<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-316/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0316</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:641">EU:C:2020:641</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>17</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>17</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C‑316/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Komisija/Slovenija (Arhivi ECB)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalne pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200903">3. septembra 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑316/19</HT></P><P>Evropska komisija</P><P>proti</P><P>Republiki Sloveniji</P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Postopek zaradi neizpolnitve obveznosti</KEYWORD><KEYWORD>Člen 343 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Privilegiji in imunitete Unije</KEYWORD><KEYWORD>Statut Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB)</KEYWORD><KEYWORD>Člen 39</KEYWORD><KEYWORD>Privilegiji in imunitete ECB</KEYWORD><KEYWORD>Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije</KEYWORD><KEYWORD>Členi 2, 18 in 22</KEYWORD><KEYWORD>Nedotakljivost arhivov ECB</KEYWORD><KEYWORD>Sodelovanje med institucijami Unije in organi kazenskega pregona držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Sodelovanje pri uporabi Protokola</KEYWORD><KEYWORD>Hišna preiskava in zaseg dokumentov v prostorih Banke Slovenije</KEYWORD><KEYWORD>Dokumenti, povezani z izvajanjem nalog ESCB</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4(3) PEU</KEYWORD><KEYWORD>Načelo lojalnega sodelovanja</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Predmet tega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti je ravnanje slovenskih organov kazenskega pregona v povezavi s hišno preiskavo ter zasegom dokumentov in nosilcev podatkov v prostorih slovenske centralne banke, to je Banke Slovenije. Ti ukrepi so bili izvedeni v okviru nacionalnega predkazenskega postopka, ki je med drugim potekal zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije. Natančneje gre pri tem za očitek zlorabe pooblastil pri prestrukturiranju ene od slovenskih zasebnih bank leta 2013, torej še pred ustanovitvijo evropske bančne unije, v okviru katere sta bila nadzor in reševanje bank v veliki meri prenesena z nacionalnih nadzornih organov – v primeru Slovenije s centralne banke – na Unijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Do tega prenosa je prišlo z ustanovitvijo enotnega mehanizma nadzora bank (Single Supervisory Mechanism, SSM), na čelu katerega je ECB oziroma v okviru nje novo ustanovljen Nadzorni odbor (Supervisory Board), in enotnega mehanizma za reševanje bank (Single Resolution Mechanism, SRM), ki ga vodi Enotni odbor za reševanje (Single Resolution Board, SRB).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Razsežnost prava Unije v tem primeru izhaja iz položaja nacionalnih centralnih bank v Evropskem sistemu centralnih bank (v nadaljevanju: ESCB). Pri izvajanju svojih osnovnih nalog na področju monetarne politike so namreč nacionalne centralne banke in Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) – z besedami Sodišča – <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>združene<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> in sodelujejo tako tesno, da obstaja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>drugačno razmerje in manj jasna ločnica med pravom Unije in nacionalnimi pravnimi redi<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Rimšēvičs in ECB/Latvija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑202/18 in C‑238/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:139">EU:C:2019:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V tem okviru Evropska komisija slovenskim organom kazenskega pregona očita, da so z obsežno hišno preiskavo in zasegom v prostorih Banke Slovenije, do katerih je prišlo brez dovoljenja ECB, kršili nedotakljivost arhivov ECB. Ta nedotakljivost je zagotovljena s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Protokol št. 7 k PDEU o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljevanju: Protokol o privilegijih in imunitetah Unije) (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="202" PAGE.FIRST="266" DATE.PUB="2016">UL 2016, C 202, str. 266</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> Slovenski organi menijo, da ta očitek pomeni nedopusten poseg v povsem nacionalni predkazenski postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Sodišče mora torej v obravnavani zadevi razrešiti razmerje napetosti, v katerem sta lahko interes Unije za ohranitev delovanja in neodvisnosti ECB ter interes držav članic za učinkovitost njihovih ukrepov kazenskega pregona.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Statut ESCB in ECB</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Protokol št. 4 k PDEU o Statutu ESCB in ECB (v nadaljevanju: Statut ESCB in ECB)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="202" PAGE.FIRST="230" DATE.PUB="2016">UL 2016, C 202, str. 230</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> v členu 9.2 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>ECB zagotovi, da se naloge, ki jih ima ESCB po členu 127(2), (3) in (5) [PDEU], izvajajo z njeno lastno dejavnostjo v skladu s tem statutom ali prek nacionalnih centralnih bank v skladu s členoma 12.1 in 14.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 12.1 Statuta ESCB in ECB določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Svet ECB sprejema smernice in sklepe, potrebne za izvajanje nalog, ki so zaupane ESCB v skladu s Pogodbama in tem statutom. […]</ALINEA><ALINEA>Kolikor je možno in ustrezno ter brez poseganja v določbe tega člena naloži ECB nacionalnim centralnim bankam opravljanje poslov, ki so sestavni del nalog ESCB.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 14.3 tega statuta določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201C" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Nacionalne centralne banke so sestavni del ESCB in delujejo v skladu s smernicami in navodili ECB. Svet ECB stori vse potrebno za zagotovitev upoštevanja smernic in navodil ECB ter zahteva, da se mu dajo vse potrebne informacije.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 39 Statuta ESCB in ECB določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>ECB uživa na ozemlju držav članic privilegije in imunitete, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog, pod pogoji, določenimi s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Protokol o privilegijih in imunitetah Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 1 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Prostori in stavbe Unije so nedotakljivi. Ne smejo se preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti. Nepremičnine in premoženje Unije ne morejo biti predmet upravnega ali pravnega prisilnega ukrepa brez dovoljenja Sodišča.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 2 tega protokola določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Arhivi Unije so nedotakljivi.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi tega protokola.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 22, prvi odstavek, tega protokola določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko centralno banko, za člane njenih organov in zaposlene, brez poseganja v določbe Protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sporazum o sedežu ECB</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 3 Abkommen zwischen der Regierung der Bundesrepublik Deutschland und der Europäischen Zentralbank über den Sitz der Europäischen Zentralbank (sporazum med vlado Zvezne republike Nemčije in Evropsko centralno banko o sedežu Evropske centralne banke) z dne <DATE ISO="19980918">18. septembra 1998</DATE> (v nadaljevanju: sporazum o sedežu)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>BGBl. 1998 II str. 2744.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Nedotakljivost arhivov, kot je določena v členu 2 [Protokola o privilegijih in imunitetah Unije], velja zlasti za vse spise, korespondenco, dokumente, rokopise, fotografije, filme, zvočne posnetke, računalniške programe in magnetne trakove ali diskete, ki so v lasti ali posesti ECB, ter za vse v njih zajete informacije.