1.

Ministère de l’Intérieur (Service Public Fédéral Intérieur) ((minister za notranje zadeve (zvezna javna služba za notranje zadeve, Belgija) je sankcioniral družbo, zadolženo za naloge varovanja na letališču v Liègeu (Belgija), in dva od njenih zaposlenih, ker družba ni imela zakonsko zahtevanega dovoljenja in ker zaposlena nista imela potrdila o identifikaciji, ki bi jih morali pridobiti od samega ministrstva.

2.

Sodišče, ki odloča o pritožbi zoper te sankcije na zadnji stopnji, je Sodišču postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage člena 9 Uredbe (ES) št. 300/2008. ( 2 ) Zlasti želi izvedeti, ali pristojnost, podeljena organu, imenovanemu na podlagi navedene določbe, izključuje posredovanje, kakršno je v obravnavani zadevi izvedlo ministrstvo za notranje zadeve.

I.

Pravni okvir

A.

Mednarodno pravo. Priloga 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu z dne 7. decembra 1944 ( 3 )

3.

Poglavje 1 („Opredelitev pojmov“) določa:

–

ugrabitev zrakoplovov,

–

uničenje zrakoplova med obratovanjem,

–

zajetje talcev na zrakoplovih ali na letališčih,

–

vdor z uporabo sile na krov zrakoplova, na letališče ali v letališko poslopje,

–

vnos orožja ali nevarnih predmetov (ali snovi) v zrakoplov ali na letališče za hudodelske namene,

–

uporabo zrakoplova med obratovanjem za povzročitev smrti, hudih telesnih poškodb ali hude škode na premoženju ali okolju,

–

sporočanje lažnih informacij, ki ogrožajo varnost zrakoplova med letom ali na tleh ali varnost potnikov, posadke, letališkega osebja in javnosti na letališču ali na območju objekta civilnega letalstva.

4.

Poglavje 2, točka 2.1.1 določa:

B.

Pravo Unije. Uredba št. 300/2008

5.

Člen 1 („Cilji“) določa:

6.

Člen 2 („Področje uporabe“) določa:

7.

Člen 3 („Opredelitve“) določa:

8.

Člen 4 („Skupni osnovni standardi“) določa:

9.

Člen 6 („Strožji ukrepi držav članic“) določa:

10.

Člen 9 („Ustrezni organ“) določa:

11.

V Prilogi I so podrobno navedeni „[s]kupni osnovni standardi za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja (člen 4)“.

C.

Belgijsko pravo

1.

Loi du 2 octobre 2017 réglementant la sécurité privée et particulière (zakon z dne 2. oktobra 2017 o zasebnem in osebnem varovanju) ( 4 )

12.

V skladu s členom 4 se za podjetje za varovanje šteje vsako podjetje, ki ponuja oziroma izvaja dejavnosti varovanja ali se predstavlja kot tako.

13.

V skladu s členom 16 nihče ne sme ponujati storitev varovanja ali organizirati notranje službe za varovanje, ne da bi pred tem pridobil dovoljenje ministrstva za notranje zadeve.

14.

Člen 76(1) zahteva, da imajo osebe, ki opravljajo naloge varovanja, identifikacijske izkaznice, ki jih izda ministrstvo za notranje zadeve.

15.

Člen 208 določa obstoj inšpektorjev, zaposlenih v javnih službah, za nadzor spoštovanja LSPP in njegovih izvedbenih uredb.

16.

Člen 210 inšpektorjem nalaga, da sestavijo zapisnike o kršitvah LSPP in njegovih izvedbenih uredb.

17.

Člen 216 daje inšpektorjem preiskovalna pooblastila za zbiranje informacij, za katere menijo, da so potrebne za zagotovitev spoštovanja pravil o zasebnem varovanju.

18.

Člen 236 določa, da se sankcije lahko naložijo samo za kršitve LSPP ali njegovih izvedbenih uredb zoper osebe, na katere se nanaša zapisnik o kršitvi.

2.

Décret walon du 23 juin 1994 (uredba Valonske regije z dne 23. junija 1994) ( 5 )

19.

