<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-12-202512C111202404850-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0485-24-202506311-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="15/01/2026 15:09:41" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="lbclD9oaawDwVWQinS4WdOdE3KRPEx4E6K25AzOHC7O7NU/hu1UfBHqk8tW/dFYRp6VXZPH0Ep779mrx1p+o+3Zy9ktAdmvWrph9ZpsIg0wRujnKGm/P3DpNAWx4w56nivxXXIXivSLMi45iNGGM6n3nYnEcGO1Tdppt8XSaDU0=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="grpo" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0485" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="grpo" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_green" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 27-06-25 13:11:01" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="94cf285d6e0a40a0ae19c144beab7ed8" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0485" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId45" style="first"/>
      <div id="rId41" style="even">Sklepni predlogi R. Norkusa – Zadeva C-485/24</div>
      <div id="rId42" style="default">Locatrans</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      RIMVYDASA NORKUSA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 3. julija 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-485/24
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Locatrans Sarl
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      ES
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour de cassation – chambre sociale (Francija) (kasacijsko sodišče, senat za socialne zadeve, Francija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) – Člen 6 – Pogodba o zaposlitvi – Izbira strank – Kogentne določbe prava, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izbereta prava – Navezne okoliščine – Delavec, ki opravlja svoje delo v več državah pogodbenicah – Običajni kraj opravljanja dela – Sprememba običajnega kraja opravljanja dela med izvajanjem pogodbe – Presoja na podlagi celotnega trajanja pogodbe ali zadnjega obdobja opravljanja dejavnosti“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir tega predloga za sprejetje predhodne odločbe je Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) Natančneje, vprašanje, ki ga je postavilo Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija), se v bistvu nanaša na razlago členov 3 in 6 te konvencije. Člen 3 določa načelo avtonomije strank pri izbiri prava, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja. V skladu s tem načelom, skupnim državam članicam, pogodbo ureja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki. Člen 6, katerega razlaga je v središču tega vprašanja, določa mehanizem za določitev prava, ki se uporablja za pogodbo o zaposlitvi, če pogodbeni stranki ne izbereta prava v skladu s členom 3 navedene konvencije in z odstopanjem od določb člena 4 te konvencije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med prevoznim podjetjem in voznikom, ki je delal za to podjetje, v zvezi z različnimi odškodninskimi zahtevki, ki jih je zadnjenavedeni vložil proti svojemu nekdanjemu delodajalcu po prekinitvi njegove pogodbe o zaposlitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem pravnem in dejanskem okviru je predložitveno sodišče Sodišče pozvalo, naj preuči razlago pojma „držav[a], v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo“ v smislu člena 6(2)(a) Rimske konvencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, Sodišče bo imelo priložnost pojasniti preudarke, ki jih je razvilo v sodbi Koelzsch (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>), in sicer v dejanskem okviru, ki je podoben tistemu iz te sodbe, vendar postavlja novo vprašanje. To vprašanje zadeva obdobje dela, ki ga mora nacionalno sodišče upoštevati za določitev prava, ki bi se moralo uporabiti v skladu s to določbo, če je delavec opravljal svoje dejavnosti pri delodajalcu v dveh različnih fazah: najprej v več državah, nato pa v obdobju pred prenehanjem delovnega razmerja stalno v eni sami državi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg člena 1, člena 3 in člena 6 Rimske konvencije (slednji je zdaj člen 8 Uredbe (ES) št. 593/2008 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>)) je v obravnavni zadevi še posebej pomemben člen 5(1), točka 1, Bruseljske konvencije o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) (zdaj člen 19 Uredbe (ES) št. 44/2001 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>)).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari, vprašanje za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ES je bil s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno 15. oktobra 2002, zaposlen kot voznik pri družbi Locatrans Sàrl, prevoznem podjetju s sedežem v Bettemburgu (Luksemburg). Pogodba o zaposlitvi je določala delovni čas 166 ur mesečno. V njej je bilo določeno, da se uporablja luksemburško pravo in da države, v katerih bodo večinoma potekali prevozi, vključujejo Nemčijo, Beneluks, Italijo, Španijo, Portugalsko in Avstrijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Locatrans je z dopisom z dne 14. januarja 2014 zaposlenega seznanila z odločitvijo, da s 16. julijem 2014 zmanjša njegovo število delovnih ur na 35 ur tedensko oziroma 151,55 ur mesečno, tej spremembi pa je zaposleni nasprotoval.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Locatrans je z dopisom z dne 31. marca 2014 zaposlenega obvestila, da je po opravljeni analizi njegove dejavnosti v zadnjih 18 mesecih ugotovila, da opravlja znaten del zaposlitvene dejavnosti, in sicer več kot 50 %, v Franciji in da ga je dolžna vključiti v francoski sistem socialne varnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Locatrans je zaposlenemu z dopisom z dne 17. aprila 2014 potrdila ponudbo za zaposlitev v francoski družbi in mu sporočila, da po zavrnitvi skrajšanja delovnega časa od 16. julija 2014 ne bo več zaposlen v podjetju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaposleni je 8. januarja 2015 pri Conseil de prud’hommes de Dijon (delovno sodišče v Dijonu, Francija) izpodbijal prenehanje pogodbe o zaposlitvi in vložil različne odškodninske zahtevke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Conseil de prud’hommes de Dijon (delovno sodišče v Dijonu) je s sodbo z dne 4. aprila 2017 zavrnilo tožbeni zahtevek zaposlenega, saj naj bi se za izvrševanje in prenehanje njegove pogodbe o zaposlitvi zaposlenega uporabljalo luksemburško pravo, njegova odpoved naj bi bila jasna in nedvoumna in da naj ne bi bilo razlogov, da bi se prekvalificirala v neupravičeno prenehanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cour d’appel de Dijon (pritožbeno sodišče v Dijonu, Francija) je na podlagi pritožbe zaposlenega s sodbo z dne 2. maja 2019 razveljavilo sodbo z dne 4. aprila 2017. V zvezi s tem je to sodišče ugotovilo, da sta se stranki v skladu z zadevno pogodbo o zaposlitvi odločili, da bosta za delovno razmerje uporabili luksemburško pravo. Ob tem naj bi družba Locatrans v dopisu z dne 31. marca 2014 priznala, da je zaposleni bistveni del svojega dela opravil v Franciji, delavec pa naj bi to okoliščino dokazal. Ob upoštevanju člena 6 Rimske konvencije izbira luksemburškega prava s strani pogodbenih strank ni mogla pripeljati do izključitve prisilnih določb o varstvu pravic zaposlenega po francoskem pravu, kot so določbe o spremembi in prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Zato je navedeno sodišče, ki je prenehanje pogodbe o zaposlitvi prekvalificiralo v odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. ugotovilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ne temelji na dejanskem in tehtnem razlogu in družbi Locatrans naložilo, naj delavcu plača nekatere zneske iz naslova odškodnine.