(1)

30. aprila 2024 je začel veljati prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja EU. Osrednji elementi prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja EU so Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru (1) skupaj s spremenjeno Uredbo (ES) št. 1467/97 o izvajanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (2) in spremenjeno Direktivo Sveta 2011/85/EU o proračunskih okvirih držav članic (3). Cilj okvira je spodbujati zdrave in vzdržne javne finance, z reformami in naložbami pa trajnostno in vključujočo rast in odpornost, ter preprečiti čezmerni javnofinančni primanjkljaj. Okvir spodbuja tudi nacionalno odgovornost in je srednjeročno bolj usmerjen ob učinkovitejšem in doslednejšem izvrševanju pravil.

(2)

V središču novega okvira ekonomskega upravljanja so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, ki jih države članice predložijo Svetu in Komisiji. Načrti morajo izpolniti dva cilja: (i) zagotoviti, da se bo med drugim dolg sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja verjetno zmanjševal ali ostal na preudarni ravni ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zmanjša in ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ter (ii) zagotoviti izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, in obravnavati skupne prednostne naloge EU. V ta namen mora biti v vsakem načrtu predstavljena srednjeročna zaveza za pot gibanja očiščenih odhodkov (4), ki dejansko določa proračunsko omejitev v času trajanja načrta, ki zajema štiri- ali petletno obdobje (odvisno od trajanja rednega zakonodajnega obdobja v državi članici). Poleg tega je treba v načrtu pojasniti, kako bo država članica zagotovila izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo (vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, če je ustrezno), in kako bo država članica obravnavala skupne prednostne naloge Unije. Obdobje za fiskalno prilagoditev traja štiri leta in se lahko podaljša za največ tri leta, če se država članica zaveže, da bo izvedla sklop ustreznih reform in naložb, ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(3)

Komisija mora po predložitvi načrta oceniti, ali načrt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(4)

Svet mora nato na priporočilo Komisije sprejeti priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop zavez v zvezi z reformami in naložbami, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve.

(5)

Hrvaška je Svetu in Komisiji 14. novembra 2024 predložila nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Načrt je bil po dogovoru s Komisijo predložen po podaljšanju roka, določenega v členu 36 Uredbe (EU) 2024/1263. Predložitev je zamujala, saj se je želelo zagotoviti, da se srednjeročni fiskalno-strukturni načrt in osnutek proračunskega načrta dopolnjujeta in sta skladna z nacionalnim proračunom za obdobje 2025–2027, ki naj bi bil sprejet 14. novembra 2024, da bi se v celoti izkoristili podatki, objavljeni v reviziji referenčnih statističnih podatkov. Hrvaška je 21. novembra 2024 predložila dodatek, da bi se revidirala pot rasti očiščenih odhodkov iz načrta, da se uporabi konservativen pristop k načrtovanju fiskalne politike (odhodkov) v prilagoditvenem obdobju in zagotovi, da napovedani dolg sektorja država verjetno ostane na preudarni ravni.

(6)

Hrvaška je pred predložitvijo načrta zaprosila za tehnične informacije (5), ki jih je Komisija zagotovila 21. junija 2024 in objavila 14. novembra 2024 (6). Tehnične informacije določajo raven primarnega strukturnega salda v letu 2028, ki je potrebna, da se zagotovi, da se primanjkljaj sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 3 % BDP ter da se dolg sektorja država srednjeročno ohrani na ravni pod 60 % BDP, tudi ob odsotnosti nadaljnjih proračunskih ukrepov po koncu štiriletnega prilagoditvenega obdobja. Srednjeročno obdobje je opredeljeno kot desetletno obdobje po koncu prilagoditvenega obdobja. Tehnične informacije so bile pripravljene in posredovane državi članici na podlagi dveh scenarijev: scenarija, ki vključuje skladnost z zaščitnim ukrepom za odpornost na primanjkljaj (7), v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) 2024/126, in scenarija brez tega zaščitnega ukrepa.

Tehnične informacije za Hrvaško določajo, da bi moral primarni strukturni saldo, da bi bil skladen z veljavnimi fiskalnimi pravili v štiriletnem prilagoditvenem obdobju, ter na podlagi predpostavk Komisije, na katerih temeljijo predhodne smernice, posredovane junija 2024, ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028; scenarij brez zaščitnega ukrepa za odpornost na primanjkljaj) znašati vsaj -0,4 % BDP, kot je navedeno v spodnji tabeli. Za informacijo, če upoštevamo tudi zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj, bi moral primarni strukturni saldo ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) znašati vsaj -0,4 % BDP. Vendar zaščitni ukrep za odpornost na primanjkljaj ni zahteva za Hrvaško, ki je upravičena do tehničnih informacij.

