pogledu Evropska unija oziroma Evropski gospodarski prostor, ni utemeljen. Tako natančnega opisa prostorsko zadevnega trga Splošno sodišče glede na zgodnji čas izdaje odločbe o pregledu od Komisije sploh ni moglo zahtevati.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Čim natančneje pa mora Komisija v odločbi o pregledu vselej navesti tisto, kar išče, in elemente, na katere se mora preiskava nanašati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba Roquette Frères (C 94/00, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:603">EU:C:2002:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 83).</P></NOTE> Z drugimi besedami: iz obrazložitve odločbe o pregledu mora izhajati, katere domneve namerava Komisija preverjati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodbe Hoechst/Komisija (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:337">EU:C:1989:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 41), Dow Benelux/Komisija (85/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:379">EU:C:1989:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 9) in Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (od 97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 45); glej tudi moje sklepne predloge v zadevi Solvay/Komisija (C‑109/10 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:256">EU:C:2011:256</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 138).</P></NOTE> Pri tem ne gre toliko za čim natančnejšo oznako zadevnih trgov, ampak bolj za opis kršitev pravil o konkurenci, domnevanih od Komisije, ki bo za zadevno podjetje razumljiv.</TXT></NP><?PAGE NO="9"?><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je sporna odločba o preverjanju zadostovala tem zahtevam: v preambuli odločbe je Komisija navedla, da se njen pregled nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>dogovore in/ali usklajena ravnanja<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, ki se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>verjetno izvajajo v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> in so povezani z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>z dobavo električnih kablov in z njimi povezanega materiala<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>. S tem so elementi suma, iz katerih je izhajala Komisija, dovolj jasno in razumljivo opisani.</TXT></NP><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>Zlasti prostorska razsežnost domnevnih kršitev pravil o konkurenci, ki jih je nameravala preiskati Komisija, je bila nedvoumno pojasnjena s sklicevanjem na izvajanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Ni mogoče resno zanikati, da navedba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> ni obsegala tudi evropskega notranjega trga.</TXT></NP><NP><NO.P>55.</NO.P><TXT>Zgolj okoliščina, da je Komisija svojo zadevno formulacijo omilila z besedo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>verjetno<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, ne škoduje jasnosti izjave, s tem dodatkom je Komisija izrazila oceno, ki je bila seveda začasna, saj je morala Komisija v tistem času nujno izhajati iz začetnega suma in še ni imela na voljo obsežno preiskanega dejanskega stanja ter argumentov vseh udeležencev v postopku.</TXT></NP><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Družbi Nexans in Nexans France sta tako lahko brez težav spoznali, za kakšen sum naj bi šlo pri nenapovedanem pregledu, ki ga je odredila Komisija, tako da sta lahko temu prilagodili svojo obrambno strategijo in razumeli svojo dolžnost sodelovanja.</TXT></NP><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Kot iz tega sledi, je treba navedbo pritožnic, da je Splošno sodišče glede prostorsko zadevnega trga prezrlo zahteve za obrazložitev, ki veljajo za odločbo o pregledu, zavrniti.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P>ii)</NO.P><TXT>O pomembnosti poslovne dokumentacije o projektih z električnimi kabli zunaj Evropskega notranjega trga</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Preveriti je treba še drugi očitek pritožnic, po katerem bi moralo Splošno sodišče v obrazložitvi odločbe o pregledu zahtevati konkretnejše podatke o poslovni dokumentaciji, ki naj bi jo dobili na vpogled inšpektorji. Družbi Nexans in Nexans France predvsem menita, da bi morala Komisija obrazložiti, zakaj naj bi bila dokumentacija o projektih z električnimi kabli izven Evropske unije oziroma Evropskega gospodarskega prostora pomembna za njihovo preiskavo in bi jo bilo treba predložiti inšpektorjem.