|
4.11.2022 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 284/69 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2022/2110
z dne 11. oktobra 2022
o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za industrijsko predelavo železnih kovin v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 7054)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(5) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques – BAT) so referenca za določanje pogojev v dovoljenjih za obrate iz poglavja II Direktive 2010/75/EU, pristojni organi pa bi morali določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT. |
|
(2) |
V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja, vzpostavljen s sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 (2), 17. decembra 2021 Komisiji predložil mnenje o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT za industrijsko predelavo železnih kovin. Navedeno mnenje je javno dostopno (3). |
|
(3) |
V zaključkih o BAT iz Priloge k temu sklepu se upošteva mnenje foruma o predlagani vsebini referenčnega dokumenta BAT. Vsebujejo ključne elemente referenčnega dokumenta BAT. |
|
(4) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zaključki o BAT za industrijsko predelavo železnih kovin, kot so navedeni v Prilogi, se sprejmejo.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 11. oktobra 2022
Za Komisijo
Virginijus SINKEVIČIUS
član Komisije
(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(2) Sklep Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL C 146, 17.5.2011, str. 3).
(3) https://circabc.europa.eu/ui/group/06f33a94-9829-4eee-b187-21bb783a0fbf/library/b8ba39b2-77ca-488a-889b-98e13cee5141/details
PRILOGA
1 ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) ZA INDUSTRIJSKO PREDELAVO ŽELEZNIH KOVIN
PODROČJE UPORABE
Ti zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (best available techniques – BAT) se nanašajo na naslednje dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:
|
2.3 |
Predelava železnih kovin:
|
|
2.6 |
Površinska obdelava železnih kovin z uporabo elektrolitičnih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3, kadar se izvaja v okviru hladnega valjanja, vlečenja žice ali šaržne galvanizacije. |
|
6.11 |
Neodvisna obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva 91/271/EGS, če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT. |
V teh zaključkih o BAT so zajete tudi naslednje dejavnosti:
|
— |
hladno valjanje in vlečenje žice, če sta neposredno povezana z toplim valjanjem in/ali nanosom z vročim potapljanjem, |
|
— |
predelava kisline, če je neposredno povezana z dejavnostmi, zajetimi v teh zaključkih o BAT, |
|
— |
skupno čiščenje odpadne vode različnega izvora, če čiščenje odpadne vode ni zajeto v Direktivi 91/271/EGS in če glavna obremenitev z onesnaževali izhaja iz dejavnosti, zajetih v teh zaključkih o BAT, |
|
— |
procesi zgorevanja, neposredno povezani z dejavnostmi, zajetimi v teh zaključkih o BAT, če:
|
V teh zaključkih o BAT niso zajeti:
|
— |
prevlečenje kovin s termičnim brizganjem, |
|
— |
elektroplatiranje in platiranje brez električnega toka; to je lahko obravnavano v zaključkih o BAT za površinsko obdelavo kovin in plastike (STM). |
Drugi zaključki o BAT in referenčni dokumenti, ki bi lahko bili pomembni za dejavnosti, zajete v teh zaključkih o BAT, so:
|
— |
proizvodnja železa in jekla (IS), |
|
— |
velike kurilne naprave (LCP), |
|
— |
površinska obdelava kovin in plastike (STM), |
|
— |
površinska obdelava z organskimi topili (STS), |
|
— |
obdelava odpadkov (WT), |
|
— |
spremljanje emisij v zrak in vodo iz obratov iz direktive o industrijskih emisijah (ROM), |
|
— |
gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM), |
|
— |
emisije iz skladiščenja (EFS), |
|
— |
energijska učinkovitost (ENE), |
|
— |
industrijski hladilni sistemi (ICS). |
Ti zaključki o BAT se uporabljajo brez poseganja v drugo ustrezno zakonodajo, na primer o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP).
OPREDELITEV POJMOV
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
Splošni pojmi |
|||||
|
Uporabljeni pojem |
Opredelitev pojma |
||||
|
Šaržna galvanizacija |
Prekinjeno potapljanje jeklenih obdelovancev v kopel s staljenim cinkom, da se njihova površina prekrije z njim. To vključuje tudi vse neposredno povezane postopke pred obdelavo in po njej (npr. razmaščevanje in pasiviranje). |
||||
|
Gošča z dna |
Reakcijski produkt staljenega cinka z železom ali železovimi solmi, ki se prenesejo iz dekapiranja ali fluksiranja. Ta reakcijski produkt se potopi na dno cinkove kopeli. |
||||
|
Ogljikovo jeklo |
Jeklo, pri katerem je vsebnost vsakega elementa zlitine nižja od 5 mas. %. |
||||
|
Kanalizirane emisije |
Emisije onesnaževal v okolje skozi kakršen koli kanal, cev, odvodnik itd. |
||||
|
Hladno valjanje |
Stiskanje jekla z valji pri temperaturi okolice, da se spremenijo njegove lastnosti (npr. velikost, oblika in/ali metalurške lastnosti). To vključuje tudi vse neposredno povezane postopke pred obdelavo in po njej (npr. dekapiranje, žarjenje in mazanje). |
||||
|
Neprekinjeno merjenje |
Meritve z avtomatiziranimi merilnimi sistemi, ki so trajno nameščeni na kraju postavitve. |
||||
|
Neposredni izpust |
Izpust v sprejemno vodno telo brez nadaljnjega čiščenja odpadne vode. |
||||
|
Obstoječa naprava |
Naprava, ki ni nova. |
||||
|
Vložek |
Vsaka jeklarska surovina (neobdelana ali delno obdelana) ali obdelovanci, ki vstopajo v korak postopka proizvodnje. |
||||
|
Segrevanje vložka |
Vsak korak postopka, v katerem se vložek segreje. To ne vključuje sušenja vložka ali segrevanja galvanske kadi. |
||||
|
Ferokrom |
Zlitina kroma in železa, ki običajno vsebuje 50–70 mas. % kroma. |
||||
|
Dimni plin |
Izpušni plin, ki zapušča kurilno enoto. |
||||
|
Visokolegirano jeklo |
Jeklo, pri katerem je vsebnost enega ali več elementov zlitine 5 mas. % ali višja. |
||||
|
Nanos z vročim potapljanjem |
Kontinuirano potapljanje jeklenih plošč ali žic skozi kopel, ki vsebuje staljene kovine, na primer cink in/ali aluminij, za prekrivanje površine s kovinami. To vključuje tudi vse neposredno povezane postopke pred obdelavo in po njej (npr. dekapiranje in fosfatiranje). |
||||
|
Toplo valjanje |
Stiskanje segretega jekla z valji pri temperaturah, ki običajno znašajo 1 050 –1 300 °C, da se spremenijo njegove lastnosti (npr. velikost, oblika in/ali metalurške lastnosti). To vključuje toplo valjanje obročev in toplo valjanje brezšivnih cevi ter vse neposredno povezane postopke pred obdelavo in po njej (npr. plamensko čiščenje, dodelavo, dekapiranje in mazanje). |
||||
|
Posredni izpust |
Izpust, ki ni neposredni izpust. |
||||
|
Vmesno segrevanje |
Segrevanje vložka med fazami toplega valjanja. |
||||
|
Procesni plini iz železarstva in jeklarstva |
Plavžni plin, plin iz kisikovih konverterjev, koksni plin ali njihove mešanice, ki izvirajo iz proizvodnje železa in jekla. |
||||
|
Posvinčeno jeklo |
Vrste jekla, pri katerih je vsebnost dodanega svinca običajno 0,15–0,35 mas. %. |
||||
|
Večja posodobitev naprave |
Večja sprememba zasnove ali tehnologije naprave z večjimi prilagoditvami ali zamenjavami procesnih tehnik in/ali tehnik za zmanjševanje emisij in s tem povezane opreme. |
||||
|
Masni pretok |
Masa določene snovi ali parametra, izpuščena v določenem časovnem obdobju. |
||||
|
Valjarniška škaja |