Tabela 1: Tehnične informacije, ki jih je Komisija posredovala Hrvaški

(7)

Hrvaška je med septembrom in novembrom 2024 s Komisijo opravila tehnični dialog v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2024/1263. V tehničnem dialogu so bile ocenjene tehnične informacije, ki jih je predložila Komisija, osredotočen pa je bil na razpravo o davčni reformi, ki bo začela veljati leta 2025, pa tudi na predvideno izvajanje reform in naložb v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, ter na skupne prednostne naloge Unije na področju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, socialne in gospodarske odpornosti, energetske varnosti ter izgradnje obrambnih zmogljivosti.

(8)

Hrvaška se je novembra 2024 v skladu s členom 11(3) in členom 36(1), točka (c), Uredbe (EU) 2024/1263 posvetovala s civilno družbo, socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki. O nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu je razpravljal ekonomsko-socialni svet, ki vključuje sindikate, združenje delodajalcev in predstavnike vlade.

(9)

Komisija za fiskalno politiko je podala mnenje o makroekonomski napovedi in makroekonomskih predpostavkah, na katerih temelji večletna pot gibanja očiščenih odhodkov. Komisija za fiskalno politiko je sklenila, da so predvideni obsegi stopenj realne rasti BDP, implicitnega deflatorja BDP in nacionalnega indeksa cen ustrezni ter da so makroekonomske projekcije na splošno enake ali nekoliko bolj pozitivne od trenutno razpoložljivih projekcij drugih zadevnih institucij. Komisija za fiskalno politiko je potrdila makroekonomske projekcije za obdobje do leta 2028, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance, in poudarila, da so projekcije v sprejemljivem razponu in zagotavljajo dobro podlago za pripravo nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

(10)

Hrvaška je 14. novembra 2024 predložila osnutek proračunskega načrta za leto 2025. Komisija je 26. novembra 2024 sprejela mnenje o tem osnutku proračunskega načrta (8).

(11)

Svet je 21. oktobra 2024 na Hrvaško naslovil vrsto specifičnih priporočil v okviru evropskega semestra (9).

(12)

Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2024/1263 načrt ocenila, kot sledi:

(13)

Gospodarska aktivnost na Hrvaškem se je v letu 2023 povečala za 3,3 % zaradi vseh komponent BDP, razen zalog, a najbolj zaradi naložb in potrošnje gospodinjstev. V skladu z napovedjo Evropske komisije iz jeseni 2024 naj bi gospodarstvo kljub negativnemu prispevku neto izvoza v letu 2024 zraslo za 3,6 % zaradi vse večjega domačega povpraševanja, predvsem potrošnje gospodinjstev in naložb. V letu 2025 naj bi se realni BDP povečal za 3,3 %, saj se bo rast domačega povpraševanja upočasnila. V letu 2026 naj bi se realni BDP povečal za 2,9 %, saj se bo domače povpraševanje še naprej upočasnjevalo, prispevek neto izvoza pa bo nevtralen. V obdobju, ki ga zajema napoved, naj bi se potencialna rast BDP na Hrvaškem povečala za 4,2 % v letu 2024, 3,6 % v letu 2025 in 3,3 % v letu 2026, in sicer zaradi akumulacije kapitala, skupne faktorske produktivnosti in prispevka dela, pri čemer naj bi se slednji zaradi zmanjševanja delovno sposobnega prebivalstva in kljub višjim stopnjam delovne aktivnosti do leta 2026 vidno zmanjšal. Stopnja brezposelnosti je v letu 2023 znašala 6,1 % in naj bi glede na projekcije Komisije znašala 5,1 % v letu 2024, 4,7 % v letu 2025 in 4,6 % v letu 2026. Inflacija (deflator BDP) naj bi se zmanjšala z 11,7 % v letu 2023 na 6,6 % v letu 2024 ter dosegla 3,2 % v letu 2025 in 2,1 % v letu 2026.

(14)

Kar zadeva javnofinančna gibanja, je primanjkljaj sektorja država Hrvaške v letu 2023 znašal 0,9 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi v letu 2024 dosegel 2,1 % BDP in se v letu 2025 ohranil na 2,1 % ter se, ob predpostavki nespremenjenih politik, v letu 2026 zmanjšal na 1,9 %. Jesenska napoved Komisije 2024 še ne vključuje predloga proračuna Hrvaške za leto 2025, ki ga je vlada novembra predložila nacionalnemu parlamentu. Vendar napoved Komisije vključuje proračunski okvir za obdobje 2025–2027, ki ga je vlada sprejela 31. oktobra. Dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 61,8 % BDP. Glede na jesensko napoved Evropske komisije 2024 naj bi se delež dolga konec leta 2024 zmanjšal na 57,3 % BDP. Konec leta 2025 naj bi se zmanjšal na 56,0 % BDP, konec leta 2026 pa naj bi ostal pri 56,0 %. Dokler zaveze glede politik iz srednjeročnih načrtov niso podprte z verodostojno napovedanimi in dovolj podrobno opredeljenimi konkretnimi ukrepi politike, se kot take ne upoštevajo v fiskalni napovedi Komisije.