</TXT></NP><NP><NO.P>59.</NO.P><TXT>Iz zaščite prizadetih podjetij pred samovoljnimi in nesorazmernimi posegi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej o tem sodbe Hoechst/Komisija (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:337">EU:C:1989:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 19), Dow Benelux/Komisija (85/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:379">EU:C:1989:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 30) in Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (od 97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 16).</P></NOTE> v njihove prostore ter iz interesa do varovanja njihovih pravic do obrambe nedvomno izhaja, da mora Komisija v obrazložitvi odločbe o pregledu ne le čim natančneje navesti tisto, kar išče, in elemente, na katere se mora preiskava nanašati, temveč mora tudi konkretizirati pristojnosti kontrolorjev Unije za vsak posamezni primeru.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba Roquette Frères (C‑94/00, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:603">EU:C:2002:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 83).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>60.</NO.P><TXT>Vse to pa po mojem mnenju ne pomeni, da bi morala Komisija v odločbi o pregledu iz previdnosti že podrobno navesti, v katere vrste poslovnih dokumentacij imajo njeni inšpektorji vpogled in v katere ne. Proti domnevi pravne dolžnosti tako natančnega navajanja v obrazložitvi odločbe o pregledu govorita dva razloga.</TXT></NP><NP><NO.P>61.</NO.P><TXT>Prvič: v skladu z ustaljeno sodno prakso velja, da se Komisiji v okviru nenapovedanega pregleda ni treba omejiti na zahtevo, naj se predložijo dokumenti in spisi, ki jih lahko že vnaprej natančno navede, saj bi to pomenilo, da je njena pravica do dostopa do takšnih dokumentov in spisov brez pomena. Pravica Komisije do izvedbe nenajavljenih pregledov implicira tudi pooblastilo, da išče druge vire<?PAGE NO="10"?> informacij, ki še niso znane ali v celoti opredeljene.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba Roquette Frères (C‑94/00, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:603">EU:C:2002:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 84); glej tudi sodbe Hoechst/Komisija (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:337">EU:C:1989:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 27), Dow Benelux/Komisija (85/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:379">EU:C:1989:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 38) in Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (od 97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 24).</P></NOTE> Drugače od mnenja pritožnic iskanja take poslovne dokumentacije ni možno preložiti na poznejši čas ali z zahtevami za informacije na podlagi člena 18 Uredbe št. 1/2003 pridobiti naknadno, saj je treba v kartelnih primerih vselej računati s tem, da udeležena podjetja obremenilni material odstranijo, brž ko mine presenečenje nad prvim nenapovedanim pregledom.</TXT></NP><NP><NO.P>62.</NO.P><TXT>Drugič: jasno je, da sme Komisija v okviru nenapovedanega pregleda iskati samo poslovno dokumentacijo in da ima vpogled vanjo samo takrat, kadar bi lahko bila kakor koli pomembna za zadevni postopek v skladu s členom 81 ES ali 82 ES (zdaj člen 101 PDEU ali 102 PDEU). Kajti pooblastila za pregled na podlagi člena 20(4) Uredbe št. 1/2003 so namenjena nalogi Komisije, da ščiti konkurenco na notranjem trgu pred izkrivljanjem in kaznuje morebitne kršitve predpisov o konkurenci.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej o tem uvodno izjavo 24 Uredbe št. 1/2003 in člen 4; dalje sodbe National Panasonic/Komisija (<REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:169">EU:C:1980:169</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 20), AM &amp; S/Komisija (155/79, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:157">EU:C:1982:157</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 15), Hoechst/Komisija (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:337">EU:C:1989:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 25), Dow Benelux/Komisija (85/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:379">EU:C:1989:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 36), Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 22) in Roquette Frères (C‑94/00, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:603">EU:C:2002:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 42).