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Ozadje spora</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Nacionalni preiskovalni urad (Slovenija) je med septembrom 2014 in aprilom 2015 na podlagi več naznanil proti nekaterim vodilnim članom Sveta Banke Slovenije začel predkazenski postopek zaradi suma zlorabe položaja v okviru prestrukturiranja ene od slovenskih zasebnih bank leta 2013. Predkazenski postopek se je med drugim nanašal na takratnega guvernerja Banke Slovenije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Nacionalni preiskovalni urad je med februarjem in aprilom 2015 Banko Slovenije na podlagi slovenskega Zakona o kazenskem postopku večkrat pozval, naj mu posreduje nekatere dokumente in informacije v zvezi s temi očitki. Banka Slovenije teh zahtev ni izpolnila, vsaj ne v celoti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Okrožno sodišče v Ljubljani (Slovenija) je zato na zahtevo slovenskega državnega tožilstva odredilo hišno preiskavo prostorov Banke Slovenije in zaseg v njenih prostorih. Guverner Banke Slovenije je temu postopanju ugovarjal ob sklicevanju na Protokol o privilegijih in imunitetah Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Policija je kljub temu <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE> izvedla hišno preiskavo Banke Slovenije in med drugim zasegla te dokumente in podatke:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>vso komunikacijo, poslano prek e‑poštnega računa guvernerja Banke Slovenije;</P></ITEM><ITEM><P>vso elektronsko dokumentacijo na delovni postaji guvernerja ali na njegovem prenosnem računalniku za obdobje med letoma 2012 in 2014, ne glede na njeno vsebino;</P></ITEM><ITEM><P>dele fizične dokumentacije iz pisarne guvernerja za obdobje med letoma 2012 in 2014;</P></ITEM><ITEM><P>vso dokumentacijo na centralnem računalniškem strežniku Banke Slovenije, ki se je nanašala na guvernerja.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Predsednik ECB je še istega dne ob sklicevanju na nedotakljivost arhivov ECB uradno protestiral proti zasegu navedenih dokumentov. Zlasti je grajal, da naj se slovenski organi pred izvedbo ukrepa ne bi poskušali uskladiti z ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V okviru stikov, ki so po tem nastali med slovenskim zastopnikom ECB in slovenskimi organi, pristojnimi za preiskavo, so ti menili, da naj bi bilo o privilegijih in imunitetah, ki bi se morebiti uporabljali za nekatere zasežene dokumente, mogoče odločiti šele po vpogledu v te dokumente. Slovenski organi predloga ECB, da bi se dosegel dogovor o skupnem postopku za opredelitev dokumentov ECB, da bi se preprečila analiza teh dokumentov brez vnaprejšnjega dovoljenja ECB, kljub načelno izraženi pripravljenosti za sodelovanje niso sprejeli. Generalni državni tožilec je namreč menil, da ta predlog pomeni nedopusten poseg v predkazenski postopek, ki še poteka. Kljub temu je bil za <DATE ISO="20161118">18. november 2016</DATE> dogovorjen sestanek med pristojnim državnim tožilcem in zastopnikom ECB, na katerem naj bi se razpravljalo o podrobnostih sodelovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Pristojni državni tožilec je <DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE> zastopnika ECB obvestil, da bodo preiskovalci že <DATE ISO="20161117">17. novembra 2016</DATE> začeli z zavarovanjem elektronskih podatkov v skladu s slovenskim Zakonom o kazenskem postopku<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>To je treba v bistvu razumeti kot izdelavo elektronske kopije.</P></NOTE> in da je zastopnik ECB vabljen k udeležbi pri tem zavarovanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>ECB je <DATE ISO="20161116">16. novembra 2016</DATE> pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila zahtevo za preprečitev zavarovanja elektronskih dokumentov, ki naj bi bilo izvedeno v neposredni prihodnosti. Glede na navedbe slovenske vlade je bila predmet te zahteve tudi sama zakonitost hišne preiskave in zasega. Okrožno sodišče v Ljubljani jo je naslednjega dne vsekakor zavrnilo, ker naj Protokol o privilegijih in imunitetah Unije zasegu in zavarovanju ne bi nasprotoval.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Prav tako <DATE ISO="20161117">17. novembra 2016</DATE> se je začelo zavarovanje elektronskih dokumentov, zlasti tistih na prenosnem računalniku guvernerja slovenske centralne banke. Zastopnik ECB je bil navzoč pri tem postopku in se je izrecno skliceval na kršitev arhivov ECB. To ni povzročilo izključitve nekaterih dokumentov. Sestanek med pristojnim državnim tožilcem in zastopnikom ECB, ki je bil sprva predviden za <DATE ISO="20161118">18. novembra 2016</DATE>, je bil prestavljen za nedoločen čas.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>ECB je <DATE ISO="20170117">17. januarja 2017</DATE> pri slovenskem ustavnem sodišču vložila pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne <DATE ISO="20161117">17. novembra 2016</DATE>. Po njenem mnenju bi moralo Okrožno sodišče v Ljubljani vprašanje razlage Protokola o privilegijih in imunitetah Unije predložiti Sodišču in naj bi zato kršilo njeno temeljno pravico do zakonsko določenega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Pristojni državni tožilec je z elektronsko pošto z dne <DATE ISO="20170515">15. maja 2017</DATE> zastopnika ECB obvestil, da policija trenutno preučuje zasežene in zavarovane dokumente in da ji je bilo pri tem naročeno, da izloči vso dokumentacijo, ki jo je uradno in formalno izdala ECB, in vso elektronsko pošto, katere pošiljateljica je ECB in katere prejemnica je Banka Slovenije. V zvezi s temi dokumenti naj bi bilo ECB tudi omogočeno, da izrazi svoje stališče glede potencialnih vplivov njihove uporabe v predkazenskem in kazenskem postopku na izvajanje njenih nalog in funkcij. Slovenija pa naj bi vztrajala pri stališču, da ti dokumenti ne izvirajo iz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>arhivov ECB<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. Če bi imela ECB pomisleke glede nekaterih dokumentov, so slovenski organi predlagali, da bi kazenski postopek, če bi se ti dokumenti izkazali za nujne za kazenski postopek, izvedli ob varovanju tajnosti in izključitvi javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>ECB pa je vztrajala pri svojem stališču, da so s Protokolom o privilegijih in imunitetah Unije zaščiteni tudi dokumenti Banke Slovenije v delu, v katerem so bili sestavljeni pri izvajanju njenih nalog v okviru ESCB in Eurosistema. Poleg tega naj bi morala vse dokumente, ki so zajeti z varstvom iz tega protokola, pred njihovo uporabo v predkazenskem ali kazenskem postopku, razkriti ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Na sestanku obeh strani <DATE ISO="20170612">12. junija 2017</DATE> o tem vprašanju ni bilo mogoče doseči dogovora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>ECB je <DATE ISO="20180213">13. februarja 2018</DATE> državnemu tožilstvu posredovala svoj končni predlog za opredelitev dokumentov, ki so zajeti s Protokolom o privilegijih in imunitetah Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Slovensko ustavno sodišče je s sklepom z dne <DATE ISO="20180419">19. aprila 2018</DATE> zavrglo pritožbo ECB z dne <DATE ISO="20170117">17. januarja 2017</DATE>, ker ta ni nosilka temeljnih pravic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Pristojni državni tožilec je <DATE ISO="20180613">13. junija 2018</DATE> zastopnika ECB na skupnem sestanku obvestil, da je policija končala preučitev zaseženih dokumentov. Navedel je, da bo ECB lahko preverila dokumente, navedene v točki 24 teh sklepnih predlogov, po sestavi končnega poročila policije. Vendar naj bi bili dokumenti, uporabljeni za končno poročilo, ECB dani na voljo šele po tem, ko jih bo policija izročila državnemu tožilstvu, da bi se preprečilo, da bi se ECB vmešala v preiskave, ki potekajo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predhodni postopek</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20170428">28. aprila 2017</DATE> v skladu s členom 258 PDEU Slovenijo pozvala, naj predloži pripombe o očitku, da naj Slovenija pri hišni preiskavi in zasegu v prostorih Banke Slovenije <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE> ne bi zagotovila nedotakljivosti arhivov ECB, s čimer naj bi kršila člen 343 PDEU, člen 39 Statuta ESCB in ECB ter člen 2 in člen 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije. Poleg tega naj slovenski organi v nasprotju s svojo obveznostjo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU in člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije ne bi konstruktivno razpravljali.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Slovenija je odgovorila, da zaseženih dokumentov ni mogoče vključiti v pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>arhivi ECB<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> v smislu Protokola o privilegijih in imunitetah Unije. Ti dokumenti naj bi bili v lasti in posesti Banke Slovenije, ki naj bi jo bilo treba v razmerju do ECB šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>tretjo osebo<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>. Poleg tega naj bi<?PAGE NO="6"?> slovenski organi v celotnem postopku, kolikor je le bilo mogoče, upoštevali pravna stališča ECB, čeprav naj ne bi prišli do sklepa, da bi bila ta stališča v zadevi pravilna. Nasprotno, ECB naj bi kršila svojo dolžnost lojalnega sodelovanja s tem, da je poskušala preprečiti zavarovanje dokazov za nacionalni predkazenski in kazenski postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Komisija se s tem stališčem ni strinjala in je <DATE ISO="20180720">20. julija 2018</DATE> Sloveniji poslala obrazloženo mnenje, na katero je ta odgovorila <DATE ISO="20180911">11. septembra 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlogi strank in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20190416">16. aprila 2019</DATE> vložila to tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>v skladu s členom 258 PDEU ugotovi, da Slovenija, z enostranskim zasegom dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog ESCB in Eurosistema, v prostorih Banke Slovenije in nelojalnim sodelovanjem z ECB pri tem vprašanju, ni izpolnila obveznosti iz člena 343 PDEU, člena 39 Statuta ESCB in ECB, členov 2, 18 in 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije ter člena 4(3) PEU.