Železovi oksidi, ki nastanejo na površini jekla, ko kisik reagira z vročo kovino. To se zgodi takoj po ulivanju, med ponovnim segrevanjem in toplim valjanjem. |
||||
|
Mešana kislina |
Zmes fluorovodikove in dušikove kisline. |
||||
|
Nova naprava |
Nova naprava, za katero se prvič pridobi dovoljenje za obratovanje na mestu obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave po objavi teh zaključkov o BAT. |
||||
|
Periodično merjenje |
Merjenje v določenih časovnih intervalih z uporabo ročnih ali avtomatiziranih metod. |
||||
|
Naprava |
Vsi deli obrata, vključenega v področje uporabe teh zaključkov o BAT, in vse druge neposredno povezane dejavnosti, ki vplivajo na porabo in/ali emisije. Naprave so lahko nove ali obstoječe. |
||||
|
Naknadno segrevanje |
Segrevanje vložka po toplem valjanju. |
||||
|
Procesne kemikalije |
Snovi in/ali zmesi, ki so opredeljene v členu 3 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1)in se uporabljajo v procesih. |
||||
|
Predelava |
Predelava, kot je opredeljena v členu 3, točka 15, Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Predelava izrabljenih kislin vključuje njihovo regeneracijo, obnovo in recikliranje. |
||||
|
Ponovno galvaniziranje |
Obdelava rabljenih galvaniziranih predmetov (npr. avtocestnih varovalnih ograj), ki se po dolgih obdobjih uporabe vrnejo za galvanizacijo. Za obdelavo teh predmetov so potrebni dodatni koraki postopka zaradi prisotnosti delno razjedenih površin ali potrebe po odstranitvi morebitnih ostankov cinkovega premaza. |
||||
|
Ponovno segrevanje |
Segrevanje vložka pred toplim valjanjem. |
||||
|
Ostanek |
Snov ali predmet, ki kot odpadek ali stranski proizvod nastane pri dejavnostih, vključenih v področje uporabe teh zaključkov o BAT. |
||||
|
Občutljivi sprejemnik |
Območja, ki potrebujejo posebno zaščito, kot so:
|
||||
|
Nerjavno jeklo |
Visokolegirano jeklo, ki običajno vsebuje 10–23 mas. % kroma. Vključuje avstenitno jeklo, ki običajno vsebuje tudi 8–10 mas. % niklja. |
||||
|
Vrhnja gošča |
Oksidi, ki pri vročem potapljanju nastanejo na površini kopeli s staljenim cinkom zaradi reakcije železa in aluminija. |
||||
|
Veljavno urno (ali polurno) povprečje |
Urno (ali polurno) povprečje se šteje za veljavno, če se ne izvajajo vzdrževalna dela avtomatiziranega merilnega sistema oziroma sistem ni v okvari. |
||||
|
Hlapna snov |
Snov, ki se lahko hitro spremeni iz trdne ali tekoče oblike v hlape ter ima visok parni tlak in nizko vrelišče (npr. HCl). To vključuje hlapne organske spojine, kot so opredeljene v členu 3, točka 45, Direktive 2010/75/EU. |
||||
|
Vlečenje žice |
Vlečenje jeklenih palic ali žic skozi matrice za zmanjšanje njihovega premera. To vključuje tudi vse neposredno povezane postopke pred obdelavo in po njej (npr. dekapiranje valjane žice in segrevanje vložka po vlečenju). |
||||
|
Cinkov pepel |
Zmes cinkove kovine, cinkovega oksida in cinkovega klorida, ki nastane na površini kopeli s staljenim cinkom. |
||||
|
Onesnaževala in parametri |
|
|
Uporabljeni pojem |
Opredelitev pojma |
|
B |
Skupna količina bora in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot B. |
|
Cd |
Skupna količina kadmija in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Cd. |
|
CO |
Ogljikov monoksid. |
|
KPK |
Kemijska potreba po kisiku. Količina kisika, potrebna za popolno kemijsko oksidacijo organske snovi v ogljikov dioksid z uporabo dikromata. KPK je kazalnik masne koncentracije organskih spojin. |
|
Cr |
Skupna količina kroma in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Cr. |
|
Cr(VI) |
Šestvalentni krom, izražen kot Cr(VI), vključuje vse kromove spojine, v katerih je krom v oksidacijskem stanju 6+. |
|
Prah |
Skupna količina delcev (v zraku). |
|
Fe |
Skupna količina železa in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Fe. |
|
F- |
Raztopljeni fluorid, izražen kot F-. |
|
HCl |
Vodikov klorid. |
|
HF |
Vodikov fluorid. |
|
Hg |
Skupna količina živega srebra in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Hg. |
|
HOI |
Indeks ogljikovodikovega olja. Vsota spojin, ki se lahko ekstrahirajo v ogljikovodikovem topilu (vključno z dolgoverižnimi ali razvejanimi alifatskimi, alicikličnimi, aromatskimi ali alkilno substituiranimi aromatskimi ogljikovodiki). |
|
H2SO4 |
Žveplova kislina. |
|
NH3 |
Amoniak. |
|
Ni |
Skupna količina niklja in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Ni. |
|
NOX |
Vsota dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2. |
|
Pb |
Skupna količina svinca in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Pb. |
|
Sn |
Skupna količina kositra in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Sn. |
|
SO2 |
Žveplov dioksid. |
|
SOX |
Vsota žveplovega dioksida (SO2), žveplovega trioksida (SO3) in aerosolov žveplove kisline, izražena kot SO2. |
|
TOC |
Skupni organski ogljik, izražen kot C (v vodi); vključuje vse organske spojine. |
|
Skupni P |
Skupni fosfor, izražen kot P, vključuje vse anorganske in organske fosforjeve spojine. |
|
TSS |
Skupne suspendirane trdne snovi. Masna koncentracija vseh suspendiranih trdnih snovi (v vodi), izmerjena s filtracijo prek filtrov iz steklenih vlaken in gravimetrijo. |
|
TVOC |
Skupni hlapni organski ogljik, izražen kot C (v zraku). |
|
Zn |
Skupna količina cinka in njegovih spojin, raztopljenih ali vezanih na delce, izražena kot Zn. |
KRATICE
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje kratice:
|
Kratica |
Opredelitev |
|
BG |
Šaržna galvanizacija |
|
CMS |
Sistem ravnanja s kemikalijami |
|
CR |
Hladno valjanje |
|
EMS |
Sistem okoljskega upravljanja |
|
FMP |
Predelava železnih kovin |
|
HDC |
Nanos z vročim potapljanjem |
|
HR |
Toplo valjanje |
|
OTNOC |
Pogoji, ki niso običajni pogoji obratovanja |
|
SCR |
Selektivna katalitska redukcija |
|
SNCR |
Selektivna nekatalitska redukcija |
|
WD |
Vlečenje žice |
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Najboljše razpoložljive tehnike
Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.
Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave, ki so predmet teh zaključkov.
Ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij za emisije v zrak
Ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina) v naslednjih standardnih pogojih: suh plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa, izraženo v mg/Nm3.
Referenčne vsebnosti kisika, s katerimi se izrazijo ravni emisij, povezane z BAT, in okvirne ravni emisij v teh zaključkih o BAT, so prikazane v spodnji preglednici.
|
Vir emisij |
Referenčna vsebnost kisika (OR) |
||||
|
Procesi zgorevanja, povezani z:
|
3 vol. % v suhem odpadnem plinu |
||||
|
Vsi drugi viri |
Brez popravka za vsebnost kisika |
Če je podana referenčna vsebnost kisika, je enačba za izračun koncentracije emisij pri referenčni vsebnosti kisika:
pri čemer je:
|
ER |
: |
koncentracija emisij pri referenčni vsebnosti kisika OR; |
|
OR |
: |
referenčna vsebnost kisika v volumskih odstotkih; |
|
EM |
: |
izmerjena koncentracija emisij; |
|
OM |
: |
izmerjena vsebnost kisika v volumskih odstotkih. |
Zgornja enačba se ne uporablja, če se v procesih zgorevanja uporablja s kisikom obogaten zrak ali čisti kisik ali kadar se z dodatnim dovajanjem zraka zaradi varnosti raven kisika v odpadnem plinu zelo približa 21 vol. %. V tem primeru se koncentracija emisij pri referenčni vsebnosti kisika 3 vol. % v suhem odpadnem plinu izračuna drugače, na primer z normalizacijo na podlagi ogljikovega dioksida, ki nastane pri zgorevanju.