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Locatrans je zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo pri Cour de cassation – chambre sociale (kasacijsko sodišče, senat za socialne zadeve, Francija), ki je predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To sodišče je v bistvu opozorilo na kolizijsko pravilo iz člena 6(1) in (2) Rimske konvencije. V zvezi s tem ugotavlja, da je Sodišče, zlasti v zadevi Koelzsch (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>), opredelilo merila za razlago pojma „kraj, kjer delavec običajno opravlja svoje delo“ v smislu te določbe v primerih, ko delavec opravlja svoje dejavnosti v več kot eni državi pogodbenici. V slednji zadevi se je Sodišče oprlo tudi na svojo sodno prakso v zvezi s členom 5(1) Bruseljske konvencije, iz katere je razviden namen enoznačne razlage naveznih okoliščin v sporih o pristojnosti in koliziji zakonov. V zvezi s slednjo določbo je predložitveno sodišče opozorilo tudi na upoštevnost sodbe Weber (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče navaja, da čeprav bi lahko pojasnila Sodišča v sodbi Koelzsch (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) glede razlage pojma „kraja, kjer delavec običajno opravlja svoje delo“, na podlagi načela favor laboris privedla do uporabe merila zadnjega kraja, v katerem delavec običajno opravlja svoje delo, ostaja dejstvo, da se Sodišče v sodbi Weber (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) izrecno sklicuje na upoštevanje „celotnega trajanja delovnega razmerja“, ne da bi prevzelo merilo zadnjega kraja, v katerem delavec običajno opravlja svoje delo, kot je navedeno v točki 54 te sodbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju te sodne prakse se predložitveno sodišče sprašuje, ali je za določitev prava, ki bi se uporabljalo, če stranki ne bi izbrali prava, v obravnavani zadevi treba upoštevati celotno trajanje delovnega razmerja za določitev kraja, v katerem je zadevna oseba običajno opravljala svoje delo, v smislu člena 6(2)(a) Rimske konvencije, ali pa bi bilo treba upoštevati zadnje obdobje dela. Meni, da če je merilo zadnjega kraja, v katerem zaposleni običajno opravlja svoje delo, upoštevno pri določitvi pristojnega sodišča, ker zaposlenemu omogoča, da vloži tožbo z nižjimi stroški, obstaja dvom glede možnosti uporabe tega merila pri določitvi prava, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izbereta prava, ker bi takšen pristop lahko zlasti privedel do tega, da bi za isto pogodbo o zaposlitvi zaporedoma veljali drugačni kogentni zakoni, odvisno od sprememb v zvezi s krajem dela. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Cour de cassation, chambre sociale (kasacijsko sodišče, senat za socialne zadeve), s sklepom z dne 10. julija 2024, ki je na Sodišče prispel isti dan, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-6">
      „Ali je treba člena 3 in 6 [Rimske konvencije] razlagati tako, da je treba, če zaposleni opravlja enake dejavnosti za svojega delodajalca v več kot eni državi pogodbenici, za določitev prava, ki bi se uporabljalo, če pogodbeni stranki ne bi izbrali prava, upoštevati celotno trajanje delovnega razmerja za določitev kraja, kjer je zadevna oseba običajno opravljala svoje delo, ali pa je treba upoštevati zadnje obdobje dela, če delavec, potem ko je svoje delo določeno obdobje opravljal na določenem kraju, svoje dejavnosti nato stalno opravlja v drugem kraju, ki je skladno z jasno voljo pogodbenih strank postal novi običajni kraj opravljanja dela? “
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča so predložile stranki v postopku v glavni stvari, francoska in češka vlada ter Evropska komisija. Obravnave ni bilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s svojim edinim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 3 in 6 Rimske konvencije – v primeru, prvič, da je zaposleni naprej opravljal enake dejavnosti za svojega delodajalca v več državah, nato pa je v obdobju pred prenehanjem delovnega razmerja stalno opravljal svoje dejavnosti v eni sami državi, pri čemer naj bi ta zadnjenavedena država v skladu z  jasno voljo pogodbenih strank postala nov običajni kraj opravljanja dela, in drugič, da se spor, ki ga je sprožil ta zaposleni, nanaša na prenehanje pogodbe, – razlagati tako, da je treba pri določitvi kraja, v katerem je navedeni zaposleni običajno opravljal svoje delo, in posledično prava, ki se uporablja, kadar pogodbeni stranki nista izbrali prava, upoštevati celoten čas trajanja delovnega razmerja ali zadnje obdobje dela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To sodišče torej v bistvu zanima, katero od teh dveh meril se uporablja ob prenehanju zadevne pogodbe o zaposlitvi, ker to prenehanje vsebuje kolizijo med pravi, ki se uporabljajo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) Iz predložitvene odločbe namreč izhaja, da bi v primeru prvega navedenega merila iz upoštevanja celotnega trajanja delovnega razmerja sledilo, da bi se utemeljenost zahtev, ki jih je predložil ES, preučila na podlagi luksemburškega prava in da bi bilo posledično njegove zahteve treba zavrniti. V primeru drugega predlaganega merila pa bi se, če bi se upoštevalo zgolj zadnje obdobje dela, uporabilo francosko pravo glede spreminjanja in prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki bi bilo za ES ugodnejše.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem navedeno sodišče meni, da obstaja razumni dvom v zvezi z vprašanjem, ali bi se lahko merilo zadnjega kraja, v katerem zaposleni običajno opravlja svoje delo, ki je upoštevno pri določitvi pristojnega sodišča, uporabilo tudi za določitev prava, ki se uporablja za pogodbo o zaposlitvi, če pogodbeni stranki nista izbrali prava, če bi tak pristop lahko privedel zlasti do tega, da bi za isto pogodbo o zaposlitvi zaporedoma veljali drugačni kogentni zakoni, odvisno od sprememb, ki bi vplivale na kraj opravljanja dela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stranki iz postopka v glavni stvari in zainteresirane strani se ne strinjajo v zvezi z razlago člena 6(2)(a) Rimske konvencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Locatrans in češka vlada ob sklicevanju na sodbo Weber opozarjata zlasti, da je treba v primeru, ko zaposleni opravlja iste dejavnosti za svojega delodajalca v več kot eni državi, za določitev kraja, v katerem zadevna oseba običajno opravlja svoje delo, in posledično prava, ki se uporablja, če pogodbeni stranki nista izbrali prava, upoštevati celotno trajanje delovnega razmerja. Ne glede na to francoska vlada meni, da bi se zadnje obdobje dela lahko uporabilo za ugotovitev obstoja tesnejših naveznih okoliščin z drugo državo ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin. Nasprotno pa ES najprej trdi, da kljub besedilu vprašanja za predhodno odločanje v času delovnega razmerja ni spremenil kraja dela. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) Zato naj bi se njegov položaj jasno razlikoval od tistega, na podlagi katerega je bila sprejeta sodba Weber, v katerem je zaposleni zaporedoma opravljal svoje delo na dveh ločenih krajih dela. V vsakem primeru, čeprav bi bilo treba odločiti, da je sodba Weber dejansko upoštevna za obravnavano zadevo, je treba upoštevati zadnje obdobje dela. Komisija pa trdi, da je v zadevi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v kateri se spor nanaša na prenehanje pogodbe in v kateri se upoštevna dejstva za odločanje o njem časovno umeščajo na njen konec , treba upoštevati zadnje obdobje dela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju dvomov, ki jih ima predložitveno sodišče, in glede na trditve, ki so jih podale stranki iz postopka v glavni stvari ter zainteresirane strani, bom naprej predstavil nekaj splošnih preudarkov o cilju in splošni sistematiki Rimske konvencije in kolizijskega pravila, ki je določeno v njenem členu 6 (oddelek A). Nato bom obravnaval pojem „držav[a], v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo“, v smislu člena 6(2)(a) te konvencije, in sicer z vidika upoštevne sodne prakse, da bi na podlagi tega predstavil sklepne ugotovitve glede posledic za to zadevo (oddelek B).