(15)

Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Hrvaške zajema obdobje 2025–2028 in določa fiskalno prilagoditev v štiriletnem obdobju.

(16)

Načrt vključuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 13 Uredbe (EU) 2024/1263.

(17)

Načrt, kot je dopolnjen z dodatkom, vsebuje zavezo glede poti gibanja očiščenih odhodkov, navedeno v tabeli 2, ki ustreza povprečni rasti očiščenih odhodkov v višini 4,8 % do leta 2028.

Tehnične informacije (ob predpostavki linearne prilagoditvene poti) so skladne s povprečno rastjo očiščenih odhodkov v višini 4,0 % v prilagoditvenem obdobju (2025–2028). Pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Hrvaška zavezala v načrtu, naj bi po poročanju ob koncu prilagoditvenega obdobja (2028) privedla do primarnega strukturnega salda v višini -0,2 % BDP (10). To je višje od najnižje ravni primarnega strukturnega salda v višini -0,4 % BDP v letu 2028, ki jo je Komisija 21. junija 2024 posredovala v tehničnih informacijah (11).

V načrtu je predpostavljeno, da se bo potencialna rast BDP zmanjšala na 2,5 % v letu 2028 (s 4,5 % v letu 2024). Poleg tega se v načrtu pričakuje, da se bo stopnja rasti deflatorja BDP zmanjšala na 2,2 % v letu 2028 (s 6,7 % v letu 2024).

Tabela 2: Pot gibanja očiščenih odhodkov in temeljne predpostavke v načrtu Hrvaške

(18)

Če bi se uresničile pot gibanja očiščenih odhodkov, h kateri se je Hrvaška zavezala v načrtu, in temeljne predpostavke, bi se dolg sektorja država v skladu z načrtom postopno zmanjšal s 57,3 % BDP v letu 2024 na 53,1 % BDP ob koncu prilagoditvenega obdobja v letu 2028, kot je razvidno iz naslednje tabele. Srednjeročno naj bi se raven dolga sektorja država v BDP postopno zmanjševala in leta 2038 dosegla 49 %. Čeprav ti podatki ne odražajo dodatka, predloženega 21. novembra, njegov konservativen pristop k poti gibanja očiščenih odhodkov zagotavlja, da bo napovedani dolg sektorja država verjetno ostal na preudarni ravni.

Tabela 3: Gibanje dolga in salda sektorja država v načrtu Hrvaške

V skladu z načrtom bi torej dolg sektorja država srednjeročno ostal pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe.

Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede dolga iz člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(19)

Na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov in predpostavk iz načrta bi se primanjkljaj sektorja država povečal z 2,1 % BDP v letu 2024 na 2,3 % BDP v letu 2025, v letu 2028 pa postopoma zmanjšal na 1,5 %. Čeprav ti podatki ne odražajo dodatka, predloženega 21. novembra 2024, njegov konservativen pristop k poti gibanja očiščenih odhodkov zagotavlja, da se napovedani primanjkljaj sektorja država srednjeročno ohrani pod 3 % BDP.

V skladu z načrtom torej saldo sektorja država do konca prilagoditvenega obdobja (2028) ne bi presegel referenčne vrednosti 3 % BDP.

Poleg tega javnofinančni primanjkljaj v desetih letih po prilagoditvenem obdobju (tj. do leta 2038) ne bi presegel 3 % BDP.

Pot gibanja očiščenih odhodkov, predlagana v načrtu, je torej na podlagi zavez politike in makroekonomskih predpostavk iz načrta skladna z zahtevo glede primanjkljaja iz člena 6, točka (b), in člena 16(2) Uredbe (EU) 2024/1263.

(20)

Načrt temelji na sklopu predpostavk, ki se razlikujejo od predpostavk, ki jih je Komisija posredovala Hrvaški 21. junija. V načrtu so zlasti uporabljene različne predpostavke za štiri spremenljivke, in sicer izhodiščno točko (primarni strukturni saldo), potencialno rast BDP, rast deflatorja BDP in nominalno implicitno obrestno mero. Te razlike v predpostavkah je treba skrbno oceniti za zagotovitev, da so podprte s trdnimi in na podatkih temelječimi ekonomskimi argumenti, zlasti ker je povprečna rast očiščenih odhodkov v načrtu višja, kot izhaja iz tehničnih informacij. Ocena teh razlik v predpostavkah je navedena v nadaljevanju.