Za čas povprečenja ravni emisij, povezanih z BAT, za emisije v zrak se uporabljajo naslednje opredelitve.
|
Vrsta merjenja |
Čas povprečenja |
Opredelitev |
|
Stalno |
Dnevno povprečje |
Povprečje v enodnevnem obdobju na podlagi veljavnih urnih ali polurnih povprečij. |
|
Redno |
Povprečje v obdobju vzorčenja |
Povprečna vrednost treh zaporednih meritev, pri čemer vsaka traja vsaj 30 minut (3). |
Kadar se odpadni plini iz dveh ali več virov (npr. peči) izpuščajo skozi skupni odvodnik, se ravni emisij, povezane z BAT, uporabljajo za skupni izpust iz odvodnika.
Če bi se lahko odpadni plini iz ene vrste vira (npr. peči), ki se odvajajo skozi dva ali več ločenih odvodnikov, po presoji pristojnega organa odvajali skozi skupni odvodnik, se ti odvodniki za izračun masnih pretokov v zvezi z BAT 7 in BAT 20 štejejo za en sam odvodnik.
Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo
Ravni emisij, povezane z BAT, za emisije v vodo, navedene v teh zaključkih o BAT, se nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene v mg/l ali μg/l.
Časi povprečenja v zvezi z ravnmi emisij, povezanimi z BAT, se nanašajo na enega od naslednjih dveh primerov:
|
— |
v primeru stalnega izpusta na dnevne povprečne vrednosti, tj. 24-urne pretočno sorazmerne sestavljene vzorce. Časovno sorazmerni sestavljeni vzorci se lahko uporabijo, če je dokazana zadostna stabilnost toka. Naključni vzorci se lahko uporabijo, če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne; |
|
— |
v primeru šaržnega izpusta na povprečne vrednosti med trajanjem izpusta, odvzete kot pretočno sorazmerni sestavljeni vzorci, ali če je iztok ustrezno zmešan in homogen, naključni vzorec, odvzet pred izpustom. |
Ravni emisij, povezane z BAT, veljajo na točki, kjer emisije zapustijo napravo.
Druge ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT
Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije (energijska učinkovitost)
Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:
pri čemer je:
|
poraba energije |
: |
skupna količina toplote (pridobljena iz primarnih virov energije) in električne energije, porabljena v zadevnih postopkih in izražena v MJ/leto ali kWh/leto, ter |
|
vnos |
: |
skupna količina predelanega vložka, izražena v t/leto. |
V primeru segrevanja vložka poraba energije ustreza skupni količini toplote (pridobljeni iz primarnih virov energije) in električne energije, porabljeni v vseh pečeh v zadevnih postopkih.
Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode
Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode se nanašajo na letna povprečja, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:
pri čemer je:
|
poraba vode |
: |
skupna količina vode, ki jo porabi naprava, razen:
izražena v m3/leto, ter |
||||||
|
stopnja proizvodnje |
: |
skupna količina izdelkov, ki jih proizvede naprava, izražena v t/leto. |
Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo materiala
Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo materiala se nanašajo na povprečja v triletnem obdobju, ki se izračunajo z naslednjo enačbo:
pri čemer je:
|
poraba materiala |
: |
triletno povprečje skupne količine materiala, porabljene v zadevnih postopkih, izraženo v kg/leto, in |
|
vnos |
: |
triletno povprečje skupne količine predelanega vložka, izraženo v t/leto ali m2/leto. |
1.1 Splošni zaključki o BAT za industrijsko predelavo železnih kovin
1.1.1 Splošna okoljska učinkovitost
|
BAT 1. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je izpopolnitev in izvajanje sistema okoljskega upravljanja, ki vključuje vse naslednje elemente:
Najboljša razpoložljiva tehnika za sektor predelave železnih kovin je tudi vključitev naslednjih elementov v sistem okoljskega upravljanja:
Opomba Z Uredbo (ES) št. 1221/2009 je vzpostavljen sistem Evropske unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), ki je primer sistema okoljskega upravljanja, skladnega s to BAT. |
Ustreznost
Raven podrobnosti in stopnja formalizacije sistema okoljskega upravljanja sta na splošno povezani z naravo, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.
|
BAT 2. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za omogočanje zmanjšanja emisij v vodo in zrak je vzpostavitev, vzdrževanje in redno pregledovanje (tudi ob bistvenih spremembah) popisa uporabljenih procesnih kemikalij ter tokov odpadnih voda in plinov kot del sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:
|
Ustreznost
Raven podrobnosti popisa bo na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave ter njenimi morebitnimi vplivi na okolje.
|
BAT 3. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti je izpopolnitev in izvajanje sistema ravnanja s kemikalijami v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:
|
Ustreznost
Raven podrobnosti sistema ravnanja s kemikalijami je na splošno povezana z naravo, obsegom in kompleksnostjo naprave.
|
BAT 4. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v tla in podzemno vodo je uporaba vseh tehnik, navedenih v nadaljevanju.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 5. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje pogostosti pojavljanja pogojev, ki niso običajni pogoji obratovanja (OTNOC), in emisij med OTNOC je priprava in izvajanje načrta upravljanja OTNOC, ki temelji na tveganju, v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:
|
1.1.2 Spremljanje
|
BAT 6. |
Najboljša razpoložljiva tehnika je, da se vsaj enkrat na leto spremljajo:
|
Opis
Spremljanje se lahko izvaja z neposrednimi meritvami, izračuni ali evidentiranjem, na primer z uporabo ustreznih števcev ali računov. Spremljanje je razčlenjeno na najustreznejšo raven (npr. na raven postopka ali naprave) ter upošteva morebitne večje spremembe v napravi.
|
BAT 7. |
Najboljša razpoložljiva tehnika je vsaj tako pogosto spremljanje kanaliziranih emisij v zrak, kot je navedeno spodaj, v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 8. |
Najboljša razpoložljiva tehnika je spremljanje emisij v vodo, in sicer vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju, in v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se zagotovijo z znanstvenega vidika enako kakovostni podatki.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.3 Nevarne snovi
|
BAT 9. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje uporabe spojin šestvalentnega kroma pri pasiviranju je uporaba drugih raztopin, ki vsebujejo kovine (npr. mangan, cink, titanov fluorid, fosfate in/ali molibdate), ali raztopin organskih polimerov (npr. ki vsebujejo poliuretane ali poliestre). |
Ustreznost
Ustreznost je lahko omejena zaradi specifikacij izdelka (npr. kakovost površine, možnost barvanja, možnost varjenja, možnost oblikovanja, odpornost proti koroziji).
1.1.4 Energijska učinkovitost
|
BAT 10. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje splošne energijske učinkovitosti naprave je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.
|
||||||||||||||||||||
|
BAT 11. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri segrevanju (vključno s segrevanjem in sušenjem vložka ter segrevanjem kopeli in galvanskih kadi) je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Nadaljnje posebne tehnike za povečanje energijske učinkovitosti za posamezne sektorje so navedene v oddelkih 1.2.1, 1.3.1 in 1.4.1 teh zaključkov o BAT. Preglednica 1.1 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije za segrevanje vložka pri toplem valjanju
Preglednica 1.2 Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, za specifično porabo energije pri žarjenju po hladnem valjanju
Preglednica 1.3 Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, za specifično porabo energije za segrevanje vložka pred nanosom z vročim potapljanjem
Preglednica 1.4 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije pri šaržni galvanizaciji
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.5 Učinkovita raba materialov
|
BAT 12. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov pri razmaščevanju in zmanjšanje nastajanja izrabljene raztopine za razmaščevanje je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 13. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov pri dekapiranju in zmanjšanje nastajanja izrabljene kisline za dekapiranje, kadar se ta segreva, je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik in ne uporaba neposrednega vbrizgavanja pare.
|
||||||||||
|
BAT 14. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov pri dekapiranju in zmanjšanje nastajanja izrabljene kisline za dekapiranje je uporaba ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 1.5 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo kisline za dekapiranje pri šaržni galvanizaciji
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 15. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov pri fluksiranju in zmanjšanje količine izrabljene raztopine za fluksiranje, namenjene za odstranjevanje, je uporaba vseh tehnik (a), (b) in (c) v kombinaciji s spodaj navedeno tehniko (d) ali (e).
|
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 16. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materiala pri vročem potapljanju pri premazovanju žic in šaržni galvanizaciji ter zmanjšanje nastajanja odpadkov je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
|
|||||||||||||||||||
|
BAT 17. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov in zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, pri fosfatiranju in pasiviranju je uporaba spodaj navedene tehnike (a) in tehnike (b) ali (c).