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve glede cilja in splošne sistematike Rimske konvencije in kolizijskega pravila, ki je določeno v njenem členu 6</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, kot je že navedlo Sodišče (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>), da je iz preambule Rimske konvencije razvidno, da je bila ta sklenjena, da bi se nadaljevalo delo za poenotenje prava na področju mednarodnega zasebnega prava, ki se je začelo s sprejetjem Bruseljske konvencije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz te preambule je razvidno tudi, da je cilj Konvencije oblikovati enotna pravila za uporabo prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, ne glede na to, kje mora biti sodba izdana. Kot izhaja tudi iz poročila, ki se nanaša na Konvencijo, je namreč ta nastala iz želje po odpravi neugodnosti, ki izhajajo iz raznolikosti kolizijskih pravil na področju pogodb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, glede konteksta, v katerega se umešča kolizijsko pravilo, določeno v členu 6 Rimske konvencije, je treba navesti splošna merila, ki so določena s to konvencijo za določitev prava, ki se uporablja. V zvezi s tem je v enotnih pravilih iz naslova II navedene konvencije uveljavljeno načelo, po katerem je dana prednost volji pogodbenih strank, ki jima je v členu 3 iste konvencije priznana svoboda izbire prava, ki se uporabi. Če pogodbeni stranki ne izbereta prava, člen 4 Rimske konvencije določa navezne okoliščine, na podlagi katerih mora sodišče določiti to pravo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) Te navezne okoliščine veljajo za vse vrste pogodb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot vemo, so za nekatere vrste pogodb določena tudi posebna pravila. Natančneje, člen 6 Rimske konvencije določa kolizijsko pravilo za pravo, ki se uporablja za individualne pogodbe o zaposlitvi. To posebno kolizijsko pravilo (tako kot tisto, ki je določeno v členu 8 Uredbe Rim I) obsega dve splošni določbi (odstavek 1 in odstavek 2(a)), podredno določbo (odstavek 2(b)) in klavzulo o izjemah (odstavek 2, zadnji stavek). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) Po mnenju avtorjev te konvencije je namen takega posebnega kolizijskega pravila, da se uvede ustreznejša ureditev za področja, v katerih interesi zadevnih držav niso usklajeni, in obenem poskrbi, da se zagotovi primernejša zaščita stranke, ki je s socialno-ekonomskega vidika v pogodbenem odnosu najšibkejša. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi teh splošnih ugotovitev člen 6(1) Konvencije določa, da „[n]e glede na določbe člena 3 izbira prava s strani pogodbenih strank v pogodbi o zaposlitvi ne sme pripeljati do izključitve prisilnih določb o varstvu pravic delavcev po pravu države, ki bi se uporabljalo v skladu z odstavkom 2, če pogodbeni stranki ne bi izbrali prava“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Če pogodbeni stranki ne bi izbrali prava, odstavek 2 člena 6 Konvencije določa dve navezni okoliščini, in sicer primarno, „pravo države, v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo“ (pod (a)), ki je torej pravo, ki se objektivno uporablja, ali, podredno, „če delavec običajno ne opravlja svojega dela samo v eni državi, [...] pravo države, v kateri je poslovna enota, ki ga je zaposlila“ (pod (b)). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) V zadnjem stavku tega odstavka 2 je uvedena klavzula o izjemah, ki določa, da se ti navezni okoliščini ne uporabljata, kadar iz „vseh okoliščin izhaja, da je pogodba o zaposlitvi tesneje povezana z drugo državo – v tem primeru se za pogodbo uporablja pravo te države“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) in ob zavedanju nujnosti zagotovitve usklajenosti med različnimi določbami mednarodnega zasebnega prava Unije bom sedaj razložil pojem „država, v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo“ v smislu člena 6(2)(a) Rimske konvencije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pojem „država, v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo“ v smislu člena 6(2)(a) Rimske konvencije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upoštevna sodna praksa ter jezikovna, sistematična in teleološka razlaga</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6(2)(a) Rimske konvencije določa, da se v primeru, da pogodbeni stranki v skladu s členom 3 ne izbereta prava, ne glede na določbe člena 4 za pogodbo o zaposlitvi uporablja „pravo države, v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo, tudi če je začasno napoten v drugo državo“. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila te določbe izhaja, da jezikovna razlaga ne zadostuje za opredelitev avtonomnega pojma „pravo države, v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo“. Sodišče se je v sodbi Koelzsch (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) prvič izreklo o tem pojmu v smislu člena 6(2)(a) Rimske konvencije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodba Koelzsch: obseg pojma</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilj zagotoviti ustrezno zaščito delavca in nujnost široke razlage navezne okoliščine</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v sodbi Koelzsch za opredelitev avtonomnega pojma „pravo države, v kateri delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo“ uporabilo široko razlago. Za to je najprej navedlo, da se taka razlaga ne sme oddaljiti od razlage meril, določenih v členu 5, točka 1, Bruseljske konvencije, kolikor so z njimi opredeljena pravila za določitev sodne pristojnosti na istih področjih in imajo podobno vsebino. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) Na podlagi svoje sodne prakse, v kateri je razlagalo to določbo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>), je Sodišče opozorilo, da je treba, kadar delavec poklicne dejavnosti opravlja v več kot eni državi, ustrezno upoštevati skrb za zagotovitev ustrezne zaščite delavca kot najšibkejše pogodbene stranke (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je nato opozorilo, da na področju pogodb o zaposlitvi Bruseljska konvencija in Rimska konvencija sledita istemu cilju, in sicer ustrezni zaščiti delavca. Glede na ta cilj je torej odločilo, da je treba člen 6 Rimske konvencije razumeti kot zagotavljanje uporabe prava države, v kateri delavec opravlja svoje poklicne dejavnosti, ne pa države, v kateri ima sedež delodajalec (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>). Sodišče je ob upoštevanju enakosti ciljev v teh dveh konvencijah potrdilo, da je sodna praksa, ki razlaga člen 5, točka 1, Bruseljske konvencije, upoštevna pri analizi člena 6(2)(a) Rimske konvencije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje, Sodišče je štelo, da je treba, kadar se delo opravlja v več kot eni državi članici, merilo države, v kateri se delo običajno opravlja, razlagati široko in ga razumeti kot sklicevanje na kraj, v katerem ali iz katerega delavec dejansko opravlja svoje poklicne dejavnosti, če pa poslovnega centra nima, na kraj, v katerem delavec opravlja večino svojih dejavnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) Da bi ugotovili, ali je delavec običajno opravljal svoje delo v eni od zadevnih držav, je zato treba navezno okoliščino iz člena 6(2)(a) Rimske konvencije razlagati široko. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>) Sodišče je zato upoštevalo naravo dela v sektorju mednarodnega prevoza in navedlo, da je treba upoštevati vse elemente, ki so značilni za dejavnost delavca. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) V teh okoliščinah je Sodišče razsodilo, da je treba člen 6(2)(a) Rimske konvencije razlagati tako, da če delavec opravlja svoje dejavnosti v več kot eni državi pogodbenici, je država, v kateri delavec v izpolnjevanju svoje pogodbe o zaposlitvi običajno opravlja svoje delo v smislu te določbe, tista država, v kateri oziroma iz katere delavec opravlja bistveni del svojih obveznosti do delodajalca, ob upoštevanju vseh elementov, ki so značilni za navedeno dejavnost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelno pravilo in metoda, temelječa na indicih, ki omogoča njegovo uresničevanje: kvalitativno merilo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz te sodne prakse je razvidno, da je Sodišče pri presoji, ali je delavec običajno opravljal svoje delo v eni od držav pogodbenic, in pri določanju, v kateri od njih, v točki 50 sodbe Koelzsch določilo načelno pravilo, ki temelji na upoštevanju različnih dejanskih meril. V skladu s tem pravilom je „država, v kateri delavec v izpolnjevanju svoje pogodbe o zaposlitvi običajno opravlja svoje delo“, tista država, v kateri oziroma iz katere delavec opravlja bistveni del svojih obveznosti do svojega delodajalca, ob upoštevanju vseh elementov, ki so značilni za navedeno dejavnost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je v pomoč nacionalnemu sodišču pri uporabi navedenega pravila ob upoštevanju posebnosti delovnih razmerij v sektorju prevoza naštelo več indicev, ki se lahko upoštevajo pri uporabi člena 6(2)(a) Rimske konvencije. Nacionalno sodišče mora zlasti ugotoviti, v kateri državi sta kraj, iz katerega delavec opravlja svoje prevoze, prejema navodila za prevoze in si organizira delo, ter kraj, v katerem so delovna sredstva. Ugotoviti je treba tudi kraje, v katerih se opravlja bistveni del prevoza, kraje raztovarjanja blaga in kraj, v katerega se delavec vrne po svojih nalogah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju je ta „metoda, ki temelji na indicih“, pomembna za razumevanje obsega pojma, kot je „kraj, v katerem ali iz katerega delavec običajno opravlja svoje delo“, ko se uporablja v konkretnem primeru. Po mnenju Sodišča ta metoda omogoča ne le, da se bolje odrazi resničnost pravnih razmerij, saj mora upoštevati vse elemente, ki so značilni za dejavnost delavca, ampak tudi, da se prepreči, da bi se ta pojem instrumentaliziral ali da bi prispeval k uresničitvi strategij za izogibanje obveznosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba ugotoviti, da se je Sodišče pri določitvi prej omenjenega načelnega pravila (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>) opiralo na svojo sodno prakso, povezano s členom 5, točka 1, Bruseljske konvencije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>). Ne sme se namreč pozabiti, da so se zadeve, v katerih se je oblikovala ta sodna praksa, nanašale na delavca, ki je opravljal svoje poklicne dejavnosti v več državah, vendar pa je imel v eni od njih, v kateri je prebival, pisarno, iz katere je organiziral svoje delo za delodajalca in kamor se je vrnil po vsakem poslovnem potovanju v tujino. Sodišče je zato za namen konkretne določitve kraja, v katerem delavec „običajno opravlja svoje delo“, odločilo, da je to kraj, iz katerega delavec izpolnjuje bistveni del svojih obveznosti za svojega delodajalca, ali kraj, v katerem je delavec ustvaril dejanski center svojih poklicnih dejavnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozarjam tudi, da je bil izraz „iz katere“ dodan v členu 8(2) Uredbe Rim I (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>), ko je bila Rimska konvencija spremenjena v uredbo (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>). S tem novim izrazom je zakonodajalec Unije v to uredbo vključil sodno prakso Sodišča v zvezi s členom 5, točka 1, Bruseljske konvencije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba še poudariti, da se je Sodišče v svoji sodni praksi, povezani s členom 5, točka 1, Bruseljske konvencije na področju pogodb o zaposlitvi za delo, ki se opravlja na ozemlju več držav, srečalo s položajem, v katerem med več zadevnimi kraji ni bilo mogoče določiti nobenega kraja, ki bi bil kraj, iz katerega delavec opravlja svoje poklicne dejavnosti. Tak je primer sodbe Weber.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodba Weber: časovno merilo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zadevi, v kateri je bila izdana sodba Weber, se je postavljalo zlasti vprašanje, ali je treba pri ugotavljanju, ali je delavec „običajno“ opravljal svoje delo v državi pogodbenici, upoštevati „celotno trajanje“ delovnega razmerja ali samo njegovo zadnje obdobje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je, prvič, obravnavano zadevo razlikovalo od tistih, ki so bile predmet sodb Mulox IBC in Rutten, v katerih je imel v nasprotju s to zadevo delavec v eni od držav pogodbenic pisarno, ki je pomenila dejanski center njegovih poklicnih dejavnosti in iz katere je opravljal bistveni del svojih obveznosti do svojega delodajalca. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>) Sodišče je ob upoštevanju teh razlik menilo, da sodne prakse, ki je nastala na podlagi teh sodb, ni mogoče v celoti prenesti na navedeno zadevo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>) Sodišče je kljub temu odločilo, da ta sodna praksa ostaja upoštevna, ker je treba v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, ki se izvaja na ozemlju več držav pogodbenic, člen 5, točka 1, Bruseljske konvencije razlagati tako, kot da se nanaša na kraj, v katerem ali iz katerega ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera delavec dejansko izpolnjuje bistveni del obveznosti za svojega delodajalca. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, zaradi teh različnih okoliščin je Sodišče pojasnilo, da je upoštevno merilo, ki ga je treba upoštevati pri določitvi običajnega kraja opravljanja dela v smislu te določbe, praviloma kraj, v katerem je delavec opravljal večino svojega delovnega časa za delodajalca. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>) Sodišče je torej razsodilo, da je, če ni drugih meril, ta kraj tisti, kjer je delavec opravil večino svojega delovnega časa. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navesti je treba, da po mnenju Sodišča to časovno merilo, ki temelji na vsakokratnem trajanju delovnega časa, opravljenega v različnih zadevnih državah pogodbenicah, logično pomeni, da je treba pri določitvi kraja, v katerem je zaposleni opravljal največji del svoje zaposlitve in v katerem je v takem primeru težišče njegovega pogodbenega razmerja z delodajalcem, upoštevati celotno obdobje zaposlitve delavca. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>) Sodišče je tako razsodilo, da je treba pri pogodbi o zaposlitvi, zaradi izpolnjevanja katere zaposleni opravlja enake dejavnosti za svojega delodajalca v več kot eni državi pogodbenici, pri določanju kraja, v katerem je zadevna oseba običajno opravljala svoje delo, načeloma upoštevati celotno trajanje delovnega razmerja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem menim, da je pomembno poudariti, da je Sodišče kljub temu določilo to, kar bi se na prvi pogled lahko zdelo izjema od pravila časovnega merila, v skladu s katerim je običajni kraj opravljanja dela tisti, v katerem je delavec opravil največji del svojega delovnega časa. Vendar pa menim, da to ni izjema, temveč da je Sodišče uporabilo to časovno merilo v posebnem primeru. Pojasnilo je namreč, da je treba upoštevati zadnje obdobje dela, kadar delavec po tem, ko je določeno obdobje opravljal delo v določenem kraju, trajno opravlja svoje dejavnosti v drugem kraju, ker je skladno z jasno izraženo voljo pogodbenih strank slednji kraj postal nov običajni kraj opravljanja dela. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>) Tako je, kadar ni dejanskega centra poklicnih dejavnosti delavca, časovno merilo, ki ga je določilo Sodišče v tej sodbi, utemeljeno na načelnem pravilu, ki se lahko ne uporabi le, če ima ob upoštevanju dejanskih elementov obravnavane zadeve zadevni predmet izpodbijanja močnejše navezne okoliščine z drugim krajem opravljanja dela. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>) K temu časovnemu merilu, ki je še posebej pomembno za preučitev vprašanja za predhodno odločanje, se bom vrnil pozneje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če povzamem ta del analize, moram opozoriti, najprej, da se je Sodišče pri določitvi načelnega pravila, v skladu s katerim je država, v kateri delavec v izpolnjevanju svoje pogodbe o zaposlitvi običajno opravlja svoje delo v smislu te določbe, tista država, v kateri oziroma iz katere, ob upoštevanju vseh elementov, ki so značilni za navedeno dejavnost, delavec opravlja bistveni del svojih obveznosti do delodajalca, v točki 50 sodbe Koelzsch opiralo na svojo sodno prakso, ki izhaja iz sodb Mulox IBC (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">55</a>
