<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-581/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0581</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:726">EU:C:2021:726</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>15</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi A. Rantosa – Zadeva C‑581/20</HT></P><P>TOTO</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Athanasiosa Rantosa,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210909">9. septembra 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑581/20</HT></P><P>Skarb Państwa Rzeczypospolitej Polskiej reprezentowany przez Generalnego Dyrektora Dróg Krajowych i Autostrad</P><P>proti</P><P>TOTO S.p.A – Costruzioni Generali,</P><P>Vianini Lavori S.p.A</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven kasatsionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče, Bolgarija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="”" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost in priznavanje odločb v civilnih in gospodarskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Pojem civilne in gospodarske zadeve</KEYWORD><KEYWORD>Začasni ukrepi, vključno z ukrepi zavarovanja</KEYWORD><KEYWORD>Pogodba za izvedbo gradbenih del za izgradnjo javne ceste</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Leta 2015 sta podjetji, ki jima je bilo oddano javno naročilo, zaradi zavarovanja izpolnitve njunih obveznosti, ki so bile prevzete s pogodbo o izvedbi javnega naročila za gradnjo odseka hitre ceste, sklenjeno na Poljskem, poljskemu javnemu naročniku predložili garanciji, ki ju je izdala bolgarska zavarovalnica.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Nekaj let pozneje sta podjetji, ki jima je bilo oddano javno naročilo, od poljskega sodišča neuspešno zahtevali, naj javnemu naročniku z zavarovanjem z začasno odredbo prepreči unovčitev teh garancij. Podoben zahtevek sta podali pred bolgarskimi sodišči, ki so ga na prvi stopnji zavrnila in mu ugodila v pritožbenem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Poljski javni naročnik je pri Varhoven kasatsionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče, Bolgarija) vložil kasacijsko pritožbo. Pri njeni obravnavi je med drugim treba razjasniti, ali so bolgarska sodišča glede na člen 35 Uredbe (EU) št. 1215/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> mednarodno pristojna za sprejetje zahtevanih začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uporabljam izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>začasni ukrepi, vključno z ukrepi zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, ker je to izraz iz Uredbe št. 1215/2012. Dejansko pa bi bilo treba precizirati, v sklop katerih ukrepov spada zahtevani ukrep v vsakem od primerov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če se ne motim, se je Sodišče do zdaj le enkrat izreklo glede navedenega člena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200903">3. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Supreme Site Services in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑186/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:638">EU:C:2020:638</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar pa sodbe, izdane na podlagi predhodnih predpisov<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Člen 24 Bruseljske konvencije iz leta 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1972">UL 1972, L 299, str. 32</REF.DOC.OJ>, konsolidirano besedilo, <REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="027" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="1998">UL 1998, C 27, str. 1</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: Bruseljska konvencija) in člen 31 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42; v nadaljevanju: Uredba št. 44/2001). Besedilo teh določb in sedanjega člena 35 ni enako; poleg tega je zakonodajalec določil sistem začasnega varstva na drugih mestih Uredbe št. 1215/2012. Vendar spremembe ne vplivajo na uporabnost predhodne sodne prakse Sodišča za to zadevo.</P></NOTE>, vseeno osvetljujejo vprašanja predložitvenega organa, čeprav jih ne rešijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V skladu z navodilom Sodišča se ti sklepni predlogi nanašajo samo na drugo vprašanje za predhodno odločanje. Odgovor bo zahteval poglobitev v odnos med dvema sodiščema različnih držav članic – to je sodiščem, ki odloča v sporu o glavni stvari, in sodiščem, ki odloča izključno o začasnih ukrepih, vključno z ukrepi zavarovanja – v čezmejnih zadevah, v zvezi s katerimi je namen člena 35 preprečiti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>strankam škodo zaradi dolgotrajnosti postopkov, ki je neločljivo povezana z vsakim mednarodnim postopkom<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050428">28. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>St. Paul Dairy</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑104/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:255">EU:C:2005:255</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba St. Paul Dairy), točka 12.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 1215/2012</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 33 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Kadar začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, odredi sodišče, pristojno za odločanje o glavni stvari, bi bilo treba s to uredbo zagotoviti njihov prosti pretok. Začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih je odredilo takšno sodišče, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, v okviru te uredbe ne bi smeli priznati in izvršiti, razen če se sodna odločba z zadevnimi ukrepi vroči tožencu pred izvršitvijo. To ne bi smelo preprečiti priznanja in izvršitve takšnih ukrepov skladno z nacionalnim pravom. Če pa začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, odredi sodišče države članice, ki ni pristojno za odločanje o glavni stvari, bi bilo treba učinek takšnih ukrepov v tej uredbi omejiti na ozemlje države članice, kjer je navedeno sodišče.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 2 določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Za namene te uredbe:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomeni vsako odločbo, ki jo izda sodišče države članice, ne glede na njeno poimenovanje, vključno s sklepom, odredbo, odločbo ali sklepom o izvršbi, kakor tudi z odločbo o določitvi stroškov, ki jo izda sodni uradnik.</TXT><P>Za namene poglavja III <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> vsebuje začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih odredi sodišče, ki je na podlagi te uredbe pristojno za odločanje o glavni stvari. Ne zajema začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih odredi sodišče, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče, razen če je bila sodna odločba, ki vsebuje ukrep, tožencu vročena pred izvršitvijo;</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 29 v oddelku <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Litispendenca in sorodne pravde<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="029.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, brez poseganja v člen 31(2), vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo svoje postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="029.