</P></NOTE> S tem povezana omejitev pooblastil inšpektorjev Komisije na vsakokratni predmet preiskav izhaja torej že iz pravnega konteksta, v katerem se odvija vsaka kartelna preiskava, zato je ni treba izrecno zapisati v obrazložitvi odločbe o pregledu. Morebitne natančnejše navedbe o tem v odločbi za pregled so lahko tako ali tako samo deklaratornega značaja.</TXT></NP><NP><NO.P>63.</NO.P><TXT>Nazadnje: kot se zdi, izhajata pritožnici iz domneve, da pooblastilo Komisije načeloma ne zajema vpogleda v poslovno dokumentacijo o projektih, ki so zunaj Evropske unije oziroma Evropskega gospodarskega prostora in da je zato potrebna posebna obrazložitev, če bi Komisija – izjemoma – želela odrediti preverjanje take poslovne dokumentacije.</TXT></NP><NP><NO.P>64.</NO.P><TXT>Toda ta argumentacija ne zdrži podrobnejšega preverjanja. Kajti prva možnost je, da Komisija na podlagi člena 20(4) Uredbe št. 1/2003 nima nobenih pristojnosti za preverjanje take poslovne dokumentacije. Potem se pristojnosti, ki je ni, ne da pridobiti niti s kakšnimi izvedbami drugačne vrste v obrazložitvi njene odločbe o pregledu. Druga možnost pa je, da obsega pristojnost Komisije za pregled tudi tako dokumentacijo. Tudi v tem primeru v odločbi o pregledu ni potrebna nobena posebna obrazložitev, zakaj smejo inšpektorji Komisije dobiti vpogled v tako dokumentacijo. Tako v prvem kot v drugem primeru torej v resnici sploh ne gre za problem obrazložitve.</TXT></NP><NP><NO.P>65.</NO.P><TXT>Ravno pri stanju, kakršno je obravnavano, pri katerem je bila Komisija na sledi kartelu, ki deluje v svetovnem merilu, se ji nikakor ni bilo treba omejiti na pregled poslovne dokumentacije o projektih z električnimi kabli znotraj Evropske unije oziroma Evropskega gospodarskega prostora. Spričo začetnega suma o obstoju takega kartela je lahko Komisija vsekakor posvetila pozornost tudi na projekte z električnimi kabli, ki so bili v tretjih državah. Kajti jasno je, da je mogoče tudi iz dokumentacije o takih projektih sklepati o načinu delovanja takega kartela, tudi če omenjeni projekti nimajo nobenega vpliva na notranji trg. Če npr. iz poslovne dokumentacije o projektu, ki ga je treba izvesti zunaj Evropske unije oziroma Evropskega gospodarskega prostora, izhaja, da si udeleženci v kartelu delijo trge v svetovnem merilu in si na domačih trgih ne konkurirajo (tako imenovani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/><HT TYPE="ITALIC">stay-at-home agreement</HT><QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>), je to vsekakor lahko indic, da je bil kartel sposoben vplivati na učinkovito konkurenco na notranjem trgu.</TXT></NP><NP><NO.P>66.</NO.P><TXT>Morda se bo pri kartelih, ki delujejo v svetovnem merilu, v dokumentaciji udeleženih podjetij o določenih poslovnih dogodkih zunaj Evrope našla tista znana <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>kadeča se pištola<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> – torej recimo dokument, v katerem so ta podjetja dokumentirala vsebino svojih protikonkurenčnih dogovorov za vse svoje projekte v svetovnem merilu, vključno s svojim načrtovanim ravnanjem na Evropskem notranjem<?PAGE NO="11"?> trgu. Ni mogoče resno trditi, da Komisija takega dokaza ne bi smela sprejeti v akte. Iz tega sledi, da ji ni možno prepovedati, da bi v okviru nenapovedanega pregleda iskala tak dokaz tudi v poslovni dokumentaciji o zunajevropskih projektih, ki zadevajo proizvode, ki jih domnevno obsega kartel. Procesni zastopnik pritožnice je na ustni obravnavi to na moje vprašanje tudi priznal.</TXT></NP><NP><NO.P>67.</NO.P><TXT>Da je Komisija v obravnavanem primeru ne nazadnje iskala tudi omenjene dokaze za globalno razdelitev trga v okviru domnevnega kartela, pa je bilo vsekakor navedeno že v obrazložitvi odločbe o pregledu, saj je bilo v njej govora o sumu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>dodelitve strank<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> med udeleženci domnevnih dogovorov oziroma ravnanj v nasprotju s pravili o konkurenci, ki se na trgu električnih kablov izvajajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>verjetno v svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>. Dalje je iz preambule odločbe o pregledu izhajalo, da namerava Komisija preveriti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>vsa dejstva v zvezi z domnevnimi sporazumi in usklajenimi ravnanji ter okvir, v katerem so potekali<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>68.