</span>) in Rutten (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-56" href="#t-56">56</a>
</span>). Kot sem že pojasnil, je bilo to pravilo pozneje potrjeno v točkah 49 in 50 sodbe Weber (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-57" href="#t-57">57</a>
</span>). Iz tega izhaja, da je preverjanje navedenega pravila izhodiščna točka presoje nacionalnih sodišč v vseh primerih, v katerih se pogodba o zaposlitvi izvaja na ozemlju več držav pogodbenic, kot je to v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, kot sem navedel zgoraj, je Sodišče za določitev države, ki bi se lahko štela za „kraj, v katerem ali iz katerega“ delavec opravlja bistveni del svojih obveznosti do delodajalca, določilo kvalitativno (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-58" href="#t-58">58</a>
</span>)  in časovno (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-59" href="#t-59">59</a>
</span>) merilo, ki ju morajo upoštevati nacionalna sodišča (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-60" href="#t-60">60</a>
</span>). Čeprav je treba po mnenju Sodišča pri časovnem merilu praviloma upoštevati celotno obdobje zaposlitve delavca pri delodajalcu, je Sodišče določilo uporabo tega časovnega merila v posebnem primeru, v katerem ima zadevni predmet izpodbijanja „tesnejšo zvezo z drugim krajem opravljanja dela“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-61" href="#t-61">61</a>
</span>). V tem primeru mora nacionalno sodišče pri presoji upoštevati zadnje obdobje dela (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-62" href="#t-62">62</a>
</span>) in ne celotnega obdobja zaposlitve (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-63" href="#t-63">63</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To sodno prakso je torej treba upoštevati pri presoji te zadeve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledice, ki jih je treba izpeljati iz analize sodne prakse za to zadevo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej fazi razlogovanja ugotavljam, da iz trditev strank iz postopka v glavni stvari in zainteresiranih strani izhaja, da se zdi, da se vprašanje predložitvenega sodišča nahaja na stičišču dveh a priori ločenih vej sodne prakse. Vendar iz zgornje analize izhaja, da ta dva pristopa kljub navideznemu razhajanju spadata v eno samo vejo sodne prakse, na podlagi katere je Sodišče določilo načelno pravilo, ki temelji na upoštevanju kvalitativnega in časovnega merila za njegovo uporabo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da morajo nacionalna sodišča upoštevati kvalitativno merilo, ki je odločilno. Časovno merilo pa postane upoštevno ob neobstoju kvalitativnih elementov ali če ti niso dovolj natančni. Poleg tega sta ti dve merili lahko sočasni in se lahko dopolnjujeta. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-64" href="#t-64">64</a>
</span>) Nacionalna sodišča morajo v vseh primerih upoštevati načeli bližine in varstva delavca.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega ugotavljam, da se, ker je delovno razmerje dolgotrajno, elementi, ki so za to razmerje značilni, kot so opravljanje dela, kraj opravljanja dela ali plačilo, lahko spreminjajo. Zlasti v položaju čezmejnega dela se v skladu s spreminjanjem objektivnih okoliščin lahko spremeni tudi država, v kateri delavec „običajno opravlja svoje delo“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-65" href="#t-65">65</a>
</span>) Drugače povedano, pravo, ki se uporablja, kadar pogodbeni stranki nista izbrali prava, se lahko spremeni zaradi same narave dlje trajajočega delovnega razmerja. Toda ob upoštevanju dejstva, da je eden od ciljev Rimske konvencije krepitev zaupanja v stabilnost razmerij med pogodbenimi strankami, mora sprememba prava, ki se uporablja, ko je posledica spremembe dejanskih okoliščin, izhajati tudi iz jasne volje pogodbenih strank. Ta sprememba namreč ne sme imeti posledic za pravna razmerja, ki so nastala pred to spremembo, tako da za spor rationae temporis še naprej velja pravo, ki se je uporabljalo v času nastanka teh okoliščin (tempus regit actum).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgoraj navedeno je bistveno vprašanje, ki se postavlja, katero je v obravnavani zadevi upoštevno merilo za določitev in concreto trenutka, v katerem je nastal predmet izpodbijanja, da bi se določil kraj, v katerem je delavec običajno opravljal svoje delo, in posledično pravo, ki se uporablja, če stranki nista izbrali prava. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi iz predložitvene odločbe izhaja, da je družba Locatrans zaposlenega obvestila, da je bilo v analizi njegove dejavnosti v zadnjih osemnajstih mesecih ugotovljeno, da je opravljal pomemben del svoje dejavnosti zaposlene osebe v Franciji in da bi moral biti zato vključen v francoski sistem socialne varnosti. Po mnenju predložitvenega sodišča je delavec tako v tem obdobju pred prenehanjem delovnega razmerja svoje dejavnosti stalno opravljal samo v Franciji. Zato je po mojem mnenju mogoče trditi, da takšen razvoj oziroma takšna sprememba v položaju delavca, zaradi katere stalno opravlja dejavnost v eni sami državi pogodbenici, kar mora preveriti predložitveno sodišče, spada pod uporabo časovnega merila, kakor ga je opredelilo Sodišče v točkah 53 in 54 sodbe Weber. Iz tega izhaja, da v nasprotju s trditvami družbe Locatrans, ker se upoštevna dejstva umeščajo na konec obdobja trajanja pogodbe, upoštevanje celotnega obdobja zaposlitve delavca ni upoštevno v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se strinjam s Komisijo, ki meni, da je v zadevi, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v kateri se spor nanaša na prenehanje pogodbe in v kateri so upoštevna dejstva za odločanje o tem ugovoru umeščena v čas njenega konca trajanja, treba upoštevati zadnje obdobje dela (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-66" href="#t-66">66</a>
</span>) in sicer iz naslednjih razlogov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, menim, da je pomembno poudariti, da morajo nacionalna sodišča pri uporabi najprimernejšega merila (kvalitativnega ali pa časovnega) za določitev kraja, v katerem je delavec običajno opravljal svoje delo, upoštevati cilj, ki mu sledi člen 6 Rimske konvencije, da se zagotovi ustrezna zaščita delavca. Tako je treba, kolikor je mogoče, zagotoviti spoštovanje pravil o zaščiti delavcev v skladu z zakonodajo države, v kateri delavec opravlja svoje poklicne dejavnosti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-67" href="#t-67">67</a>
</span>) Vendar kot je pravilno poudarila Komisija, je ta cilj mogoče v celoti uresničiti le, če se v primeru spremembe ali trajne zamenjave države običajnega opravljanja dela spremeni tudi pravo, ki se uporabi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-68" href="#t-68">68</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, ta razlaga se mi ne zdi združljiva s ciljem Rimske konvencije, ki želi zvišati raven pravne varnosti s krepitvijo zaupanja v stabilnost razmerij med pogodbenimi strankami. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-69" href="#t-69">69</a>
</span>) Po mojem mnenju ne gre za to, da bi bilo merilo kraja običajnega opravljanja dela na splošno odvisno od zadnjega kraja opravljanja dela, ampak za to, da se v okviru metode, ki temelji na indicih, ob upoštevanju dejstva, da se ugovor delavca nanaša na prenehanje pogodbe, uporabi časovno merilo, povezano z „zadnjim obdobjem“. V tem primeru pravilna uporaba tega časovnega merila za pogodbene stranke ne bi smela biti nepredvidljiva. Opozarjam, da trenutek, od katerega dalje je ta zadnji kraj mogoče obravnavati kot običajni kraj opravljanja dela, razmejujejo pogoji, ki so bili določeni v sodbi Weber (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-70" href="#t-70">70</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, navedena razlaga omogoča, da se spoštuje skladnost med členom 5 Bruseljske konvencije in členom 6 Rimske konvencije (forum in ius). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-71" href="#t-71">71</a>