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>V zadevah iz odstavka 1 katero koli sodišče, pred katerim teče postopek, na zahtevo sodišča, ki je začelo postopek v sporu, nemudoma obvesti slednje, kdaj je začelo postopek v skladu s členom 32.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="029.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, izrečejo za nepristojna v korist tega sodišča.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 35 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Začasni ukrepi, vključno z ukrepi zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Pri sodiščih države članice se lahko vloži zahteva za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih predvideva pravo te države članice, tudi v primeru, ko so za odločanje o glavni stvari pristojna sodišča druge države članice.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 36 v oddelku <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Priznanje<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="036.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Sodna odločba, izdana v državi članici, se v drugih državah članicah prizna, ne da bi bilo potrebno za priznanje začeti kakršen koli poseben postopek.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 42(2) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Za namene izvršitve sodne odločbe o začasnih ukrepih, vključno z ukrepi zavarovanja, izdane v drugi državi članici, v državi članici, vlagatelj predloži organu, pristojnemu za izvršitev:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za potrditev njegove verodostojnosti;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>potrdilo, ki je izdano v skladu s členom 53 in vsebuje opis ukrepa ter potrjuje, da je:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>sodišče pristojno za odločanje o glavni stvari;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>sodna odločba izvršljiva v državi članici izvora, in</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>dokaz o vročitvi sodne odločbe, če je bil ukrep odrejen, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 45(1)(c) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="045.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Priznanje sodne odločbe se zavrne na zahtevo katere koli zainteresirane stranke:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>če je sodna odločba nezdružljiva s sodno odločbo, izdano med istima strankama v zaprošeni državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo. Grazhdanski Protsesualen Kodeks<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Zakonik o civilnem postopku, Bolgarija; v nadaljevanju: GPK.</P></NOTE></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Za to zadevo so upoštevni člen 18 (imuniteta držav), členi od 389 do 396 (izdaja začasne odredbe), členi od 397 do 403 (ukrepi zavarovanja) in členi od 274 do 280 (pravna sredstva zoper sklepe).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Ker se moji sklepni predlogi osredotočajo izključno na razlago člena 35 Uredbe št. 1215/12, navajanje teh členov ni potrebno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, spora in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Skarb Państwa Rzeczypospolitej Polskiej reprezentowany przez Generalnego Dyrektora Dróg Krajowych i Autostrad (v nadaljevanju: poljska državna blagajna) je s pogodbo z dne <DATE ISO="20150730">30. julija 2015</DATE> naročila družbama TOTO S.p.A – Costruzioni Generali in Vianini Lavori S.p.A, ki opravljata dejavnost kot konzorcij, registriran v Italiji, gradnjo hitre ceste S-5 Poznanj–Vroclav, odsek Poznanj A2, Gluchowo–Wronczyn.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Pogodbene stranke so v pogodbo vključile klavzulo, člen 20.6 pogodbe, s katerim je bila pristojnost za reševanje sporov dodeljena sodiščem po sedežu javnega naročnika (to je poljskim sodiščem).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Kot v točki 2 svojih stališč navaja poljska vlada, je klavzula določala: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Sodišče, pristojno po kraju sedeža javnega naročnika […], je pristojno za odločanje o vseh sporih, ki bi lahko nastali v zvezi z izvajanjem [pogodbe].<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Na podlagi te pogodbe sta bili izdani garanciji št. 02900100000348 in št. 02900100000818, in sicer prva zaradi zavarovanja izpolnitve pogodbenih obveznosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Kot je razvidno iz povzetka predložitvene odločbe, je bila ta garancija dana za pogodbeno izpolnitev v skupni višini 52.294.272,43 PLN (poljski zloti), pri čemer je bilo z dodatkom 4 z dne <DATE ISO="20190125">25. januarja 2019</DATE> njeno učinkovanje določeno do <DATE ISO="20190731">31. julija 2019</DATE> v navedeni višini kot garancija v primeru neizpolnitve ali pomanjkljive izpolnitve pogodbe do najvišjega zneska in do <DATE ISO="20240630">30. junija 2024</DATE> kot garancija za izvedbo gradbenih del v skladu s pogodbo v višini do 15.877,73 PLN.</P></NOTE> ter druga zaradi zavarovanja morebitnega plačila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>pogodbene kazni<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> po dokončanju del.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, je bila ta garancija dana zaradi zavarovanja plačila pogodbene kazni v višini 9.314.671,95 PLN do <DATE ISO="20190731">31. julija 2019</DATE>, s čimer naj bi se zavarovalo pravočasno dokončanje gradbenih del v skladu s pogodbo.</P></NOTE> Obe garanciji je izdala bolgarska zavarovalnica Evroins AD in se zanju uporablja poljsko materialno pravo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Družbi, ki jima je bilo javno naročilo oddano, sta pri Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska) vložili vsaka svojo negativno ugotovitveno tožbo zoper poljsko državno blagajno. Zahtevali sta, naj se ugotovi, da navedena državna blagajna nima pravice niti zahtevati plačila dogovorjene pogodbene kazni, saj pogoji za to plačilo niso izpolnjeni, niti zahtevati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi pogodbe, ki jo zatrjuje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Predložitvena odločba, točka 2.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Prav tako sta družbi sodišču predlagali, naj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>izda začasno odredbo, s katero se toženi stranki med drugim naloži prepoved unovčitve garancij št. 02900100000348 in 02900100000818, ki ju je izdala zavarovalnica Evroins AD<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Predložitvena odločba, točka 4.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi) je s sklepom z dne <DATE ISO="20190607">7. junija 2019</DATE> zavrnilo izdajo predlagane začasne odredbe in ukrepov zavarovanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, točka 4, je poljsko sodišče izhajalo iz tega, da so zahtevki za izdajo začasne odredbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa neutemeljeni, ker ni nobenega razumnega razloga za to, da tožena stranka ne bi mogla podpisati novega dodatka k pogodbi, in družbi poleg tega nista utemeljili, da se zdi verjetno, da bi zavrnitev začasne odredbe onemogočila ali znatno otežila izvršitev morebitne prihodnje odločitve, v kateri bi bili upoštevani potencialni zahtevki predlagateljic. Prav tako družbi nista izkazali, da je verjetno, da bi zavrnitev začasne odredbe povzročila nepopravljivo škodo, in v kakšnem obsegu bi morebitni pogodbeni kazni lahko ogrozili njuno finančno stabilnost.