|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/299 |
17.1.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2025/299)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Pacherenc du Vic-Bilh“
PDO-FR-A0593-AM04
Datum obvestila: 18. oktober 2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Geografsko območje
Točka 1 Geografsko območje v oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, v poglavju I specifikacije proizvoda je bila spremenjena s sklicem na uradni geografski kodeks, v katerem je na nacionalni ravni priznan in določen seznam občin po departmajih.
V enotnem dokumentu je ta sklic vstavljen v točko Razmejeno geografsko območje.
Točka 2 Razmejeno območje parcel v oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, v poglavju I specifikacije proizvoda je bila spremenjena s sklicem na organ, ki je odobril območje parcel za pridelavo.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
2. Popravek pri gostoti zasaditve
Popravek redakcijske napake pri gostoti zasaditve. Besedilo enotnega dokumenta zdaj ustreza specifikaciji proizvoda.
Ta sprememba vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Pacherenc du Vic-Bilh
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009 |
4. Opis vin
1. Suha bela vina
KRATEK OPIS
Ta suha vina so aromatična ter imajo običajno arome belega in eksotičnega sadja ali cvetlične arome. Vina so uravnotežena s poudarjenimi kislinami, ki jih lepo zaokrožuje oljnatost. Vsebnost fermentirnih sladkorjev je največ 4 g/l, najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 11,5 %, volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi je največ 14 %.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 14 |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
2. Bela vina s fermentiranim sladkorjem
KRATEK OPIS
Z nadaljnjimi jesenskimi trgatvami (prezrelo grozdje, sušenje) je mogoče dobiti uravnotežena sladka bela vina s poudarjenimi kislinami in veliko oljnatostjo. Na splošno prevladujejo sadne arome, ki se s staranjem lahko razvijejo v izrazitejše note kandiranega sadja in medu. Vsebnost fermentirnih sladkorjev je najmanj 45 g/l, najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 14,5 %.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): 18,5 |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 11,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
|
1. |
Obogatitev Posebni enološki postopek Obogatitev je dovoljena v skladu s pravili iz specifikacije proizvoda. |
|
2. |
Uravnavanje temperatur pri vinifikaciji Posebni enološki postopek Za proizvodnjo suhih vin je pri vinifikaciji obvezna uporaba sredstev za uravnavanje temperatur. |
|
3. |
Prepovedana oprema Posebni enološki postopek Uporaba kontinuiranih stiskalnic je prepovedana. |
|
4. |
Gostota zasaditve Pridelovalna praksa Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra. Razmik med trsi v isti vrsti ne sme biti manjši od 0,80 metra. Te določbe se ne uporabljajo za parcele, na katerih je vinograd terasasto zasajen. Terasasto zasajeni vinograd pomeni parcelo, ki je bila zaradi pobočja pred zasaditvijo vinske trte prostorsko posebno urejena, s čimer je pretrgan običajni razmik zasaditve in onemogočen prehod mehanizacije med zaporednima policama. Te določbe se ne uporabljajo za terasasto zasajene vinograde, v katerih ne sme biti manjši od 0,80 metra samo razmik med trsi v isti vrsti. |
|
5. |
Rez Pridelovalna praksa Pravila rezi Vinska trta se obrezuje s kratko rezjo (kordonska gojitvena oblika royat) ali z enojno ali dvojno rezjo guyot z največ:
Število enoletnih rodnih mladik na trs po cvetenju (fenofaza 23 po Lorenzu) je največ:
|
|
6. |
Namakanje Pridelovalna praksa Namakanje se lahko dovoli. |
|
7. |
Trgatev Pridelovalna praksa Vina so pridelana iz grozdja, trganega ročno s postopno trgatvijo, razen grozdja, trganega na parcelah, ki so namenjene izključno za pridelavo suhih vin. |
5.2 Največji donosi
|
1. |
Suha bela vina 66 hektolitrov na hektar |
|
2. |
Bela vina z ostankom sladkorja 40 hektolitrov na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina se opravljajo na geografskem območju, ki je na datum, ko je pristojni nacionalni odbor odobril to specifikacijo proizvoda, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023 zajemal ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Gers: Maumusson-Laguian, Riscle samo za ozemlje nekdanje občine Cannet, in Viella, |
|
— |
departma Hautes-Pyrénées: Castelnau-Rivière-Basse, Hagedet, Lascazères, Madiran, Saint-Lanne in Soublecause, |
|
— |
departma Pyrénées-Atlantiques: Arricau-Bordes, Arrosès, Aubous, Aurions-Idernes, Aydie, Bétracq, Burosse-Mendousse, Cadillon, Castetpugon, Castillon (Canton de Lembeye), Conchez-de-Béarn, Corbère-Abères, Crouseilles, Diusse, Escurès, Gayon, Lasserre, Lembeye, Mascaraàs-Haron, Moncaup, Moncla, Monpezat, Mont-Disse, Portet, Saint-Jean-Poudge, Séméacq-Blachon, Tadousse-Ussau in Vialer. |
7. Sorte vinske trte
|
|
Arrufiac B – arrufiat |
|
|
Courbu B – gros courbu |
|
|
Gros manseng B |
|
|
Petit courbu B |
|
|
Petit manseng B |
|
|
Sauvignon B – sauvignon blanc |
8. Opis povezave
Geografsko območje leži južno in zahodno od reke Adour ob severnem vznožju Pirenejev. Razprostira se na gričevnatem območju. Zajema 37 občin v treh departmajih.
Na celotnem ozemlju prevladuje razmeroma enotno milo in precej vlažno podnebje. Konec poletja in jeseni pogosto piha vroč in suh južni fenski veter.