|
|||||||||||||||||||
|
BAT 18. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine izrabljene kisline za dekapiranje, namenjene za odstranjevanje, je predelava izrabljenih kislin za dekapiranje (tj. klorovodikove kisline, žveplove kisline in mešane kisline). Nevtralizacija izrabljenih kislin za dekapiranje ali uporaba izrabljenih kislin za dekapiranje za ločevanje emulzij nista najboljši razpoložljivi tehniki. |
Opis
Tehnike za predelavo izrabljene kisline za dekapiranje na kraju samem ali drugje vključujejo:
|
i. |
brizgalno praženje ali uporabo reaktorjev z zvrtinčeno plastjo za predelavo klorovodikove kisline; |
|
ii. |
kristalizacijo železovega sulfata za predelavo žveplove kisline; |
|
iii. |
brizgalno praženje, izhlapevanje, ionsko izmenjavo ali difuzijsko dializo za predelavo mešane kisline; |
|
iv. |
uporabo izrabljene kisline za dekapiranje kot sekundarne surovine (npr. za proizvodnjo železovega klorida ali pigmentov). |
Ustreznost
Če je pri šaržni galvanizaciji uporaba izrabljene kisline za dekapiranje kot sekundarne surovine omejena zaradi tržne nerazpoložljivosti, se lahko izrabljena kislina za dekapiranje izjemoma nevtralizira.
Nadaljnje posebne tehnike za povečanje učinkovitosti rabe materialov za posamezne sektorje so navedene v oddelkih 1.2.2, 1.3.2, 1.4.2, 1.5.1 in 1.6.1 teh zaključkov o BAT.
1.1.6 Poraba vode in nastajanje odpadne vode
|
BAT 19. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za optimizacijo porabe vode, izboljšanje možnosti recikliranja vode in zmanjšanje količine nastale odpadne vode je uporaba tehnik (a) in (b) ter ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (c) do (h).
Preglednica 1.6 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo vode
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.7 Emisije v zrak
1.1.7.1 Emisije v zrak pri segrevanju
|
BAT 20. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu v zrak pri segrevanju je uporaba električne energije, proizvedene iz virov energije brez fosilnih goriv, ali tehnike (a) v kombinaciji s spodaj navedeno tehniko (b).
Preglednica 1.7 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije prahu v zrak pri segrevanju vložka
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 21. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij SO2 v zrak pri segrevanju je uporaba električne energije, proizvedene iz virov energije brez fosilnih goriv, ali goriva ali kombinacije goriv z nizko vsebnostjo žvepla. |
Opis
Goriva z nizko vsebnostjo žvepla vključujejo na primer zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, plavžni plin, plin iz kisikovih konverterjev in plin, bogat s CO, iz proizvodnje ferokroma.
Preglednica 1.8
Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije SO2 v zrak pri segrevanju vložka
|
Parameter |
Sektor |
Enota |
Raven emisij, povezana z BAT (dnevno povprečje ali povprečje v obdobju vzorčenja) |
|
SO2 |
Toplo valjanje |
mg/Nm3 |
|
|
Hladno valjanje, vlečenje žice, nanos z vročim potapljanjem pločevine |
20 –100 (29) |
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7.
|
BAT 22. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij NOX v zrak pri segrevanju ob hkratnem omejevanju emisij CO in emisij NH3 zaradi uporabe SNCR in/ali SCR je uporaba električne energije, proizvedene iz virov energije brez fosilnih goriv, ali ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 1.9 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije NOX v zrak in okvirne ravni emisij za kanalizirane emisije CO v zrak zaradi segrevanja vložka pri toplem valjanju
Preglednica 1.10 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije NOX v zrak in okvirne ravni emisij za kanalizirane emisije CO v zrak zaradi segrevanja vložka pri hladnem valjanju
Preglednica 1.11 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije NOX v zrak in okvirna raven emisij za kanalizirane emisije CO v zrak zaradi segrevanja vložka pri vlečenju žice
Preglednica 1.12 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije NOX v zrak in okvirna raven emisij za kanalizirane emisije CO v zrak zaradi segrevanja vložka pri nanosu z vročim potapljanjem
Preglednica 1.13 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije NOX v zrak in okvirna raven emisij za kanalizirane emisije CO v zrak zaradi segrevanja galvanske kadi pri šaržni galvanizaciji
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.7.2 Emisije v zrak zaradi razmaščevanja
|
BAT 23. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij oljne meglice, kislin in/ali alkalij v zrak zaradi razmaščevanja pri hladnem valjanju in nanosu z vročim potapljanjem pločevine je zbiranje emisij s tehniko (a) in čiščenje odpadnih plinov s spodaj navedenima tehnikama (b) in/ali (c).
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||
1.1.7.3 Emisije v zrak zaradi dekapiranja
|
BAT 24. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu, kislin (HCl, HF, H2SO4) in SOx v zrak zaradi dekapiranja pri toplem in hladnem valjanju, nanosu z vročim potapljanjem in vlečenju žice je uporaba tehnike (a) ali (b) v kombinaciji s spodaj navedeno tehniko (c).
Preglednica 1.14 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije HCl, HF in SOX v zrak zaradi dekapiranja pri toplem in hladnem valjanju ter nanosu z vročim potapljanjem
Preglednica 1.15 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije HCl in SOX v zrak zaradi dekapiranje s klorovodikovo kislino ali žveplovo kislino pri vlečenju žice
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 25. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij NOX v zrak zaradi dekapiranja z dušikovo kislino (ali z dušikovo kislino v kombinaciji z drugimi kislinami) in emisij NH3 zaradi uporabe SCR pri toplem in hladnem valjanju je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
Preglednica 1.16 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije NOX v zrak zaradi dekapiranja z dušikovo kislino (ali z dušikovo kislino v kombinaciji z drugimi kislinami) pri toplem in hladnem valjanju
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.7.4 Emisije v zrak pri vročem potapljanju
|
BAT 26. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in cinka v zrak zaradi vročega potapljanja po fluksiranju pri nanosu z vročim potapljanjem žic in pri šaržni galvanizaciji je zmanjšanje nastajanja emisij s tehniko (b) ali tehnikama (a) in (b), zbiranje emisij s tehniko (c) ali (d) ter čiščenje odpadnih plinov s spodaj navedeno tehniko (e).
Preglednica 1.17 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije prahu v zrak zaradi vročega potapljanja po fluksiranju pri nanosu z vročim potapljanjem žic in šaržni galvanizaciji
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.7.4.1
|
BAT 27. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje emisij oljne meglice v zrak in zmanjšanje porabe olja pri mazanju površine vložka je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.
|
|||||||||||||
1.1.7.5 Emisije v zrak pri nadaljnji obdelavi
|
BAT 28. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v zrak iz kemičnih kopeli ali rezervoarjev pri nadaljnji obdelavi (tj. pri fosfatiranju in pasiviranju) je zbiranje emisij s tehniko (a) ali (b) in v tem primeru čiščenje odpadnega plina s spodaj navedenima tehnikama (c) in/ali (d).
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.7.6 Emisije v zrak zaradi predelave kisline
|
BAT 29. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu, kislin (HCl, HF), SO2 in NOX v zrak zaradi predelave izrabljene kisline (ob hkratnem omejevanju emisij CO) ter emisij NH3 zaradi uporabe SCR je uporaba kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 1.18 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije prahu, HCl, SO2 in NOX v zrak zaradi predelave izrabljene klorovodikove kisline z brizgalnim praženjem ali reaktorji z zvrtinčeno plastjo
Preglednica 1.19 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije prahu, vodikovega fluorida in NOX v zrak zaradi predelave mešane kisline z brizgalnim praženjem ali izhlapevanjem
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.8 Emisije v vodo
|
BAT 30. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje obremenitve z organskimi onesnaževali v vodi, onesnaženi z oljem ali mastjo (npr. zaradi razlitja olja ali čiščenja emulzij za valjanje in tempranje, raztopin za razmaščevanje in maziv za vlečenje žice), ki se pošlje v nadaljnje čiščenje (glej BAT 31), je ločevanje organske in vodne faze. |
Opis
Organska faza se loči od vodne faze, na primer s posnemanjem ali ločevanjem emulzij z ustreznimi sredstvi, izhlapevanjem ali membransko filtracijo. Organska faza se lahko uporablja za energijsko ali snovno predelavo (glej npr. BAT 34(f)).