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Družbi, ki jima je bilo oddano javno naročilo, sta <DATE ISO="20190731">31. julija 2019</DATE> ponovno predlagali sprejetje teh ukrepov, tokrat pri Sofiyski gradski sad (okrajno sodišče za mesto Sofija, Bolgarija), v podporo tožbam pri Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Predlog je bil na prvi stopnji zavrnjen, a mu je bilo v pritožbenem postopku pred Sofiyski apelativen sad (pritožbeno sodišče v Sofiji, Bolgarija) ugodeno. Slednje je proti predložitvi varščine odredilo rubež terjatve poljske državne blagajne iz garancij št. 02900100000348 in št. 02900100000818, ki jih je v njeno korist izdala zavarovalnica Evroins AD.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Poljska državna blagajna je vložila kasacijsko pritožbo pri Varhoven kasatsionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče, Bolgarija). V okviru tega pravnega sredstva je dodatno predložila evropski plačilni nalog v skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE> o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="399" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 399, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, obrazec E.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Plačilni nalog je bil izdan v njeno korist zoper zavarovalnico Evroins AD za znesek 4.086.197,80 PLN iz naslova glavnice, za obresti v višini 3.322.112,05 PLN in za znesek 76.405,75 PLN.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Družbi, ki jima je bilo oddano javno naročilo, sta ugovarjali zoper plačilni nalog z obrazcem F iz Uredbe št. 1896/2006, ki sta ga predložili v odgovoru na kasacijsko pritožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Varhoven kasatsionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče) Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 1 [Uredbe št. 1215/12] razlagati tako, da se postopek, kakršen je ta, opisan v obravnavanem predložitvenem sklepu, v celoti ali deloma šteje za civilno ali gospodarsko zadevo v smislu člena 1(1) te uredbe?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali se po izvajanju pravice vložiti zahtevo za odredbo začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja, o kateri je sodišče, ki je pristojno za odločanje o glavni stvari, že odločilo, sodišče, ki je začelo postopek z zahtevo za izdajo začasne odredbe na isti pravni podlagi in v skladu s členom 35 [Uredbe št. 1215/12], šteje za nepristojno od trenutka, ko so predloženi dokazi, da je sodišče, ki je pristojno za odločanje o glavni stvari, glede tega izdalo odločbo?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če bi iz odgovorov na prvi vprašanji za predhodno odločanje sledilo, da je sodišče, ki je začelo postopek z zahtevo v skladu s členom 35 [Uredbe št. 1215/12], pristojno, ali je treba pogoje za odredbo ukrepov zavarovanja na podlagi člena 35 [Uredbe št. 1215/12] razlagati samostojno? Ali se ne sme uporabiti določbe, ki v primeru, kakršen je obravnavani, ne dopušča odredbe ukrepa zavarovanja proti subjektu javnega sektorja?<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil pri Sodišču vložen <DATE ISO="20201105">5. novembra 2020</DATE>. Sodišče je zavrnilo obravnavo po členu 105 Poslovnika Sodišča.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile družbi TOTO – Costruzioni Generali in Vianini Lavori, Republika Poljska in Evropska komisija. Vse navedene, kot tudi poljska državna blagajna, so se udeležile obravnave <DATE ISO="20210715">15. julija 2021</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Kot sem že navedel, bodo sklepni predlogi omejeni na drugo vprašanje za predhodno odločanje. Ta se v bistvu nanaša na odnos med sodišči različnih držav članic, pri katerih so bile zaporedoma vložene zahteve za sprejetje začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja na podlagi Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Za odgovor na to vprašanje je treba podati razlago člena 35 Uredbe št. 1215/2012, na podlagi česar bo mogoče pojasniti, ali lahko sodišče (v tem primeru bolgarsko sodišče), ki ni pristojno za odločanje o glavni stvari, odredi začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, kadar je sodišče, pristojno za odločanje o glavni stvari (v tem primeru poljsko sodišče), že odločilo o identičnem zahtevku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Preden predlagam odgovor na to vprašanje, bom pregledal nekatere splošne vidike Uredbe št. 1215/2012, ki lahko prispevajo k razmisleku.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Predhodne ugotovitve: začasni ukrepi, vključno z ukrepi zavarovanja, po Uredbi št. 1215/2012</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ureditev mednarodne sodne pristojnosti in pretok odločb o začasnih ukrepih, vključno z ukrepi zavarovanja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Uredba št. 1215/2012 določa dve možnosti za to, da se doseže izdaja začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, v sporih, ki spadajo na področje uporabe te uredbe:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Prvič, mednarodno sodno pristojnost podeljuje sodiščem, ki so v skladu z oddelki od 1 do 6 poglavja II pristojna tudi za odločanje v sporu o glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Njihova pristojnost za odrejanje začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, ni izrecno določena, vendar seveda logično izhaja iz njihove seznanjenosti z zadevo. Implicitno je vsebovana v uvodni izjavi 33 Uredbe št. 1215/2012; glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19981117">17. novembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Van Uden</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑391/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:543">EU:C:1998:543</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Van Uden), točka 19.</P></NOTE> Pristojnost teh organov ni odvisna od obstoja konkretne povezanosti med predmetom ukrepa in krajem sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990427">27. aprila 1999</DATE>, <NAME.CASE>Mietz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑99/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:202">EU:C:1999:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega – razen izjeme, ki jo bom pojasnil kasneje – velja za ukrep, ki ga je sprejelo sodišče, pristojno za odločanje o glavni stvari, ureditev priznanja in izvršitve po Uredbi št. 1215/2012.</P></ITEM><ITEM><P>Drugič, člen 35 iste uredbe določa, da sodišča, ki niso pristojna za odločanje v sporu o glavni stvari, odločajo o začasnih ukrepih, vključno z ukrepi zavarovanja, v zvezi s tem sporom.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V tem drugem primeru Sodišče postavlja določene zahteve za to, da bi sodišče, ki ni pristojno za odločanje o glavni stvari, kljub temu lahko bilo pristojno za odločanje glede predhodnih vprašanj zavarovanja:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Pogoji so se oblikovali v okviru razlage ustreznih določb Bruseljske konvencije in Uredbe št. 44/2001.</P></NOTE></TXT><?PAGE NO="7"?