</P></ITEM><ITEM><P>Sloveniji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Slovenija Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo Komisije zavrne.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Predsednik Sodišča je s sklepom z dne <DATE ISO="20190903">3. septembra 2019</DATE> dovolil intervencijo ECB v podporo Komisiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Obravnave <DATE ISO="20200622">22. junija 2020</DATE> so se udeležile Slovenija, Komisija in ECB.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Komisija v utemeljitev tožbe navaja dva očitka, ki se nanašata na različna ravnanja slovenskih organov kazenskega pregona.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Pri tem se prvi očitek nanaša na dogodke z dne <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE>, in sicer na hišno preiskavo prostorov Banke Slovenije samo zase ter na zaseg nekaterih dokumentov in nosilcev podatkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej točki 16 in 17 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Po mnenju Komisije je Slovenija s svojim ravnanjem kršila nedotakljivost arhivov ECB, ki izhaja iz člena 343 PDEU, člena 39 Statuta ESCB in ECB, členov 2 in 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije v povezavi z njegovim členom 18, ter člen 4(3) PEU (glej razdelek A).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Komisija poleg tega meni, da se slovenski organi pred hišno preiskavo in zasegom ter po njima niso dovolj uskladili z ECB. To ravnanje je predmet drugega očitka, v okviru katerega se Komisija sklicuje na kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja, ki izhaja iz člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije in člena 4(3) PEU (glej razdelek B).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Zakonitost hišne preiskave in zasega v prostorih Banke Slovenije (prvi očitek)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>V zvezi s prvim očitkom Komisije je med strankama na eni strani sporno vprašanje, ali lahko varstvo arhivov ECB, določeno v členu 2 in členu 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, zajema tudi dokumente, ki so v posesti nacionalne centralne banke. Medtem ko naj bi bilo to po mnenju Slovenije že pojmovno izključeno, Komisija meni, da so tudi taki dokumenti zaščiteni v delu, v katerem so povezani z izvajanjem nalog ESCB ali Eurosistema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Na drugi strani obstaja nesoglasje glede pravne ureditve, ki se uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>arhive ECB<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. ECB in Komisija namreč menita, da mora prvonavedena za vse dokumente, ki so zajeti s tem pojmom, dati soglasje, preden se uporabijo v nacionalnem predkazenskem ali kazenskem postopku. Slovenija nasprotno meni, da bi lahko ECB zasegu dokumentov za namene predkazenskega in kazenskega postopka vsekakor nasprotovala le, če bi dokazala, da se z njim ovira delovanje in neodvisnost ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Zato je treba na prvem mestu preučiti, ali varstvo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>arhivov ECB<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> iz člena 2 in člena 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije velja za dokumente, ki so v posesti nacionalne centralne banke, in po potrebi za katero vrsto takšnih dokumentov (glej točko 1).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba preučiti, katera ravnanja so s Protokolom o privilegijih in imunitetah Unije v zvezi z arhivi ECB konkretno zahtevana ali prepovedana (glej točko 2).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>arhivi ECB<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Razlaga določb člena 2 v povezavi s členom 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Člen 2 in člen 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije ne opredeljujeta pojma arhivov ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V skladu s členom 3 sporazuma o sedežu med ECB in Zvezno republiko Nemčijo ta pojem zajema <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>zlasti […] vse spise, korespondenco, dokumente, rokopise, fotografije, filme, zvočne posnetke, računalniške programe in magnetne trakove ali diskete, ki so v lasti ali posesti ECB, ter […] vse v njih zajete informacije<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Na vprašanje, v kolikšni meri se sploh lahko za določbe sporazuma o sedežu uveljavlja splošna veljavnost,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej v zvezi s tem vprašanjem sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Jääskinena v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Feyerbacher</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑62/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:305">EU:C:2012:305</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> v obravnavanem primeru ni treba odgovoriti, saj v členu 3 sporazuma o sedežu, kot je razvidno iz njegovega besedila (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>zlasti<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>), zaščiteni dokumenti niso taksativno našteti in se Komisija sklicuje na varstvo arhivov Unije, ki je širše od navedenega. Z vidika Komisije nedotakljivost arhivov ECB namreč ne velja le za dokumente, ki so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>v lasti ali posesti<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> ECB, ampak tudi za dokumente, ki so v posesti nacionalne centralne banke in ki iz te izvirajo, v delu, v katerem so ti povezani z izvajanjem nalog ESCB.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Slovenija to izpodbija s sklicevanjem na to, da je omejitev varstva na dokumente, ki so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>v lasti ali posesti<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> posamezne organizacije, v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Slovenija v zvezi s tem navaja zlasti člen 2(4) Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov z dne <DATE ISO="19460213">13. februarja 1946</DATE> in o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij z dne <DATE ISO="19471121">21. novembra 1947</DATE> ter člen 5 Splošnega sporazuma o privilegijih in imunitetah Sveta Evrope, ki je bil sklenjen <DATE ISO="19490902">2. septembra 1949</DATE> v Parizu.</P></NOTE> Privilegiji in imunitete Unije naj bi izhajali iz imunitet, ki so v mednarodnem pravu podeljene mednarodnim organizacijam, da bi bile zaščitene pred neupravičenimi posegi države, v kateri imajo sedež. Ker naj Unije z vse obsežnejšo integracijo ne bi več bilo mogoče šteti za klasično mednarodno organizacijo, naj bi privilegiji in imunitete, ki so ji bili podeljeni, poleg tega izgubili upravičenost, zaradi česar naj bi jih bilo treba uporabljati restriktivno. Drugače kot je značilno za mednarodne organizacije, naj namreč Unija v razmerju do svojih držav članic ne bi bila v šibkem položaju. Vsekakor naj dokument ne bi bil več zaščiten s členom 2 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, če zadevna institucija ta dokument sporoči ali posreduje nacionalnemu organu, kot je na primer centralna banka. Iz posredovanja tretji osebi naj bi namreč bila razvidna odpoved privilegijem in imunitetam iz Protokola. Nazadnje naj bi se ozka razlaga zahtevala tudi zaradi funkcionalnosti privilegijev in imunitet Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Pojem arhivov Unije je treba v pravu Unije razlagati avtonomno<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19731009">9. oktobra 1973</DATE>, <NAME.CASE>Muras</NAME.CASE> (<NO.CASE>12/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1973:100">EU:C:1973:100</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19820114">14. januarja 1982</DATE>, <NAME.CASE>Corman</NAME.CASE> (<NO.CASE>64/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1982:5">EU:C:1982:5</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140130">30. januarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Diakite</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:39">EU:C:2014:39</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi z avtonomno razlago člena 3 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960328">28. marca 1996</DATE>, <NAME.CASE>AGF Belgium</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑191/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:144">EU:C:1996:144</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070322">22. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑437/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:178">EU:C:2007:178</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 44 do 46).</P></NOTE> ob upoštevanju mednarodnega prava. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri tej razlagi upoštevati ne le besedilo določbe, ampak tudi njen normativni okvir, smisel in namen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000919">19. septembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Linster</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑287/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:468">EU:C:2000:468</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100902">2. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Kirin Amgen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑66/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:484">EU:C:2010:484</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Zentrale zur Bekämpfung unlauteren Wettbewerbs</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑59/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:634">EU:C:2013:634</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Iz povezave s členom 1 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije je mogoče sklepati, da sporni dokumenti in nosilci podatkov iz področja varstva člena 2 v povezavi s členom 22 Protokola niso izključeni že zgolj zato, ker niso bili v prostorih ECB. Vsi predmeti, ki so v stavbah in prostorih ECB, so namreč že zaščiteni s členom 1 v povezavi s členom 22 Protokola. Če naj poleg tega členu 2 Protokola ostane samostojno področje uporabe, morajo biti z njim načeloma zajeti tudi dokumenti in nosilci podatkov, ki so v prostorih, ki niso prostori ECB, če gre pri tem za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>arhive Unije<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi s členom 2 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije prav tako odločilo, da nedotakljivost arhivov Unije ni absolutna, ampak da jo je treba razumeti funkcionalno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar v nasprotju s trditvami Slovenije iz tega ne izhaja splošna obveznost ozke razlage člena 2 v povezavi s členom 22 Protokola. Pomeni pa to, da je obseg varstva omejen s smislom in namenom zadevne imunitete.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Iz tega hkrati izhaja, da je mogoče področje varstva določiti le ob upoštevanju tega namena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej v zvezi s poslansko imuniteto v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110906">6. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Patriciello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑163/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:543">EU:C:2011:543</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Namen navedenih določb je ohranitev delovanja in neodvisnosti ECB, kar med strankami v tem postopku ni sporno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej v zvezi s premoženjem in sredstvi Unije sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19710501">1. maja 1971</DATE>, <NAME.CASE>X/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>1/71 SA</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1971:48">EU:C:1971:48</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 3/5 in 6/8), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051124">24. novembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Gil do Nascimento in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/05 SA</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:723">EU:C:2005:723</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180530">30. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Dell'Acqua</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑370/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:344">EU:C:2018:344</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V tem okviru je Sodišče presodilo, da je namen nedotakljivosti arhivov zlasti preprečiti razkritje informacij iz zaščitenih dokumentov, če bi se lahko s tem oviralo delovanje ali neodvisnost zadevne institucije, zlasti ker bi bilo ogroženo izvajanje nalog te institucije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901206">6. decembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:440">EU:C:1990:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Vendar ECB v skladu s členom 127 PDEU svoje glavne naloge, to je ohranjanje stabilnosti cen,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030710">10. julija 2003</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/ECB</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑11/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:395">EU:C:2003:395</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0092">92</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150616">16. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Gauweiler in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑62/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:400">EU:C:2015:400</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181211">11. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Weiss in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑493/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:1000">EU:C:2018:1000</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ne izvaja sama, temveč skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami, ki skupaj z ECB tvorijo ESCB (glej člen 282(1) PDEU).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Za delovanje in pravilno izvajanje nalog ESCB oziroma Eurosistema<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Ker države članice, katerih valuta ni euro, v skladu s členom 282(4) PDEU ohranijo svoje pristojnosti na področju monetarne politike, monetarno politiko Unije končno določa in izvaja Eurosistem, torej ECB in centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.</P></NOTE> sta potrebna tesno sodelovanje ob razdelitvi dela in stalna izmenjava med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami. V skladu s členom 9.2 statuta ECB in ESCB pri tem vse naloge, ki jih ima ESCB po členu 127 PDEU, izvajajo ECB ali nacionalne centralne banke. Tako je Sodišče presodilo, da so ECB in nacionalne centralne banke v ESCB <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>združene<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> in da tesno sodelujejo, tako da obstaja manj jasna ločnica med pravom Unije in nacionalnimi pravnimi redi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Rimšēvičs in ECB/Latvija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑202/18 in C‑238/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:139">EU:C:2019:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Zato je treba zavrniti trditev Slovenije, da ECB dokument odsvoji, če ga preda ali pošlje nacionalnim centralnim bankam, in da tak dokument zato po tem ni več zajet z varstvom iz členov 2 in 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije. Če gre pri tem za dokument, ki je povezan z dejavnostjo ESCB, ta namreč s posredovanjem nacionalni centralni banki ne zapusti okvira ESCB. Dokler pa je dokument v okviru, ki je določen za ESCB, mora načeloma tudi biti zajet s sistemom varstva, ki je s Protokolom o privilegijih in imunitetah Unije določen za arhive ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Pri tem tudi ni mogoče govoriti o posredovanju <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>tretjim osebam<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Centralne banke in njihove guvernerke ali guvernerji so sicer tudi nacionalni organi. Vendar imajo v razmerju do ESCB funkcionalno dvojni položaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Rimšēvičs in ECB/Latvija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑202/18 in C‑238/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:139">EU:C:2019:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Pri tem nacionalne centralne banke niso primerljive z organi držav članic, ki so za izvajanje prava Unije pristojni na drugih področjih. Nacionalne centralne banke so namreč v skladu s členom 14.3 Statuta ECB in ESCB <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>sestavni del<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> ESCB. Guvernerka oziroma guverner centralne banke države članice, katere valuta je euro, je poleg tega v skladu s členom 283(1) PDEU član Sveta ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Če bi se želelo varstvo arhivov ECB v okviru ESCB torej omejiti na dokumente, ki izvirajo iz ECB ali ki so vsekakor v njeni posesti, pri čemer bi bili izključeni vsi dokumenti, ki so v posesti nacionalnih centralnih bank ali ki iz teh izvirajo, bi bili iz tega varstva v veliki meri izključeni dokumenti, katerih razkritje bi lahko ogrozilo pravilno izvajanje nalog ESCB oziroma Eurosistema. Nedotakljivost arhivov ECB torej ne bi mogla izpolniti svoje funkcije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>To velja še toliko bolj, ker je za nekatere ukrepe monetarne politike še posebej nujna zaupnost nekaterih informacij, te informacije pa so lahko tudi ali celo predvsem v lasti in posesti nacionalnih centralnih bank. To je mogoče ponazoriti na primeru Public Sector Purchase Programme (program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, PSPP) ESCB, v okviru katerega zlasti nacionalne centralne banke Eurosistema kupujejo dolžniške vrednostne papirje, zlasti državne obveznice, na sekundarnih trgih. Delovanje tega programa je odvisno od tega, da natančen ključ in obseg nakupa državnih obveznic nekaterih držav članic na sekundarnih trgih nista znana.