|
BAT 31. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij v vodo je čiščenje odpadne vode z uporabo kombinacije spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 1.20 Ravni emisij, povezane z BAT, za neposredne izpuste v sprejemno vodno telo
Preglednica 1.21 Ravni emisij, povezane z BAT, za posredne izpuste v sprejemno vodno telo
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 8. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.9 Hrup in vibracije
|
BAT 32. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje, ali kjer to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa in vibracij je priprava, izvajanje in redno pregledovanje načrta za obvladovanje hrupa in vibracij v okviru sistema okoljskega upravljanja (glej BAT 1), ki vključuje vse naslednje elemente:
|
Ustreznost
Ustreznost je omejena na primere, v katerih se pričakuje in/ali je dokazana obremenitev občutljivih sprejemnikov s hrupom ali vibracijami.
|
BAT 33. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje, ali kjer to ni mogoče, zmanjšanje emisij hrupa in vibracij je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik ali njihove kombinacije.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.1.10 Ostanki
|
BAT 34. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je preprečevanje odstranjevanja kovin, kovinskih oksidov, mastnega blata in hidroksidnega mulja z uporabo tehnike (a) in ustrezne kombinacije spodaj navedenih tehnik (b) do (h).
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 35. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, ki nastanejo pri vročem potapljanju in so namenjeni za odstranjevanje, je preprečevanje odstranjevanja ostankov, ki vsebujejo cink, z uporabo vseh spodaj navedenih tehnik.
|
|||||||||||||||||
|
BAT 36. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za izboljšanje možnosti recikliranja in predelave ostankov, ki vsebujejo cink, pri vročem potapljanju (tj. cinkovega pepela, vrhnje gošče, gošče z dna, obrizgov cinka in prahu iz tekstilnih filtrov) ter za preprečitev ali zmanjšanje okoljskega tveganja, povezanega z njihovim shranjevanjem, je, da se shranjujejo ločeno drug od drugega in od drugih ostankov na:
|
|
BAT 37. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov in zmanjšanje količine odpadkov, ki nastanejo pri teksturiranju delovnih valjev in so namenjeni za odstranjevanje, je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
Nadaljnje posebne tehnike za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, za posamezne sektorje so navedene v oddelku 1.4.4 teh zaključkov o BAT. |
|||||||||||||
1.2 Zaključki o BAT za toplo valjanje
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.
1.2.1 Energijska učinkovitost
|
BAT 38. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri segrevanju vložka je uporaba kombinacije tehnik iz BAT 11 skupaj z ustrezno kombinacijo spodaj navedenih tehnik.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 39. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri valjanju je kombinacija spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 1.22 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije pri valjanju
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.2.2 Učinkovita raba materialov
|
BAT 40. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov in zmanjšanje količine odpadkov, ki nastanejo pri kondicioniranju vložka in so namenjeni za odstranjevanje, je preprečevanje, ali če to ni izvedljivo, zmanjšanje potrebe po kondicioniranju z eno od spodaj navedenih tehnik ali njihovo kombinacijo.
|
|||||||||||||||||
|
BAT 41. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov pri valjanju za proizvodnjo ploščatih izdelkov je zmanjšanje nastajanja kovinskih odpadkov z uporabo obeh spodaj navedenih tehnik.
|
||||||||||
1.2.3 Emisije v zrak
|
BAT 42. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu, niklja in svinca v zrak pri mehanski obdelavi (vključno z rezanjem, razškajanjem, brušenjem, grobo obdelavo, valjanjem, dodelavo, izravnavanjem), plamenskem čiščenju in varjenju je zbiranje emisij s tehnikama (a) in (b) ter v tem primeru čiščenje odpadnih plinov z eno od spodaj navedenih tehnik (c) do (e) ali njihovo kombinacijo.
Preglednica 1.23 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije prahu, svinca in niklja v zrak pri mehanski obdelavi (vključno z rezanjem, razškajanjem, brušenjem, grobo obdelavo, valjanjem, dodelavo, izravnavanjem), plamenskem čiščenju (razen ročnega grobega čiščenja) in varjenju
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 43. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu, niklja in svinca v zrak pri grobi obdelavi in valjanju v primeru nastajanja majhnih količin prahu (npr. pod 100 g/h (glej BAT 42(b))) je uporaba razpršilnikov vode. |
Opis
Na izhodni strani vsakega stojala za grobo obdelavo in valjanje so nameščeni razpršilni sistemi za vbrizgavanje vode, da se zmanjša nastajanje prahu. Vlaženje prašnih delcev olajša aglomeracijo in poleganje prahu. Voda se zbira na dnu stojala, nato pa se očisti (glej BAT 31).
1.3 Zaključki o BAT za hladno valjanje
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.
1.3.1 Energijska učinkovitost
|
BAT 44. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti pri valjanju je kombinacija spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 1.24 Ravni okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za specifično porabo energije pri valjanju
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 6. |
||||||||||||||||||||||||||
1.3.2 Učinkovita raba materialov
|
BAT 45. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov in zmanjšanje količine odpadkov, ki nastanejo pri valjanju in so namenjeni za odstranjevanje, je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.3.3 Emisije v zrak
|
BAT 46. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu, niklja in svinca v zrak pri odvitju, mehanskem predhodnem razškajanju, izravnavanju in varjenju je zbiranje emisij s tehniko (a) in v tem primeru čiščenje odpadnih plinov s tehniko (b).
Preglednica 1.25 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije prahu, niklja in svinca v zrak pri odvitju, mehanskem predhodnem razškajanju, izravnavanju in varjenju
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 47. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje emisij oljne meglice v zrak pri tempranju je uporaba ene od spodaj navedenih tehnik.
|
|||||||||||||
|
BAT 48. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij oljne meglice v zrak pri valjanju, mokrem tempranju in dodelavi je uporaba tehnike (a) v kombinaciji s tehniko (b) ali v kombinaciji z obema spodaj navedenima tehnikama (b) in (c).
Preglednica 1.26 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije skupnega hlapnega organskega ogljika v zrak pri valjanju, mokrem tempranju in dodelavi
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||
1.4 Zaključki o BAT za vlečenje žice
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.
1.4.1 Energijska učinkovitost
|
BAT 49. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje energijske učinkovitosti in učinkovitosti rabe materialov pri uporabi svinčevih kopeli je uporaba plavajoče zaščitne plasti na površini svinčevih kopeli ali uporaba pokrovov za kadi. |
Opis
Plavajoče zaščitne plasti in pokrovi za kadi zmanjšajo toplotne izgube in oksidacijo svinca.
1.4.2 Učinkovita raba materialov
|
BAT 50. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov in zmanjšanje količine odpadkov, ki nastanejo pri mokrem vlečenju in so namenjeni za odstranjevanje, je čiščenje in ponovna uporaba maziva za vlečenje žice. |
Opis
Za čiščenje maziva za vlečenje žice za ponovno uporabo se uporablja čistilni tokokrog, na primer s filtracijo in/ali centrifugiranjem.
1.4.3 Emisije v zrak
|
BAT 51. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu in svinca iz svinčevih kopeli v zrak je uporaba vseh spodaj navedenih tehnik.
Preglednica 1.27 Ravni emisij, povezane z BAT, za kanalizirane emisije prahu in svinca v zrak iz svinčevih kopeli
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 52. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prahu v zrak pri suhem vlečenju je zbiranje emisij z uporabo tehnike (a) ali (b) in čiščenje odpadnih plinov z uporabo spodaj navedene tehnike (c).
Preglednica 1.28 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije prahu v zrak pri suhem vlečenju
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||
|
BAT 53. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij oljne meglice v zrak iz oljnih kalilnih kopeli je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
||||||||||||||||
1.4.4 Ostanki
|
BAT 54. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je preprečevanje odstranjevanja ostankov, ki vsebujejo svinec, tako da se reciklirajo in uporabijo na primer v industriji neželeznih kovin za proizvodnjo svinca. |
|
BAT 55. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje ali zmanjšanje okoljskega tveganja, povezanega s shranjevanjem ostankov iz svinčevih kopeli, ki vsebujejo svinec (npr. materiali zaščitne plasti in svinčevi oksidi), je shranjevanje ostankov, ki vsebujejo svinec, ločeno od drugih ostankov, na neprepustnih površinah in v zaprtih prostorih ali v zaprtih posodah. |
1.5 Zaključki o BAT za nanos z vročim potapljanjem pločevine in žic
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.