><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>Začasni ukrepi ali ukrepi zavarovanja morajo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>namenjeni ohranitvi dejanskega in pravnega stanja, da bi se zagotovilo varstvo pravic, katerih priznanje se sicer zahteva od sodišča, pristojnega za odločanje o glavni stvari<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920326">26. marca 1992</DATE>, <NAME.CASE>Reichert in Kockler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑261/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:149">EU:C:1992:149</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); Van Uden, točka 37, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200903">3. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Supreme Site Services in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑186/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:638">EU:C:2020:638</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Ni mogoče sprejeti ukrepov, ki bi zaradi svojih učinkov <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> nadomestili postopek v glavni stvari, to je, da bi služili temu, da bi se v pripravljalnem postopku zaobšla pravila o pristojnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodbe Van Uden, točka 43 in naslednje; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990427">27. aprila 1999</DATE>, <NAME.CASE>Mietz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑99/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:202">EU:C:1999:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in St. Paul Dairy, točka 18.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>Obstajati mora dejanska povezanost med sodiščem, ki ni pristojno za odločanje o glavni stvari, in zahtevanim ukrepom. Za njegovo odobritev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>je potrebna […] posebna previdnost in temeljito poznavanje konkretnih okoliščin, v katerih naj zahtevani ukrepi učinkujejo<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba Van Uden, točka 38.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ta pogojevanja izhajajo iz dejstva, da člen 35 Uredbe št. 1215/2012 tistemu, ki zahteva začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, daje prednost, ki lahko nasprotno stranko postavi v slabši položaj, saj pomeni izjemo od ureditve pristojnosti, kot jo določa ta uredba. Zato mora biti razlaga tega člena ozka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodba St. Paul Dairy, točka 11. Člen 35 zagotovo pomeni anomalijo v sistemu: na to kaže tudi njegova umestitev v poseben oddelek, ločeno od določb o pristojnosti v pravem pomenu besede, čeprav še vedno znotraj poglavja II Uredbe št. 1215/2012.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Poleg tega bi z odpiranjem dodatnega kraja sojenja člen 35 lahko spodbujal strategije <HT TYPE="ITALIC">forum shoppinga</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Ta pomislek so na obravnavi izpostavili intervenienti, ki pa niso bili soglasni glede dejanskega obsega nevarnosti. Komisija je med drugim navedla, da že člen 35 vsebuje elemente samoomejevanja. To drži: zakonodajalec in Sodišče pri svoji razlagi sta se usmerila k zožitvi področja uporabe te določbe. Vendar pa se ne morem strinjati z enim izmed argumentov Komisije, konkretno z idejo, da morajo biti ukrepi, ki jih je mogoče odrediti na podlagi člena 35, nujni. Drži, da je po eni strani večina primerov zahtevanih začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, takih, s čimer se <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> omejuje učinkovitost domnevne omejitve. Po drugi strani pa je še vedno negotovo, ali je nujnost pogoj za uporabo člena 35. Če je odgovor pritrdilen, bi morala biti razlaga tega pojma avtonomna.</P></NOTE> in zlorab.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Na obravnavi se je posebej omenjala nevarnost <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>presežnega zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, kot posledice sprejetja več ukrepov zavarovanja za isti namen pri dveh različnih sodiščih, ki v tem okviru nista dolžni medsebojno komunicirati (glede neuspešnega poskusa vključitve tovrstne obveznosti v Uredbo št. 1215/2012 glej v nadaljevanju opombo 38 teh sklepnih predlogov). Uredba za ta položaj ne ponuja drugih rešitev od tistih, ki izhajajo iz uporabe pravil o litispendenci ali v zvezi s priznavanjem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V skladu z Uredbo št. 1215/2012 je pristojnost sodišča, ki na podlagi člena 35 izda začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, omejena tudi glede razpona: učinek teh ukrepov je omejen le na ozemlje posamezne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Uvodna izjava 33 in člen 2(a), drugi pododstavek, Uredbe št. 1215/2012. To omejitev je bilo mogoče zaznati že v prejšnji ureditvi, ki je zahtevala dejansko povezavo med predmetom zahtevanih ukrepov in krajevno pristojnostjo države sodišča, ki zadevo obravnava.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Vendar se ne sme pozabiti, da dopustnost začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih mora opraviti sodišče, ki ni sodišče, ki odloča ali bo odločalo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>To je lahko sodišče, ki že odloča o glavni stvari, ali pa sodišče, ki bo odločalo v prihodnje, če se ukrep odredi pred začetkom postopka v glavni stvari.</P></NOTE> o glavni stvari, ustreza enostavno razumljivim praktičnim potrebam glede začasnega sodnega varstva in zavarovanja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19800521">21. maja 1980</DATE>, <NAME.CASE>Denilauler</NAME.CASE> (<NO.CASE>125/79</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:130">EU:C:1980:130</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19920326">26. marca 1992</DATE>, <NAME.CASE>Reichert in Kockler</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑261/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:149">EU:C:1992:149</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej v zvezi s škodo zaradi dolgotrajnosti mednarodnih postopkov tudi sodbo St. Paul Diary, točka 12.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>S to določbo se zainteresirani stranki daje možnost, da doseže izdajo začasnega ukrepa, vključno z ukrepom zavarovanja, v državi članici, kjer je premoženje ali oseba, v zvezi s katerim oziroma katero se bo tak ukrep izvršil. Tako se izognemo nevšečnostim, da bi se morali najprej pravdati v tujini in nato še pridobiti priznanje sodne odločbe, izdane v pristojnosti drugega sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Nevšečnosti, ki obstajajo tudi v poenostavljeni ureditvi samodejnega priznavanja in izvrševanja brez eksekvature po Uredbi št. 1215/2012: zainteresirana stranka mora v državi izvora pridobiti dokumentacijo, ki se bo od nje zahtevala v zaprošeni državi. Ni mogoče <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> izključiti, da stranka, proti kateri se zahteva priznanje ali izvršitev, ne bo zahtevala njune zavrnitve po ustrezni postopkovni poti, kot tudi ne, da bi ukrep, odrejen v eni državi članici, potreboval prilagoditev, da bi lahko bil izvršen v drugi.