V nadaljevanju so navedene razlike v predpostavkah z najznatnejšim učinkom na povprečno rast očiščenih odhodkov, skupaj z oceno posameznih razlik, ki so obravnavane ločeno.

V celoti gledano bi lahko vse razlike v predpostavkah skupaj privedle do povprečne rasti očiščenih odhodkov v načrtu, ki je znatno višja od povprečne rasti očiščenih odhodkov, navedene v tehničnih informacijah. Vendar načrt Hrvaške, kot je dopolnjen z dodatkom, vključuje preudarnejšo pot gibanja očiščenih odhodkov, ki vodi do povprečne rasti očiščenih odhodkov, ki še vedno presega povprečno rast očiščenih odhodkov iz tehničnih informacij, vendar le za znesek, ki ga je mogoče pojasniti z razlikami v predpostavkah, ki se štejejo za ustrezno utemeljene.

Komisija bo zgornjo oceno predpostavk iz načrta upoštevala pri prihodnjih ocenah skladnosti s potjo gibanja očiščenih odhodkov.

(21)

V skladu z okvirno fiskalno strategijo v načrtu se bodo zaveze glede očiščenih odhodkov izpolnjevale tako z omejevanjem odhodkov kot z diskrecijskimi povečanji prihodkov. Za dosego fiskalnih ciljev je v načrtu navedeno, da bo v nekaterih kategorijah odhodkov, ki so pod nadzorom vlade, prisotna omejena rast (npr. odhodki za sredstva za zaposlene naj bi se zmanjšali s 13,0 % BDP v letu 2025 na 12,6 % v letu 2028). V skladu z načrtom naj bi diskrecijski ukrepi na strani prihodkov, povezani z davčno reformo, ki bo začela veljati leta 2025, zagotovili dodatne prihodke v višini 0,4 % BDP v celotnem prilagoditvenem obdobju. Hkrati obstajajo tudi ukrepi, ki povečujejo javnofinančne odhodke, povezane z izvajanjem pokojninske reforme (povečanje indeksacijske formule za pokojnine) in izvajanjem novih ukrepov socialne politike, kot so cenovno dostopna stanovanja.

Opredelitev ukrepov politike, ki naj bi bili sprejeti, se potrdi ali prilagodi in količinsko opredeli v letnih proračunih. Hkrati obstajajo tveganja za izvajanje okvirne fiskalne strategije v načrtu, ki izhajajo iz tveganj za makroekonomske predpostavke, na katerih temelji načrt, zamud v postopku javnega naročanja, ki bi lahko upočasnile naložbe, in dodatnih ovir pri izvajanju strukturnih reform.

Osnutek proračunskega načrta za leto 2025 določa ukrepe politike, s katerimi bo dosežena zaveza glede očiščenih odhodkov za leto 2025. (12)

(22)

V načrtu so opisane namere politike v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, zlasti v specifičnih priporočilih za državo, in za obravnavanje skupnih prednostnih nalog EU. Načrt vsebuje 290 načrtovanih reform in naložbenih ukrepov, od katerih jih je 209 finančno podprtih iz mehanizma za okrevanje in odpornost, 81 pa je na novo opredeljenih ukrepov in ukrepov v okviru drugih programov EU, vključno s kohezijsko politiko. Na splošno so bili ukrepi iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost prilagojeni tako, da prispevajo k izvajanju obstoječih specifičnih priporočil za državo. Novi ukrepi, dodani v srednjeročnem načrtu, dodatno prispevajo k izvajanju specifičnih priporočil za državo iz preteklih let in novih specifičnih priporočil za državo, izdanih leta 2024.

(23)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo pravičnega zelenega in digitalnega prehoda, vključno s podnebnimi cilji iz Uredbe (EU) 2021/1119, načrt vključuje sklop ukrepov za podporo podnebni nevtralnosti in obravnavanje izzivov prilagajanja podnebnim spremembam. Za okrepitev prizadevanj za dosego cilja do leta 2030 in izvajanje celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta bo vzpostavljen okvir načrtovanja za izvajanje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika, kar vključuje predlog za zavezujoče sektorske cilje zmanjšanja emisij za sektorje, ki jih je najtežje razogljičiti, in vzpostavitev struktur, potrebnih za uvedbo Socialnega sklada za podnebje. Za okrepitev odpornosti proti podnebnim spremembam bo sprejet akcijski načrt skupaj s kazalniki, da bi pospešili izvajanje strategije za prilagajanje podnebnim spremembam. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2023 o učinkovitem črpanju sredstev EU in specifična priporočila za državo za leto 2023 o zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv.