</NO.P><TXT>Spričo tega se mi zdi očitek družb Nexans in Nexans France, da bi moralo Splošno sodišče glede tega terjati temeljitejšo obrazložitev v odločbi o preverjanju, ob celotni presoji vseh okoliščin obravnavanega primera še posebej zgrešen.</TXT></NP><NP><NO.P>69.</NO.P><TXT>V nasprotju z mnenjem pritožnic tudi z vidika mednarodnega prava ni ovir za take preiskave.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Pritožnici sicer samo v drugem delu prvega pritožbenega razloga navajata mednarodnopravne vidike, toda zdi se mi bolj smiselno te njune trditve obravnavati že v okviru prvega dela prvega pritožbenega razloga.</P></NOTE> Zlasti ne more biti govora o kršitvi načela teritorialnosti. Prostori, ki jih je preiskala Komisija, in dokumentacija, ki jo je preverila, so namreč bili na ozemlju Unije.</TXT></NP><NP><NO.P>70.</NO.P><TXT>Komisija se mora v skladu z načelom teritorialnosti poleg tega omejiti izključno na preiskavo tistih mahinacij, ki bi lahko spričo posledic, ki jih je mogoče pričakovati, vplivale na konkurenco na notranjem trgu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Kot podlago temu glej sodbo o celulozi (sodba Ahlström Osakeyhtiö in drugi/Komisija, 89/85, 104/85, 114/85, 116/85, 117/85 in od 125/85 do 129/85, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:447">EU:C:1988:447</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 15 do 17).</P></NOTE> To pa ne pomeni, da bi se morala pri pregledih omejevati samo na poslovno dokumentacijo, ki zadeva projekte udeležencev v kartelu znotraj Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora.</TXT></NP><NP><NO.P>71.</NO.P><TXT>Kajti, kot že omenjeno, je mogoče sklepati na obstoj praks v nasprotju s pravili o konkurenci z morebitnimi škodljivimi posledicami za konkurenco na notranjem trgu vsekakor tudi iz poslovne dokumentacije, ki zadeva lokalne projekte v tretjih državah, na primer takrat, ko taka dokumentacija priča o načinu delovanja kartela, ki deluje v svetovnem merilu, ali če bi lahko imeli zadevni projekti posledice za notranji trg na podlagi prepletanja z notranjimi procesi Unije. Ta prepletenost z notranjim trgom z vidika mednarodnega prava v predhodni preiskavi zadostno upravičuje preiskovalna dejanja Komisije glede navedene poslovne dokumentacije.</TXT></NP><NP><NO.P>72.</NO.P><TXT>Kot iz tega sledi, je Splošno sodišče popolnoma upravičeno navedlo, da ni razloga, ki bi preprečeval, da Komisija <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>preuči dokumente v zvezi z [zunajevropskimi] trgi, da bi tako razkrila ravnanja, ki bi lahko vplivala na trgovino med državami članicami, katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Točka 99, zadnji stavek, izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>Vmesni sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>73.</NO.P><TXT>Spričo tega prvi del prvega pritožbenega razloga ni utemeljen.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>O sodnem preverjanju sumov, na katerih je osnovana odločba o pregledu (drugi del prvega pritožbenega razloga)</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>74.</NO.P><TXT>Z drugim delom svojega prvega pritožbenega razloga družbi Nexans in Nexans France očitata, da je Splošno sodišče kršilo pravo Unije s tem, da ni presodilo, ali je Komisija imela razumne indice za sum kršitve pravil o konkurenci v svetovnem merilu.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Dopustnost</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>75.</NO.P><TXT>Najprej se zastavlja vprašanje, ali je očitek iz tega drugega dela prvega pritožbenega razloga sploh dopusten. Razpravljati je treba o tem, ali sta pritožnici s svojo kritiko intenzivnosti sodnega nadzora, ki sta jo izrazili pred Sodiščem, izbrali docela novo, na prvi stopnji še nenavedeno izhodišče za domnevno kršitve prava. Če bi bilo tako, bi bilo treba ta del prvega pritožbenega razloga po uradni dolžnosti zavreči kot nedopusten, tudi če nobena od strank ni tematizirala tega vidika v postopku pred Sodiščem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>V obravnavanem primeru je Komisija šele v obravnavi pred Sodiščem predlagala, naj se ta drugi del prvega pritožbenega razloga razglasi za nedopusten.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>76.