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Ta možnost je še toliko nujnejša, ker začasni ukrepi, vključno z ukrepi zavarovanja, ki jih <HT TYPE="ITALIC">inaudita parte</HT> odredi sodišče, ki odloča o glavni stvari (s čimer se ohrani učinek presenečenja), načeloma ne omogočajo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Njihov prosti pretok je mogoč le, če je bila tožena stranka vabljena pred sodišče ali pa če je bila v nasprotnem primeru sodna odločba, ki zajema ukrep, toženi stranki vročena pred izvršitvijo.</P></NOTE> prostega pretoka<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>V skladu z uvodno izjavo 33 omejitev učinkuje za <HT TYPE="ITALIC">izvršitev</HT> in tudi za <HT TYPE="ITALIC">priznanje</HT>.</P></NOTE> med državami članicami v okviru Uredbe št. 1215/2012.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glede na uvodno izjavo 33 bi to sicer lahko storili, če nacionalno pravo to dopušča.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Izključitev te vrste ukrepov iz prostega pretoka je zajeta v opredelitvi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> v členu 2(a), drugi pododstavek, Uredbe št. 1215/2012. V praksi se izraža v zahtevi iz člena 42(2): izvršitev v državi članici začasnega ukrepa, vključno z ukrepom zavarovanja, ki ga je v drugi državi članici odredilo sodišče, ki odloča v sporu o glavni stvari, je pogojena s predložitvijo potrdila iz člena 53. To potrdilo zajema konkretne navedbe glede statusa sodišča in vabila tožene stranke pred sodišče ter, v primeru njene neudeležbe, glede obvestila o ukrepu.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Odnos med pristojnimi sodišči</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Med pristojnimi sodišči, ki so na voljo predlagatelju začasnega varstva ali ukrepa zavarovanja, ki lahko med njimi izbira, ni podana formalna hierarhija. Zato obstajajo primeri pluralnosti postopkov za začasno varstvo, vključno z ukrepi zavarovanja, za katere zakonodajalec izrecno ni predvidel posebne rešitve.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pluralnost postopkov začasnega varstva, vključno z ukrepi zavarovanja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Uredba št. 1215/2012 zajema posebno določbo (člen 35) za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja. Lahko bi rekli, da na ta način dopolnjuje <HT TYPE="ITALIC">naravno</HT> pristojnost sodnika, pristojnega za odločanje o glavni stvari, za njihovo odreditev. Hkrati pa odpre vrata za enake postopke pred različnimi sodišči, pri čemer obstaja tveganje medsebojno nezdružljivih odločitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Načelo prioritete, ki v oddelku <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Litispendenca in sorodne pravde<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> Uredbe št. 1215/2012 ureja pluralnost postopkov z istim zahtevkom med istima strankama v skladu s členom 29, je po mojem mnenju mogoče razširiti na fazo zavarovanja v teh postopkih.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Zavedam se, da obstajajo dvomi glede <HT TYPE="ITALIC">samodejne</HT> uporabe člena 29 za področje začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, iz razlogov, ki se razlikujejo glede na značilnosti položajev dvojnosti postopkov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>V skladu s tem načelom sodišče, ki je <HT TYPE="ITALIC">drugo</HT> začelo postopek, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Potem, ko se ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek, se mora sodišče, ki je drugo začelo postopek, izreči za nepristojno v korist sodišča, ki je prvo začelo postopek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Pravilo časovne prednosti se izjemoma spremeni, če je podana izključna izbira pristojnosti sodišča: glej člen 31(2) in (3). V obravnavanem primeru je bila prva zahteva za odreditev ukrepov zavarovanja vložena pred poljskim sodiščem, ki so ga pogodbene stranke izbrale za reševanje sporov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Kot sem pojasnil, soobstoj zahtevkov za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, pred sodiščem, ki je pristojno za odločanje o glavni stvari, in pred drugim sodiščem, ki te pristojnosti nima (vendar mu je zadeva predložena na podlagi člena 35 Uredbe št. 1215/2012), zainteresirani stranki omogoča, da se izogne zamudam, ki so običajno povezane s prenosom v eno državo članico ukrepa, odrejenega v drugi državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>S tega vidika bi lahko rekli, da je paradoksalno, da bi – kdor zahteva začasni ukrep ali ukrep zavarovanja pred drugim sodiščem – ravno zaradi tega, ker se želi izogniti zamudam pri prvem sodišču, moral glede na določbo o litispendenci to narediti izključno v državi spora o glavni stvari, in to zgolj zato, ker je bila zahteva za ta ukrep najprej vložena tam.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Ta argument ne prepriča vseh. Predlog, podan v Report on the Application of Regulation Brussels I in the Member States (Study JLS/C4/2005/3), sestavljen na zahtevo Komisije, je bil, da se vsekakor da prednost sodišču, pristojnemu za odločanje o glavni stvari, glede na njegovo boljše poznavanje zadeve; glej točko 777. V tej smeri je oblikovan člen 15 Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 z dne <DATE ISO="20190625">25. junija 2019</DATE> o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="178" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2019">UL 2019, L 178, str. 1</REF.DOC.OJ>), ki nima primerjave v nobenem drugem predpisu.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Alternativno bi bilo v zvezi z začasnimi ukrepi, vključno z ukrepi zavarovanja, mogoče opustiti uporabo splošnega pravila o litispendenci (člen 29 Uredbe št. 1215/2012) in obravnavati problem dveh nezdružljivih sodnih odločb, če bi bili sprejeti, <HT TYPE="ITALIC">a posteriori</HT> ob odločanju o njunem priznanju in izvršitvi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Tako predlagajo nekateri v pravni teoriji: glej Eichel, F., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Art. 35 Brüssel Ia-VO<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, v Wieczorek/Schütze, <HT TYPE="ITALIC">Zivilprozessordnung und Nebengesetze</HT>, Band 13/2, 4. izd., 2019, op. 83, ob sklicevanju na druge vire.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Vendar menim, da taka rešitev morda ne bi bila v skladu s to uredbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Čeprav se Sodišče glede tega še ni izreklo, pa se je v povezavi s členom 24 Bruseljske konvencije negativno opredelilo do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>množitve števila elementov, ki so odločilni za določitev sodne pristojnosti v istem pravnem razmerju, kar je v nasprotju s cilji konvencije<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba St. Paul Dairy, točka 20.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Zaenkrat zadostuje navesti, da so izjeme od pravila glede litispendence podane v Uredbi in nobena ne ustreza opisani.