|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/2953 |
20.12.2024 |
ZAČASNI SPORAZUM O TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO ČILE
PREAMBULA
EVROPSKA UNIJA
ter
REPUBLIKA ČILE (v nadaljnjem besedilu: Čile)
v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –
OB UPOŠTEVANJU trdnih kulturnih, političnih in gospodarskih vezi ter vezi na področju sodelovanja, ki ju povezujejo,
OB UPOŠTEVANJU znatnega prispevka Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, podpisanega 18. novembra 2002 v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi), h krepitvi teh vezi,
OB POUDARJANJU celovite narave njunega odnosa,
OB UPOŠTEVANJU zavezanosti, da posodobita obstoječi Sporazum o pridružitvi z upoštevanjem novih političnih in gospodarskih okoliščin ter napredka v njunem partnerstvu,
OB PRIZNAVANJU pomena trdnega in učinkovitega večstranskega sistema, ki temelji na mednarodnem pravu, za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in okrepitev mednarodne varnosti ter pri obravnavanju skupnih izzivov,
OB POTRDITVI njune zavezanosti, da okrepita sodelovanje pri dvostranskih, regionalnih in mednarodnih vprašanjih skupnega pomena ter z vsemi razpoložljivimi orodji spodbujata dejavnosti za razvoj dejavnega in vzajemnega mednarodnega sodelovanja,
OB PRIZNAVANJU začasne narave tega sporazuma, ki bo okrepil dvostranske gospodarske in trgovinske odnose med pogodbenicama ter ki bo prenehal veljati in se bo nadomestil z naprednim okvirnim sporazumom ob začetku veljavnosti navedenega sporazuma,
OB POZDRAVLJANJU sprejetja in poziva k izvajanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetega na tretji svetovni konferenci OZN 18. marca 2015 v Sendaju, akcijske agende iz Adis Abebe, sprejete na tretji mednarodni konferenci o financiranju razvoja od 13. do 16. julija 2015 v Adis Abebi, Resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 70/1 (v nadaljnjem besedilu: Generalna skupščina ZN) z dne 25. septembra 2015, ki vključuje končni dokument z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja“ (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), Pariškega sporazuma, sklenjenega 12. decembra 2015 v Parizu, Nove urbane agende, sprejete na konferenci OZN o bivališčih in trajnostnem razvoju mest (Habitat III) 20. oktobra 2016 v Quitu, ter zavez svetovnega humanitarnega vrha, sprejetih 23. in 24. maja 2016 na svetovnem humanitarnem vrhu v Istanbulu,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti spodbujanju trajnostnega razvoja v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti, zavezanosti razvoju mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju v okviru navedenih razsežnosti, za katere se priznava, da so tesno povezane in se medsebojno krepijo, ter zavezanosti doseganju ciljev iz agende 2030,
OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti razširitvi in diverzifikaciji njunih trgovinskih odnosov v skladu z Marakeškim sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, sklenjenim 15. aprila 1994 v Marakešu, ter s specifičnimi cilji in določbami iz dela III tega sporazuma,
V ŽELJI po okrepitvi gospodarskih odnosov, zlasti trgovinskih in naložbenih, tako da se okrepi in izboljša dostop do trga ter tako prispeva h gospodarski rasti, pri tem pa upošteva potreba po ozaveščanju o gospodarskih in socialnih učinkih okoljske škode, netrajnostnih vzorcih proizvodnje in potrošnje ter povezanem vplivu na dobro počutje ljudi,
V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril razmere, ugodne za izboljšanje trajnostnih gospodarskih odnosov med pogodbenicama, zlasti na področju trgovine in naložb, ki so ključnega pomena za doseganje gospodarskega in družbenega razvoja, tehnoloških inovacij in modernizacije,
OB PRIZNAVANJU, da so določbe tega sporazuma namenjene spodbujanju vzajemno koristne gospodarske dejavnosti, ne da bi bila pri tem ogrožena pravica vsake pogodbenice do pravnega urejanja v javnem interesu na svojem ozemlju,
OB PRIZNAVANJU tesnega odnosa med inovacijami in trgovino ter pomembnosti inovacij za gospodarsko rast in socialni razvoj ter
OB SKLICEVANJU na pomen različnih sporazumov, ki sta jih podpisala Evropska unija in Čile ter ki so spodbujali sodelovanje na sektorskih področjih odnosa med pogodbenicama ter povečali trgovino in naložbe –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
POGLAVJE 1
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN 1.1
Vzpostavitev območja proste trgovine
Pogodbenici vzpostavita območje proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 in členom V GATS.