Člen 4b(2) določa:

–

naloge javne službe letališkega varovanja se prenesejo na podjetja, ki so koncesionarji za upravljanje letališč, v skladu s pravili, določenimi v koncesijski pogodbi in v ustreznih razpisnih pogojih, brez poseganja v določbe tretjega pododstavka tega odstavka 2 in odstavkov od 3 do 5;

–

za namene tega člena naloge varovanja pomenijo kombinacijo ukrepov, osebja in materialnih virov, namenjenih varovanju v civilnem letalstvu pred dejanji nezakonitega vmešavanja; naloge varovanja pomenijo kombinacijo ukrepov, osebja in materialnih virov, namenjenih za zagotovitev varnega poteka civilnega zračnega prometa;

–

uprava je odgovorna za nadzor nad pravilnim izvajanjem koncesije, zlasti v zvezi z izvajanjem nalog varovanja in zaščite. Postopki uprave v zvezi z nadzorom nad pravilnim izvajanjem koncesije so opisani v koncesijskih pogodbah in v ustreznih razpisnih pogojih.

20.

Člen 4b(3) določa, da se za vsako letališče ustanovi delniška družba javnega prava, katere 49‑odstotni delež je v lasti podjetja koncesionarja, zadolženega za upravljanje letališča, in v 51‑odstotni lasti Valonske regije (Belgija). Družba upravljavka naloge varovanja za letališče Liège-Bierset prenese na to delniško družbo, imenovano Liège Airport-Security (v nadaljevanju: LAS).

II.

Dejansko stanje, spor in vprašanje za predhodno odločanje

21.

Povzetek dejanskega stanja, ki ga je pripravilo predložitveno sodišče, ( 6 ) je:

–

Valonska regija in delniška družba Liège Airport sta ustanovili delniško družbo javnega prava LAS za zagotavljanje nalog varovanja v smislu člena 4b(2) uredbe Valonske regije z dne 23. junija 1994;

–

uslužbenci ministrstva za notranje zadeve so 16. marca 2018 obiskali lieško letališče, da bi preverili spoštovanje LSPP. V okviru tega pregleda so ugotovili, da sta dva zaposlena opravljala dejavnosti, ki spadajo med naloge zasebnega varovanja: tako je prvi zaposleni nadziral dostop potnikov do vzletno-pristajalnih stez z uporabo detektorja kovin, drugi pa je izjavil, da preverja kontrolne točke in agente na teh točkah;

–

sestavljeni so bili trije zapisniki o kršitvi. Eden v zvezi z družbo LAS zaradi organizacije notranje službe za varovanje brez dovoljenja ministra za notranje zadeve (kršitev člena 16, prvi odstavek, LSPP) in dva, po eden za vsakega od obeh zaposlenih, ker sta opravljala svoje delo brez identifikacijske izkaznice (člen 76(1) LSPP).

22.

Ministrstvo za notranje zadeve je 27. novembra 2020 družbi LAS naložilo denarno kazen v višini 15.000 EUR. 11. marca 2021 je vsakemu od obeh zaposlenih naložilo denarno kazen v višini 500 EUR.

23.

Družba LAS je pred tribunal de première instance francophone de Bruxelles (prvostopenjsko sodišče v Bruslju za postopke v francoščini, Belgija) izpodbijala odločbe ministrstva za notranje zadeve, pri čemer je trdila, da je v Belgiji direction générale du transport aérien (generalni direktorat za zračni promet; v nadaljevanju: DGTA) ( 7 ) organ, pristojen za usklajevanje in spremljanje skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu, v smislu člena 9 Uredbe št. 300/2008.

24.

Družba LAS meni, da naj bi Belgija s tem, da je službe za varovanje letališča postavila pod nadzor ministra za notranje zadeve, kršila člen 9 Uredbe št. 300/2008, in sicer zato, ker ni spoštovala zahteve (iz te določbe) o imenovanju le enega ustreznega organa.

25.

Prvostopenjsko sodišče je tožbo družbe LAS zavrnilo s sodbo z dne 25. februarja 2022, zoper katero je ta družba vložila kasacijsko pritožbo. V njej se ponovno sklicuje na nepristojnost ministrstva za notranje zadeve za nadzor nad dejavnostmi letališkega varovanja.