Načrt vsebuje ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost, ki podpirajo krepitev javne uprave, sodstva in državnih sredstev z digitalizacijo ter poenostavitvijo upravnih in sodnih postopkov, izboljšanjem državne infrastrukture IKT, razširitvijo omrežja digitalnih storitev ter razširitvijo širokopasovnega dostopa in dostopa do 5G za gospodinjstva. Reforme in naložbe v državno infrastrukturo IKT in digitalne storitve so povezane s specifičnimi priporočili za državo za leto 2020 o širšem dostopu do digitalne infrastrukture in storitev, spodbujanju pridobivanja spretnosti ter povečanju učinkovitosti in zmogljivosti javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih projektov ter politik na centralni in lokalni ravni. Načrt vključuje ukrepe, ki niso vključeni v načrt za okrevanje in odpornost ter so namenjeni izboljšanju kibernetske varnosti, nadaljnji digitalizaciji javnih storitev in krepitvi upravljanja podatkov v javni upravi. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leti 2019 in 2020, povezana z izboljšanjem elektronske komunikacije na sodiščih, izboljšanjem učinkovitosti sodstva ter povečanjem dostopa do digitalne infrastrukture in storitev. Poleg tega načrt vključuje pomembne reforme za izboljšanje privlačnosti poklicnih poti raziskovalcev na področju IKT, ki se nanašajo na specifična priporočila za državo za leti 2019 in 2020 o večjem dostopu do digitalne infrastrukture in storitev ter o osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod. Načrt vključuje tudi sklop ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v prometnem sektorju, ki med drugim obravnavajo specifična priporočila za državo o povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev, spodbujanju zelenega in digitalnega prehoda, zmanjšanju povpraševanja po energiji in odvisnosti od fosilnih goriv v prometu ter spodbujanju trajnostnih prometnih rešitev. Poleg tega načrt vključuje ukrepe za energetsko prenovo stavb in prenovo stavb po potresu, razvoj seizmološkega podatkovnega omrežja, krožno uporabo gradbenih odpadkov iz stavb s statusom kulturne dediščine in razvoj strategij za zeleno prenovo mest, ki obravnavajo specifična priporočila za državo glede energetske učinkovitosti, zelenega prehoda, zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv in nadaljnjega izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost.

(24)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo socialne in gospodarske odpornosti, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, načrt vključuje celovito reformo izobraževalnega sistema, katere cilj je razširiti dostop do predšolske vzgoje in varstva ter visokošolskega izobraževanja ter izboljšati kakovost osnovnega in visokošolskega izobraževanja, vključno z uvedbo enoizmenskega pouka in pripravo prehoda na celodnevno šolo v osnovnem izobraževanju. Reforma izobraževalnega sistema se nanaša na specifično priporočilo za državo za leto 2019 o izboljšanju dostopa do izobraževanja in usposabljanja ter njune kakovosti in ustreznosti za trg dela, specifično priporočilo za državo za leto 2020 o spodbujanju pridobivanja spretnosti, specifično priporočilo za leto 2024 o zmanjšanju pomanjkanja spretnosti s krepitvijo temeljnih spretnosti ter izboljšanjem izpopolnjevanja in preusposabljanja ter specifična priporočila za državo za leti 2023 in 2024 o nadaljnjem doslednem izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Načrt vključuje tudi pomembne reforme trga dela za izboljšanje pravnega okvira in povečanje zaposlenosti z izboljšanjem dostopnosti in kakovosti poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih, zagotavljanjem ciljno usmerjenih aktivnih politik trga dela ter krepitvijo sistema vključevanja in spremljanja ranljivih skupin. Te reforme se nanašajo na specifična priporočila za državo za leti 2019 in 2020 o krepitvi ukrepov in institucij na trgu dela, izboljšanju njihovega sodelovanja s socialnimi službami ter izboljšanju ustreznosti denarnih nadomestil za brezposelnost in minimalnih zajamčenih prejemkov. Na področju socialne odpornosti načrt vključuje reformo pokojninskega sistema za povečanje ustreznosti pokojnin ter celovite reforme sistema socialnega varstva, katerih cilj je zmanjšati tveganje revščine in socialne izključenosti ranljivih skupin z vključevanjem socialnih prejemkov in nadomestil ter izboljšanjem kakovosti, dostopnosti in razpoložljivosti deinstitucionaliziranih socialnih storitev v skupnosti, zlasti dolgotrajne oskrbe. Te reforme socialnega varstva se nanašajo na specifično priporočilo za državo za leto 2019 o konsolidaciji socialnih prejemkov in nadomestil ter izboljšanju njihovega učinka na zmanjšanje revščine, specifično priporočilo za državo za leto 2020 o izboljšanju ustreznosti denarnih nadomestil za brezposelnost in minimalnih zajamčenih prejemkov ter specifično priporočilo za državo za leto 2024 o zmanjšanju pomanjkanja delovne sile in spretnosti z olajšanjem dostopa do formalne dolgotrajne oskrbe na domu in v skupnosti. Načrt vsebuje tudi več ukrepov za zaščito otrok, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, v okviru evropskega jamstva za otroke.