</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse pa izhaja, da bi stranki, ki bi lahko pred Sodiščem prvič navajala razlog, na katerega se pred Splošnim sodiščem ni sklice6vala, to omogočalo, da Sodišču predloži zadevo, katere predmet je širši kot tisti, o katerem je odločalo Splošno sodišče. Vendar pa je pristojnost Sodišča v okviru odločanja o pritožbi načeloma omejena na preizkus tega, kako je Splošno sodišče presodilo razloge, ki so bili navedeni pred njim.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodbe Dansk Rørindustri in drugi/Komisija (C‑189/02 P, C‑202/02 P, C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:408">EU:C:2005:408</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 165), Alliance One International in Standard Commercial Tobacco/Komisija (C‑628/10 P in C‑14/11 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:479">EU:C:2012:479</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 111) in Groupe Gascogne/Komisija (C‑58/12 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:770">EU:C:2013:770</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 35).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>77.</NO.P><TXT>V skladu s tem tudi člen 127( 1) v povezavi s členom 190(1) Poslovnika Sodišča določa, da je navedba novih razlogov med postopkom izključena, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se razkrile med postopkom.</TXT></NP><NP><NO.P>78.</NO.P><TXT>V postopku na prvi stopnji sta družbi Nexans in Nexans France tematizirali problematiko geografskega obsega predmeta preiskave zgolj z vidika obrazložitve odločbe o pregledu, torej glede na <HT TYPE="ITALIC">formalno napako</HT> Komisije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej oddelek 3.2.3 (točke 37 do 40) tožbe na prvi stopnji, ki ima naslov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Overly broad geographic scope<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>.</P></NOTE> V bistvu sta kritizirali, da je sklicevanje na delovanje v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>verjetno svetovnem merilu<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> preohlapno in jima ne omogoča, da bi ugotovili natančen obseg pregleda ter natančen obseg dolžnosti sodelovanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Točka 39 in 40 tožbe na prvi stopnji.</P></NOTE> Poleg tega ni v odločbi o pregledu nobenih konkretnih podatkov, s katerih trgov in na kakšen način bi lahko morebitni dogovori ali prakse zunaj Unije v nasprotju s pravili o konkurenci vplivali na notranji trg.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Točka 37 in 38 tožbe na prvi stopnji.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>79.</NO.P><TXT>Nikjer v svoji navedbi pred Splošnim sodiščem pa družbi Nexans in Nexans France nista izrazili dvoma o obstoju vsebinskih indicev za sum kršitve pravil o konkurenci v svetovnem merilu <HT TYPE="ITALIC">v materialnem pogledu</HT>. Tudi na posebno pisno vprašanje Sodišča nista mogli podati dokazila za tako trditev na prvi stopnji. Njun zastopnik pa je moral na obravnavi priznati, da družbi Nexans in Nexans France v postopku na prvi stopnji takega očitka nista izrecno navedli.</TXT></NP><NP><NO.P>80.</NO.P><TXT>Tudi ustno podani argument pritožnic, da so njuna izvajanja pred Splošnim sodiščem <HT TYPE="ITALIC">implicitno</HT> vsebovala očitek, da Komisija morda ni imela zadostnih vsebinskih indicev za sum kršitve pravil o konkurenci v svetovnem merilu, ni dovolj prepričljiv. Zelo malo verjetno je, da bi visoko specializirani odvetniki, ki v tem postopku zastopajo družbi Nexans in Nexans France, skrili materialnopravni očitek<?PAGE NO="13"?> glede vsebinske pravilnosti odločbe o pregledu v izvajanja o njihovi formalni pravilnosti, namesto da bi jih navedli <HT TYPE="ITALIC">eksplicitno</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>O ustaljeni sodni praksi, po kateri je treba pri sodnem preverjanju pravnih aktov Unije razločevati med formalno in materialno pravilnostjo, glej sodbe Komisija/Sytraval in Brink’s France (C‑367/95 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:154">EU:C:1998:154</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 67), Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala (C‑413/06 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:392">EU:C:2008:392</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 181) in Gascogne Sack Deutschland/Komisija (C‑40/12 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:768">EU:C:2013:768</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 46).