26.

V teh okoliščinah je Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Belgija) Sodišču predložilo to vprašanje za predhodno odločanje:

III.

Postopek pred Sodiščem

27.

Sodno tajništvo Sodišča je predlog za sprejetje predhodne odločbe prejelo 19. decembra 2023.

28.

Pisna stališča so predložile družba LAS, belgijska, francoska in poljska vlada ter Evropska komisija.

29.

Presojeno je bilo, da izvedba obravnave ni nujna.

IV.

Presoja

A.

Razmejitev predmeta spora

30.

Regulativni predpis o zasebnem in osebnem varovanju v Belgiji (LSPP) določa, da mora vsako podjetje za varovanje, ki ponuja oziroma izvaja dejavnosti varovanja ali se predstavlja kot tako, pridobiti predhodno dovoljenje ministrstva za notranje zadeve.

31.

LSPP poleg tega določa, da morajo imeti osebe, ki jim je naloženo izvajanje dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe navedenega zakona, identifikacijsko izkaznico oziroma potrdilo, ki ju izda ministrstvo za notranje zadeve.

32.

LSPP vsebuje splošno (horizontalno) ureditev, ki se uporablja za vsa podjetja za zasebno ali osebno varovanje, ( 8 ) ne da bi se posebej skliceval na naloge ali storitve varovanja in nadzora, ki se opravljajo na letališču.

33.

Uredba Valonske regije z dne 23. junija 1994 podrobneje določa pravno ureditev letališč v navedeni regiji. Ta določa:

–

uprava je odgovorna za nadzor nad pravilnim izvajanjem koncesije, zlasti v zvezi z izvajanjem nalog varovanja in zaščite;

–

naloge letališkega varovanja letališča so prenesejo na podjetja, ki so koncesionarji za upravljanje letališč. Za vsako letališče se ustanovi delniška družba, katere 49‑odstotni delež je v lasti podjetja koncesionarja, ki upravlja letališče, in v 51‑odstotni lasti Valonske regije. Naloge varovanja, prenesene na družbo koncesionarko, se naložijo navedeni delniški družbi. Na lieškem letališču družbi LAS.

34.

Varnostni pregledi oseb na belgijskih letališčih so urejeni s skupnimi osnovnimi standardi (v smislu člena 4 Uredbe št. 300/2008), za spremljanje katerih je pristojen DGTA, splošna ureditev za subjekte, ki izvajajo zasebno varovanje, pa je urejena v LSPP.

35.

Po mnenju LAS naj bi zato prišlo do prekrivanja pristojnosti, ki ni v skladu z Uredbo št. 300/2008, saj lahko podjetja in agente varovanja, ki opravljajo naloge zasebnega varovanja na belgijskih letališčih, nadzorujeta tako DGTA kot ministrstvo za notranje zadeve. ( 9 )

36.

Komisija, belgijska vlada in druge vlade intervenientke v postopku za sprejetje predhodne odločbe nasprotujejo trditvam družbe LAS.

37.

Glede na dejansko stanje, ki ga opisuje predložitveno sodišče, razumem, da je treba v tem sporu odločiti o tem, ali: (a) lahko ministrstvo za notranje zadeve na podlagi LSPP izvaja določen nadzor nad dovoljenjem, ki se zahteva od družbe LAS, in nad potrdili njenih zaposlenih oziroma ali (b) če je za nadzor izključno pristojen „ustrezni organ“ (DGTA), imenovan v skladu s členom 9 Uredbe št. 300/2008.

38.

Ni sporno, da za družbo LAS, čeprav je bila ustanovljena kot delniška družba javnega prava, veljajo belgijska pravila, ki se uporabljajo za subjekte za zasebno varovanje.

39.

Družba LAS je, potem ko je potrdila, naj se Sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe pozove, naj odloči o skladnosti zakona LSPP in Uredbe št. 300/2008, dodala, da bi bilo treba analizo razširiti na težave, ki izhajajo iz „belgijske hierarhije predpisov [v kateri] imajo regionalne uredbe vrednost zakonodajnih predpisov, na enaki ravni kot zvezni zakoni“. ( 10 ) Na podlagi te premise trdi, da LSPP „ne prevlada nad uredbo Valonske regije z dne 23. junija 1994“.