Poleg tega načrt vključuje ukrepe za nadaljnje izboljšanje uspešnosti in konkurenčnosti javnih raziskav, razvoja in inovacij z zmanjšanjem razdrobljenosti javnih raziskovalnih inštitutov in visokošolskih ustanov ter zagotavljanjem nepovratnih sredstev za raziskovalne projekte na podlagi novega programskega okvira v skladu s specifičnim priporočilom za državo za leto 2019 o osredotočanju ekonomske politike, povezane z naložbami, na raziskave in inovacije ter o izboljšanju zmogljivosti nacionalnih organov za oblikovanje javnih projektov in politik, specifičnim priporočilom za državo za leto 2020 o povečanju učinkovitosti in zmogljivosti javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih projektov ter specifičnim priporočilom za državo za leto 2024 o nadaljnjem izvajanju načrta za okrevanje in odpornost ter o izboljšanju konkurenčnosti z obravnavanjem velike razdrobljenosti javnih raziskovalnih ustanov. Poleg tega načrt vključuje reforme za izboljšanje delovanja javne uprave z izboljšanjem zmogljivosti javnih uslužbencev v skladu s specifičnim priporočilom za državo iz leta 2020 o povečanju učinkovitosti in zmogljivosti javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih projektov, specifičnimi priporočili za državo za leti 2022 in 2024 o nadaljnjem izvajanju načrta za okrevanje in odpornost ter specifičnimi priporočili za državo za leto 2024 o zmanjšanju pomanjkanja spretnosti. Poleg tega načrt vključuje ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost v okviru komponent prenove stavb, pri čemer se ti osredotočajo na razvoj znanj in spretnosti za obnovo po potresu in energetsko prenovo ter uvedbo novih programov izobraževanja odraslih v gradbeništvu za delavce, ki niso iz EU, kar zadeva specifična priporočila za državo o spodbujanju pridobivanja znanj in spretnosti za zeleni prehod, zagotavljanje učinkovitega črpanja sredstev in nadaljnje izvajanje načrta za okrevanje in odpornost.

(25)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo energetske varnosti, načrt vključuje ključne naložbe iz načrta za okrevanje in odpornost, namenjene posodobitvi elektroenergetskih omrežij, povečanju zmogljivosti za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina in razširitvi čezmejne infrastrukture za prenos plina. Poleg tega vključuje ukrepe, ki podpirajo uporabo obnovljivih virov energije, energetsko prenovo stavb, energetsko učinkovitost v industriji in trajnostni brezemisijski prevoz, hkrati pa obravnavajo energetsko revščino. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2019 o osredotočanju naložbene politike na energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in okoljsko infrastrukturo, specifična priporočila za državo za leto 2020 o osredotočanju naložb na zeleni in digitalni prehod, zlasti na okoljsko infrastrukturo, čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, specifična priporočila za državo za leto 2022 o diverzifikaciji uvoza fosilnih goriv in zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv ter na pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije, specifična priporočila za državo za leta 2022, 2023 in 2024 o nadaljnjem izvajanju načrta za okrevanje in odpornost ter specifična priporočila za državo za leto 2023 o zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv s pospešitvijo uvajanja energije iz obnovljivih virov.

(26)

Kar zadeva skupno prednostno nalogo na področju obrambnih zmogljivosti, načrt ne vključuje podrobnosti o naložbah ali reformah, ki bi obravnavale to skupno prednostno nalogo.