</P></NOTE> To velja še toliko bolj, ker sta družbi Nexans in Nexans France v drugem sklopu – to je glede stvarnega obsega odločbe o pregledu – izrecno izhajali iz natanko takega materialnopravnega očitka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej o tem točke od 60 do 94 izpodbijane sodbe.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>81.</NO.P><TXT>Spričo tega je treba domnevati, da vsebuje drugi del prvega pritožbenega razloga nov očitek. Ta očitek ne izhaja iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se razkrile med postopkom, in ga tudi ni mogoče šteti zgolj za nadaljnje razvijanje argumentov, ki so bili izmenjani na prvi stopnji. Predstavlja širitev predmeta spora glede na postopek na prvi stopnji in zato ni dopusten.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Utemeljenost</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>82.</NO.P><TXT>V nadaljevanju se bom samo podredno na kratko posvetila utemeljenosti drugega dela prvega pritožbenega razloga.</TXT></NP><NP><NO.P>83.</NO.P><TXT>Družbi Nexans in Nexans France sta v svojem očitku kritizirali, da Splošno sodišče ni preverilo, ali je imela Komisija ob izdaji odločbe o pregledu razumne indice za sum kršitve pravil o konkurenci v svetovnem merilu.</TXT></NP><NP><NO.P>84.</NO.P><TXT>To trditev je treba zavrniti.</TXT></NP><NP><NO.P>85.</NO.P><TXT>Nedvomno se vsaka odločba o pregledu naknadno sodno preverja glede tega, ali je imela Komisija zadostne indice, s katerimi bi obrazložila začetni sum težke kršitve pravil o konkurenci in na ta način upravičila preiskovalne ukrepe, ki jih je odredila v odločbi o pregledu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba Roquette Frères (C‑94/00, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:603">EU:C:2002:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 49 in 50) ter – implicitno – Sodba Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (od 97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 52).</P></NOTE> Tako sodno preverjanje <HT TYPE="ITALIC">ex post</HT> načeloma zadostuje za zagotovitev temeljnih pravic prizadetih podjetij na primeren način.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba ESČP z dne <DATE ISO="20070607">7. junija 2007</DATE>, Smirnov/Rusija (pritožba št. 71362/01, <HT TYPE="ITALIC">Recueil des arrêts et décisions</HT> 2007‑VII, točka 45) ter sodbi z dne <DATE ISO="20110215">15. februarja 2011</DATE>, Harju/Finska (pritožba št. 56716/09, točki 40 in 44) in Heino/Finska (pritožba št. 56720/09, točka 45).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>86.</NO.P><TXT>V skladu z značajem naknadnega preverjanja je, da mora Komisija edinole v postopku pred pristojnimi sodišči – in ne morda že prej v obrazložitvi odločbe o pregledu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej o tem tudi sodbo Dalmine/Komisija (C‑407/04 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:53">EU:C:2007:53</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 60), v kateri Sodišče priznava nevarnost, da bi prizadeta podjetja lahko skrila dokazno gradivo, če bi že v prvi fazi preiskave izvedela, katere informacije ima Komisija na voljo v tem času.</P></NOTE> – konkretno razkriti, na podlagi katerih informacij je preiskavo prostorov prizadetega podjetja štela za upravičeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>V tem smislu sodbe Hoechst/Komisija (46/87 in 227/88, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:337">EU:C:1989:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 41), Dow Benelux/Komisija (85/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:379">EU:C:1989:379</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 9 in 15), Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (od 97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 45 in 51) in Roquette Frères (C‑94/00, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:603">EU:C:2002:603</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 60 do 62).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>87.