</span>) Za spore, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi, je namreč praviloma pristojno sodišče v kraju, kjer (ali od koder) delavec običajno opravlja svoje delo (ali, glede na okoliščine primera, v zadnjem kraju, kjer je običajno opravljal svoje delo). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-72" href="#t-72">72</a>
</span>) To sodišče bo hkrati uporabilo kogentna pravila iz svojega prava (lex loci laboris). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-73" href="#t-73">73</a>
</span>) V zvezi s tem dejstvo, da uporabo tega časovnega merila, povezanega z „zadnjim obdobjem“ določajo predmet izpodbijanja, položaj v času upoštevnih dejstev in jasna volja pogodbenih strank, omogoča omejitev položaja, v katerem se istočasno uporablja več pravnih ureditev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedeno predlagam, naj se na vprašanje za predhodno odločanje Cour de cassation ‑ chambre sociale (kasacijsko sodišče, senat za socialne zadeve, Francija) odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-83" title="page-20">
      Člen 6(2)(a) konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, je treba razlagati tako, da je treba v primeru, prvič, da je zaposleni naprej opravljal enake dejavnosti za svojega delodajalca v več državah članicah, nato pa je v obdobju pred prenehanjem delovnega razmerja stalno opravljal svoje dejavnosti v eni sami državi članici, pri čemer naj bi ta zadnjenavedena država glede na jasno voljo pogodbenih strank postala nov običajni kraj opravljanja dela, in drugič, da se spor, ki ga je sprožil ta zaposleni, nanaša na prenehanje pogodbe, za določitev kraja, v katerem je navedeni zaposleni običajno opravljal svoje delo in posledično prava, ki se uporablja, kadar pogodbeni stranki nista izbrali prava, upoštevati zadnje obdobje dela.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu (UL 2005, C 169, str. 10, v nadaljevanju: Rimska konvencija). Glede na datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi to pogodbo še vedno ureja ta konvencija.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Člen 4 Rimske konvencije določa splošni mehanizem za določitev prava, ki se uporablja za pogodbo, če pogodbeni stranki ne izbereta prava.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Glej sodbo z dne 15. marca 2011 (C-29/10, EU:C:2011:151, v nadaljevanju: sodba Koelzsch, točke 40, 46 in 50 ter izrek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, str. 6, v nadaljevanju: Uredba Rim I). Ta uredba je nadomestila Rimsko konvencijo in se uporablja za pogodbe, sklenjene po 17. decembru 2009. Ker je bila sporna pogodba sklenjena 15. oktobra 2002, se ta konvencija ratione temporis uporablja za spor o glavni stvari.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Bruseljska konvencija z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 1972, L 299, str. 32), kakor je bila spremenjena s Konvencijo z dne 29. novembra 1996 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL 1997, C 15, str. 1, v nadaljevanju: Bruseljska konvencija).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42, v nadaljevanju: Uredba Bruselj I). S to uredbo je bila nadomeščena Bruseljska konvencija. Uredba Bruselj I je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1, v nadaljevanju: Uredba Bruselj Ia). Člen 19 Uredbe Bruselj I je zdaj člen 21 Uredbe Bruselj Ia.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Glej točke 40, 46 in 50 ter izrek te sodbe).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej sodbo z dne 27. februarja 2002 (C-37/00, EU:C:2002:122, v nadaljevanju: sodba Weber, točki 54 in 58).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Točki 40 in 46 te sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Točka 2 izreka te sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Člen 1(1) Rimske pogodbe določa, da se „[p]ravila te konvencije […] uporabljajo za pogodbena obligacijska razmerja v vseh primerih, ko je treba izbrati med pravi več držav“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) ES namreč trdi, da naj bi opravljal svojo dejavnost prevoza v več krajih, ves čas pa naj bi ohranjal pomembno navezno okoliščino s Francijo, v kateri ima prebivališče, njegov delodajalec pa naj bi se zgolj seznanil s tem prej obstoječim dejanskim položajem ob prenehanju delovnega razmerja. V zvezi s tem zadostuje spomniti, prvič, da v okviru postopka sodelovanja, uvedenega s členom 267 PDEU, ni naloga Sodišča, temveč nacionalnega sodišča, da ugotovi dejstva, zaradi katerih je prišlo do spora, in da iz njih izpelje posledice za odločbo, ki jo mora izdati. Drugič, Sodišče mora v okviru porazdelitve pristojnosti med sodišči Unije in nacionalnimi sodišči upoštevati tak dejanski in pravni okvir, v katerega so umeščena vprašanja za predhodno odločanje, kot je opredeljen v predložitveni odločbi (glej med drugim sodbo z dne 7. junija 2018, Scotch Whisky Association (C-44/17, EU:C:2018:415, točka 24 in navedena sodna praksa)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Glej sodbo z dne 6. oktobra 2009, ICF (C-133/08, EU:C:2009:617, točki 22 in 23).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v uvodni izjavi 7 Uredbe Rim I navedeno, da „[morajo biti] [v]sebinsko področje uporabe in te določbe […] skladne z [Uredbo Bruselj I] in Uredbo (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) “. Poleg tega bi morale biti skladno z uvodno izjavo 7 zadnjenavedne uredbe „[v]sebinsko področje uporabe in določbe te uredbe […] skladne z [Uredbo Bruselj I] in instrumenti o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti“. (moj poudarek) Iz tega zato izhaja, da je treba zagotoviti tako usklajenost besedil mednarodnega zasebnega prava Unije kot skladnost področij uporabe nekaterih določb teh besedil; glej zlasti Gaudemet-Tallon, H. „Fasc. 337: Convention de Rome du 19 juin 1980 et règlement „Rome I“ du 17 juin 2008 – Champ d’application – Clauses générales“, JurisClasseur Commercial, 2023, str. od 1 do 39, natančneje odstavek 81, in Szpunar, M., „Droit international privé de l’Union : cohérence des champs d’application et/ou des solutions?“, Revue critique du Droit International Privé, št. 3, 2018, str. od 573 do 582.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Poročilo o Konvenciji o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, ki sta ga pripravila Mario Giuliano, profesor na univerzi v Milanu, in Paul Lagarde, profesor na univerzi v Parizu I (UL 1980, C 282, str. 1, v nadaljevanju: poročilo Giuliano in Lagarde).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 6. oktobra 2009, ICF (C-133/08, EU:C:2009:617, točki 24 in 25), in z dne 14. septembra 2023, Diamond Resorts Europe in drugi (C-632/21, EU:C:2023:671, točki 67 in 69).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej sodbo z dne 6. oktobra 2009, ICF (C-133/08, EU:C:2009:617, točka 25).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Po mnenju avtorjev pravne teorije člen 8 Uredbe Rim I v bistvenem povzema člen 6 Rimske konvencije, in sicer možnost izbire prava, ki se uporablja, vendar brez poseganja v zaščito, ki jo zagotavljajo določbe prava, ki se objektivno uporablja, ki je po navadi pravo države, v kateri se običajno opravlja delo, ali, če tega ni, pravo kraja poslovne enote zaposlitve, razen ob morebitni uporabi klavzule o izjemah. Glej zlasti Lagarde, P. in Tenenbaum, A., „De la convention de Rome au règlement Rome I“, Revue critique de droit international privé, 2008, str. 727-780, natančneje odstavek 18. Glej tudi Palao, Moreno, G., „Article 8“, Commentary on the Rome I Regulation, Magnus, U., in Mankowski, P. (ur.), Verlag Dr. Otto Schmidt, Köln, 2017, zv. 22, str. od 577 do 599, natančneje str. 586, točka 7.