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Poleg tega se spominjam, da je Sodišče argument o predolgem trajanju postopkov kot podlago za prenehanje uporabe (takratnega) člena 21 Bruseljske konvencije zavrnilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20031209">9. decembra 2003</DATE>, <NAME.CASE>Gasser</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑116/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:657">EU:C:2003:657</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Predlogi sprememb glede tega vidika, podani v zvezi s členom 35 Uredbe št. 1215/2012, niso bili vneseni v besedilo, kar govori proti posebni obravnavi litispendence za zahteve za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, v sistemu, ki velja zdaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej Report on the Application of Regulation Brussels I in the Member States (Study JLS/C4/2005/3), naveden v opombi 34. Prav tako ni bil uspešen predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, COM(2010) 748 final, glede komunikacije med sodišči zaradi usklajevanja postopkov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Skratka, menim, da se pravilo glede litispendence iz člena 29 Uredbe št. 1215/2012 uporablja za zahteve za začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja. Iz tega izhajata dve posledici: a) sodišče, ki je prvo začelo postopek zavarovanja, ima prednost, ko se izreče za pristojno; in b) od tega trenutka dalje se bo moralo sodišče, ki je drugo začelo postopek zavarovanja, izreči za nepristojno v korist prvega.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nezdružljivost začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, različnih sodišč</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Primer začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, ki sta jih odredili dve sodišči (eno s pristojnostjo na podlagi člena 24 Bruseljske konvencije in drugo, ki sta ga izbrali stranki za odločanje o glavni stvari), je Sodišče obravnavalo v sodbi Italian Leather<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020606">6. junija 2002</DATE> (<NO.CASE>C‑80/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:342">EU:C:2002:342</NO.ECLI></REF.DOC.ECR> (v nadaljevanju: sodba Italian Leather)).</P></NOTE> v zvezi s členom 27(3) te konvencije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Sodišče je v tej sodbi:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>pojasnilo, da se nezdružljivost, ki preprečuje priznanje tuje sodne odločbe, nanaša na pravne učinke sodnih odločb, in ne na obstoj različnih pravnih okvirov v državah članicah, ali na drugačno presojo iste zahteve, ki jo opravijo pristojni organi;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Prav tam, točka 44.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>potrdilo, da do nezdružljivosti pride, kadar posledice zadevnih odločb, če bi sočasno nastopile v državi članici, motijo njen družbeni red;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Prav tam, točka 48.</P></NOTE></P></ITEM><ITEM><P>odločilo, da bi v teh okoliščinah in ob upoštevanju tega, da je razlog za zavrnitev priznanja, določen v členu 27(3) Bruseljske konvencije, kogenten, moral zaprošeni organ zavrniti priznanje tuje sodne odločbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Prav tam, točka 2 izreka.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Na podlagi identičnosti člena 27(3) Bruseljske konvencije in sedanjega člena 45(1)(c) Uredbe št. 1215/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[…] Priznanje sodne odločbe se zavrne […], če je sodna odločba nezdružljiva s sodno odločbo, izdano med istima strankama v zaprošeni državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/></P></QUOT.S></NOTE> je mogoče potrditi, da je treba na podlagi zadnjenavedenega člena uporabiti isto rešitev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Odgovor na drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Pomisleki predložitvenega sodišča, ki so odločilni za drugo vprašanje za predhodno odločanje, in trditve strank v zvezi s tem temeljijo na več razlogih, ki jih bom obravnaval v tem vrstnem redu:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>najprej bom obravnaval vpliv pogodbene klavzule o izbiri pristojnega sodišča, s katero je bila izbrana pristojnost poljskih sodišč;</P></ITEM><ITEM><P>nato bom obravnaval <HT TYPE="ITALIC">dejansko povezavo</HT> med zahtevanimi ukrepi in bolgarskim ozemljem;</P></ITEM><ITEM><P>nazadnje pa se bom izrekel o upoštevnosti poljske sodne odločbe, s katero so bili zavrnjeni začasni ukrepi ali ukrepi zavarovanja, za bolgarsko sodišče.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Klavzula o izbiri pristojnega sodišča: ali pomeni oviro za sprejetje ukrepov s strani bolgarskih sodišč?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Pristojnost sodišča, ki odloča v sporu o glavni stvari, za sprejetje začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, ni odvisna od posebne povezanosti med predmetom ukrepa in krajevno pristojnostjo sodišča. Zadošča, da so v skladu z Uredbo št. 1215/2012 podane okoliščine, ki utemeljujejo podelitev pristojnosti za odločanje o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Ena izmed teh okoliščin je, da sta se stranki s klavzulo, s katero je v skladu s členom 25 Uredbe št. 1215/2012 podeljena izključna pristojnost, dogovorile o izbiri pristojnega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Vendar je, glede na to, da temelji na avtonomiji volje, legitimno podvomiti, da bi vsak dogovor o pristojnosti samodejno zajemal tudi začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja. Obratno bi se lahko vprašali, ali izbira pristojnega sodišča samodejno izključuje možnost, ponujeno s členom 35 Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Sodišče tega vprašanja še ni obravnavalo. V sodbi Italian Leather je vsekakor pojasnjeno, da lahko pristojnost iz člena 35 obstaja sočasno s pristojnostjo drugega sodišča, ki sta ga stranki izbrali za dokončno odločitev o sporu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju lahko stranki (vsaj ne najdem razlogov, ki bi to preprečevali) sporazumno sprejmeta ali razveljavita mednarodno sodno pristojnost za začasne ukrepe zavarovanja, kadar sta v položaju, ki ga zajema Uredba št. 1215/2012. Kateri spori so zajeti z dogovorom o izbiri pristojnega sodišča in kateri ne, je vprašanje razlage dogovora, ki sta ga sklenili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Zagotovo bi bilo zaželeno, da stranki izrecno izrazita svoj namen, da klavzula zajema tudi začasne ukrepe. Ob neobstoju jasno izražene volje bi lahko domnevali<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Seveda bi šlo za izpodbojno domnevo.</P></NOTE>, da klavzula o izbiri pristojnega sodišča s splošno vsebino zajema tudi pristojnost izbranega sodišča za sprejetje začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Te rešitve pa po drugi strani ne bi bilo mogoče uporabiti za preprečitev dostopa do katerega koli sodišča druge države članice, razen tistega, ki je bilo dogovorjeno:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Upoštevati je treba te posledice: za vse ukrepe, ki jih ne bi bilo mogoče izvršiti v državi članici izbranega sodišča, bi bilo potrebno priznanje in izvršitev. Glede tega glej zgoraj opombo 28 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> odpoved upravičenju iz člena 35 Uredbe št. 1215/2012 se ne sme domnevati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi sta stranki v pogodbo vključili klavzulo, ki na splošno poljska sodišča določa kot pristojna za odločanje o medsebojnih sporih, saj je na Poljskem sedež javnega naročnika.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Glej točko 16 teh sklepnih predlogov. Predvidevam, da je poljska državna blagajna na podlagi te klavzule izpodbijala pristojnost bolgarskih sodišč.