ČLEN 1.2
Cilji
Cilji tega sporazuma so:
|
(a) |
razširjanje in diverzifikacija trgovine z blagom med pogodbenicama z znižanjem ali odpravo tarifnih in netarifnih ovir za trgovino v skladu s členom XXIV GATT 1994; |
|
(b) |
olajševanje trgovine z blagom, zlasti na podlagi določb o olajševanju carine in trgovine, standardov, tehničnih predpisov, postopkov ugotavljanja skladnosti ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, pri čemer se ohrani pravica vsake pogodbenice do zakonskega urejanja, da se dosežejo cilji javne politike; |
|
(c) |
liberalizacija trgovine s storitvami v skladu s členom V GATS; |
|
(d) |
razvoj gospodarskih razmer, ki spodbujajo večje tokove naložb, boljše pogoje za ustanavljanje podjetij na podlagi načela nediskriminacije, pri čemer vsaka pogodbenica ohrani pravico do sprejemanja in izvrševanja ukrepov, potrebnih za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike; |
|
(e) |
olajševanje trgovine in naložb med pogodbenicama, tudi na podlagi brezplačnega prenosa tekočih plačil in pretoka kapitala; |
|
(f) |
učinkovito in vzajemno odpiranje trgov javnih naročil pogodbenic; |
|
(g) |
spodbujanje inovacij in ustvarjalnosti z zagotavljanjem ustreznega in učinkovitega varstva pravic intelektualne lastnine v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki veljajo med pogodbenicama; |
|
(h) |
spodbujanje pogojev, ki olajšujejo neizkrivljanje konkurence, zlasti v zvezi s trgovino in naložbami med pogodbenicama; |
|
(i) |
razvoj mednarodne trgovine na način, ki prispeva k trajnostnemu razvoju v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti, ter |
|
(j) |
vzpostavitev učinkovitega, pravičnega in predvidljivega mehanizma reševanja sporov za reševanje sporov v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma. |
ČLEN 1.3
Opredelitev pojmov splošne uporabe
V tem sporazumu:
|
(a) |
„napredni okvirni sporazum“ pomeni napredni okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, ki se bo sklenil; |
|
(b) |
„Sporazum o kmetijstvu“ pomeni Sporazum o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(c) |
„Protidampinški sporazum“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(d) |
„Pridružitveni sporazum“ pomeni Sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, podpisan 18. novembra 2002 v Bruslju; |
|
(e) |
„carina“ pomeni vsako dajatev ali takso, ki se uvede na uvoz blaga ali v zvezi z njim ter ne vključuje:
|
|
(f) |
„CPC“ pomeni začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov (Central Product Classification) (Statistična listina, serija M, št. 77, Oddelek za mednarodne ekonomske in socialne zadeve, Statistični urad Združenih narodov, New York, leto 1991); |
|
(g) |
„dnevi“ pomeni koledarske dneve, vključno z vikendi in prazniki; |
|
(h) |
„obstoječ“ pomeni veljaven na datum začetka veljavnosti tega sporazuma; |
|
(i) |
„GATS“ pomeni Splošni sporazum o trgovini s storitvami iz Priloge 1B k Sporazumu o STO; |
|
(j) |
„GATT 1994“ pomeni Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(k) |
„blago pogodbenice“ pomeni domače blago v skladu z GATT 1994 in vključuje blago s poreklom iz navedene pogodbenice; |
|
(l) |
„harmonizirani sistem“ ali „HS“ pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z njegovimi splošnimi pravili razlage, opombami k oddelkom, opombami k poglavjem in opombami k podštevilkam, ki ga je pripravila Svetovna carinska organizacija; |
|
(m) |
„tarifna številka“ pomeni prve štiri števke tarifne uvrstitve v harmonizirani sistem; |
|
(n) |
„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, pravilno ustanovljen ali kako drugače organiziran v skladu z veljavnim pravom kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost ter v zasebni ali javni lasti, vključno z delniškimi družbami, trusti, družbami z neomejeno odgovornostjo, skupnimi podjetji, enoosebnimi družbami ali združenji; |
|
(o) |
„ukrep“ pomeni vsak ukrep v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa, zahteve, prakse ali v kateri koli drugi obliki; |
|
(p) |
„ukrep pogodbenice“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejmejo ali ohranijo (1):
|
|
(q) |
„država članica“ pomeni državo članico Evropske unije; |
|
(r) |
„fizična oseba“ pomeni:
|
|
(s) |
„blago s poreklom“ pomeni blago, ki izpolnjuje pogoje v skladu s pravili o poreklu iz poglavja 3; |
|
(t) |
„oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo; |
|
(u) |
„osebni podatki“ pomeni vsako informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo; |
|
(v) |
„Sporazum o zaščitnih ukrepih“ pomeni Sporazum o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(w) |
„sanitarni ali fitosanitarni ukrep“ pomeni vsak ukrep iz odstavka 1 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov; |
|
(x) |
„Sporazum SCM“ pomeni Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(y) |
„Sporazum SPS“ pomeni Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(z) |
„Sporazum TBT“ pomeni Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1 k Sporazumu o STO; |
|
(aa) |
„tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj geografskega področja uporabe tega sporazuma, kot je določeno v členu 33.8; |
|
(ab) |
„Sporazum TRIPS“ pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu o STO; |
|
(ac) |
„Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb“ pomeni Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, sklenjeno 23. maja 1969 na Dunaju, ter |
|
(ad) |
„Sporazum o STO“ pomeni Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994. |
ČLEN 1.4
Razmerje do Sporazuma o STO in drugih obstoječih sporazumov
1. Pogodbenici potrjujeta medsebojne pravice in obveznosti iz Sporazuma o STO in drugih obstoječih sporazumov, katerih pogodbenici sta.
2. Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga kot zahteva, da bi morala katera koli pogodbenica delovati na način, ki bi bil v neskladju z njenimi obveznostmi iz Sporazuma o STO.
3. V primeru morebitnega neskladja med tem sporazumom in katerim koli obstoječim sporazumom, ki ni Sporazum o STO, katerega podpisnici pa sta obe pogodbenici, se pogodbenici nemudoma posvetujeta med seboj, da bi poiskali obojestransko zadovoljivo rešitev.
ČLEN 1.5
Sklicevanje na zakone in druge sporazume
1. Če ni določeno drugače, se sklici na zakone in druge predpise pogodbenice v tem sporazumu razumejo tako, da vključujejo tudi vse njihove spremembe.
2. Če v tem sporazumu ni določeno drugače, se sklici na mednarodne sporazume, delno ali v celoti, ali kadar so ti deloma ali v celoti vključeni v ta sporazum, razumejo tako, da vključujejo tudi vse njihove spremembe ali sporazume, ki nasledijo te mednarodne sporazume, ki začnejo za obe pogodbenici veljati na datum podpisa tega sporazuma ali po njem.
3. V primeru težav pri izvajanju ali uporabi tega sporazuma zaradi morebitne spremembe ali sporazuma, ki ga nasledi, kot je navedeno v odstavku 2, se lahko pogodbenici na zahtevo ene od njiju medsebojno posvetujeta, da bi našli vzajemno zadovoljivo rešitev.
ČLEN 1.6
Izpolnjevanje obveznosti
1. Vsaka pogodbenica sprejme vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje obveznosti na podlagi tega sporazuma.
2. Če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila katere od obveznosti, ki so v členu 1.2(2) ali 2.2(1) naprednega okvirnega sporazuma opisane kot bistveni elementi, lahko sprejme ustrezne ukrepe. „Ustrezni ukrepi“ se sprejmejo ob polnem spoštovanju mednarodnega prava in so sorazmerni z neizpolnitvijo obveznosti iz tega odstavka. Prednost morajo imeti tisti ukrepi, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma. V tem odstavku lahko „ustrezni ukrepi“ vključujejo začasno delno ali popolno zadržanje izvajanja tega sporazuma.
3. Ukrepi iz odstavka 2 se lahko sprejmejo ne glede na to, ali se začasno uporabljajo ustrezne določbe naprednega okvirnega sporazuma.
POGLAVJE 2
TRGOVINA Z BLAGOM
ČLEN 2.1
Cilj
Pogodbenici v skladu s tem sporazumom postopno in vzajemno liberalizirata trgovino z blagom.
ČLEN 2.2
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za trgovino z blagom med pogodbenicama, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.
ČLEN 2.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in Prilogi 2:
|
(a) |
„Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(b) |
„transakcija v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov“ pomeni postopek pridobivanja konzularnega računa ali konzularnega vizuma za trgovske račune, potrdila o poreklu, manifesta, izvozne deklaracije odpremnika ali druge carinske dokumentacije, ki je povezana z uvozom blaga, od konzula pogodbenice uvoznice na ozemlju pogodbenice izvoznice ali na ozemlju tretje države; |
|
(c) |
„Sporazum o carinskem vrednotenju“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO; |
|
(d) |
„postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj“ pomeni upravni postopek, pri katerem je treba pri pristojnem upravnem organu ali organih kot pogoj za izvoz z ozemlja pogodbenice izvoznice vložiti vlogo ali drugo dokumentacijo, razen tistih, ki se na splošno zahtevajo za namene carinjenja; |
|
(e) |
„postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni upravni postopek, pri katerem je treba pri pristojnem upravnem organu ali organih kot pogoj za uvoz na ozemlje pogodbenice uvoznice vložiti vlogo ali drugo dokumentacijo, razen tiste, ki se na splošno zahteva za namene carinjenja; |
|
(f) |
„predelano blago“ pomeni blago, uvrščeno v poglavja HS od 84 do 90 ali tarifno številko 94 02, razen blaga, uvrščenega v tarifne številke HS 84 18, 85 09, 85 10, 85 16 in 87 03 ali tarifne podštevilke 8414 51, 8450 11, 8450 12, 8508 1 in 8517 11, ki:
|
|
(g) |
„popravilo“ pomeni vsak postopek obdelave, ki se opravi na blagu za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev skladnosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerega ne bi bilo več mogoče uporabljati blaga na običajen način in za predvidene namene. Popravilo blaga vključuje obnovo in vzdrževanje, ne vključuje pa operacije ali postopka, ki:
|
|
(h) |
„kategorija postopnega znižanja“ pomeni časovni okvir za odpravo carin, ki traja od nič do sedem let, po katerem je blago prosto carine, razen če je na seznamih iz Priloge 2 določeno drugače. |
ČLEN 2.4
Nacionalna obravnava na področju notranjega obdavčenja in ureditve
Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen je člen III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
ČLEN 2.5
Znižanje ali odprava carin
1. Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zniža ali odpravi carine za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s seznamom iz Priloge 2.
2. V odstavku 1 je osnovna stopnja carin osnovna stopnja, določena za posamezno blago na seznamih iz Priloge 2.
3. Če pogodbenica zniža uporabljeno carinsko stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi (v nadaljnjem besedilu: MFN stopnja), se za znižane stopnje uporablja seznam iz Priloge 2 navedene pogodbenice. Če država zniža uporabljeno MFN stopnjo na raven, ki ne presega osnovne stopnje v zvezi s posamezno tarifno postavko, navedena pogodbenica izračuna veljavno preferencialno stopnjo, s katero se izvede tarifno znižanje, glede na znižano uporabljeno MFN stopnjo, pri čemer ohrani relativno maržo preferenciala za to določeno tarifno postavko, če je uporabljena MFN nižja od osnovne stopnje. Relativna marža preferenciala za vsako posebno tarifno postavko v vsakem obdobju postopnega zniževanja carin ustreza razliki med osnovno stopnjo s seznama iz Priloge 2 navedene pogodbenice in uporabljeno carinsko stopnjo za navedeno tarifno postavko v skladu z navedenim seznamom, deljeno z navedeno osnovno stopnjo in izraženo kot odstotni delež.