(27)

Poleg tega načrt vključuje druge ukrepe politike, ki presegajo skupne prednostne naloge EU, vključno z izboljšanjem upravljanja državnih sredstev z zmanjšanjem števila podjetij v državni lasti in izboljšanjem njihovega upravljanja, vključno z uskladitvijo nacionalnih standardov z mednarodnimi dobrimi praksami, in krepitvijo človeških zmogljivosti za spremljanje korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2019 o izboljšanju korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti ter pospešitvi prodaje podjetij v državni lasti in neaktivnih sredstev. Poleg tega načrt vključuje tudi liberalizacijo trgov storitev, zmanjšanje upravnega in davčnega bremena ter okrepitev podpore za rast zagonskih podjetij. Ti ukrepi se nanašajo na specifična priporočila za državo za leto 2019 o pretirani regulaciji na trgih proizvodov in storitev ter zmanjšanju najbolj obremenjujočih davkom podobnih dajatev; ter specifična priporočila za državo za leto 2020 o nadaljnjem zmanjševanju davkom podobnih dajatev in regulativnih omejitev na trgih blaga in storitev ter spodbujanju zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja. Načrt vključuje tudi ukrepe, kot so zagotavljanje posojil in subvencij za obrestne mere mikro, malim in srednjim podjetjem, podpora projektom v podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetjih ter vlaganje v instrumente lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala, kar se nanaša na specifično priporočilo za državo za leto 2020 o ohranjanju ukrepov za zagotavljanje likvidnosti malim in srednjim podjetjem ter specifično priporočilo za državo za leto 2024 o pospeševanju naložb, podprtih s sredstvi EU. V skladu z nedavnimi specifičnimi priporočili za državo za leto 2024 o povečanju dostopa do različnih virov financiranja in spodbujanju kapitalskih trgov so vključeni tudi ukrepi za spodbujanje učinkovitejšega delovanja kapitalskih trgov. Načrt vključuje tudi ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost za posodobitev morskih pristanišč, prilagoditev popolnoma avtonomnih in električnih vozil ter infrastrukture potrebam invalidnih potnikov, s čimer se nadalje obravnava specifično priporočilo za državo za leto 2020 o povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev. Poleg tega načrt vključuje ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost v zvezi z energetsko prenovo stavb s statusom kulturne dediščine, vključitvijo seizmičnih podatkov v strokovne baze za prostorske načrte in sprejetjem smernic za uporabo modela za spremljanje porabe energije v večstanovanjskih stavbah, s čimer se med drugim obravnava specifično priporočilo za državo za leto 2020 o povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev.

Poleg tega je cilj načrta okrepiti odpornost zdravstvenega sistema z razširitvijo dostopa do storitev z inovativnimi modeli, naložbami v najsodobnejšo opremo in infrastrukturo ter digitalizacijo poti zdravil, hkrati pa izboljšati kakovost oskrbe z usklajenimi kliničnimi smernicami in specialističnimi usposabljanji. Cilj teh prizadevanj je obravnavati ključne izzive na področju zdravstva, kot so onkologija in čakalne vrste, hkrati pa okrepiti ravnanje z odpadki in viri v zdravstvenih ustanovah ter tako podpreti specifično priporočilo za državo za leto 2020 o izboljšanju odpornosti zdravstvenega sistema in spodbujanju uravnotežene porazdelitve zdravstvenega varstva in e-zdravja ter specifično priporočilo za državo za leto 2021 o fiskalnih reformah za trajnostno zdravstveno varstvo. Vidiki, povezani z usposabljanjem, so povezani tudi s specifičnim priporočilom za državo za leto 2020 o spodbujanju pridobivanja spretnosti. Hrvaška izvaja ukrepe tudi izven načrta za okrevanje in odpornost, vključno z razvojem e-zdravja, paliativno oskrbo in vrednotenjem zdravstvene tehnologije ter spodbujanjem zdravega načina življenja in preprečevanja bolezni.

(28)

Načrt zagotavlja informacije o doslednosti in po potrebi dopolnjevanju s skladi kohezijske politike ter načrtom za okrevanje in odpornost Hrvaške. Naložbe v okviru kohezijske politike, namenjene krepitvi raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti, dopolnjujejo naložbe in reforme v okviru načrta za okrevanje in odpornost, katerih cilj je izboljšati uspešnost javnega raziskovalnega sektorja in inovacijske rezultate podjetij. Naložbe v izobraževalne ustanove, ki zajemajo vse ravni izobraževanja, dopolnjujejo naložbe iz načrta za okrevanje in odpornost ter prispevajo k razširitvi dostopa do predšolske vzgoje in varstva ter visokošolskega izobraževanja in k izboljšanju kakovosti primarnega izobraževanja.