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ne dvomi o izključni pristojnosti poljskih sodišč za odločanje o glavni stvari. Sprašuje pa se, ali ta izključna pristojnost velja tudi na področju ukrepov zavarovanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Poljska vlada in družbi, ki jima je bilo oddano javno naročilo, se v njihovih stališčih ne strinjajo glede obsega klavzule o izbiri pristojnega sodišča iz pogodbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Točka 7 in naslednje, zlasti točka 11, stališč Republike Poljske ter točki 28 in 29 stališč družb TOTO – Costruzioni Generali in Vianini Lavori.</P></NOTE> Strinjam se s Komisijo, da je to, ali ta izbira zajema ukrepe zavarovanja, ob hkratni izključitvi pristojnosti katerega koli drugega sodišča, predmet razlage, ki jo mora opraviti predložitveno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Točka 19 pisnih stališč Komisije. Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:335">EU:C:2015:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>V tem okviru je treba upoštevati, da se zaradi zaščite predvidljivosti strank <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>klavzula o pristojnosti sodišča lahko nanaša samo na spore, ki so ali ki bodo mogoče nastali v zvezi z določenim pravnim razmerjem, kar omejuje veljavnost dogovora o pristojnosti samo na spore, ki izhajajo iz pravnega razmerja, v zvezi s katerim je bila ta klavzula določena […]<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Po analogiji sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150521">21. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>CDC Hydrogen Peroxide</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑352/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:335">EU:C:2015:335</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Klavzula o pristojnosti sodišča torej ne zajema <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>pravnega spora, ki ga oškodovano podjetje v času, ko je podalo soglasje k takšni klavzuli, ni moglo razumno predvideti<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Prav tam, točka 70.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Ne glede na to, da mora – kot sem že navedel – odločiti predložitveno sodišče, menim, da bi lahko podpisnici klavzule v tej zadevi <HT TYPE="ITALIC">razumno predvideli</HT>, da bo ena od njiju, če bo potrebno, zahtevala začasni ukrep, vključno z ukrepom zavarovanja, da bi preprečila unovčitev garancij. V okviru javnih naročil nesoglasja glede unovčitve garancij s strani javnih naročnikov niso neobičajna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dejanska povezava</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Če bi se izkazalo, da klavzula o pristojnosti sodišča glede ukrepov zavarovanja ne velja, s čimer bi se zanikala izključna pristojnost poljskih sodišč, taka presoja še ne bi pomenila takojšnje potrditve pristojnosti bolgarskih sodišč za zadeve na podlagi člena 35 Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>V tem primeru bi bila pristojnost bolgarskih sodišč najprej odvisna od določb nacionalnih pravil v zvezi s tem. Poleg tega bi morala obstajati <HT TYPE="ITALIC">dejanska povezava</HT> med predmetom začasnega ukrepa, vključno z ukrepom zavarovanja, ter krajevno pristojnostjo države članice (Bolgarija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Pomisleki o obstoju dejanske povezave v tem sporu so bili izraženi iz dveh razlogov:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>premična narava premoženja, ki je na ozemlju Bolgarije, v zvezi s katerim se bo izvršil ukrep;</P></ITEM><ITEM><P>dejansko plačilo sporne garancije je treba poravnati poljski državni blagajni na poljskem ozemlju zaradi nepravilnosti, povezanih z izvršitvijo pogodbe o gradnji, sklenjene in izvedene na Poljskem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Stališča Republike Poljske, točka 36.</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Zahteva po dejanski povezavi je v neposredni zvezi z razlogom za obstoj člena 35 Uredbe št. 1215/2012, in sicer da se ukrep odredi in izvrši v isti državi članici. Zato se dejanska povezava izraža konkretno v sredstvih, na katera se nanaša začasni ukrep, vključno z ukrepom zavarovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Kraj plačila garancije pa po drugi strani ni pomemben.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Kot je bilo že navedeno, je bil v tem sporu namen začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja zavarovati ugotovitveni zahtevek glede neobstoja pravice poljske državne blagajne do unovčitve garancije. Bolgarsko pritožbeno sodišče je za izvršitev teh ukrepov odredilo rubež terjatve poljskega javnega naročnika do bolgarske zavarovalnice Evroins AD.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Dejanska povezava med bolgarskimi sodišči ter začasnimi ukrepi ali ukrepi zavarovanja je nenazadnje odvisna od tega, ali se za navedeno terjatev šteje, da je v Bolgariji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Tako kot nematerialna dobrina, tudi terjatev nima fizične lokacije; njeno <HT TYPE="ITALIC">lokacijo</HT> je mogoče določiti glede na račun, na katerem so sredstva, ali s pravno fikcijo.</P></NOTE> kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sodna odločba, izdana na Poljskem, kot ovira za sprejetje ukrepov zavarovanja s strani bolgarskih sodišč</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ali se mora bolgarsko sodišče izreči za nepristojno za odločanje o zahtevanem začasnem ukrepu, vključno z ukrepom zavarovanja, če je bil pri (poljskem) sodišču, ki odloča v sporu o glavni stvari, podan identičen predlog<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Predložitveno sodišče ne navaja nobenega ugovora, ki bi se nanašal na domnevni neobstoj identičnosti ali spremembo okoliščin, zato tega ne bom podrobneje obravnaval.</P></NOTE> in ga je slednje zavrnilo?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Odgovor dopušča dva pristopa, in sicer glede na to, ali je odločba poljskega sodišča, ki nasprotuje odreditvi začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja, pravnomočna ali ne. Ker iz predloženih podatkov ni mogoče z gotovostjo sklepati o pravnomočnosti te odločbe, bom obravnaval oba možna primera.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravnomočna odločba: njeno morebitno priznanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>V sistemu Uredbe št. 1215/2012 se lahko postopek v glavni stvari ali postopek zavarovanja, uveden v eni državi članici, zaključi s sklicevanjem na pravnomočnost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glede priznanja tuje sodne odločbe, ki še ni pravnomočna, glej točko 85 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> sodne odločbe o istem zahtevku, sprejete v drugi državi, po ustrezni postopkovni poti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Iz stališč strank sklepam, da je učinkovanje <HT TYPE="ITALIC">res judicata</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Izraz <HT TYPE="ITALIC">res judicata</HT> je uporabljen v predložitveni odločbi in stališčih strank.