1.5.1 Učinkovita raba materialov
|
BAT 56. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov pri kontinuiranem vročem potapljanju trakov je preprečevanje prekomernega nanašanja kovin z uporabo obeh spodaj navedenih tehnik.
|
||||||||||
|
BAT 57. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov pri kontinuiranem vročem potapljanju žice je preprečevanje prekomernega nanašanja kovin z uporabo ene od spodaj navedenih tehnik.
|
||||||||||
1.6 Zaključki o BAT za šaržno galvanizacijo
Zaključki o BAT iz tega oddelka se uporabljajo poleg splošnih zaključkov o BAT iz oddelka 1.1.
1.6.1 Ostanki
|
BAT 58. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za preprečevanje nastajanja izrabljenih kislin z visokimi koncentracijami cinka in železa, ali kadar to ni izvedljivo, zmanjšanje njihove količine, namenjene za odstranjevanje, je izvajanje dekapiranja ločeno od odstranjevanja plasti. |
Opis
Dekapiranje in odstranjevanje plasti se izvajata v ločenih kadeh, da se prepreči nastajanje izrabljenih kislin z visokimi koncentracijami cinka in železa ali zmanjša njihova količina, namenjena za odstranjevanje.
Ustreznost
Ustreznost za obstoječe naprave je lahko omejena zaradi pomanjkanja prostora, če so potrebne dodatne kadi za odstranjevanje plasti.
|
BAT 59. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine izrabljenih raztopin za odstranjevanje plasti z visokimi koncentracijami cinka, namenjenih za odstranjevanje, je predelava izrabljenih raztopin za odstranjevanje plasti in/ali ZnCl2 in NH4Cl, ki ju vsebujejo. |
Opis
Tehnike za predelavo izrabljenih raztopin za odstranjevanje plasti z visokimi koncentracijami cinka na kraju samem ali drugje vključujejo:
|
— |
odstranjevanje cinka z ionsko izmenjavo. Obdelana kislina se lahko uporablja pri dekapiranju, medtem ko se lahko raztopina, ki vsebuje ZnCl2- in NH4Cl- ter nastane pri odstranjevanju plasti smole za ionsko izmenjavo, uporabi za fluksiranje, |
|
— |
odstranjevanje cinka z ekstrakcijo s topilom. Obdelana kislina se lahko uporablja pri dekapiranju, koncentrat, ki vsebuje cink in nastane pri odstranjevanju plasti in izhlapevanju, pa se lahko uporabi za druge namene. |
1.6.2 Učinkovita raba materialov
|
BAT 60. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov pri vročem potapljanju je uporaba obeh spodaj navedenih tehnik.
|
||||||||||
|
BAT 61. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za povečanje učinkovitosti rabe materialov in zmanjšanje količine odpadkov, ki nastanejo pri odpihovanju odvečnega cinka z galvaniziranih cevi in so namenjeni za odstranjevanje, je predelava delcev, ki vsebujejo cink, in njihova ponovna uporaba v galvanski kadi ali njihovo pošiljanje v predelavo cinka. |
1.6.3 Emisije v zrak
|
BAT 62. |
Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij HCl v zrak zaradi dekapiranja in odstranjevanja plasti pri šaržni galvanizaciji je nadzorovanje parametrov obratovanja (tj. temperature in koncentracije kisline v kopeli) in uporaba spodaj navedenih tehnik v naslednjem prednostnem vrstnem redu:
Tehnika (d) je najboljša razpoložljiva tehnika samo za obstoječe naprave in če se z njo zagotovi vsaj enakovredna stopnja varstva okolja v primerjavi z uporabo tehnike (c) v kombinaciji s tehniko (a) ali (b).
Preglednica 1.29 Raven emisij, povezana z BAT, za kanalizirane emisije HCl v zrak zaradi dekapiranja in odstranjevanja plasti s klorovodikovo kislino pri šaržni galvanizaciji
S tem povezano spremljanje je opisano v BAT 7. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
1.6.4 Izpusti odpadne vode
|
BAT 63. |
Izpuščanje odpadne vode iz šaržne galvanizacije ni najboljša razpoložljiva tehnika. |
Opis
Nastajajo samo tekoči ostanki (npr. izrabljena kislina za dekapiranje, izrabljene raztopine za razmaščevanje in izrabljene raztopine za fluksiranje). Ti ostanki se zbirajo. Ustrezno se obdelajo za recikliranje ali predelavo in/ali pošljejo v odstranjevanje (glej BAT 18 in BAT 59).
1.7 Opis tehnik
1.7.1 Tehnike za povečanje energijske učinkovitosti
|
Tehnika |
Opis |
|
Navijalna naprava |
Med strojem za grobo obdelavo in finiširnim valjalnim strojem se namestijo izolirane skrinje, da se čim bolj zmanjšajo izgube toplote vložka med postopki navijanja/odvijanja in da se omogočijo manjše sile valjanja v toplih valjarnah za tračno jeklo. |
|
Optimizacija zgorevanja |
Ukrepi, sprejeti za čim večjo učinkovitost pretvorbe energije v peči, ki hkrati zagotavljajo čim manjše emisije (zlasti CO). To se doseže s kombinacijo tehnik, med drugim z dobro zasnovo peči, optimizacijo temperature (npr. učinkovito mešanje goriva in zgorevalnega zraka) in zadrževalnega časa v območju zgorevanja ter uporabo avtomatizacije in nadzora peči. |
|
Brezplamensko zgorevanje |
Brezplamensko zgorevanje se doseže z ločenim vbrizgavanjem goriva in zgorevalnega zraka v zgorevalno komoro peči z visoko hitrostjo, da se prepreči nastanek plamena in zmanjša toplotno tvorjenje NOX, hkrati pa se toplota bolj enakomerno porazdeli po komori. Brezplamensko zgorevanje se lahko uporablja v kombinaciji z zgorevanjem s kisikom. |
|
Avtomatizacija in nadzor peči |
Postopek segrevanja se optimizira z uporabo računalniškega sistema, ki v realnem času nadzoruje ključne parametre, kot so temperatura peči in vložka, razmerje med zrakom in gorivom ter tlak v peči. |
|
Ulivanje na skoraj končno obliko za tanke slabe in ulite profile, ki mu sledi valjanje |
Tanki slabi in uliti profili se proizvajajo s kombiniranjem ulivanja in valjanja v enem postopku. Potreba po pogrevanju vložka pred valjanjem in število prehodov skozi valje se zmanjšata. |
|
Optimizacija zasnove in delovanja SNCR/SCR |
Optimizacija reagenta za delež NOX v prečnem prerezu peči ali kanala, velikosti kapljic reagenta in temperaturnega okna, v katerem se reagent vbrizga. |
|
Zgorevanje s kisikom |
Zgorevalni zrak se v celoti ali delno nadomesti s čistim kisikom. Zgorevanje s kisikom se lahko uporablja v kombinaciji z brezplamenskim zgorevanjem. |
|
Predhodno segrevanje zgorevalnega zraka |
Ponovna uporaba dela toplote, predelane iz toplote dimnih plinov, nastalih pri zgorevanju, za predgretje zraka, ki se uporablja pri zgorevanju. |
|
Sistem ravnanja s procesnimi plini |
Sistem, ki omogoča, da se procesni plini iz železarstva in jeklarstva usmerijo v peči za segrevanje vložka, odvisno od njihove razpoložljivosti. |
|
Rekuperacijski gorilnik |
Rekuperacijski gorilniki uporabljajo različne vrste rekuperatorjev (npr. toplotne izmenjevalnike s sevalno, konvekcijsko ali kompaktno zasnovo ali zasnovo s cevnimi sevali) za neposredno rekuperacijo toplote iz dimnih plinov, ki se nato uporabljajo za predhodno segrevanje zgorevalnega zraka. |
|
Zmanjšanje trenja pri valjanju |
Olja za valjanje se skrbno izberejo. Sistemi s čistim oljem in/ali emulzijami se uporabljajo za zmanjšanje trenja med delovnimi valji in vložkom ter za zagotovitev čim manjše porabe olja. Pri vročem valjanju se to običajno izvede na prvih stojalih finiširnega valjalnega stroja. |