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej poročilo Giuliano in Lagarde, str. 25.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Opozoriti je treba, da člen 6 Rimske konvencije tako omejuje svobodo izbire prava s strani pogodbenih strank, ki je določena v členu 3 Konvencije. Drugače povedano, če pravo, ki se uporablja na podlagi člena 2, delavcem zagotavlja večjo zaščito od tistega, ki izhaja iz prava, ki sta ga izbrali pogodbeni stranki, te določbe izključijo ustrezne določbe izbranega prava in se uporabijo namesto njih. Glej poročilo Giuliano in Lagarde, str. 25. Določbe izbranega prava je tako treba kombinirati z kogentnimi določbami prava, ki se objektivno uporablja ob neobstoju izbire, če so za delavca ugodnejše. Glej v tem smislu Palao, Moreno, G., „Article 8“, Commentary on the Rome I Regulation, Magnus, U., in Mankowski, P. (ur.), op. cit., str. 586, natančneje točko 6.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Spomniti je treba, da je Sodišče že navedlo, da je „zakonodajalec želel vzpostaviti hierarhijo med naveznimi okoliščinami, ki jih je treba upoštevati pri določitvi prava, ki se uporablja za pogodbo o zaposlitvi“, torej med točkama (a) in (b) odstavka 2 člena 6 Rimske konvencije. Sodišče je v zvezi s tem zlasti odločilo, da „ je treba pri določitvi prava, ki se uporablja, navezno okoliščino pogodbe o zaposlitvi iz postopka v glavni stvari, ki se nanaša na kraj, kjer delavec običajno opravlja delo, upoštevati prednostno, uporaba te navezne okoliščine pa izključuje upoštevanje podredne navezne okoliščine, ki se nanaša na kraj sedeža poslovne enote, ki je delavca zaposlila“; (glej sodbo z dne 15. decembra 2011, Voogsgeerd (C-384/10, EU:C:2011:842, točki 32 in 34, v nadaljevanju: sodba Voogsgeerd), v zvezi s pomorskim prometom pa točko 38 te sodbe. Taka hierarhija se uporablja tudi za odstavka 2 in 3 člena 8 Uredbe Rim I in v obeh primerih po mnenju Sodišča to pomeni, da je treba pridržati široko razlago za navezno okoliščino države, v kateri delavec običajno opravlja svoje delo, medtem ko se navezna okoliščina poslovne enote, ki je delavca zaposlila, lahko uporablja le, če sodišče ne more določiti države običajnega opravljanja dela (glej v tem smislu tudi točke od 33 do 35 in navedeno sodno prakso te sodbe).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) V zvezi s tem pravnim okvirom glej sodbo Koelzsch (točke od 33 do 36).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Naj spomnimo, da se je zadeva, v kateri je bila izrečena ta sodba, nanašala na odpustitev mednarodnega šoferja težkih tovornih vozil s prebivališčem v Nemčiji, ki ga je zaposlila luksemburška družba, ki je bila hčerinska družba danskega podjetja. Vključen je bil v luksemburški sistem socialnega zavarovanja. Ta hčerinska družba je opravljala dejavnost prevoza rož in drugih rastlin iz Danske na različne lokacije, večinoma v Nemčiji, vendar tudi v druge evropske države, s tovornimi vozili, ki so bila registrirana v Luksemburgu in stacionirana v Nemčiji, kjer pa navedena hčerinska družba ni imela niti sedeža niti pisarn. Glej sodbo Koelzsch (točke od 13 do 16).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Naj spomnim, da je po mnenju Sodišča treba ta pojem razlagati samostojno, v smislu, da morata biti vsebina in obseg tega kolizijskega pravila opredeljena na podlagi enotnih in samostojnih meril, da bi Rimski konvenciji zagotovila polna učinkovitost v smislu ciljev, ki jim sledi. Glej v tem smislu sodbo Koelzsch (točka 32 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Glej sodbo Koelzsch (točka 33 in navedena sodna praksa). V zvezi s tem glej točko 25 teh sklepnih predlogov. Nasprotno, glede upoštevanja ustreznih določb v Rimski konvenciji pri avtonomni razlagi pojma iz člena 19(2) Uredbe Bruselj I glej, v zvezi s področjem letalskega prevoza, sodbo z dne 14. septembra 2017, Nogueira in drugi (C-168/16 in C-169/16, EU:C:2017:688, točki 55 in 56, v nadaljevanju: sodba Nogueira in drugi).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glej sodbi z dne 9. januarja 1997, Rutten (C-383/95, v nadaljevanju: sodba Rutten, EU:C:1997:7, točka 22), in z dne 10. aprila 2003, Pugliese (C-437/00, EU:C:2003:219, točka 18).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Glej sodbo Koelzsch (točka 41 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da je prva država tista, v kateri delavec opravlja svojo ekonomsko-socialno funkcijo ter v kateri poklicno in politično okolje vplivata na njegovo dejavnost. Zato je treba, če je to mogoče, zagotoviti spoštovanje pravil o zaščiti delavcev v skladu z zakonodajo te države. Glej sodbo Koelzsch (točka 42).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) V zvezi s tem je generalna pravobranilka V. Trstenjak v sklepnih predlogih v zadevi Koelzsch (C-29/10, EU:C:2010:789, točka 83) poudarila, da „ni mogoče izhajati iz splošne domneve, da je treba vse enake ali primerljive pojme razlagati enotno, temveč je treba vprašanje enotnosti razlage vedno obravnavati v vsakem posameznem primeru“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Glej sodbo Koelzsch, točka 45.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej opombo 22 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Glej sodbo Koelzsch (točka 48). Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalne pravobranilke V. Trstenjak v zadevi Koelzsch (C-29/10, EU:C:2010:789, točke od 93 do 96).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Glej sodbo Koelzsch (točka 50).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Opozoriti je treba, da mora biti v središču presoje nacionalnega sodišča dejavnost delavca in ne dejavnost delodajalca; glej van Calster, G., European Private International Law, Bloomsbury, 2016, str. 111.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej sodbo Koelzsch, točka 49. Te indice je upoštevalo Sodišče v posebni zadevi v zvezi s prevozom v pomorskem sektorju (glej sodbo Voogsgeerd (točka 38)). V posebni zadevi v zvezi s prevozom v letalskem sektorju je Sodišče ugotovilo, da je treba upoštevati tudi kraj, v katerem so parkirani zrakoplovi, na krovu katerih je delo običajno opravljeno (glej sodbo Nogueira in drugi (točka 64)).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Glej sodbo Nogueira in drugi (točka 62 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Glej točko 36 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Ta člen je postal člen 19(2), Uredbe Bruselj I, ki je zdaj člen 21(1)(b)(i), Uredbe Bruselj Ia. Naj ponovim, da zakonodajalec Unije ni dodal izraza „iz katerega“ v prvo določbo ob sprejetju Uredbe Bruselj I, temveč jo je dodal v drugonavedeno določbo ob sprejetju Uredbe Bruselj Ia.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Glede delavcev, ki opravljajo dejavnost trgovskega zastopanja v več državah, glej sodbo z dne 13. julija 1993, Mulox IBC (C-125/92, EU:C:1993:306, točki 25 in 26, v nadaljevanju: sodba Mulox IBC), in sodbo Rutten (točki 25 in 27). Opozoriti je treba, da je Sodišče v prvonavedeni sodbi prvič razsodilo v primeru delavca, ki opravlja svoje delo v več državah pogodbenicah.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Člen 8(2) Uredbe Rim I določa: „[č]e pogodbeni stranki nista izbrali prava, ki naj se uporablja za individualno pogodbo o zaposlitvi, se za pogodbo uporablja pravo države, v kateri oziroma iz katere delavec v izpolnjevanju pogodbe običajno opravlja svoje delo“. Moj poudarek.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Kot ugotavljajo avtorji pravne teorije, je namen te pojasnitve boljša zaščita delavcev, katerih opravljanje dela je povezano s številnimi potovanji, kot je to v primeru zaposlenih v sektorjih mednarodnega, letalskega ali pomorskega prevoza, ker imajo ti zaposleni pogosto stalno bazo za opravljanje dela. Glej v tem smislu Francq, S., „Le règlement Rome I sur la loi applicable aux obligations contractuelles. De quelques changements…“, Journal du droit international (Clunet), 2009, zv. 36, št. 1, str. od 41 do 69. Po mnenju generalne pravobranilke V. Trstenjak je ta sprememba pomembna, ker zlasti kaže na to, da je treba to določbo razlagati široko; glej njene sklepne predloge v zadevi Koelzsch (C-29/10, EU:C:2010:789, točka 77).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Glej v zvezi s tem opombo 40 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Točka 26 te sodbe. Naj ponovim, da se je ta zadeva nanašala na zaposlenega kuharja, ki ga je njegov delodajalec zaporedoma razporedil na pomorske objekte na delu epikontinentalnega pasu, ki meji na Nizozemsko, in nato v danskih teritorialnih vodah.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Glej točko 39 teh sklepnih predlogov. H. Weber namreč v nobeni od držav pogodbenic ni imel pisarne, ki bi pomenila „dejanski center njegovih poklicnih dejavnosti in iz katere bi opravljal bistveni del svojih obveznosti do delodajalca“. Glej sodbo Weber (točka 48).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Glej sodbo Weber (točka 49). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Glej sodbo Weber (točka 49 in točka 2 izreka).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Glej sodbo Weber (točka 50). Sodišče je v zvezi s tem razsodilo, da v tem primeru, v katerem je delavec med celotnim zadevnim obdobjem zaposlitve stalno opravljal to isto poklicno dejavnost za svojega delodajalca, kvalitativno merilo, ki izhaja iz narave in pomena opravljenega dela na različnih krajih v državah pogodbenicah, ni upoštevno; glej sodbo Weber (točka 51). </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) Glej sodbo Weber (točka 58 in točka 2 izreka). Opozoriti je treba, da se je v predhodni sodni praksi že pojavilo časovno merilo v kombinaciji s kvalitativnim merilom, pri katerem se je upošteval obstoj pisarne, iz katere je delavec organiziral svoje poklicne dejavnosti; glej v zvezi s tem sodbo Rutten (točka 27).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Glej sodbo Weber (točka 52).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Glej sodbo Weber (točka 58 in točka 2 izreka).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) Glej sodbo Weber (točka 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Glej sodbo Weber (točki 53 in 58 ter točka 2 izreka). V zvezi s točko 53 te sodbe moram poudariti, da je Sodišče uporabilo besede „je v tesnejši zvezi z drugim krajem opravljanja dela“, kar pa je treba razločevati od klavzule o izjemah iz zadnjega stavka člena 6, odstavek 2, Rimske konvencije. Opozoriti je treba, da je Sodišče v navedeni sodbi razlagalo člen 5, točka 1, Bruseljske konvencije, ki ne določa takšne klavzule o izjemah.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) V zvezi s tem glej točko 48 ter točke od 50 do 57 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">55</a>
</span>) Točke od 24 do 26 te sodbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-56" href="#c-56">56</a>
</span>) Točki 23 in 27 te sodbe. Glej točko 43 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-57" href="#c-57">57</a>
</span>) Glej točko 43 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-58" href="#c-58">58</a>
</span>) To merilo izhaja iz narave in obsega opravljenega dela po različnih krajih v državah pogodbenicah v primerih, v katerih je mogoče določiti dejanski center dejavnosti delavca. Glej v tem smislu sodbo Koelzsch (točke od 48 do 50).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-59" href="#c-59">59</a>
</span>) To merilo izhaja iz vsakokratnega trajanja delovnega časa, opravljenega v vsaki od držav pogodbenic, in se uporablja, ko je delavec v celotnem zadevnem obdobju dela opravljal isto dejavnost za delodajalca. Glej v tem smislu sodbo Weber (točki 51 in 52).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-60" href="#c-60">60</a>
</span>) Glej točki 37 in 44 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-61" href="#c-61">61</a>
</span>) Zdi se, da je ta izraz, ki ga je treba razlikovati od klavzule o izjemah iz zadnjega stavka člena 6, odstavek 2, Rimske konvencije (glej opombo 53 teh sklepnih predlogov), nastal na podlagi točke 25 sodbe Mulox IBC: „nacionalno sodišče bi lahko upoštevalo dejstvo, da je v času nastanka spora, ki mu je predložen, zaposleni opravljal svoje delo izključno na ozemlju te države pogodbenice“. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-62" href="#c-62">62</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo Weber (točki 53 in 54).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-63" href="#c-63">63</a>
</span>) Zdaj ko je to pojasnjeno, menim, da je pomembno pojasniti, da če je predmet izpodbijanja umeščen na začetku delovnega razmerja, na primer, ko gre za odškodnino delavcu zaradi dejstev, ki so nastala v začetku pogodbenega razmerja, je to obdobje tisto, ki bi ga moralo nacionalno sodišče upoštevati pri presoji običajnega kraja opravljanja dela.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-64" href="#c-64">64</a>
</span>) Tako bi bilo na primer takrat, ko delavec dvanajst mesecev opravlja večino svojih nalog v prvi državi, nato pa še deset mesecev v drugi.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-65" href="#c-65">65</a>
</span>) Glej à contrario v zvezi s členom 6(1)(b) Uredbe Rim I moje sklepne predloge v zadevi Liechtensteinische Landesbank (Österreich) (C-279/24, EU:C:2025:380, točka 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-66" href="#c-66">66</a>
</span>) To časovno merilo bi bilo mogoče združiti s kvalitativnim merilom ob upoštevanju dejstva, da je v tem istem obdobju delodajalec delavca vključil v francoski sistem socialne varnosti. Glej opombo 48 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-67" href="#c-67">67</a>
</span>) Glej sodbo Koelzsch (točka 42) in opombo 29 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-68" href="#c-68">68</a>
</span>) Kot je pravilno poudarila Komisija, ta cilj ne bi bil dosežen, če delavec iz postopka v glavni stvari ni bil upravičen do zaščite, ki jo zagotavlja francosko pravo na področju prenehanja pogodbe, na enak način kot drug delavec, ki bi bil zaposlen le leto in pol pred prenehanjem pogodbe in ki bi v tem istem obdobju poldrugega leta več kot polovico svojega dela opravil v Franciji.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-69" href="#c-69">69</a>
</span>) Glej sodbo z dne 6. oktobra 2009, ICF (C-133/08, EU:C:2009:617, točki 23 in 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-70" href="#c-70">70</a>
</span>) Sodišče določa tri pogoje: trajanje dejavnosti, ki se opravlja na določenem kraju, stalno opravljanje te dejavnosti na drugem kraju in jasna volja pogodbenih strank, da naj ta drugi kraj postane nov običajni kraj opravljanja dela. Glej sodbo Weber (točka 54 in točka 2 izreka).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-71" href="#c-71">71</a>
</span>) Glej točko 28 in opombo 15 teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-72" href="#c-72">72</a>
</span>) Ta navezna okoliščina je določena v členu 19(2)(a) Uredbe Bruselj I, ki je zdaj člen 21(1)(b)(i) Uredbe Bruselj Ia. Čeprav navedeno merilo ni vedno prestavljivo za določitev prava, ki se uporablja (tempus regit actum), lahko forum in ius sovpadata, ko je predmet spora umeščen na konec delovnega razmerja. Glede na to, da je Uredba Bruselj I začela veljati 1. marca 2002, to je dva dni po izreku sodbe Weber (točka 54), bi to merilo ob uporabi te sodne prakse lahko določilo pristojno sodišče v primeru, da se predmet izpodbijanja nanaša na prenehanje pogodbe, če obstaja jasna volja pogodbenih strank in je ta „zadnji kraj“ stalen in trajen.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-73" href="#c-73">73</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke V. Trstenjak v zadevi Koelzsch (C-29/10, EU:C:2010:789, točka 81).</p>
</body>
</html>