(29)

Načrt vsebuje pregled potreb Hrvaške po javnih naložbah v zvezi s skupnimi prednostnimi nalogami EU, razen četrte prednostne naloge v zvezi s krepitvijo obrambnih zmogljivosti. Namen načrta je zadostiti potrebam Hrvaške po javnih investicijah, povezanih s skupnimi prednostnimi nalogami EU. Za prvo skupno prednostno nalogo, povezano s pravičnim, zelenim in digitalnim prehodom, vključno s skladnostjo z evropskimi podnebnimi pravili, so v načrtu opisane naložbene potrebe za 78 ukrepov. Ukrepi so med drugim povezani z zelenimi naložbami in naložbami v vodik, energetsko učinkovitostjo in spodbujanjem čiste energije, naložbami v trajnostni mestni in železniški promet, digitalizacijo javne uprave in pravosodnega sistema, podpiranjem in spodbujanjem raziskav in razvoja. V zvezi s prednostno nalogo, povezano s socialno in gospodarsko odpornostjo, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, so v načrtu opisane naložbene potrebe za 30 ukrepov. Ti so med drugim povezani z ukrepi za izboljšanje dostopa do cenovno dostopnih stanovanj, programi izobraževanja odraslih, boni za preusposabljanje in izpopolnjevanje, aktivnimi politikami trga dela, gradnjo in posodobitev ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo, osnovnimi in srednjimi šolami, vključno z dokončanjem prehoda na enoizmenski pouk v osnovnih šolah, ter ukrepi za demografsko revitalizacijo za podporo družinam z otroki in preprečevanje odseljevanja. V zvezi s prednostno nalogo, povezano z energetsko varnostjo, so v načrtu opisane naložbene potrebe za 15 ukrepov, ki so med drugim povezani z izboljšanjem energetske učinkovitosti s prenovo stavb, spodbujanjem čiste energije z razvojem zmogljivosti za proizvodnjo vodika in polnilnih postaj ter posodobitvijo omrežja za prenos električne energije.

(30)

Na splošno Komisija meni, da načrt Hrvaške izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) 2024/1263.

(31)

Svet pozdravlja srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Hrvaške in meni, da bi njegovo dosledno izvajanje prispevalo k zagotavljanju zdravih javnih financ in podpiranju vzdržnosti javnega dolga ter k trajnostni in vključujoči rasti.

(32)

Svet je seznanjen z oceno načrta, ki jo je pripravila Komisija. Vendar slednjo poziva, naj svojo oceno prihodnjih načrtov predstavi v dokumentu, ki bo ločen od njenih priporočil za priporočila Sveta.

(33)

Svet je seznanjen z oceno Komisije v zvezi s potjo gibanja očiščenih odhodkov in glavnimi makroekonomskimi predpostavkami v načrtu, tudi kar zadeva predhodne smernice Komisije, ter posledicami poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Obenem je seznanjen z oceno Komisije, da so makroekonomske in fiskalne predpostavke, ki se mestoma sicer razlikujejo od predpostavk Komisije, tudi zaradi upoštevanja posodobljenih makroekonomskih in fiskalnih podatkov, na splošno ustrezno utemeljene in podprte s trdnimi ekonomskimi argumenti. Seznanjen je tudi s splošno fiskalno strategijo načrta in tveganji za obete, ki bi lahko vplivala na uresničitev tako makroekonomskega scenarija in temeljnih predpostavk kot tudi poti gibanja očiščenih odhodkov iz načrta. Poleg tega pa zlasti pozdravlja dejstvo, da so bili na nacionalni ravni ustrezni deležniki vključeni še pred predložitvijo načrta. Hkrati ugotavlja, da so lahko zaradi geopolitičnih tveganj odhodki za obrambo pod pritiskom.

(34)

Svet pričakuje, da bo Hrvaška pripravljena po potrebi prilagoditi svojo fiskalno strategijo, da bi zagotovila uresničitev svoje poti gibanja očiščenih odhodkov. Odločen je pozorno spremljati ekonomska in fiskalna gibanja, vključno s tistimi, na katerih temelji scenarij iz načrta.

(35)

Svet meni, da so potrebne nadaljnje razprave, da bi še pred naslednjim krogom fiskalnega nadzora dosegli skupni dogovor glede posledic skupnih stopenj rasti očiščenih odhodkov za letni nadzor.

(36)

Svet je seznanjen z opisom potreb in namer, ki ga je v zvezi z reformami in naložbami v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra, pripravila Komisija, ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti izvajanje teh reform in naložb. Na podlagi poročil, ki jih bo predložila Komisija, bo ocenil te reforme in naložbe ter spremljal njihovo izvajanje v okviru evropskega semestra.

(37)

Svet z zanimanjem pričakuje letna poročila Hrvaške o napredku, ki bodo vsebovala zlasti informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, kot jo je določil Svet, ter o izvajanju širših reform in naložb v okviru evropskega semestra.

(38)

Svet bi moral v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2024/1263 Hrvaški priporočiti pot gibanja očiščenih odhodkov, kot je določena v načrtu –

1.