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150616">16. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Gauweiler in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑62/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:400">EU:C:2015:400</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0106">106</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Te informacije pa so najverjetneje tudi v dokumentih, ki so v lasti in posesti zadevnih nacionalnih centralnih bank.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Poleg tega in vsekakor v zvezi z institucijami ESCB oziroma Eurosistema tudi ni mogoče sprejeti navedbe Slovenije, da z vse obsežnejšo integracijo Unije privilegiji in imunitete njenih institucij izgubljajo pomen. Neodvisnost ECB, ki naj bi se s členom 343 PDEU, členom 39 Statuta ESCB in ECB ter Protokolom o privilegijih in imunitetah Unije ravno zaščitila, namreč ne izhaja zgolj iz statusa Unije kot mednarodne organizacije. Ta neodvisnost je namreč glede na zasnovo Pogodb nujen pogoj za zagotavljanje stabilnosti cen in zahteva zlasti neodvisnost institucij, ki opravljajo to nalogo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/ECB</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑11/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:556">EU:C:2002:556</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0150">150</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in moje sklepne predloge v zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Rimšēvičs/Latvija in ECB/Latvija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑202/18 in C‑238/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:1030">EU:C:2018:1030</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi s povezavo med neodvisnostjo ECB in ciljem stabilnosti cen glej tudi osnutek pogodbe o spremembi Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti za vzpostavitev ekonomske in monetarne unije, sporočilo Komisije z dne <DATE ISO="19900821">21. avgusta 1990</DATE>, Bilten Evropskih skupnosti, dodatek 2/91, zlasti str. 14, 20 in 58.</P></NOTE> Zahteva po neodvisnosti zato v skladu s členom 130(1) PDEU velja tudi za nacionalne centralne banke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Pojem arhiva mora zato zajemati vse dokumente, ki jih v zvezi z izvajanjem nalog ESCB in Eurosistema sestavijo, obdelajo in pošljejo ECB ali nacionalne centralne banke, in sicer ne glede na to, ali so v posesti ECB ali nacionalnih centralnih bank.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Kako tesna je povezava nekega dokumenta z izvajanjem nalog ESCB, pri tem za opredelitev tega dokumenta kot del arhivov še ni pomembno. Če razkritje informacij iz dokumenta zaradi manjšega pomena tega dokumenta za dejavnost ESCB ne pomeni grožnje oviranja delovanja ali neodvisnosti ECB, to v nasprotju s stališčem Slovenije namreč ne vodi do tega, da se tak dokument sploh ne šteje za del <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>arhivov ECB<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Ta funkcionalna zahteva se nanaša bolj na obseg imunitete v konkretnem primeru,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki ga bo treba preučiti takoj spodaj v drugi fazi (glej točko 2).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Vprašanje, ali obravnavani primer zadeva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>arhive ECB<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso mora Komisija v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti dokazati obstoj pogojev za zatrjevano neizpolnitev obveznosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑209/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:747">EU:C:2002:747</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140904">4. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑237/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2152">EU:C:2014:2152</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑87/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:449">EU:C:2015:449</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To v okviru obravnavanega primera pomeni, da mora Komisija najprej dokazati, da so bili med dokumenti, ki so jih slovenski organi kazenskega pregona zasegli <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE>, tudi dokumenti, povezani z izvajanjem nalog ESCB. Pri tem načeloma ne zadostuje, da se Komisija opre na katero koli domnevo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑209/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:747">EU:C:2002:747</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120315">15. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Ciper</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑340/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:143">EU:C:2012:143</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140904">4. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑237/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2152">EU:C:2014:2152</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Za obravnavano zadevo pa je posebno to, da so vsi sporni dokumenti že v posesti slovenskih organov kazenskega pregona. Komisija zato ne more z gotovostjo ugotoviti, kateri posamezni dokumenti so bili zaseženi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Ni pa sporno, da sta bili med hišno preiskavo med drugim zaseženi vsa komunikacija, poslana prek e‑poštnega računa guvernerja Banke Slovenije, in vsa elektronska dokumentacija na delovni postaji guvernerja ali na njegovem prenosnem računalniku za obdobje med letoma 2012 in 2014. Med temi dokumenti morajo biti nujno tudi dokumenti, ki so povezani z izvajanjem nalog ESCB. Guverner Banke Slovenije je namreč v skladu s členom 283(1) PDEU član Sveta ECB, ki v skladu s členom 129(1) PDEU upravlja ESCB in sprejema vse odločitve, ki so bistvene za njegovo delovanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej tudi člen 12.1 statuta ESCB in ECB.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>V tem položaju mora Slovenija to, da gre za dokumente, ki so povezani z izvajanjem nalog ESCB, obrazloženo prerekati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050426">26. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑494/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:250">EU:C:2005:250</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101202">2. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Portugalska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑526/09</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:734">EU:C:2010:734</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Združeno kraljestvo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑301/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:633">EU:C:2012:633</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ker pa Slovenija trdi, da pristojni organi teh dokumentov sploh ne morejo opredeliti, je treba izhajati iz tega, da sta hišna preiskava in zaseg v prostorih Banke Slovenije <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE> zadevala tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>arhive ECB<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obstoj kršitve Protokola o privilegijih in imunitetah Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Funkcionalnost privilegijev in imunitet Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Zgolj iz ugotovitve, da je zaseg vsekakor zadeval tudi dokumente, ki jih je mogoče subsumirati pod pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>arhivi ECB<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, pa še ne izhaja kršitev imunitete. V naslednjem koraku je treba namreč pojasniti še, kaj konkretno vsebuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>nedotakljivost<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> arhivov ECB oziroma v katerih okoliščinah je treba ugotoviti kršitev Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>V členu 2 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>nedotakljivost<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> ni dalje konkretiziran. Vendar je v členu 1, drugi stavek, Protokola v zvezi s prostori in zgradbami Unije, ki so v skladu s stavkom 1 prav tako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>nedotakljivi<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, natančneje določeno, da se ti ne smejo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>preiskovati, zaseči, zapleniti ali razlastiti<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Ti primeri prepovedanih ravnanj morajo načeloma veljati tudi za člen 2 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije. Ni namreč razvidno, zakaj bi imel pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>nedotakljivost<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> v členu 2 Protokola drugačen pomen kot v njegovem členu 1. Sodna praksa Sodišča v zvezi s tem potrjuje, da je treba pri razlagi določbe Protokola upoštevati besedilo in presojo njegovih preostalih določb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Po mnenju Republike Slovenije zaseg zadevnih dokumentov v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera kljub temu ne pomeni kršitve arhivov ECB. Takšno kršitev naj bi bilo treba namreč ugotoviti le, če bi bilo s tem ovirano delovanje ali neodvisnost ECB.