</P></NOTE> poljske odločbe sporno vprašanje, ki ga mora rešiti predložitveno sodišče. Vendar pa raje kot izraz <HT TYPE="ITALIC">res judicata</HT> (términ, ki postane težaven, ko se uporabi za začasne odločbe) uporabljam izraz pravnomočnost, to je dokončnost sodne odločbe brez možnosti nadaljnjega pravnega sredstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Če se potrdi, da je odločba o zavarovanju na Poljskem postala pravnomočna, bo lahko na enak način učinkovala tudi v Bolgariji in preprečila (dokler bodo dejanske okoliščine iste)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Vztrajam pri tem, da mora biti izkazana istovetnost zahtevka in strank: če temu ni tako (na primer, ker so se pojavila nova dejstva, ki so povzročila bistvene spremembe glede na prvotno dejansko stanje), potem nič ne more preprečiti vložitve nove zahteve za sprejetje začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, morda pred tujim sodiščem, ki ni pristojno za odločanje o glavni stvari. Že po naravi se tovrstni ukrepi odredijo ali zavrnejo upoštevajoč okoliščine, ki so predstavljene sodišču v določenem konkretnem trenutku. Če se take okoliščine spremenijo, prvotna zavrnitev ne preprečuje morebitne poznejše odreditve.</P></NOTE> sprejetje drugega ukrepa z istim zahtevkom med istima strankama.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Varhoven kasacionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče) sprašuje tudi, v katerem trenutku nastopijo normativne posledice obstoja tuje sodne odločbe. Natančneje, sprašuje, ali se mora izreči za nepristojno takrat, ko se predložijo dokazi o tej odločbi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Odgovor je načeloma pritrdilen. V skladu s členom 36(1) Uredbe št. 1215/2012 za priznanje sodne odločbe iz ene države članice v drugi ni potreben noben postopek. Kdor se nanjo sklicuje, pa mora spoštovati formalne pogoje, določene v členu 37, pri čemer mora predložiti verodostojen izvod sodne odločbe in potrdilo iz člena 53, ki je v skladu z Uredbo nujno potrebno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Dokazi delujejo taksativno našteti, za razliko od prejšnje ureditve: člen 55 Uredbe št. 44/2001 je dopuščal možnost opustitve potrdila iz priloge V te uredbe ali njegovo nadomestitev z enakovrednimi dokumenti. Sporno je, kaj naj bi določale navedbe, ki jih vsebuje sedanji člen 42, saj glede na samo besedilo zahteva velja le za izvršitev ukrepa. Nasprotno pa je v uvodni izjavi 33 naveden omejen pretok tudi v zvezi s priznanjem in opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>sodna odločba<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> iz člena 2 velja za celotno poglavje III. V obravnavani zadevi lahko to vprašanje vsekakor ostane odprto.</P></NOTE> Sodišče ali organ, pred katerim se uveljavlja tuja sodna odločba, lahko zahteva tudi prevod ali transliteracijo, kot to določa člen 37(2).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Stranka, za katero bi imelo priznanje izdane sodne odločbe negativen učinek, lahko, če se ji to zdi potrebno, zahteva zavrnitev priznanja iz katerega od razlogov iz člena 45. Tako zahtevo je v skladu s členom 36(3) Uredbe mogoče podati tudi v drugem postopku, tako da se o njej odloči kot o predhodnem vprašanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>V tem okviru se ne bo mogoče sklicevati na člen 45(1)(c): v okoliščinah obravnavanega primera v Bolgariji še ni ukrepa, ki bi bil nezdružljiv s poljsko sodno odločbo, tako da ta argument proti priznanju ne bi uspel.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nepravnomočna odločba: pravilo litispendence</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Če je zoper poljsko sodno odločbo na Poljskem še dopustna pritožba, potem se za Uredbo št. 1215/2012 šteje, da postopek v zvezi z ukrepi zavarovanja v tej državi še vedno poteka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>V takšnem primeru lahko zainteresirana stranka vsekakor zahteva priznanje ukrepa v Bolgariji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Uredba št. 1215/2012 priznanja ali izvršitve tujih sodnih odločb ne pogojuje z njihovo pravnomočnostjo.</P></NOTE> Vendar pa lahko dejstvo, da je zoper ukrep še vedno možna pritožba, pomeni, da je zahteva preuranjena. Uredba zaprošenemu sodišču dovoljuje, da prekine postopek priznanja tuje sodne odločbe, če se ta izpodbija v državi članici izvora.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Člen 38(a).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Glede na to, da v Bolgariji poteka postopek na podlagi identičnega in poznejšega zahtevka za ukrep zavarovanja, menim, da je pravilo litispendence, ki nalaga obveznosti po uradni dolžnosti sodišču, ki je pozneje začelo postopek, primernejše.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Listinski dokaz o poljski odločbi ima (ali lahko ima, če izpolnjuje pogoje, določene z veljavno zakonodajo)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Z nacionalno zakonodajo zaprošene države ali s konvencijo. Uredba št. 1215/2012 tega vidika ne ureja.</P></NOTE> dokazno vrednost glede osrednjih elementov iz člena 29 Uredbe št. 1215/2012:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>omogoča preveritev istovetnosti zahtevka in strank iz obeh postopkov;</P></ITEM><ITEM><P>navaja datum vložitve tožbe pred prvim sodiščem;</P></ITEM><ITEM><P>izkazuje, da se je prvo sodišče izreklo za pristojno za odreditev ali zavrnitev začasnega ukrepa, vključno z ukrepom zavarovanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Za kar se ne zahteva formalna izjava: glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140227">27. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Cartier parfums-lunettes in Axa Corporate Solutions assurances</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑1/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:109">EU:C:2014:109</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Če se pri preverjanju teh elementov potrdi, da je poljsko sodišče prvo začelo obravnavati spor in da gre za isti zahtevek med istimi strankami, se bo bolgarsko sodišče na podlagi člena 29(1) Uredbe št. 1215/2012 moralo izreči za nepristojno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Varhoven kasatsionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče, Bolgarija), odgovori:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>1.</NO.P><TXT>Člen 35 Uredbe (EU) št. 1215/12 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da se sodišče, ki odloča o predlogu za sprejetje začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, mora izreči za nepristojno, če: (a) je sodišče druge države članice, ki odloča o glavni stvari, pravnomočno odločilo o teh ukrepih; (b) se zainteresirana stranka sklicuje na to pravnomočno odločbo in predloži dokumente, ki jih Uredba št. 1215/2012 zahteva za priznanje v državi članici, v kateri postopek še poteka; in (c) gre pri zadevah na obeh sodiščih za isti zahtevek med istimi strankami.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če sodna odločba, ki jo je izdalo sodišče, ki je pristojno za odločanje o glavni stvari, še ni pravnomočna, se sodišče, ki je drugo začelo postopek na podlagi člena 35 Uredbe št. 1215/2012 in pred katerim poteka postopek za izdajo začasnih ukrepov, vključno z ukrepi zavarovanja, z istim zahtevkom med istimi strankami, na podlagi člena 29(3) Uredbe št. 1215/2012 izreče za nepristojno v korist sodišča, ki je prvo začelo postopek.<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>