</NO.P><TXT>Poleg tega postopek pred sodišči Unije v zadevah pravil o konkurenci temelji na načelu predložitve dejstev in dokazov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Posebej o načelu predložitve dejstev in dokazov v zvezi z odločbami o pregledu glej sodbo Dow Chemical Ibérica in drugi/Komisija (97/87 do 99/87, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:380">EU:C:1989:380</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 52); splošno o tem načelu v konkurenčnem pravu glej sodbi Chalkor/Komisija (C‑386/10 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:815">EU:C:2011:815</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 64 in 65) in Otis in drugi (C‑199/11, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:684">EU:C:2012:684</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 61, prvi stavek) ter moje sklepne predloge v zadevi Alliance One International in Standard Commercial Tobacco/Komisija (C‑628/10 P in C‑14/11 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:11">EU:C:2012:11</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 99) in moje sklepne predloge v zadevi Schindler Holding in drugi/Komisija (C‑501/11 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:248">EU:C:2013:248</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 47).</P></NOTE>. Ker družbi Nexans in Nexans France na prvi stopnji nista izrazili dvomov o tem, da je imela Komisija razumne indice za začetni sum kršitve pravil o konkurenci v svetovnem merilu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej pravkar navedeno (točka 77 in 78 teh sklepnih predlogov).</P></NOTE> Splošno sodišče ni imelo razloga, da bi se ukvarjalo s to problematiko. Skrajno ohlapno sklicevanje družb Nexans in Nexans France na zgolj lokalni značaj posameznih evropskih projektov z električnimi kabli za Splošno sodišče ni nujno pomenilo razloga, da bi načeloma dvomilo o obstoju posameznih indicev in samo preiskovalo značaj domnevnega kartela kot kršitev v svetovnem merilu.</TXT></NP><?PAGE NO="14"?><NP><NO.P>88.</NO.P><TXT>Drugače kakor menita pritožnici, tukaj niti okoliščina, da pri nenapovedanih pregledih prihaja do resnih posegov v prostore podjetij in s tem v njihovo ustavno varovano zasebno sfero, ne spremeni ničesar. Družbi Nexans in Nexans France so namreč zastopali visoko specializirani odvetniki, od katerih bi se lahko pričakovalo, da bodo pred sodiščem navajali vse potrebne očitke. V teh okoliščinah bi bil sodnik po službeni dolžnosti dolžan preveriti stanje indicev kvečjemu v primeru, da bi odločal brez zaslišanja nasprotne stranke,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Tako bo praviloma, če se nacionalno sodišče zaprosi, da pred nenapovedanim pregledom iz previdnosti odobri uporabo prisilnih ukrepov (člen 20(7) in 8 Uredbe št. 1/2003).</P></NOTE> ali pa da bi obstajali tehtni razlogi za to, da se nenapovedan pregled izvaja ali se je izvajal na nezakonit način. V obravnavanem primeru se ne pojavljata niti prva niti druga možnost.</TXT></NP><NP><NO.P>89.</NO.P><TXT>Za konec naj pripomnim, da je postopek pred Sodiščem nazadnje potrdil obstoj indicev, na podlagi katerih je lahko Komisija v obravnavanem primeru razumno sumila o kršitvi pravil o konkurenci v svetovnem merilu. Kot je Komisija namreč navedla v odgovoru na pritožbo, ne da bi ji nasprotna stran ugovarjala, in potrdila s citati, je imela v času izdaje odločbe o nenapovedanem pregledu ustne izjave predlagatelja ukrepov ugodne obravnave, iz katerih so izhajala konkretna obvestila o obstoju kartela, ki deluje v svetovnem merilu, katerega člani so si med drugim razdelili trge in se omejili na svoje domače trge.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Delno so bila ta pojasnila vlagatelja zahteve za ugodno obravnavo že predmet sporne razprave v prvostopenjskem postopku pred Splošnim sodiščem.</P></NOTE> Poleg tega je imela Komisija na voljo konkretne izkušnje iz novejšega časa z mahinacijami drugih kartelov, v katerih so deloma sodelovala ista podjetja.</TXT></NP><NP><NO.P>90.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je imela Komisija pravico, da v okviru svojega nenapovedanega pregleda išče dokazno gradivo za obstoj in način delovanja takega kartela z veljavo v svetovnem merilu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Mednarodnopravne argumente pritožnic v okviru drugega dela prvega pritožbenega razloga sem obravnavala že zgoraj v točkah od 68 do 71 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>Vmesni sklep</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>91.</NO.P><TXT>Spričo navedenega je treba drugi del prvega pritožbenega razloga zavrniti kot nedopusten, vsekakor pa kot neutemeljen. S tem je prvi pritožbeni razlog v celoti brez možnosti za uspeh.