|
Regenerativni gorilnik |
Regenerativni gorilniki so sestavljeni iz dveh gorilnikov, ki delujeta izmenično in vsebujeta plasti iz ognjevzdržnih ali keramičnih materialov. Ko en gorilnik deluje, ognjevzdržni ali keramični materiali drugega gorilnika absorbirajo toploto dimnih plinov, ki se nato uporabi za predhodno segrevanje zgorevalnega zraka. |
|
Kotel na odpadno toploto |
S kotlom na odpadno toploto se toplota vročih dimnih plinov uporablja za proizvodnjo pare. Proizvedena para se uporablja v drugih postopkih v napravi, za dovajanje v parno omrežje ali proizvodnjo električne energije v elektrarni. |
1.7.2 Tehnike za zmanjšanje emisij v zrak
|
Tehnika |
Opis |
|
Optimizacija zgorevanja |
Glej oddelek 1.7.1. |
|
Odstranjevalec kapljic |
Odstranjevalci kapljic so filtrirne naprave, s katerimi se iz toka plinov odstranijo nastale kapljice tekočine. Sestavlja jih mrežna struktura kovinskih ali plastičnih žic z veliko specifično površino. Na podlagi gibalne količine drobne kapljice v toku plinov zadenejo ob žice in se povežejo v večje kaplje. |
|
Elektrostatični filter |
Elektrostatični filtri delujejo tako, da se delci naelektrijo in ločijo pod vplivom električnega polja. Delujejo lahko v zelo različnih pogojih. Učinkovitost zmanjševanja emisij je lahko odvisna od števila polj, časa zadrževanja (velikosti) in predhodnih naprav za odstranjevanje delcev. Elektrostatični filtri imajo običajno od dve do pet polj. Elektrostatični filtri so lahko suhi ali mokri, odvisno od uporabljene tehnike zbiranja prahu z elektrod. Mokri elektrostatični filtri se običajno uporabljajo na ravni finega čiščenja za odstranjevanje ostankov prahu in kapljic po mokrem pranju. |
|
Tekstilni filter |
Tekstilni filtri, pogosto imenovani tudi vrečasti filtri, so izdelani iz porozne tkanine ali klobučevine, skozi katero prehajajo plini, da se odstranijo delci. Za uporabo tekstilnega filtra je treba izbrati material, ki je ustrezen za značilnosti zadevnih odpadnih plinov in najvišjo obratovalno temperaturo. |
|
Brezplamensko zgorevanje |
Glej oddelek 1.7.1. |
|
Avtomatizacija in nadzor peči |
Glej oddelek 1.7.1. |
|
Gorilnik z majhnimi emisijami NOX |
Ta tehnika (vključno z gorilniki z izjemno majhnimi emisijami NOX) temelji na načelih znižanja najvišje temperature plamenov. Z mešanjem zraka/goriva se zmanjša razpoložljivost kisika in zniža najvišja temperatura plamenov, s čimer se upočasnita pretvorba dušika, vezanega v gorivu, v NOX in toplotno tvorjenje NOX, učinkovitost zgorevanja pa ostane velika. |
|
Optimizacija zasnove in delovanja SNCR/SCR |
Glej oddelek 1.7.1. |
|
Zgorevanje s kisikom |
Glej oddelek 1.7.1. |
|
Selektivna katalitska redukcija (SCR) |
Tehnika SCR temelji na redukciji NOX v dušik na katalitični oblogi, pri čemer dušik reagira s sečnino ali amoniakom pri optimalni obratovalni temperaturi približno 300–450 °C. Uporabi se lahko več plasti katalizatorja. Pri uporabi več plasti katalizatorja se reducira več NOX. |
|
Selektivna nekatalitska redukcija (SNCR) |
SNCR temelji na redukciji NOX v dušik, pri čemer dušik reagira z amoniakom ali sečnino pri visoki temperaturi. Za optimalno reakcijo se razpon obratovalne temperature ohranja med 800 in 1 000 °C. |
|
Mokro pranje |
Odstranjevanje plinastih ali trdnih onesnaževal iz toka plinov z masnim prenosom v tekoče topilo, pogosto vodo ali vodno raztopino. Vključuje lahko kemijsko reakcijo (npr. v pralniku s kislino ali bazo). V nekaterih primerih se lahko iz topila pridobijo spojine. |
1.7.3 Tehnike za zmanjšanje emisij v vodo
|
Tehnika |
Opis |
|
Adsorpcija |
Odstranjevanje topnih snovi (topljencev) iz odpadne vode, tako da se prenesejo na površino trdnih, visoko poroznih delcev (običajno aktivno oglje). |
|
Aerobno čiščenje |
Biološka oksidacija raztopljenih organskih onesnaževal s kisikom z uporabo metabolizma mikroorganizmov. V prisotnosti raztopljenega kisika, ki se vbrizga kot zrak ali čisti kisik, se organske sestavine mineralizirajo v ogljikov dioksid in vodo ali se pretvorijo v druge metabolite in biomaso. |
|
Kemično obarjanje |
Pretvorba raztopljenih onesnaževal v netopno spojino z dodajanjem kemičnih sredstev za obarjanje. Trdne oborine, ki nastanejo, se nato ločijo s sedimentacijo, flotacijo z zrakom ali filtracijo. Po potrebi temu sledi mikrofiltracija ali ultrafiltracija. Za obarjanje fosforja se uporabljajo multivalentni kovinski ioni (npr. kalcij, aluminij, železo). |
|
Kemična redukcija |
Pretvorba onesnaževal s kemičnimi reducenti v podobne, vendar manj škodljive ali nevarne spojine. |
|
Koagulacija in flokulacija |
Koagulacija in flokulacija se uporabljata za ločevanje suspendiranih trdnih snovi iz odpadne vode in se pogosto izvedeta ena za drugo. Koagulacija se izvede z dodatkom koagulantov z nasprotnim nabojem od naboja suspendiranih trdnih snovi. Flokulacija se izvaja z dodajanjem polimerov, tako da trki mikrodelcev povzročijo povezovanje polimerov v večje kosme. |
|
Izravnava |
Uravnoteženje tokov in onesnaževanja ob vstopu v končno čiščenje odpadnih voda z uporabo osrednjih bazenov. Izenačevanje je lahko decentralizirano ali se izvaja z drugimi tehnikami upravljanja. |
|
Filtriranje |
Ločevanje trdnih snovi iz odpadnih voda, tako da se usmerijo skozi porozni medij, na primer peščena filtracija, mikrofiltracija in ultrafiltracija. |
|
Flotacija |
Ločevanje trdnih ali tekočih delcev iz odpadne vode, tako da se vežejo na drobne mehurčke plina, običajno zraka. Plavajoči delci se naberejo na vodni površini, od koder se odstranijo s posnemalkami. |
|
Nanofiltracija |
Filtrirni postopek, pri katerem se uporabljajo membrane s porami velikosti približno 1 nm. |
|
Nevtralizacija |
Uravnavanje vrednosti pH odpadnih voda na nevtralno raven (približno 7) z dodajanjem kemikalij. Za zvišanje vrednosti pH se običajno uporablja natrijev hidroksid (NaOH) ali kalcijev hidroksid (Ca(OH)2), za znižanje vrednosti pH pa žveplova kislina (H2SO4), klorovodikova kislina (HCl) ali ogljikov dioksid (CO2). Med nevtralizacijo se lahko obarijo nekatere snovi. |
|
Fizično ločevanje |
Ločevanje večjih trdnih delcev, suspendiranih trdnih snovi in/ali kovinskih delcev iz odpadnih voda, na primer z grabljami, siti, peskolovi, lovilniki olj/ločevalniki maščob, hidrocikloni, ločevanjem olja in vode ali primarnimi usedalniki. |
|
Reverzna osmoza |
Membranski proces, pri katerem zaradi razlike v tlaku med razdelkoma, ločenima z membrano, voda prehaja iz bolj koncentrirane raztopine v manj koncentrirano. |
|
Sedimentacija |
Ločevanje suspendiranih delcev in suspendiranega materiala z gravitacijskim usedanjem. |
(1) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(2) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(3) Pri vsakem parametru, za katerega zaradi omejitev v zvezi z vzorčenjem ali analitičnih omejitev in/ali zaradi operativnih pogojev ni primerno 30-minutno vzorčenje/merjenje in/ali povprečje treh zaporednih meritev, se lahko uporabi bolj reprezentativen postopek vzorčenja/merjenja.
(4) Kolikor je mogoče, se meritve izvedejo pri najvišji pričakovani ravni emisij pod običajnimi pogoji obratovanja.
(5) Spremljanje se ne uporablja, kadar se uporablja samo električna energija.
(6) Če so meritve stalne, se uporabljajo naslednji splošni standardi EN: EN 15267-1, EN 15267-2, EN 15267-3 in EN 14181.
(7) Če so meritve stalne, se uporablja tudi standard EN 13284-2.
(8) Če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne, se lahko pogostost spremljanja zmanjša, vendar se vsekakor opravi vsaj enkrat na tri leta.
(9) Če tehnika (a) ali (b) BAT 62 ni ustrezna, se koncentracija HCl v plinasti fazi nad dekapirno kopeljo izmeri vsaj enkrat na leto.
(10) Spremljanje se uporablja samo, kadar je zadevna snov opredeljena kot pomembna v toku odpadnih plinov na podlagi popisa, navedenega v BAT 2.
(11) Spremljanje se ne uporablja, če se kot gorivo uporablja samo zemeljski plin ali če se uporablja samo električna energija.
(12) V primeru šaržnega izpusta, ki je manj pogost od najmanjše pogostosti spremljanja, se spremljanje izvaja enkrat na šaržo.
(13) Spremljanje se uporablja samo v primeru neposrednega izpusta v sprejemno vodno telo.
(14) Pogostost spremljanja se lahko zmanjša na enkrat na mesec, če se dokaže, da so ravni emisij dovolj stabilne.
(15) Spremlja se kemijska potreba po kisiku ali skupni organski ogljik. Prednost ima spremljanje skupnega organskega ogljika, saj se pri njem ne uporabljajo zelo strupene spojine.
(16) V primeru posrednega izpusta v sprejemno vodno telo se lahko pogostost spremljanja zmanjša na enkrat na tri mesece, če je dolvodna čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za znižanje vsebnosti zadevnih onesnaževal.
(17) Spremljanje se uporablja samo, kadar je snov/parameter opredeljen kot pomemben v toku odpadnih voda na podlagi popisa, navedenega v BAT 2.
(18) V primeru visokolegiranega jekla (npr. avstenitno nerjavno jeklo) je lahko zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 2 200 MJ/t.
(19) V primeru visokolegiranega jekla (npr. avstenitno nerjavno jeklo) je lahko zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 2 800 MJ/t.
(20) V primeru visokolegiranega jekla (npr. avstenitno nerjavno jeklo) je lahko zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 4 000 MJ/t.
(21) Pri šaržnem žarjenju je mogoče spodnjo mejo razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, doseči z uporabo BAT 11(g).
(22) Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, je lahko višja za linije kontinuiranega žarjenja, za katere je potrebna temperatura žarjenja nad 800 °C.
(23) Raven okoljske učinkovitosti, povezana z BAT, je lahko višja za linije kontinuiranega žarjenja, za katere je potrebna temperatura žarjenja nad 800 °C.
(24) Zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, je lahko višja, kadar se za odstranitev odvečnega cinka uporablja centrifugiranje in/ali kadar je temperatura galvanske kopeli višja od 500 °C.
(25) Zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, je lahko pri napravah za šaržno galvanizacijo, ki obratujejo s povprečno letno proizvodno zmogljivostjo pod 150 t/m3 prostornine kadi, višja in lahko znaša do 1 200 kWh/t.
(26) V primeru naprav za šaržno galvanizacijo, ki proizvajajo predvsem tanke izdelke (npr. < 1,5 mm), je lahko zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 1 000 kWh/t.
(27) Zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 50 kg/t, če se galvanizirajo predvsem obdelovanci z veliko specifično površino (npr. izdelki, tanjši od 1,5 mm, cevi z debelino stene < 3 mm) ali če se izvaja ponovno galvaniziranje.
(28) Raven emisij, povezana z BAT, se ne uporablja, kadar je masni pretok prahu manjši od 100 g/h.
(29) Raven emisij, povezana z BAT, se ne uporablja za naprave, ki uporabljajo segrevanje samo z zemeljskim plinom ali električno energijo.
(30) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 300 mg/Nm3, če se uporablja velik delež koksnega plina (> 50 % vhodne energije).
(31) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 550 mg/Nm3, če se uporablja velik delež koksnega plina ali plina, bogatega s CO, iz proizvodnje ferokroma (> 50 % vhodne energije).
(32) Pri kontinuiranem žarjenju je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 300 mg/Nm3.
(33) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 550 mg/Nm3, če se uporablja velik delež koksnega plina ali plina, bogatega s CO, iz proizvodnje ferokroma (> 50 % vhodne energije).
(34) Zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, je lahko višja in lahko znaša do 550 mg/Nm3, če se uporablja velik delež koksnega plina ali plina, bogatega s CO, iz proizvodnje ferokroma (> 50 % vhodne energije).
(35) Ta raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo za dekapiranje s klorovodikovo kislino.
(36) Ta raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo za dekapiranje z mešanicami kislin, ki vsebujejo fluorovodikovo kislino.
(37) Ta raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo za dekapiranje z žveplovo kislino.
(38) Ta raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo za dekapiranje s klorovodikovo kislino.
(39) Ta raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo za dekapiranje z žveplovo kislino.
(40) Pri predelavi mešane kisline z brizgalnim praženjem je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 200 mg/Nm3.
(41) Tehnike so opisane v oddelku 1.7.3.
(42) Časi povprečenja so opredeljeni v oddelku Splošne ugotovitve.
(43) Uporablja se raven emisij, povezana z BAT, za kemijsko potrebo po kisiku, ali raven emisij, povezana z BAT, za skupni organski ogljik. Prednost ima spremljanje skupnega organskega ogljika, saj se pri njem ne uporabljajo zelo strupene spojine.
(44) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, kadar so zadevne snovi/parametri opredeljeni kot pomembni v toku odpadnih voda na podlagi popisa, navedenega v BAT 2.
(45) V primeru visokolegiranih jekel je zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, 0,3 mg/l.
(46) V primeru naprav za proizvodnjo avstenitnega nerjavnega jekla je zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, 0,4 mg/l.
(47) V primeru naprav za vlečenje žice, v katerih se uporabljajo svinčeve kopeli, je zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, 35 μg/l.
(48) V primeru naprav za predelavo posvinčenega jekla je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 50 μg/l.
(49) Časi povprečenja so opredeljeni v oddelku Splošne ugotovitve.
(50) Ravni emisij, povezane z BAT, se morda ne uporabljajo, če je dolvodna čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za zmanjševanje količine zadevnih onesnaževal in če to ne povzroča večjega onesnaženja v okolju.
(51) Ravni emisij, povezane z BAT, se morda ne uporabljajo, če je dolvodna čistilna naprava za odpadno vodo ustrezno zasnovana in opremljena za zmanjševanje količine zadevnih onesnaževal in če to ne povzroča večjega onesnaženja v okolju.
(52) V primeru visokolegiranih jekel je zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, 0,3 mg/l.
(53) V primeru naprav za proizvodnjo avstenitnega nerjavnega jekla je zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, 0,4 mg/l.
(54) V primeru naprav za vlečenje žice, v katerih se uporabljajo svinčeve kopeli, je zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, 35 μg/l.
(55) V primeru naprav za predelavo posvinčenega jekla je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 50 μg/l.
(56) V primeru visokolegiranega jekla (npr. avstenitno nerjavno jeklo) je zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, 1 000 MJ/t.
(57) Kadar tekstilni filter ni ustrezen, je lahko zgornja meja razpona ravni emisij, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 7 mg/Nm3.
(58) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, kadar je zadevna snov opredeljena kot pomembna v toku odpadnih plinov na podlagi popisa, navedenega v BAT 2.
(59) V primeru visokolegiranega jekla (npr. avstenitno nerjavno jeklo) je lahko zgornja meja razpona ravni okoljske učinkovitosti, povezanih z BAT, višja in lahko znaša do 1 600 MJ/t.
(60) Raven emisij, povezana z BAT, se uporablja samo, kadar je zadevna snov opredeljena kot pomembna v toku odpadnih plinov na podlagi popisa, navedenega v BAT 2.