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Slovenija se v utemeljitev svojega stališča v bistvu opira na funkcionalnost imunitete iz člena 2 v povezavi s členom 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Slovenija se pri tem sklicuje na sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Pri funkcionalni imuniteti je posredovanje takih dokumentov izključeno le, če se lahko s tem ovira delovanje in neodvisnost organa Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega morajo institucije in organi Unije v skladu s sodno prakso Sodišča načeloma pomagati organom držav članic v okviru kazenske preiskave, če se ta nanaša na informacije o dejstvih, ki jih posedujejo te institucije Unije; na primer s tem, da jim dajo zadevne dokumente na voljo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Slovenija iz tega za obravnavani primer sklepa, da je mogoče preiskovalnim ukrepom slovenskih organov ugovarjati z nedotakljivostjo arhivov ECB le v delu, v katerem bi lahko bila z zasegom zadevnih dokumentov za namene predkazenskega in kazenskega postopka ovirana delovanje in neodvisnost ECB. Vendar naj niti ECB niti Komisija ne bi predložili ustreznega dokaza.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Ti instituciji nasprotno opozarjata, da se za dostop organov kazenskega pregona držav članic glede na splošno sistematiko privilegijev in imunitet načeloma vedno zahteva soglasje zadevne institucije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej v zvezi s poslansko imuniteto člen 9(3) Protokola o privilegijih in imunitetah Unije; v zvezi s soglasjem glede sredstev in premoženja Unije glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930429">29. aprila 1993</DATE>, <NAME.CASE>Forafrique Burkinabe/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑182/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:165">EU:C:1993:165</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051124">24. novembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Gil do Nascimento in drugi/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/05 SA</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:723">EU:C:2005:723</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Če ta institucija soglasja ne bi dala, naj bi bilo treba pridobiti odločbo Sodišča. To naj bi v skladu s sodno prakso Sodišča veljalo tudi za dostop do arhivov Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Komisija in ECB se v zvezi s tem sklicujeta na sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 22 do 24).</P></NOTE> Ker pa slovenski organi niso niti zaprosili za dovoljenje ECB niti zadeve niso predložili Sodišču, naj bi bili s hišno preiskavo in zasegom zadevnih dokumentov kršeni arhivi ECB. Oviranje delovanja ali neodvisnosti ECB naj zato ne bi bilo upoštevno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>To stališče po mojem mnenju ni združljivo s povsem funkcionalno naravo privilegijev in imunitet Unije. Hkrati pa organom držav članic ne more biti dovoljeno, da brez upoštevanja morebitnih privilegijev in imunitet institucij Unije izvedejo zasege, če se naknadno izkaže, da zadevni dokumenti ne vsebujejo informacij, ki bi lahko ovirale izvajanje nalog teh institucij. Ta rezultat namreč na drugi strani ne bi bil združljiv s ciljem učinkovitega in popolnega varstva institucij Unije pred oviranjem in ogrožanjem njihovega nemotenega delovanja in neodvisnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191219">19. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Junqueras Vies</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1115">EU:C:2019:1115</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>To razmerje napetosti je mogoče razrešiti z razlikovanjem med materialnimi in postopkovnimi kršitvami Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Člen 2 in člen 22 Protokola materialno varujeta delovanje in neodvisnost ECB. Da pa bi bilo to varstvo mogoče zagotoviti v celoti in učinkovito, je treba to varstvo v nekaterih položajih razširiti s postopkovnimi jamstvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Zato morajo institucije in države članice v skladu s členom 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije sodelovati pri uporabi Protokola. S to določbo je v zvezi s tem konkretizirano načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081021">21. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Marra</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑200/07 in C‑201/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:579">EU:C:2008:579</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Za zadevni organ Unije je Sodišče iz te določbe izpeljalo obveznost, da razkrije dokumente, če ni grožnje oviranja delovanja ali neodvisnosti tega<?PAGE NO="13"?> organa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Obratno morajo organi držav članic načeloma pridobiti tako odločbo o razkritju, če želijo dostopati do arhivov Unije, v tem primeru torej do dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog ESCB.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Člen 4(3) PEU v zvezi s tem poudarja <HT TYPE="ITALIC">medsebojnost</HT> obveznosti; glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031016">16. oktobra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Irska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑339/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:545">EU:C:2003:545</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>S to obveznostjo sta postopkovno zavarovana delovanje in neodvisnost organov Unije, ki sta materialno varovana s členom 2 Protokola. Z njo je namreč zagotovljeno, da lahko zadevni organi Unije svoje pravice iz Protokola sploh uresničujejo. Če namreč organi države članice, ki želijo dostopati do nekaterih dokumentov ali podatkov, z zadevnimi organi Unije sploh ne vzpostavijo stika, ti organi ne morejo presoditi, do katere mere bi lahko bilo s to namero ovirano njihovo delovanje in neodvisnost ter katere ukrepe morajo po potrebi sprejeti, da bi takšno oviranje preprečili ali čim bolj zmanjšali. To velja še posebej v položaju, kot je obravnavani položaj, v katerem sporni dokumenti niso v posesti zadevnega organa Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Očitek Komisije pa se nanaša prav na ta postopkovni vidik varstva arhivov Unije. Slovenskim organom kazenskega pregona namreč v bistvu očita, da so ravnali brez predhodne uskladitve z ECB. Predmet očitka pa ni konkretno oviranje delovanja ali neodvisnosti ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Kot pravilno navaja slovenska vlada, se lahko z obveznostjo predhodne uskladitve z zadevnim organom Unije sicer ogrozi učinkovitost nekaterih preiskovalnih ukrepov. Vendar je treba to v okviru uravnoteženja nasprotujočih si interesov, ki je neločljivo povezano z določbami Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, v nekaterih okoliščinah sprejeti. Interesi organov kazenskega pregona držav članic se upoštevajo s tem, da je zadevni organ Unije na svoji strani v celoti zavezan lojalnemu sodelovanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To zajema ustrezne ukrepe za varstvo interesov preiskave. Poleg tega je njegova odločba v celoti podrejena nadzoru Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej v tem smislu sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901206">6. decembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:440">EU:C:1990:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je iz drugega sklepa Sodišča v zadevi Zwartveld razvidno, da s splošnimi ali pavšalnimi trditvami ni mogoče upravičiti zavrnitve razkritja dokumentov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901206">6. decembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:440">EU:C:1990:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> S tem je zagotovljeno, da institucije Unije kazenskopravnih ukrepov držav članic ne ovirajo neustrezno ali samovoljno. Pomisleki Slovenije, da bi lahko že kakršna koli povezava dokumentov centralne banke z nalogami ESCB onemogočila vsakršen dostop nacionalnih