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugi pritožbeni razlog: odločitev Splošnega sodišča o stroških</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>92.</NO.P><TXT>Z drugim pritožbenim razlogom, ki je naperjen proti točkama 138 in 139 izpodbijane sodbe, pritožnici nazadnje navajata, da je odločitev sodišča o stroških postopka na prvi stopnji <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>očitno nerazumna<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>93.</NO.P><TXT>Pritožbe, ki izpodbijajo samo odločitev Splošnega sodišča o stroških, na podlagi člena 58(2) Statuta Sodišča niso dopustne. V ustaljeni sodni praksi se ta določba razlaga široko. Zajema tudi primere, v katerih pritožnik ne izpodbija samo odločitve o stroških, temveč izpodbija sodbo prvostopenjskega sodišča tudi z drugih vidikov, vendar nazadnje z nobenim izmed svojih pritožbenih razlogov ne uspe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej sklep Roujanski/Svet (C‑253/94 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:4">EU:C:1995:4</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 12‑14) ter sodbe Henrichs/Komisija (C‑396/93 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:280">EU:C:1995:280</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 65 in 66), Kommisija in Francija/TF1 (C‑302/99 P in C‑308/99 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:408">EU:C:2001:408</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 31), Tralli/EZB (C‑301/02 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:306">EU:C:2005:306</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 88) in Gualteri/Komisija (C‑485/08 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:188">EU:C:2010:188</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 111).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>94.</NO.P><TXT>V tem primeru je tako. Ker trditvi pritožnic na podlagi tistega, kar je bilo povedano zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej o tem moja izvajanja o prvem pritožbenem razlogu v točkah 24 do 86 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ne moremo pripisati možnosti za uspeh, njunega izpodbijanja odločitve Splošnega sodišča o stroških ni treba dalje preučiti.</TXT></NP><?PAGE NO="15"?><NP><NO.P>95.</NO.P><TXT>Samo zaradi popolnosti dodajam, da ima Splošno sodišče v odločitvi o stroških na podlagi člena 87(3)(1) svojega poslovnika zelo široko diskrecijsko pravico, ki je v obravnavanem primeru ni prekoračilo. Družbi Nexans in Nexans France sta na prvi stopnji izpodbijali tri različna ravnanja s številnih pravnih vidikov. Le glede enega od teh ravnanj – odločba o pregledu – sta deloma uspeli. V teh okoliščinah se mi zdi docela primerno, da je Splošno sodišče družbama Nexans in Nexans France naložilo plačilo njunih lastnih stroškov ter polovice stroškov Komisije.</TXT></NP><NP><NO.P>96.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da bi bilo treba šesti pritožbeni razlog zavrniti kot nedopusten in v vsakem primeru kot neutemeljen.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>97.</NO.P><TXT>Sodišče na podlagi člena 184(2) svojega poslovnika odloča o stroških, če pritožbo zavrne.</TXT></NP><NP><NO.P>98.</NO.P><TXT>Iz člena 138(1) in (2) v povezavi s členom 184(1) Poslovnika izhaja, da se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov. Če je neuspelih strank več, Sodišče odloči o porazdelitvi stroškov. Ker je Komisija podala ustrezne zahteve, pritožnici pa s svojimi pritožbenimi razlogi nista uspeli, se jima naloži plačilo stroškov. Nositi jih morata solidarno, ker sta pritožbo vložili skupaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals/Komisija in drugim (C‑550/07 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:512">EU:C:2010:512</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 123); v istem smislu D in Švedska/Svet (C‑122/99 P in C‑125/99 P, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:304">EU:C:2001:304</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 65); v zadnjem primeru sta D in Kraljevina Švedska vložili celo dve ločeni pritožbi, a jima je bilo vseeno naloženo, da kot solidarni dolžnici nosita stroške.</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>99.</NO.P><TXT>Sodišču glede na navedene ugotovitve predlagam, naj odloči:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pritožba se zavrne.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Pritožnici nosita stroške postopka kot solidarni dolžnici.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>