40.

Jasno je, da se mora Sodišče omejiti na razlago prava Unije glede na pravni okvir, ki ga je predstavilo predložitveno sodišče, brez poseganja v povsem nacionalne polemike, kakršno je izpostavila družba LAS.

B.

Odgovor na vprašanje za predhodno odločanje

41.

V skladu z uvodno izjavo 25 Uredbe št. 300/2008 je njen cilj „varovanj[e] civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja in zagotovitve osnove za skupno razlago Priloge 17 k Čikaški konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu“.

42.

Člen 1(1) Uredbe št. 300/2008 določa cilj „zaščit[e] civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje civilnega letalstva“. Ta dejanja (ali poskusi) so eksemplifikativno našteta na seznamu v poglavju 1 Priloge 17 k navedeni konvenciji. ( 11 )

43.

V skladu s členom 3 Uredbe št. 300/2008 varovanje v letalstvu pomeni „kombinacijo ukrepov, osebja in materialnih virov, namenjenih varovanju v civilnem letalstvu pred dejanji nezakonitega vmešavanja, ki ogrožajo varovanje civilnega letalstva“, pri čemer ta izraz pomeni „kakršno koli operacijo, ki jo opravi civilni zrakoplov“. ( 12 )

44.

Člen 1(2) Uredbe št. 300/2008 določa načine za doseganje ciljev te uredbe. Na eni strani gre za „določitev skupnih pravil in skupnih osnovnih standardov za varovanje v letalstvu“ in na drugi strani za „mehanizm[e] za spremljanje skladnosti“.

45.

Skupni osnovni standardi iz Priloge I k Uredbi št. 300/2008 vplivajo na približno dvanajst posebnih področij. ( 13 ) Uredba poleg tega omogoča sprejetje dodatnih osnovnih standardov, ki so navedeni tudi v Prilogi k Uredbi, in splošnih ukrepov, namenjenih spreminjanju nebistvenih določb skupnih osnovnih standardov.

46.

Za namene tega postopka za sprejetje predhodne odločbe se je treba osredotočiti na člen 9 Uredbe št. 300/2008, za razlago katerega prosi predložitveno sodišče. Njegova vsebina spada v okvir mehanizmov, katerih namen je zagotoviti spoštovanje materialnih določb same uredbe.

47.

Člen 9 Uredbe št. 300/2008 vsebuje dve določbi v zvezi z „ustreznim organom“ za usklajevanje in spremljanje izpolnjevanja skupnih osnovnih standardov varovanja v civilnem letalstvu:

–

po eni strani priznava, da ima ena država članica lahko več organov, ki se ukvarjajo z varovanjem v civilnem letalstvu;

–

po drugi strani državi članici nalaga obveznost, da imenuje „en organ […], ki je pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja skupnih osnovnih standardov iz člena 4“.

48.

Z jezikovnega vidika člen 9 Uredbe št. 300/2008 nedvoumno dopušča soobstoj različnih subjektov, ki opravljajo naloge na področju varovanja civilnega letalstva. Ne glede na to, ali gre tako za več organov ali ne, mora država članica v vsakem primeru imenovati en sam organ, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja skupnih osnovnih standardov iz člena 4.

49.

Regulativni okvir prav tako kaže na dopustnost obstoja več organov, katerih delovanje bo usklajeval in spremljal ustrezni organ. To je izraženo v uvodni izjavi 12 Uredbe št. 300/2008.

50.

Prevzem nalog „usklajevanja in spremljanja“ izvajanja skupnih osnovnih standardov je torej v skladu s členom 9 Uredbe št. 300/2008 obveznost enega samega ustreznega organa, ki ga imenuje vsaka država. Nič manj, pa tudi nič več (razen če, kakor bom v nadaljevanju navedel, država članica temu organu naloži druge naloge).

51.

Člen 9 Uredbe št. 300/2008 ne vodi nujno do tega, da bi bile temu organu poleg nalog usklajevanja in spremljanja delovanja drugih organov, ki jim je država članica naložila naloge varovanja v civilnem letalstvu, dodeljene dodatne naloge (na primer izvršne ali inšpekcijske).