organov in s tem v celoti preprečila njihovo preiskavo, torej niso utemeljeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Poleg tega ni razvidno, da bi bil zaseg <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE> izveden ob uporabi učinka presenečenja. Nasprotno, Banka Slovenije je že iz predhodnega stika s slovenskimi organi kazenskega pregona vedela, da ti želijo dostop do nekaterih dokumentov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Za kršitev postopkovnih jamstev, povezanih z varstvom arhivov Unije, se zato ne zahteva, da je že bilo materialno dokazano oviranje delovanja in neodvisnosti zadevnega organa Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Tako je Sodišče presodilo, da je zaseg sredstev Unije brez predhodnega dovoljenja zadevnega organa ali Sodišča v nasprotju s Protokolom, in sicer ne glede na to, ali se z zasegom ovira delovanje in neodvisnost zadevnega organa; glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930429">29. aprila 1993</DATE>, <NAME.CASE>Forafrique Burkinabe/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑182/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:165">EU:C:1993:165</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>To razlikovanje med postopkovnimi in materialnimi kršitvami Protokola lahko pri tem glede na okoliščine vpliva na uporabo dokazov. Za vprašanje možnosti uporabe dokumenta kot dokaza v nacionalnem kazenskem postopku je lahko vsekakor upoštevno, ali je bil pridobljen ob materialnih kršitvah privilegijev in imunitet Unije ali pa ob kršitvi postopkovnih vidikov imunitete.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Le nacionalna sodišča so sicer pristojna za presojo, kakšne učinke imajo privilegiji in imunitete iz prava Unije v nacionalnem kazenskem postopku, vendar morajo pri tem ustrezno upoštevati pravo Unije, zlasti člen 4(3) PEU; glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191219">19. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Junqueras Vies</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑502/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1115">EU:C:2019:1115</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0093">93</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Ker je v obravnavanem primeru gotovo, da so slovenski organi kazenskega pregona hišno preiskavo in zaseg <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE> izvedli enostransko in brez predhodne uskladitve z ECB ter da tudi niso pridobili odločbe Sodišča, so ti organi kršili člen 2 in člen 22 v povezavi s členom 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Podredno: Dokaz oviranja delovanja in neodvisnosti ECB</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Čeprav je treba prvi očitek Komisije sprejeti že iz zgoraj navedenih razlogov, je lahko v nadaljnjem poteku spora med ECB in Slovenijo odločilno, ali je bila z zasegom imuniteta kršena tudi materialno. V zvezi s tem se torej postavlja vprašanje dokaza o oviranju delovanja ali neodvisnosti ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče sprejelo mnenje Slovenije, da je že opredelitev dokumenta kot dela <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>arhivov ECB<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> pogojena s tem, da obstaja možnost oviranja delovanja in neodvisnosti ECB,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej v zvezi s tem točko 61 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> bi bilo to vprašanje odločilno celo v tem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Iz sklepov Sodišča v zadevi Zwartveld v zvezi s tem izhaja, da je načeloma zadevni organ Unije zavezan dokazati, v kolikšni meri bo razkritje informacij iz zadevnih dokumentov oviralo pravilno delovanje in neodvisnost Unije ter ogrožalo izpolnjevanje nalog, ki so zadevnemu organu zaupane.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Sklepa z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901206">6. decembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:440">EU:C:1990:440</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Vendar tudi pri tem obstaja že navedeni problem, da so zaseženi dokumenti v posesti slovenskih organov kazenskega pregona in da zato niti ECB niti Komisija ne ve, za katere posamezne dokumente gre.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej v zvezi s tem že točko 63 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Poznavanje dokumentov in njihove vsebine pa je nujno za to, da se lahko presodi, ali razkritje informacij, ki jih vsebujejo, ovira delovanje in neodvisnost ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Tudi v zvezi s tem je treba zato uporabiti člen 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije. Ta za zagotovitev pravilne uporabe Protokola države članice zavezuje k sodelovanju z institucijami Unije. Konkretno morajo torej slovenski organi omogočiti opredelitev dokumentov, ki jih je treba šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>arhive ECB<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, in ECB omogočiti, da o teh dokumentih izrazi svoje stališče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Člen 4(3) PEU v skladu s sodno prakso podobno državi članici v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti nalaga, da Komisiji predloži vse informacije, ki ji omogočajo presojo obstoja neizpolnitve obveznosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20021212">12. decembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑209/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:747">EU:C:2002:747</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 39 do 43).</P></NOTE> Kot je že bilo pojasnjeno, lahko obveznost lojalnega<?PAGE NO="15"?> sodelovanja celo povzroči, da mora država članica, če je Komisija navedla dovolj indicev za obstoj neizpolnitve obveznosti te države članice, navedbe Komisije in njene posledice obrazloženo prerekati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Glej v zvezi s tem že točko 65 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Vendar ne more vsaka prednost tožene države članice glede informacij povzročiti take obrnitve dokaznega bremena. Odstopanje od porazdelitve dokaznega bremena se mora namreč glede na vse okoliščine obravnavanega primera, naravo dejstva, ki ga je treba dokazati, in upoštevno pravo Unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalne pravobranilke C. Stix‑Hackl v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑441/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:337">EU:C:2005:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 52 do 55).</P></NOTE> izkazati za upravičeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Menim, da v obravnavanem primeru v zvezi z oviranjem delovanja ESCB obrnitev dokaznega bremena ni potrebna. ECB bi morala tako konkretno dokazati, zakaj bi lahko razkritje informacij iz nekaterih dokumentov ogrozilo izvajanje nalog ESCB.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>V zvezi s tem merilom glej že točko 52 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ECB pa lahko to dokaže le, če slovenski organi z njo sodelujejo in ji dajo na voljo vse informacije, ki ji omogočajo to presojo. S to nujnostjo je poleg tega poudarjeno, da je treba v obravnavanem primeru kršitev prava Unije ugotoviti že zaradi kršitve postopkovnega vidika imunitete.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Obveznost uskladitve z ECB pred hišno preiskavo in zasegom ter po njima (drugi očitek)</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Komisija z drugim očitkom Sloveniji očita kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja iz člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije ter iz člena 4(3) PEU, ker slovenski organi kazenskega pregona z ECB niso <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>konstruktivno razpravljali<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>. Komisija slovenskim organom pri tem v bistvu očita, da se niti pred hišno preiskavo in zasegom dokumentov niti po njima niso zadostno uskladili z ECB, da bi bilo oviranje njenega delovanja in neodvisnosti čim manjše.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Glede ravnanja slovenskih organov pred izvedbo hišne preiskave in zasega v prostorih Banke Slovenije se drugi očitek vsebinsko prekriva s prvim očitkom. Graja v okviru prvega očitka se nanaša namreč prav na enostransko ravnanje slovenskih organov kazenskega pregona pri hišni preiskavi in zasegu, to je na neobstoj predhodne uskladitve z ECB. V zvezi s tem je že bilo ugotovljeno, da je treba to šteti za kršitev člena 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej točke od 76 do 84 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Zato je treba preučiti še, ali in po potrebi katere obveznosti izhajajo iz člena 18 Protokola za obdobje po dejanski hišni preiskavi in zasegu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso člen 4(3) PEU države članice zavezuje, da sprejmejo vse ustrezne splošne in posebne ukrepe za zagotovitev uporabe in učinkovitosti prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101007">7. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Stils Met</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑382/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:596">EU:C:2010:596</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171205">5. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑600/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:935">EU:C:2017:935</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0094">94</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191031">31. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑395/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:918">EU:C:2019:918</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0095">95</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Člen 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, s katerim je v zvezi s tem konkretiziran člen 4(3) PEU, institucije Unije in organe držav članic zavezuje k sodelovanju za izognitev vsakršnemu konfliktu pri razlagi in uporabi določb Protokola.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081021">21. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Marra</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑200/07 in C‑201/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:579">EU:C:2008:579</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta obveznost je po naravi<?PAGE NO="16"?> vzajemna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031016">16. oktobra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Irska/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑339/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:545">EU:C:2003:545</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kadar je treba pri tem, kot v obravnavanem primeru, uravnotežiti nasprotujoče si interese, iz te obveznosti implicitno izhaja, da mora vsaka stran svoje pristojnosti izvajati previdno, da bi čim manj ovirala legitimne interese druge strani.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19830210">10. februarja 1983</DATE>, <NAME.CASE>Luksemburg/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>230/81</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1983:32">EU:C:1983:32</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Da bi ECB lahko svoje pravice iz Protokola sploh uresničevala, mora Slovenija torej najprej omogočiti opredelitev dokumentov, ki jih je treba šteti za del <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>arhivov ECB<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, in ECB omogočiti, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej v zvezi s tem že točki 89 in 92 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> V tem okviru bi morala ECB nato navesti konkretne razloge, ki nasprotujejo uporabi v nacionalnem predkazenskem ali kazenskem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Da bi bila grozeča oviranja čim manjša in da se hkrati nadaljevanje preiskave ne bi pretirano zavleklo, morata obe strani pri tem prispevati k hitri preučitvi. Slovenija je v zvezi s tem opozorila, da je ECB porabila več kot šest mesecev, preden je slovenskim organom posredovala svoja merila za opredelitev zaščitenih dokumentov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej obdobje, ki je zajeto v točkah 26 in 27 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ECB te zamude na obravnavi ni mogla pojasniti. Vendar so slovenski organi ECB možnost izraziti stališče vsekakor ponudili le glede dokumentov, navedenih v točki 24 teh sklepnih predlogov. Namesto tega, da je bila za vse preostale dokumente preučitev zavrnjena, bi moral bodisi že preiskovalni sodnik po vzoru zadeve Zwartveld bodisi sodišče, ki je odločalo o pritožbi ECB,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej v zvezi s tem točki 21 in 23 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> zadevo predložiti Sodišču, da bi se določil obseg varstva iz člena 2 in člena 22 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900713">13. julija 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:315">EU:C:1990:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Ta obveznost prav tako ne preneha s ponudbo slovenskih organov, da bi se nacionalni kazenski postopek izvedel pod strogimi pogoji varovanja zaupnosti ali ob izključitvi javnosti. To sta sicer vsekakor lahko vidika, ki ju je treba upoštevati pri presoji tega, ali zaradi uporabe nekaterih dokumentov v nacionalnem kazenskem postopku grozi oviranje delovanja in neodvisnosti ECB. Vendar mora Slovenija, če glede tega vprašanja zagovarja drugačno stališče, pridobiti odločbo Sodišča in ne sme enostransko odločiti, da bo zadevne dokumente uporabila v kazenskem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Poleg tega v zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da se lahko zahteva le razkritje takšnih dokumentov, ki so za nacionalni predkazenski ali kazenski postopek upoštevni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19901206">6. decembra 1990</DATE>, <NAME.CASE>Zwartveld in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/88‑IMM</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:440">EU:C:1990:440</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0007">7</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Za obravnavani primer iz tega izhaja, da bi se morali slovenski organi najpozneje pri zavarovanju zaseženih dokumentov omejiti na dokumente, ki so potrebni za nacionalni predkazenski postopek. To vsekakor velja v delu, v katerem ni mogoče izključiti, da se neki dokument nanaša na interese ECB, ki jih je treba varovati, kar pa mora dokazati ECB.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej v zvezi s tem že točko 98 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Poleg tega bi morali slovenski organi v smislu previdnega izvajanja svojih pristojnosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Glej točko 97 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> nemudoma vrniti vse dokumente, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB in ki za ta postopek niso upoštevni. Prav tako je treba v zvezi s tem opozoriti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso z obveznostjo lojalnega sodelovanja zahteva tudi, da se odpravijo protipravne posledice kršitve prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191031">31. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑395/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:918">EU:C:2019:918</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Slovenski organi pa do vložitve tožbe Komisije niso pojasnili, katere dokumente so iz katerih razlogov uporabili – ali nameravajo uporabiti – za namene predkazenskega in kazenskega postopka, niti niso dokumentov, ki jih ne potrebujejo in pri katerih gre za arhive ECB, vrnili Banki Slovenije oziroma ECB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da je Slovenija tudi s svojim ravnanjem po hišni preiskavi in zasegu v prostorih Banke Slovenije kršila člen 18 Protokola o privilegijih in imunitetah Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VII.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Slovenija s svojim predlogom ni uspela, se ji v skladu s predlogom Komisije naloži plačilo stroškov. Na podlagi člena 140(1) Poslovnika Sodišča, v skladu s katerim institucije, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške, ECB nosi svoje stroške.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190327">27. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nemčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑620/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:256">EU:C:2019:256</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0101">101</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VIII.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj odloči:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Republika Slovenija</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>s tem, da so slovenski organi kazenskega pregona <DATE ISO="20160706">6. julija 2016</DATE> v prostorih Banke Slovenije med drugim zasegli vso komunikacijo, poslano prek e‑poštnega računa guvernerja Banke Slovenije, in vso elektronsko dokumentacijo na delovni postaji guvernerja ali na njegovem prenosnem računalniku za obdobje med letoma 2012 in 2014, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo Sodišča, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 2 in člena 22 v povezavi s členom 18 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije,</P></ITEM><ITEM><P>poleg tega pa s tem, da po zasegu niti ni omogočila ECB opredelitve dokumentov, ki so povezani z izvajanjem nalog ESCB, da bi ji dala možnost, da izrazi stališče glede morebitnega oviranja njenega delovanja in neodvisnosti, niti ni utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti ni vrnila vseh preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 18 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>ECB nosi svoje stroške.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>