Greben Madirannais sestavljajo predvsem molase iz laporja in nekaj apnenčastih plasti. Na te molase je nanosilo glino z gruščem in nato aluvialno prodnato plast, ki zdaj leži na vrhu. Med celotnim kvartarjem so te formacije erodirale, in nastalo je pet grebenov, ki jih ločujejo nesimetrične doline: strma pobočja, obrnjena proti zahodu, razkrivajo molaso iz apnenčastih plasti. Položna pobočja, obrnjena proti vzhodu, prekriva melj, ki ga je nanesel veter in je pomešan s spodaj ležečimi usedlinami. Na tem območju sta dve vrsti tal: glinastolapornata in izprana tla.
Arhivski zapisi v samostanu v Madiranu kažejo, da se je na začetku 13. stoletja vinska trta gojila vsepovsod na geografskem območju. V arhivih iz tistega obdobja so omenjene postopne trgatve. Te omogočajo pridelavo sladkih in suhih vin na isti parceli.
Sredi 16. stoletja so začeli sladko ali suho belo vino izvažati na Nizozemsko. Prodajalo se je predvsem pod imenom „vins du Vic-Bilh“.
Izraz pacherenc, ki se nanaša na način vzgoje na špalirju v vrstah, se je pojavil konec 19. stoletja in označuje suha ali sladka bela vina z območja Vic-Bilh.
Bela vina z območja Vic-Bilh so sloves najprej pridobila zunaj nacionalnih meja, nato pa so se hitro uveljavila tudi v sami regiji. Označba „appellation d’origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) „Pacherenc du Vic-Bilh“ je bila priznana leta 1948.
Površine, za katere se je zahtevala ta označba, so bile prva leta zelo majhne. Njihova velikost se je hitro začela povečevati šele v 80. letih 20. stoletja in od leta 2009 znaša približno 300 hektarov. Trsni izbor se še vedno opira na sorte, ki so značilne za kotlino reke Adour (petit manseng B in gros manseng B, courbu B in petit courbu B, arrufiac B), ali regionalne sorte (sauvignon B).
Naravno okolje, ki je primerno za pridelavo teh vin, pojasnjuje lokacijo vinogradov. Na tem gričevnatem območju so odcedna tla in nakloni, ki omogočajo odtekanje odvečne deževnice, in kadar imajo pobočja ugodno lego, uživajo tudi visoke temperature in dobro osončenost.
Jeseni milo in razmeroma suho podnebje, zlasti zaradi vetra z juga, omogoča sušenje in prezorenje grozdja v dobrih fitosanitarnih razmerah.
Razvoj je olajšala tudi udobna prometna pot (dolina reke Adour).
Območje zajema parcele, ki omogočajo dobro zorenje in po potrebi sušenje grozdja v dobrih fitosanitarnih razmerah. V tej delno gozdnati pokrajini z valovitim površjem, zelo različno usmerjenostjo pobočij in različnimi tlemi so bili vinogradi nujno zasajeni nesklenjeno, kar je dalo pokrajini mozaično podobo.
Trsni izbor, pri katerem prevladujejo pozne sorte in sorte z alkoholnim potencialom, je skladen tako z vrstami želenih proizvodov kot z lokalnim podnebjem. Te sorte z debelo kožico niso tako dovzetne za sivo plesen in so dobro odporne proti razmeroma vlažnemu podnebju, kar omogoča prezrelost in sušenje grozdja.
Metoda postopne trgatve omogoča optimizacijo kakovosti letine ob napredovanju prezrelosti in sušenju grozdja, tako da se proizvajajo tako suha in živahna bela vina kot sladka bela vina, bogata s fermentirnim sladkorjem in aromami.
Proizvajalci suha bela vina pridelujejo tako, da grozdje trgajo, ko dozori. Ta vina so aromatična ter imajo običajno arome belega in eksotičnega sadja ali cvetlične arome. Vina so uravnotežena s poudarjenimi kislinami, ki jih lepo zaokrožuje oljnatost.
Jeseni grozdje dozoreva, s sušenjem pa se doseže prezrelost. V grozdju so nakopičeni sladkorji, arome in kisline. S postopnimi trgatvami je tako mogoče pridelati sladka bela vina. Vina so uravnotežena, to pa poudarjajo tudi kisline in velika oljnatost. Na splošno prevladujejo sadne arome, ki se s staranjem lahko razvijejo v izrazitejše note kandiranega sadja in medu. Kompleksnost in uravnoteženost teh zelo bogatih vin sta posledica trajanja zorenja in obveznega zvrščanja več sort.
Ta kompleksnost arom se razvije in je spodbujena z minimalnim obdobjem zorenja do 15. marca v letu, ki sledi letu trgatve, opredeljenemu v specifikaciji proizvoda, ob upoštevanju znanja in izkušenj vinogradnikov.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Označevanje: izraz „sec“ (suho)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Imenu označbe obvezno sledi izraz „sec“ (suho) za vina, ki izpolnjujejo pogoje za ta izraz iz dela Opis. Izraz „sec“ se navede takoj za imenom označbe porekla.
Označevanje: najmanjša in največja geografska enota
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:
|
— |
gre za kraj, zaveden v katastru, |
|
— |
je ta naveden v prijavi pridelka. |
Pri označevanju vin z označbo se lahko navede večja geografska enota „Sud-Ouest“.
območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, zajema ozemlje občin departmaja Gers: Labarthète, Riscle in Saint-Mont.
Povezava na specifikacijo proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/299/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)