52.

Če bi se sprejelo nasprotno stališče, bi to pomenilo oblikovanje nekakšnega „vrhovnega organa“ in podvajanje pristojnosti drugih specializiranih nacionalnih organov ali celo njihovo nadomestitev. ( 14 )

53.

Na letališčih lahko soobstajajo dejavnosti številnih javnih organov ali teles, za katere veljajo lastna sektorska pravila delovanja. Naj ponovim, da nič ne nasprotuje temu, da jim države članice dodelijo posebne naloge, tudi na področju varovanja letališč, za usklajevanje in spremljanje katerih je pristojen „ustrezni organ“, kadar gre za izvajanje skupnih osnovnih standardov iz člena 4 Uredbe št. 300/2008.

54.

Področje uporabe Uredbe št. 300/2008 je namreč zelo široko: v skladu z njeno uvodno izjavo 6 in členom 2(1) vključuje letališča, ki služijo civilnemu letalstvu in se nahajajo na ozemlju države članice, za operatorje, ki nudijo storitve na takšnih letališčih, ter za subjekte, ki zagotavljajo blago ali storitve na takšnih letališčih ali prek njih.

55.

Logično je, da se glede na to široko stvarno področje uporabe Uredba št. 300/2008 omejuje na to, da „določ[i] osnovna načela o tem, kaj je treba storiti za varovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja, brez poseganja v tehnične in postopkovne podrobnosti o tem, kako se jih bo izvajalo“. ( 15 )

56.

V tem smislu:

–

člen 1 v povezavi s členom 4 Uredbe št. 300/2008 se nanaša le na cilj določitve skupnih osnovnih standardov za varovanje v letalstvu. Tehnični in postopkovni vidiki njenega izvajanja so v pristojnosti nacionalnega zakonodajalca, saj Uredba št. 300/2008 ne prejudicira vseh podrobnosti organizacije sistema varovanja v letalstvu;

–

člen 6 Uredbe št. 300/2008 državam članicam dovoljuje, da uporabijo ukrepe, ki so strožji od skupnih osnovnih standardov iz člena 4;

–

člen 10 Uredbe št. 300/2008 določa, da se v nacionalnem programu varovanja v civilnem letalstvu opredelijo odgovornosti za izvajanje skupnih osnovnih standardov iz člena 4.

57.

Glede na podatke, dane na voljo Sodišču, naloge varovanja, ki jih opravljajo družba LAS in njeni zaposleni, ustrezajo izvajanju enega od skupnih osnovnih standardov iz člena 4 in Priloge I Uredbe št. 300/2008.

58.

Ta okoliščina pa ne pomeni, da „ustrezni organ“, ki je imenovan na podlagi člena 9 Uredbe št. 300/2008, prevzame vse naloge, povezane z dejavnostjo podjetij in agentov za zasebno varovanje. Kakor sem že navedel, ta člen izrecno ureja pristojnosti tega organa za usklajevanje in spremljanje izvajanja skupnih osnovnih standardov.

59.

Seveda je država članica pooblaščena, da tem pristojnostim doda druga pooblastila, tako da organ iz člena 9 Uredbe št. 300/2008 opravlja naloge, ki presegajo naloge iz te določbe. V takem primeru se takšne naloge in načini opravljanja teh nalog določajo z nacionalnimi pravili, in ne z Uredbo št. 300/2008.

60.

Sodišče je pozvano k razlagi Uredbe št. 300/2008, in ne nacionalnih pravil. Prav tako ni pristojno za odločanje o notranji razdelitvi pristojnosti vsake države članice na tem področju. Predložitveno sodišče bo moralo ugotoviti, kateri organi ali telesa na različnih ravneh (državni in poddržavni) imajo nekatera pooblastila ali druga pooblastila (v vsakem primeru ob upoštevanju pristojnosti za usklajevanje in spremljanje organa iz člena 9 Uredbe št. 300/2008).

61.

Natančneje, nobena določba Uredbe št. 300/2008 ne nasprotuje temu, da Belgija svojemu ministrstvu za notranje zadeve dodeli nalogo, da preveri, ali imajo subjekti za zasebno varovanje dovoljenja, ki se zahtevajo z nacionalno sektorsko zakonodajo, oziroma ali imajo zaposleni v teh subjektih zahtevana potrdila, ki jih izda navedeno ministrstvo.

62.

Družba LAS v svojih pisnih stališčih ( 16 ) izenačuje pooblastila, ki jih izvaja ministrstvo za notranje zadeve, z nalogami usklajevanja in spremljanja, ki so naložene DGTA, da bi posredovala zamisel, da obstaja trenje med ureditvijo v LSPP in členom 9 Uredbe št. 300/2008.

63.

Po mojem mnenju si prva in druga pooblastila niso enakovredna niti niso v koliziji.

–

Naloge, ki jih izvaja ministrstvo za notranje zadeve, se v primeru, kakršen je obravnavani, nanašajo le na preverjanje splošnih pogojev, ki jih morajo v Belgiji spoštovati vsi subjekti za zasebno varovanje, ne glede na njihovo posebno področje delovanja.

–

Naloge organa DGTA, imenovanega na podlagi člena 9 Uredbe št. 300/2008, so omejene na usklajevanje in spremljanje izvajanja skupnih osnovnih standardov iz člena 4 te uredbe. Kar zadeva subjekte za zasebno varovanje, ki opravljajo storitve na letališčih, DGTA ni pristojen za izdajanje splošnih dovoljenj, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja za katerega koli od njih.

64.

Strinjam se torej s Komisijo in z vsemi vladami intervenientkami v tem postopku, da nadzor, naložen ministrstvu za notranje zadeve, kakor je že bil opisan, subjektov za zasebno varovanje nikakor ne posega v naloge spremljanja in usklajevanja, naložene organu, ki je imenovan v skladu s členom 9 Uredbe št. 300/2008.

65.

Kakor je razvidno iz predložitvene odločbe in poteka postopka za sprejetje predhodne odločbe, je ministrstvo za notranje zadeve pristojno za preverjanje izpolnjevanja določb o zasebnem varovanju, katerih spoštovanje je nujni pogoj za opravljanje te dejavnosti.

66.

Kot nujen (in predhodni) pogoj za opravljanje nalog zasebnega varovanja je potrebno dovoljenje ministrstva za notranje zadeve ne glede na prostorsko področje, na katerem zasebni subjekti izvajajo te naloge. S tega vidika ni pomembno, ali gre za letališče ali drugo javno ali zasebno stavbo.

67.

Preverjanje, ali so v konkretnem primeru spoštovane določbe, ki urejajo dovoljenja, ki se zahtevajo od subjektov za zasebno varovanje, ali potrdila za njihove zaposlene, je nekaj, kar je lahko – ob neobstoju nasprotne nacionalne določbe – del skupka pristojnosti sektorskega organa (v obravnavanem primeru ministrstva za notranje zadeve), in ne nujno organa iz člena 9 Uredbe št. 300/2008.

68.

Poudarjam, da v zvezi s tem ni pomembno, da subjekti za zasebno varovanje delujejo na letališču ali v katerem koli drugem prostoru: taka okoliščina ne spremeni ureditve glede dovoljenj, ki velja zanje. To ureditev je določil nacionalni zakonodajalec ob upoštevanju sistema razdelitve pristojnosti vsake države članice med njenimi organi ali telesi (državnimi ali poddržavnimi).

69.

Namen inšpekcijskega pregleda, ki ga je opravilo ministrstvo za notranje zadeve, ni bil preveriti, ali so družba LAS in njeni zaposleni v obravnavani zadevi dejansko pravilno opravljali svoje naloge preverjanja varovanja na letališču: preverilo se je le, ali imajo družba LAS in njeni zaposleni (predhodno in obvezno) dovoljenje in potrdila za opravljanje teh nalog.

70.

Skratka, menim, da nadzor, ki ga opravi organ, kakršno je ministrstvo za notranje zadeve, nikakor ne vpliva na določbo člena 9 Uredbe št. 300/2008 in ne posega v pooblastila za usklajevanje in nadzor, podeljena „ustreznemu organu“, ki je v njem določen.

V.

Predlog

71.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Belgija) odgovori tako: