1.

V tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe mora Sodišče razlagati Uredbo (ES) št. 1685/2000 ( 2 ), da bi razjasnilo obseg obveznosti predložitve plačanih računov ali, kadar to ni mogoče, računovodskih listin z enako dokazno vrednostjo, ki dokazujejo znesek nastalih stroškov, če je upravičenec do pomoči, sofinancirane iz strukturnih skladov Unije, zgradil stavbo z lastnim materialom, orodjem in osebjem.

I.

Pravni okvir

A.

Pravo Unije

1.

Uredba (ES) št. 1260/1999 ( 3 )

2.

V uvodnih izjavah 35 in 43 je navedeno:

3.

Člen 30 („Izpolnjevanje pogojev za pridobitev pomoči“), odstavek 3, določa:

4.

Člen 32 („Plačila“), odstavek 1, tretji pododstavek, določa:

5.

V poglavju II naslova IV („Finančni nadzor“) člen 38 („Splošne določbe“) v odstavku 1 določa:

2.

Uredba št. 1685/2000

6.

V uvodni izjavi 5 je navedeno:

7.

V prilogi („Pravila o upravičenosti“), pravilo št. 1 („[D]ejansko plačani izdatki“), točka 2 („Dokazilo o izdatkih“), je navedeno:

B.

Italijansko pravo

1.

Zakon št. 59 z dne 15. marca 1997 ( 4 )

8.

S členom 4(4)(c) so bile na dežele prenesene upravne funkcije in naloge na področju regionalne, strukturne in kohezijske politike Unije.

2.

Zakon dežele Kalabrije št. 7 z dne 2. maja 2001 ( 5 )

9.

Člen 31c je določal, da bo dežela Kalabrija v okviru regionalnega operativnega programa (ROP) Kalabrija 2000–2006, ki ga je Evropska komisija odobrila z Odločbo C(2000) 2345 z dne 8. avgusta 2000, s pomočmi, dodeljenimi v skladu z Uredbo (ES) št. 70/2001, spodbujala ustanovitev in razvoj malih in srednje velikih podjetij v industriji, trgovini, obrti, turizmu in storitvah. ( 6 )

II.

Dejansko stanje, spor in vprašanja za predhodno odločanje

10.

Dežela Kalabrija je s sklepom deželne vlade št. 398 z dne 14. maja 2002 objavila razpis za pomoči, predvidene v regionalnem operativnem programu (ROP) Kalabrije 2000–2006 v okviru „prednostne osi IV-Ukrep 4.4.b“. Te pomoči so bile na voljo malim in srednje velikim podjetjem, ki so načrtovala pobude v turističnem sektorju.

11.

Člen 8 razpisa za pomoči se je skliceval na Uredbo št. 1685/2000 „v zvezi z upravičenostjo izdatkov za aktivnosti, ki se sofinancirajo iz Strukturnih skladov“. Med upravičenimi izdatki so bili izdatki za: 1) zemljišča; 2) stavbe in napeljave; 3) pohištvo in opremo; 4) načrtovanje in študije.

12.

Člen 9 razpisa za pomoči je določal:

13.

Z odlokom št. 4457 z dne 20. aprila 2004 je bila družbi Eurocostruzioni Srl dodeljena subvencija za gradnjo hotela in pripadajočih športnih objektov v Rossanu (dežela Kalabrija, Italija). Navedeno podjetje je tako prejelo financiranje kapitala v višini 47 % naložbe, kar je pomenilo, da je prejelo skupni znesek 4.918.080 EUR.

14.

Po navedbah predložitvenega sodišča je bila v odloku št. 4457:

15.

Družba Eurocostruzioni je izvedla dela, kupila pohištvo ter deželi Kalabriji predložila popis del in predizmere ter obračunsko knjigo, s čimer je od nadzorne komisije po pregledu del pridobila potrdilo o skladnosti.

16.

Dežela Kalabrija je družbi Eurocostruzioni izplačala znesek 1.661.638 EUR, ki ustreza izdatkom za nakup pohištva in opreme, ki jih je ta družba utemeljila s predložitvijo plačanih računov.

17.

Družba Eurocostruzioni je zahtevala plačilo preostalega dolgovanega zneska v višini 1.675.762 EUR, saj je bil po oceni skladnosti v njeno korist priznan končni prispevek v višini 3.337.470 EUR neto po odbitku predujma in zneska, ki izhaja iz prve začasne situacije.

18.

Dežela Kalabrija je zavrnila zahtevano plačilo 1.675.762 EUR, saj družba Eurocostruzioni ni predložila plačanih računov ali računovodskih listin z enako dokazno vrednostjo v skladu s točko 2.1 pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000, na katero se je skliceval razpis z dne 14. maja 2002. ( 10 )

19.

Družba Eurocostruzioni je pri Tribunale di Catanzaro (sodišče v Catanzaru, Italija) začela postopek za izdajo plačilnega naloga, ki ga je to sodišče izdalo s sodbo z dne 4. aprila 2012.

20.

Dežela Kalabrija se je zoper prvostopenjsko sodbo pritožila na Corte d'Appello di Catanzaro (pritožbeno sodišče v Catanzaru, Italija).

21.

Pritožbeno sodišče je s sodbo z dne 27. oktobra 2014 ugodilo deželi Kalabriji, ker je ugotovilo, da:

22.

Družba Eurocostruzioni je 27. oktobra 2015 pri predložitvenem sodišču vložila kasacijsko pritožbo, v kateri med drugim zatrjuje kršitev Uredbe št. 1685/2000.

23.

Družba Eurocostruzioni v pritožbi trdi, da:

24.

Corte suprema de cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija) je v zvezi s tem Sodišču v predhodno odločanje predložilo naslednja vprašanja:

III.

Postopek pred Sodiščem

25.

Predložitvena odločba je na Sodišče prispela 19. januarja 2021.

26.

Družba Eurocostruzioni, dežela Kalabrija, italijanska vlada in Evropska komisija so predložile pisna stališča.

27.

Po mnenju Sodišča obravnava ni bila potrebna, a je stranke pozvalo, naj se pisno opredelijo do argumentov italijanske vlade v zvezi s pojmom „računovodske listine enake dokazne vrednosti“, kar so tudi storile.

IV.

Presoja

A.

Uvod

28.

Razprava se osredotoča na vprašanje, ali lahko gospodarski subjekt, ki je zgradil nepremičnino z lastnimi sredstvi (materialom, opremo in delom), upraviči nastale stroške z „računovodskimi listinami enake dokazne vrednosti [kot račun]“, če te: (a) tvorijo popis del in predizmere ter obračunska knjiga; (b) sta jih na vsaki strani pravilno podpisala vodja del in upravičena družba; (c) so v njih zavedeni izdatki v mejah cen na enoto po standardnem ceniku, povečanih za 15 %. Poleg tega je treba upoštevati, da je dela, ki jih je izvedlo upravičeno podjetje, pregledala in preverila uprava.

29.

Preden se lotim te razprave, je treba najprej nekaj pojasniti. Če bi se dokazalo neizpolnjevanje zahtev po dokazilih, določene s predpisi Unije, ki se uporabijo v tej zadevi, ( 11 ) znesek, ki ga zahteva družba Eurocostruzioni v breme Strukturnih skladov Unije (ki se nanašajo na Italijo) v okviru regionalnega operativnega programa, ne bi bil izplačan.

30.

Vendar, kot poudarja Komisija, to ne bi preprečilo, da bi bila družba Eurocostruzioni upravičena do plačila zahtevanega zneska, če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da je to podjetje, ki je poleg tega, da je zgradilo hotel, upoštevalo zahteve glede dokazovanja z računovodskimi listinami, določene v klavzulah, ki so urejale dodelitev pomoči, krito z italijansko zakonodajo. ( 12 )

31.

V takem primeru bi plačilo družbi Eurocostruzioni bremenilo nacionalni proračun, ne pa proračuna Unije.

B.

Dopustnost vprašanj za predhodno odločanje

32.

Po mnenju dežele Kalabrija je prvo vprašanje za predhodno odločanje nedopustno, ker se pred predložitvenim sodiščem ni postavilo vprašanja uporabe Uredbe št. 1685/2000, prav tako pa navedeno sodišče ne more postaviti tega vprašanja po uradni dolžnosti glede na naravo (kasacijske) pritožbe, o kateri mora odločiti. V takem primeru naj ne bi bila utemeljena povezava spora z Uredbo št. 1685/2000 in naj ne bi bili pojasnjeni razlogi za predložitev zadeve Sodišču v predhodno odločanje.

33.

Ugovora ni mogoče sprejeti. V predložitveni odločbi je poudarjeno, da se ta zadeva nanaša prav na obveznosti družbe Eurocostruzioni kot končnega upravičenca do pomoči, sofinancirane iz strukturnih skladov Unije, da upraviči svoje izdatke. Zato se uporablja Uredba št. 1685/2000, kar priznava tudi dežela Kalabrija v svojih pisnih stališčih (točka 12). Predložitveno sodišče v tej odločbi pojasnjuje, zakaj potrebuje razlago te uredbe. O tem, ali je lahko ta element presoje vključen v kasacijsko pritožbo ali ne, mora odločiti samo.

34.

Dežela Kalabrija prav tako meni, da je tretje vprašanje za predhodno odločanje nedopustno, ker predložitveno sodišče ni pojasnilo povezave med Uredbo št. 1685/2000 in „državno zakonodajo“ ali „deželno zakonodajo“, na katero se nepopolno sklicuje. Glede te zadnje in sklepa deželne vlade dežele Kalabrija z dne 14. maja 2002, njena vsebina naj bi bila obsežnejša od vsebine, opisane v predložitveni odločbi.

35.

Tudi ta ugovor je mogoče zavrniti. Predložitveno sodišče mora določiti obseg upoštevnih nacionalnih predpisov in njihovo razmerje do prava Unije. V obravnavani zadevi je to sodišče na kratko, vendar zadostno opisalo nacionalni in deželni regulativni okvir ter se sklicevalo na razpis za pomoči in odlok, s katerim je dežela Kalabrija dodelila subvencijo. Razmerje med tem zakonodajnim okvirom in zakonodajnim okvirom Unije je opisano v predložitveni odločbi. ( 13 )

1.

Prvo vprašanje za predhodno odločanje

36.

Sporna subvencija je bila dodeljena 20. aprila 2004. Zato se za upravičenost izdatkov uporabljata Uredba št. 1260/1999 (Osnovna uredba) ( 14 ) in Uredba št. 1685/2000 (Izvedbena uredba) ( 15 ), kakor sta bili spremenjeni z Uredbo št. 448/2004, ki je veljala retroaktivno od 5. julija 2003, v primeru nekaterih določb pa od 5. avgusta 2000.

37.

Obe uredbi zaradi načela subsidiarnosti določata, da se „[z]a upravičenost izdatkov […] uporabljajo ustrezni nacionalni predpisi, razen če Komisija po potrebi določi skupna pravila o upravičenosti izdatkov […]“. ( 16 )

38.

Komisija je izkoristila to možnost in je z Uredbo št. 1685/2000 sprejela skupna pravila o upravičenosti izdatkov. ( 17 ) V skladu z njo so morale države članice upoštevati skupno ureditev dokazovanja upravičenosti iz Uredbe št. 1685/2000, razen če so se izjemoma odločile za uporabo strožjega nacionalnega sistema.

39.

Predložitveno sodišče ni navedlo, da je italijanska država uvedla strožjo nacionalno ureditev, kar je potrdila tudi italijanska vlada. ( 18 ) Zato upravičenost izdatkov, ki so nastali družbi Eurocostruzioni, ureja Uredba št. 1685/2000.

40.

Kot sem že navedel, želi predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu ugotoviti, ali točka 2.1 pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000:

41.

Člen 32 Uredbe št. 1260/1999 razlikuje med finančnim poslovodenjem predplačil ( 19 ) na eni strani in finančnim poslovodenjem vmesnih plačil in končnih plačil na drugi strani. Glede zadnjenavedenih tretji pododstavek odstavka 1 določa, da se „nanašajo na dejansko plačane izdatke, ki morajo biti v skladu s plačili, ki jih izvedejo končni upravičenci, in so podprta s prejetimi računi ali računovodskimi listinami [enake] dokazne vrednosti“.

42.

Končna plačila (kar so plačila, ki jih je v tej zadevi zahtevala družba Eurocostruzioni) zato zahtevajo predhodno dokazovanje izdatkov, ki jih je upravičenec do pomoči dejansko plačal, z računovodskimi listinami.

43.

Ista zahteva je določena v točki 2.1 pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000, ki se uporablja za aktivnosti, sofinancirane iz Strukturnih skladov, katere besedilo sem že navedel in ga zdaj ponovno: „Plačila končnih upravičencev, izkazana kot vmesna in končna plačila, so praviloma podprta s prejetimi računi. Kadar to ni mogoče, so plačila podprta z računovodskimi listinami [enake] dokazne vrednosti“.

44.

Besedilo omenjenih dveh določb ne pušča nobenega dvoma:

45.

Sobesedilo, v katero sta ti določbi umeščeni, kaže v isto smer. To potrjuje uvodna izjava 43 Uredbe št. 1260/1999, ( 20 ) ki podpira ozko razlago pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000.

46.

Cilj dobrega finančnega poslovodenja, na katerem temelji upravljanje Strukturnih skladov, ( 21 ) potrjuje tako razlago. V skladu s členom 38(1) Uredbe št. 1260/1999 so za finančni nadzor pomoči odgovorne predvsem države članice, ki v ta namen sprejmejo zlasti naslednje ukrepe:

47.

Sodišče je odločilo, da sistem, določen v členu 32 Uredbe št. 1260/1999 in pravilu 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000, temelji na načelu povračila izdatkov, ki morajo biti utemeljeni in potrjeni. ( 22 )

48.

Dejstvo, da je upravičenec do pomoči zgradil stavbo z lastnimi sredstvi, ga ne izvzema iz ureditve dokazovanja izdatkov, določene v uredbah št. 1260/1999 in št. 1685/2000.

49.

Če upravičenec ne more predložiti računov, ki dokazujejo gradnjo nepremičnine, ker je delo opravil sam, ne da bi sodeloval s tretjimi osebami – ali je tako, odloča pristojno nacionalno sodišče – mora v vsakem primeru dokazati nastale izdatke z računovodskimi dokumenti, ki imajo enako dokazno vrednost kot plačan račun. ( 23 )

50.

Srednje poti torej ni. Člen 32 Uredbe št. 1260/1999 in točka 2.1 pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 ne dovoljujeta, da bi se izdatki upravičili drugače kot s plačanimi računi ali, če teh ni mogoče predložiti, računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo. To velja tudi v primeru, ko je upravičenec do pomoči zgradil stavbo z lastnim materialom, orodjem in osebjem.

51.

Drugače pa je, ali lahko med te računovodske listine z enako dokazno vrednostjo spadajo tudi tiste, ki so zlasti sporne v tem sporu. To je predmet tretjega vprašanja za predhodno odločanje.

2.

Drugo vprašanje za predhodno odločanje

52.

Drugo vprašanje se nanaša na pomen izraza „računovodske listine z enako dokazno vrednostjo“, ki je uporabljen v uredbah št. 1260/1999 in 1685/2000, vendar ga ti ne opredeljujeta. Njegov pomen ni jasno opredeljen niti v uredbah, ki so nadomestile zgoraj navedeni uredbi.

53.

Po mnenju Komisije se ta izraz nanaša na dokazila o plačilu, ki jih Komisija sama priznava in sprejema, kadar v skladu z davčnimi in računovodskimi predpisi države članice ni treba izdati računa za gotovinski prejemek. ( 24 )

54.

Po njenem mnenju gre za verodostojne in zanesljive dokaze, ki lahko tako kot plačani računi dokazujejo resničnost nastalih izdatkov. ( 25 )

55.

Strinjam se s Komisijo, da se lahko upravičenost izdatkov iz tega naslova (torej če ni mogoče predložiti plačanih računov) potrdi z računovodskimi listinami, ki jih dovoljuje nacionalna zakonodaja države članice, če lahko ponujajo resničen in pošten prikaz dejansko nastalih izdatkov.

56.

Ti dokumenti vključujejo na primer:

57.

Italijanska vlada pa predlaga širšo razlago spornega pojma, ki bi omogočila vključitev primerov, ko se delo ali projekt izvede z lastnimi sredstvi. Po njenem mnenju:

58.

Sodišče je stranke v postopku in Komisijo pozvalo, naj se izrečejo o razlagi, ki jo je predlagala italijanska vlada. V odgovor na ta poziv:

59.

Menim, da postane z razlago, ki jo zagovarja italijanska vlada, sistem dokazovanja iz točke 2.1 pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 preveč prožen. V tem istem smislu za uporabo sporne izjeme ne uporablja omejenih, temveč razširjena hermenevtična merila.

60.

Kot sem že navedel, je možnost dokazovanja z „računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo“ izjema, ki se lahko uporabi le, kadar predložitev ustrezno plačanih računov ni izvedljiva. Razlaga, kot jo predlaga italijanska vlada, ni v skladu s členom 32 Uredbe št. 1260/1999 in točko 2.1 pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000.

61.

Možnost dokazovanja gradnje objekta z lastnimi sredstvi tako, da vrednost tega prispevka potrdi usposobljen in neodvisen strokovnjak ali pooblaščen uradni organ, bi odprla možnost dvojnosti pri izračunu izdatkov ali morebitnih goljufij pri dokazovanju, ki se zahteva za pridobitev sredstev iz Strukturnih skladov Unije.

62.

Poleg tega, kot trdi Komisija, bi taka razlaga možnost predložitve „računovodskih listin z enako dokazno vrednostjo“ neupravičeno omejila na tiste, ki jih izdajo strokovnjaki ali uradni organi za finančni nadzor. Podobna zahteva je v točki 1.7(d) pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 določena samo za zagotavljanje zemljišč ali nepremičnin in ne velja za druge prispevke v naravi. Ne vidim razloga, da bi navedeno omejitev razširili na prispevke iz lastnih sredstev investitorja del, ki se financirajo iz Strukturnih skladov Unije.

63.

Načeli dobrega finančnega izvajanja in povračila izdatkov, ki veljata za Unijo na tem področju, govorita v prid zavrnitvi razlage, ki jo je predlagala italijanska vlada.

3.

Tretje vprašanje za predhodno odločanje

64.

Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali Uredba št. 1685/2000 nasprotuje nacionalni in deželni zakonodaji ter upravnim aktom, ki temu sledijo, ki v primeru, da so bila upravičencu dodeljena sredstva za gradnjo stavbe z lastnimi materiali, sredstvi in osebjem, določajo sistem nadzora nad izdatki, ki ga tvorijo:

65.

Tako zastavljenega vprašanja se bom najprej lotil s splošnega vidika, torej brez upoštevanja posebnih zapletov pri subvenciji, dodeljeni družbi Eurocostruzioni, nato pa bom analiziral podrobnosti te subvencije, da bi predložitvenemu sodišču zagotovil čim koristnejši odgovor.

a)

Združljivost nacionalnega predpisa z Uredbo št. 1685/2000 na splošno

66.

Ob pridržku presoje predložitvenega sodišča se zdi, da način preverjanja izdatkov, opisan v tretjem vprašanju, ne izhaja toliko neposredno iz nacionalnega ali deželnega zakona, temveč iz odloka o dodelitvi subvencije. ( 29 )

67.

Težava pri ugotavljanju, ali je tak sistem v skladu z Uredbo št. 1685/2000, je poznavanje natančne vsebine dveh dokumentov (in sicer „popisa del in predizmer ter obračunske knjige“) ( 30 ), ki se zahtevata za dokazovanje izdatkov gradnje, če te krije upravičenec z lastnimi sredstvi.

68.

Na prvi pogled se lahko strinjam s Komisijo in deželo Kalabrija, da ta dokumenta sama po sebi nimata enake dokazne vrednosti kot račun.

69.

Če namreč popis del in predizmere ter obračunska knjiga zgolj poročata o poteku različnih faz gradnje ( 31 ) in ju v ta namen vodja del in upravičeno podjetje zgolj „podpišeta na vsaki strani“, potem ne zadostujeta za ustrezno dokazovanje denarnih vrednosti, ki ustrezajo celotni gradnji hotela.

70.

Po drugi strani pa, če bi bilo mogoče na podlagi „obračunske knjige“ podjetja upravičenca verodostojno in podrobno ugotoviti izdatke, ki jih je podjetje plačalo iz naslova plač svojim delavcem ali gradbenega materiala in drugih podobnih stroškovnih postavk, po mojem mnenju ne bi bilo težav z opredelitvijo te računovodske evidence kot dokumenta z enako dokazno vrednostjo kot račun.

71.

Predložitveno sodišče mora preveriti te zadeve in samo presoditi, v kakšnem obsegu lahko te računovodske listine ponudijo resničen in pošten prikaz izdatkov, ki jih je plačalo podjetje, ki je prejemnik pomoči, ob predpostavki, da je bilo objektivno nemogoče predložiti plačane račune.

72.

Glede preverjanja izvedenih del s strani nadzorne komisije, ki jo imenuje deželna uprava, zgolj na podlagi vnaprej določenega cenika, menim, da to ni primerna metoda za preverjanje, ali v določenem primeru dejansko nastali stroški ustrezajo tistim, ki so kot abstraktni parametri izračuna navedeni na tem ceniku.

b)

Konkretno dokazovanje izdatkov v breme družbe Eurocostruzioni

73.

Zdi se, da predložitveno sodišče priznava, da je družba Eurocostruzioni financirana dela (hotel v Rossanu) dejansko izvedla v skladu z odobrenim projektom ter da so bila kvantitativno in kvalitativno skladna z njim. Zato izključuje možnost, da bi pri izvajanju projekta, ki so ga sofinancirali Strukturni skladi, prišlo do nepravilne izvedbe ali goljufije.

74.

Glede na podatke iz spisa so bila subvencionirana dela opravljena, poleg tega pa je družba Eurocostruzioni prejela sredstva, namenjena za pohištvo, ker je predložila račune, plačane za njihov nakup, v skladu z razpisom z dne 14. maja 2002 in odlokom z dne 20. aprila 2004 o dodelitvi subvencije.

75.

Dvomi predložitvenega sodišča se nanašajo na upravičenost drugih stroškov investitorja, ki so posledica dejstva, da je, kot je bilo že navedeno, zgradil stavbo z lastnim materialom, orodjem in osebjem. Družba Eurocostruzioni za te stroške ni predložila plačanih računov.

76.

Razumem, da bi bilo treba najprej preveriti, ali je bilo te izdatke res mogoče dokazati s plačanimi računi, kot trdi dežela Kalabrija.

77.

Če predložitev ustrezno plačanih računov ni bila mogoča, uporaba člena 32 Uredbe št. 1260/1999 in točke 2.1 pravila 1 Priloge k Uredbi št. 1685/2000 izjemoma omogoča, da se izdatki dokažejo z računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo kot ti računi. ( 32 )

78.

Zlasti dokumenti, ki vključujejo dokazovanje in preverjanje gradbenih del s strani nadzorne komisije, ki jo je imenovala deželna uprava, kot sem že navedel, naj ne bi zagotavljali poštene in zadostne utemeljitve nastalih izdatkov, če bi se v njih uporabljale le ocene na podlagi standardnega cenika, ki niso neposredno in objektivno povezane s temi izdatki, temveč z abstraktnimi parametri.

79.

Zato ti dokumenti sami po sebi ne ponujajo resničnega in poštenega prikaza dejansko izvedenih aktivnosti, ne odražajo dodane vrednosti, ki jo je podjetje prispevalo k projektu, in ne odpravljajo možnosti podvajanja.

80.

Nazadnje ni odveč spomniti, da je člen 8 razpisa z dne 14. maja 2002 (na katerega se sklicuje pritožbeno sodišče v sklepnem delu sodbe z dne 27. oktobra 2014) iz subvencije izključil izdatke, povezane z notranjim naročanjem (gradbenih) postopkov, izdatke, ki niso kapitalizirani, in gotovinska plačila.

V.

Predlog

81.

Glede na zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj Corte suprema di cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija) odgovori tako: