(1)

Nadomestilo za osnovo za sredstva iz naslova DDV temelji na členu 6(4) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89, ki določa, da če država članica na podlagi člena 176 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2) omeji ali izključi pravico do odbitka vhodnega DDV, se osnova za lastna sredstva iz naslova DDV lahko določi, kakor da pravica do odbitka ne bi bila omejena. Ta določba se uporablja samo za nakup naftnih derivatov in osebnih vozil za uporabo v službene namene ter za izdatke v zvezi z leasingom, najemom, vzdrževanjem in popravili teh vozil. Avstrija je predlagala rešitev za izračun komponente zasebne rabe pri takem nadomestilu za usklajeno osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV.

(2)

V skladu s členom 13(3) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 je Svetovalni odbor za lastna sredstva na seji 26. oktobra 2010 proučil rešitev, ki jo je predlagala Avstrija. Pri pregledu metodologije je prišlo do razhajanj v mnenjih članov Odbora. Predlog sklepa o zavrnitvi rešitve, ki jo je predlagala Avstrija, je bil predložen Svetovalnemu odboru za lastna sredstva, ki je 26. oktobra 2010 o njem izdal pozitivno mnenje.

(3)

Kadar dejanski podatki niso na voljo, se lahko za izračun zasebne rabe uporabijo druge metode. Da se zagotovi enotnost pri izračunavanju nadomestila, morajo te metode izhajati iz splošno sprejetih predpostavk.

(4)

V Avstriji morajo davčni zavezanci navesti dejanske podatke o zasebni rabi službenih vozil. Zaradi administrativne poenostavitve pa je Avstrija predlagala rešitev za izračun zasebne rabe, ki vključuje splošne statistične podatke v kombinaciji z zneski amortizacije, ki niso oblikovani za določanje zasebne uporabe. Pri predlagani rešitvi bi bil element zasebne rabe občutno nižji od deleža, ki ga uporabljajo druge države članice, zato je ta rešitev v nasprotju z zahtevano enotnostjo pri izračunavanju nadomestila. Rešitev, ki jo je predlagala Avstrija za izračun deleža zasebne rabe avtomobilov v podjetjih, je zato treba zavrniti –