4. Pogodbenici se na zahtevo ene od pogodbenic posvetujeta, da bi proučili pospešitev znižanja ali odprave carin s seznamov iz Priloge 2. Svet za trgovino lahko ob upoštevanju takega posvetovanja sprejme sklep o spremembi Priloge 2 za pospešitev znižanja ali odprave tarif.
ČLEN 2.6
Mirovanje
1. Če v tem sporazumu ni določeno drugače, pogodbenica ne zviša carine, ki je določena kot osnovna stopnja v Prilogi 2, ali sprejme nove carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice.
2. Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica po enostranskem znižanju carine zviša carino na raven iz Priloge 2 za zadevno obdobje postopnega zniževanja carin.
ČLEN 2.7
Izvozne dajatve, davki in druge takse
1. Pogodbenica ne uvede ali ohrani nobenih dajatev, davkov ali drugih taks, ki se naložijo za izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njim, in nobenih notranjih davkov ali drugih taks na blago, izvoženo v drugo pogodbenico, ki presegajo davek ali takso, ki bi se naložila na podobno blago, kadar je namenjeno domači potrošnji.
2. Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da bi za izvoz blaga uvedla pristojbino ali takso, ki je dovoljena v skladu s členom 2.8.
ČLEN 2.8
Pristojbine in formalnosti
1. Pristojbine in druge takse, ki jih pogodbenica naloži za uvoz blaga druge pogodbenice ali izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njima, so omejene na znesek približnih stroškov opravljenih storitev in ne pomenijo posredne zaščite domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.
2. Pogodbenica ne zaračunava pristojbin ali drugih taks za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima na podlagi ad valorem.
3. Vsaka pogodbenica lahko zaračuna takse ali zahteva povrnitev stroškov le, kadar so opravljene posebne storitve, vključno z naslednjim:
|
(a) |
prisotnostjo carinskega osebja, kadar je to zahtevano, zunaj uradnih ur ali drugje kot v prostorih carine; |
|
(b) |
analizami ali izvedenskimi poročili o blagu in poštnih pristojbinah za vračilo blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami glede zavezujočih informacij ali predložitvijo informacij glede uporabe carinske zakonodaje; |
|
(c) |
pregledom ali vzorčenjem blaga za namene preverjanja ali uničenjem blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja, ali |
|
(d) |
izjemnimi kontrolnimi ukrepi, kadar so takšni ukrepi potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja. |
4. Vsaka pogodbenica nemudoma objavi vse pristojbine in takse, ki jih nalaga v zvezi z uvozom ali izvozom, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo.
5. Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom blaga druge pogodbenice.
ČLEN 2.9
Popravljeno blago
1. Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno carinsko območje, potem ko je z njenega carinskega območja začasno izvoženo na carinsko območje druge pogodbenice zaradi popravila.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.
3. Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je začasno uvoženo s carinskega območja druge pogodbenice zaradi popravila (5).
ČLEN 2.10
Predelano blago
1. Če v tem sporazumu ni določeno drugače, pogodbenica ne obravnava predelanega blaga druge pogodbenice manj ugodno, kot obravnava podobno novo blago.
2. Pojasniti je treba, da se člen 2.11 uporablja za uvozne in izvozne prepovedi ali omejitve za predelano blago. Če pogodbenica sprejme ali ohrani uvozne in izvozne prepovedi ali omejitve za rabljeno blago, se ti ukrepi ne uporabljajo za predelano blago.
3. Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se predelano blago opredeli kot tako za distribucijo ali prodajo na njenem ozemlju in da izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve, ki veljajo za enakovredno novo blago.
ČLEN 2.11
Uvozne in izvozne omejitve
Člen XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del. Skladno s tem pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve za uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali za izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice, razen v skladu s členom XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami.
ČLEN 2.12
Označevanje porekla
Če Čile za blago Evropske unije uporablja zahteve glede obveznega označevanja države porekla, se lahko Odbor za trgovino odloči, da blago z oznako „Made in EU“ ali s podobno oznako v lokalnem jeziku po uvozu v Čile izpolnjuje take zahteve. Ta člen ne vpliva na pravico vsake pogodbenice, da določi vrsto izdelkov, za katere so zahteve glede označevanja države porekla obvezne. Poglavje 3 se ne uporablja za ta člen.
ČLEN 2.13
Postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki se uporabljajo za blagovno menjavo med pogodbenicama, uporabljajo nevtralno ter se izvajajo pošteno, pravično, nediskriminatorno in pregledno.
2. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj kot pogoj za uvoz na svoje ozemlje z ozemlja druge pogodbenice le, kadar pod razumnimi pogoji ni na voljo noben drug ustrezenpostopek za dosego upravnega namena.
3. Pogodbenica ne sprejme ali ohrani neavtomatskih postopkov za izdajanje uvoznih dovoljenj kot pogoj za uvoz na svoje ozemlje z ozemlja druge pogodbenice, razen če je to potrebno za izvajanje ukrepa, ki je v skladu s tem sporazumom. Pogodbenica, ki sprejme tak neavtomatski postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj, drugi pogodbenici jasno navede ukrep, ki se izvaja z navedenim postopkom.
4. Vsaka pogodbenica sprejme in upravlja vse postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj v skladu s členi 1, 2 in 3 Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. V ta namen so členi 1, 2 in 3 navedenega sporazuma smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.
5. Pogodbenica, ki sprejme nove postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj ali spremeni obstoječe postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico v 60 dneh po objavi takega novega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj ali takih sprememb obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj. Uradno obvestilo vključuje informacije iz odstavka 3 tega člena in člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. Šteje se, da pogodbenica to določbo izpolnjuje, če o ustreznem novem postopku za izdajanje uvoznih dovoljenj ali o spremembi obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj, vključno z informacijami iz člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, uradno obvesti Odbor za izdajanje uvoznih dovoljenj, ustanovljen v skladu s členom 4 navedenega sporazuma.
6. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse ustrezne informacije, vključno z informacijami iz člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, v zvezi s katerim koli postopkom za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki ga namerava sprejeti, ga je sprejela ali ga ohranja, ali o vseh spremembah obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj.
ČLEN 2.14
Postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj
1. Vsaka pogodbenica objavi vse nove postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali vse spremembe obstoječih postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo. Če je to izvedljivo, se taka objava opravi 30 dni pred začetkom veljavnosti postopka ali spremembe, vsekakor pa najpozneje na datum začetka veljavnosti takega postopka ali spremembe.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da objava postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj vključuje naslednje informacije:
|
(a) |
besedila postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj ali sprememb teh postopkov; |
|
(b) |
blago, za katero velja vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj; |
|
(c) |
za vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj: opis postopka za vložitev zahtevka za izvozno dovoljenje in vsa merila, ki jih mora izpolnjevati vložnik, da lahko vloži zahtevek za izvozno dovoljenje, kot so posedovanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, vzpostavitev ali vzdrževanje naložbe ali delovanje prek določene pravne oblike na ozemlju pogodbenice; |
|
(d) |
eno ali več kontaktnih točk, na katerih lahko zainteresirane osebe dobijo dodatne informacije o pogojih za pridobitev izvoznega dovoljenja; |
|
(e) |
upravni organ ali organe, ki se jim predloži zahtevek ali druga ustrezna dokumentacija; |
|
(f) |
opis vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj; |
|
(g) |
obdobje, v katerem bo veljal posamezni postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj, razen če postopek ostane v veljavi, dokler se ne ukine ali spremeni z novo objavo; |
|
(h) |
če namerava pogodbenica postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj uporabiti za upravljanje izvozne kvote, celotno količino in po potrebi vrednost kvote ter začetne in zaključne datume kvote ter |
|
(i) |
vsa izvzetja ali izjeme, ki nadomestijo zahtevo za pridobitev izvoznega dovoljenja, informacije o tem, kako zahtevati ali uveljavljati ta izvzetja ali izjeme, ter merila za njihovo odobritev. |
3. Vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o svojih obstoječih postopkih za izdajanje izvoznih dovoljenj v 30 dneh od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenica, ki sprejme nove postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali spremeni obstoječe postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj, o takem sprejetju ali spremembi uradno obvesti drugo pogodbenico v 60 dneh od datuma objave teh novih postopkov ali sprememb obstoječih postopkov. Uradno obvestilo vključuje sklic na vir ali vire, v katerem so objavljene informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 2, in po potrebi naslov ustreznega vladnega spletišča ali ustreznih vladnih spletišč.
4. Pojasniti je treba, da se nobena določba tega člena ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da izda izvozno dovoljenje, ali pogodbenici preprečuje izpolnjevanje njenih obveznosti ali zavez iz resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov ali večstranskih ureditev neširjenja orožja in dogovorov o nadzoru izvoza.
ČLEN 2.15
Carinsko vrednotenje
Vsaka pogodbenica določi carinsko vrednost blaga druge pogodbenice, uvoženega na njeno ozemlje, v skladu s členom VII GATT 1994 in Sporazumom o carinskem vrednotenju. V ta namen so člen VII Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, ter členi 1 do 17 Sporazuma o carinskem vrednotenju, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami, smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.
ČLEN 2.16
Uporaba preferencialov
1. Za namene spremljanja delovanja tega sporazuma in izračuna stopenj uporabe preferencialov si pogodbenici vsako leto izmenjata statistične podatke o uvozu za obdobje, ki se začne eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma in konča 10 let po zaključku odprave tarif za vse blago v skladu s seznami iz Priloge 2. Če Odbor za trgovino ne odloči drugače, se navedeno obdobje samodejno podaljša za pet let. Odbor za trgovino lahko odloči, da ga bo še podaljšal.
2. Izmenjava statističnih podatkov o uvozu iz odstavka 1 zajema podatke, ki se nanašajo na zadnje razpoložljivo leto, vključno z vrednostjo in po potrebi obsegom, na ravni tarifnih postavk za uvoz blaga druge pogodbenice, ki je upravičeno do preferencialne obravnave po tem sporazumu, in uvoz tistega blaga, ki je bilo deležno nepreferencialne obravnave.
ČLEN 2.17
Posebni ukrepi v zvezi z upravljanjem preferencialne obravnave
1. Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju kršitev carinske zakonodaje v zvezi s preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja, v skladu z njunimi obveznostmi na podlagi poglavja 3 ter Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah ter v boju proti tem kršitvam.
2. Pogodbenica lahko v skladu s postopkom iz odstavka 3 začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga, če na podlagi objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacij ugotovi, da je druga pogodbenica obsežno sistematično kršila carinsko zakonodajo, da bi pridobila preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja, ter ugotovi, da:
|
(a) |
druga pogodbenica pri odkrivanju in preprečevanju kršitev pravil o poreklu sistematično ne ukrepa ali neustrezno ukrepa pri preverjanju statusa porekla blaga in izpolnjevanju drugih zahtev iz Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah; |
|
(b) |
druga pogodbenica sistematično zavrača naknadno preverjanje dokazil o poreklu na zahtevo pogodbenice ali pravočasno sporočanje rezultatov ali tako preverjanje ali sporočanje nepotrebno odlaša, ali |
|
(c) |
druga pogodbenica sistematično zavrača sodelovanje ali ne sodeluje ali ne zagotavlja pomoči v skladu z obveznostmi na podlagi Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah v zvezi s preferencialno obravnavo. |
3. Pogodbenica, ki je ugotovila kršitev iz odstavka 2, o tem nemudoma uradno obvesti Odbor za trgovino in v okviru tega odbora začne posvetovanja z drugo pogodbenico, da bi dosegla rešitev, sprejemljivo za obe pogodbenici.
Če se pogodbenici v treh mesecih od datuma uradnega obvestila ne sporazumeta o obojestransko sprejemljivi rešitvi, lahko pogodbenica, ki je ugotovila kršitev, odloči, da začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga. Pogodbenica o začasni opustitvi nemudoma obvesti Odbor za trgovino.
Začasne opustitve se uporabljajo samo za obdobje, potrebno za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice, in najdlje šest mesecev, vendar pa kadar pogoji, ki so bili razlog za prvotno opustitev, po izteku šestmesečnega obdobja še vedno obstajajo, se lahko zadevna pogodbenica odloči za podaljšanje opustitve. O vsaki začasni opustitvi potekajo redna posvetovanja v okviru Odbora za trgovino.
4. Vsaka pogodbenica v skladu z notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom o vseh uradnih obvestilih ali odločitvah v zvezi z začasnimi opustitvami iz odstavka 3.
ČLEN 2.18
Pododbor za trgovino z blagom
Pododbor za trgovino z blagom, ustanovljen v skladu s členom 33.4(1):
|
(a) |
spremlja izvajanje in upravljanje tega poglavja in Priloge 2; |
|
(b) |
spodbuja trgovino z blagom med pogodbenicama, vključno s posvetovanji o izboljšanju tarifne obravnave dostopa do trga v skladu s členom 2.5(4) in po potrebi drugih vprašanjih; |
|
(c) |
zagotavlja forum za razpravo in reševanje vseh vprašanj, povezanih s tem poglavjem; |
|
(d) |
nemudoma obravnava ovire v trgovini z blagom med pogodbenicama, zlasti tiste, ki so povezane z uporabo netarifnih ukrepov, in po potrebi take zadeve predloži v obravnavo Odboru za trgovino; |
|
(e) |
priporoči pogodbenicama kakršno koli spremembo ali dopolnitev tega poglavja; |
|
(f) |
usklajuje izmenjavo podatkov za uporabo preferencialov ali vseh drugih informacij o trgovini z blagom med pogodbenicama; |
|
(g) |
pregleda vse prihodnje spremembe harmoniziranega sistema, da zagotovi, da se obveznosti vsake pogodbenice iz tega sporazuma ne spremenijo, in se posvetuje, da se razrešijo vsa povezana navzkrižja; |
|
(h) |
opravlja naloge iz člena 8.17. |
POGLAVJE 3
PRAVILA O POREKLU IN POSTOPKI GLEDE POREKLA
ODDELEK A
PRAVILA O POREKLU
ČLEN 3.1
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in prilogah 3-A do 3-E:
|
(a) |
„uvrstitev“ pomeni uvrstitev izdelka ali materiala v določeno poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema; |
|
(b) |
„pošiljka“ pomeni bodisi izdelke, ki jih izvoznik hkrati pošlje prejemniku, bodisi izdelke, ki so zajeti v enem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali, če takega dokumenta ni, izdelke, ki so zajeti na enem računu; |
|
(c) |
„carinski organ“ pomeni:
|
|
(d) |
„izvoznik“ pomeni osebo, ki se nahaja v pogodbenici in ki v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice izvaža ali izdeluje izdelek s poreklom in sestavi navedbo o poreklu; |
|
(e) |
„enaki izdelki“ pomeni izdelke, ki v vseh vidikih ustrezajo izdelkom iz opisa izdelka; opis izdelka v trgovinskem dokumentu, ki se uporabi za sestavo navedbe o poreklu za več pošiljk, mora biti dovolj natančen, da se jasno prepozna navedeni izdelek, in tudi enaki izdelki, naknadno uvoženi na podlagi te navedbe; |
|
(f) |
„uvoznik“ pomeni osebo, ki uvaža izdelek s poreklom in uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo zanj; |
|
(g) |
„material“ pomeni kakršno koli snov, ki se uporablja pri izdelavi izdelka, vključno z vsemi sestavinami, surovinami, sestavnimi deli ali deli; |
|
(h) |
„izdelek“ pomeni rezultat izdelave, tudi če je namenjen za poznejšo uporabo kot material pri izdelavi drugega izdelka, in |
|
(i) |
„izdelava“ pomeni vsako vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem. |
ČLEN 3.2
Splošne zahteve
1. Za namene preferencialne tarifne obravnave, ki jo pogodbenica uporabi za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s tem sporazumom, se, če izdelek izpolnjuje vse druge veljavne zahteve iz tega poglavja, za izdelke s poreklom iz druge pogodbenice štejejo naslednji izdelki:
|
(a) |
izdelki, v celoti pridobljeni v zadevni pogodbenici, kot je določeno v členu 3.4; |
|
(b) |
izdelki, izdelani izključno iz materialov s poreklom iz te pogodbenice, in |
|
(c) |
izdelki, izdelani v tej pogodbenici, pri katerih so uporabljeni materiali brez porekla, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge 3-B. |
2. Če je izdelek pridobil status blaga s poreklom v skladu z odstavkom 1, se materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi izdelavi, ne štejejo za materiale brez porekla, kadar je ta izdelek vključen kot material v drug izdelek.
3. Pridobitev statusa blaga s poreklom poteka brez prekinitve na ozemlju pogodbenice.
ČLEN 3.3
Kumulacija porekla
1. Izdelek s poreklom iz pogodbenice se šteje za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice, če se uporablja kot material pri izdelavi drugega izdelka v tej drugi pogodbenici pod pogojem, da obdelava in predelava, ki sta bili opravljeni, presegata enega ali več postopkov iz člena 3.6.
2. Materiali, uvrščeni v Poglavje 3 harmoniziranega sistema s poreklom iz držav iz odstavka 4, pododstavek (b), in uporabljeni pri izdelavi izdelkov iz konzerviranih tun, uvrščenih v tarifno podštevilko 1604 14 harmoniziranega sistema, se lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz pogodbenice, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3, pododstavki (a) do (e), in navedena pogodbenica pošlje uradno obvestilo v proučitev pododboru iz člena 3.31.
3. Odbor za trgovino se lahko na priporočilo pododbora iz člena 3.31 odloči, da se lahko določeni materiali s poreklom iz tretjih držav (6) iz odstavka 4 tega člena štejejo za izdelek s poreklom iz pogodbenice, kadar se uporabijo pri izdelavi izdelka v tej pogodbenici, če:
|
(a) |
ima vsaka pogodbenica sklenjen veljaven trgovinski sporazum, ki določa območje proste trgovine z zadevno tretjo državo v smislu člena XXIV GATT iz leta 1994; |
|
(b) |
je poreklo materialov iz tega odstavka določeno v skladu s pravili o poreklu, ki se uporabljajo na podlagi:
|
|
(c) |
med to pogodbenico in to tretjo državo velja ureditev o ustreznem upravnem sodelovanju, ki zagotavlja polno izvajanje tega poglavja, vključno z določbami o uporabi ustrezne dokumentacije o poreklu materialov, ter da pogodbenica drugo pogodbenico uradno obvesti o navedeni ureditvi; |
|
(d) |
izdelava ali predelava materialov, opravljena v tej pogodbenici, presega enega ali več postopkov iz člena 3.6, ter |
|
(e) |
se pogodbenici strinjata o vseh drugih pogojih, ki se uporabljajo. |
4. Tretje države iz odstavka 3 so:
|
(a) |
srednjeameriške države Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama ter |
|
(b) |
andske države Kolumbija, Ekvador in Peru. |
ČLEN 3.4
V celoti pridobljeni izdelki
1. Za blago, v celoti pridobljeno v določeni državi, se štejejo naslednji izdelki:
|
(a) |
tam gojene ali pridelane rastline in rastlinski proizvodi; |
|
(b) |
tam skotene ali izvaljene in vzrejene žive živali; |
|
(c) |
izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali; |
|
(d) |
izdelki, pridobljeni z lovom, lovom s pastmi, ribolovom, nabiranjem ali ujetjem v pogodbenici, vendar ne zunaj meja teritorialnega morja te pogodbenice; |
|
(e) |
izdelki, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali; |
|
(f) |
tam pridobljeni izdelki iz akvakulture, če so vodni organizmi, vključno z ribami, mehkužci, raki, drugimi vodnimi nevretenčarji in vodnimi rastlinami, izvaljeni ali vzgojeni iz reproduktivnega materiala, kot so jajčeca, ikre, zarod, mladice ali ličinke, tako da se z namenom povečanja prireje ali pridelave posega v postopke vzreje ali rasti z rednim obnavljanjem staleža, hranjenjem ali varovanjem pred plenilci; |
|
(g) |
minerali ali druge snovi, ki se nahajajo v naravi, ki niso zajeti v pododstavke (a) do (f), tam pridobljeni ali pobrani; |
|
(h) |
izdelki morskega ribolova in drugi izdelki, pridobljeni iz morja s plovilom te pogodbenice zunaj katerega koli teritorialnega morja; |
|
(i) |
izdelki, izdelani na krovu predelovalne ladje pogodbenice izključno iz izdelkov iz pododstavka (h); |
|
(j) |
izdelki, ki jih pogodbenica ali oseba pogodbenice pridobi z morskega dna ali njegovega podzemlja zunaj kateraga koli teritorialnega morja, če ima navedena pogodbenica ali oseba pravico do obdelovanja takega morskega dna ali podzemlja; |
|
(k) |
odpadki ali ostanki, nastali pri tamkajšnji izdelavi ali iz tam zbranih rabljenih izdelkov, če so ti izdelki primerni le za obnavljanje surovin, in |
|
(l) |
izdelki, ki so tam izdelani izključno iz izdelkov iz pododstavkov (a) do (k). |
2. Pojma „plovilo pogodbenice“ in „predelovalna ladja pogodbenice“ v odstavku 1, pododstavka (h) in (i), pomenita plovilo oziroma predelovalno ladjo, ki:
|
(a) |
je registrirana v državi članici ali Čilu; |
|
(b) |
pluje pod zastavo države članice ali Čila ter |
|
(c) |
izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
|
ČLEN 3.5
Dovoljena odstopanja
1. Če izdelek ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 3-B zaradi uporabe materiala brez porekla pri njegovi izdelavi, se ta izdelek šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če:
|
(a) |
za vse izdelke (7), razen za tiste, uvrščene v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema: skupna vrednost materiala brez porekla ne presega 10 % cene franko tovarna izdelka; |
|
(b) |
za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema: se uporabljajo dovoljena odstopanja, kot je določeno v opombah 6 do 8 Priloge 3-A. |
2. Odstavek 1 se ne uporablja, če vrednost ali teža materialov brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, presega kateri koli delež najvišje vrednosti ali teže materialov brez porekla, kot je določen v zahtevah iz Priloge 3-B.
3. Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, v celoti pridobljene v pogodbenici v smislu člena 3.4. Če se v skladu s Prilogo 3-B zahteva, da so materiali, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, v celoti pridobljeni, se uporabljata odstavka 1 in 2 tega člena.
ČLEN 3.6
Nezadostna obdelava ali predelava
1. Ne glede na člen 3.2(1), pododstavek (c), se izdelek ne šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če je bil na materialih brez porekla v navedeni pogodbenici opravljen samo en ali več naslednjih postopkov:
|
(a) |
postopki za ohranitev, kot so sušenje, zamrzovanje, vlaganje v slanico ali drugi podobni postopki, če je njihov edini namen ohraniti izdelek v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem; |
|
(b) |
razstavljanje in sestavljanje tovorkov; |
|
(c) |
pranje, čiščenje, odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje; |
|
(d) |
likanje tekstila in tekstilnih izdelkov brez pare ali s paro; |
|
(e) |
preprosti postopki barvanja in loščenja; |
|
(f) |
luščenje in delno ali popolno mletje riža; poliranje in glaziranje žit in riža; |
|
(g) |
postopki barvanja ali aromatiziranja sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock, delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja v trdnem stanju; |
|
(h) |
lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreškov in zelenjave; |
|
(i) |
ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje; |
|
(j) |
presejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah ali usklajevanje; |
|
(k) |
preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja; |
|
(l) |
pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo; |
|
(m) |
preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, vključno z mešanjem sladkorja s katerim koli materialom; |
|
(n) |
preprosto sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele; |
|
(o) |
preprosto dodajanje vode ali redčenje alidehidracijo ali denaturacijo izdelkov ali |
|
(p) |
zakol živali. |
2. V odstavku 1 se postopek šteje za preprostega, kadar ne zahteva posebnih znanj ali strojev ali naprav ali opreme, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje navedenih postopkov.
ČLEN 3.7
Enota kvalifikacije
1. V tem poglavju je enota kvalifikacije izdelek, ki se šteje za osnovno enoto pri uvrstitvi izdelka v okviru harmoniziranega sistema.
2. Pri pošiljki, ki jo sestavlja več enakih izdelkov, uvrščenih v isto tarifno številko harmoniziranega sistema, se pri uporabi tega poglavja upošteva vsak posamezni izdelek.
ČLEN 3.8
Dodatki, nadomestni deli in orodje
1. Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
2. Dodatki, nadomestni deli in orodje iz odstavka 1 se ne upoštevajo pri določanju porekla izdelka, razen pri izračunu največje vrednosti materialov brez porekla, če za izdelek velja največja vrednost materialov brez porekla, kot je določena v Prilogi 3-B.
ČLEN 3.9
Garniture
Garniture, kot so opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se štejejo za garniture s poreklom iz pogodbenice, če so vsi njihovi sestavni deli izdelki s poreklom. Če je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se celotna garnitura šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garnitura franko tovarna.
ČLEN 3.10
Nevtralne sestavine
Da bi se določilo, ali gre za izdelek s poreklom iz pogodbenice, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri izdelavi izdelka:
|
(a) |
goriva, energije, katalizatorjev in topil; |
|
(b) |
opreme, naprav in potrebščin za preskušanje ali pregled izdelkov; |
|
(c) |
strojev, orodij, matric in kalupov; |
|
(d) |
nadomestnih delov in materialov, ki se uporabljajo za vzdrževanje opreme in stavb; |
|
(e) |
maziv, maščob, polnil in drugih materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi ali za upravljanje opreme in stavb; |
|
(f) |
rokavic, očal, obuval, oblačil, varnostne opreme in potrebščin; |
|
(g) |
drugih materialov, ki niso vgrajeni v izdelek, vendar katerih uporabo je mogoče prikazati kot del izdelave izdelka. |
ČLEN 3.11
Pakirni materiali, embalažni materiali in zabojniki
1. Če so embalažni materiali in zabojniki, v katerih je izdelek pakiran za prodajo na drobno, v skladu s splošnim pravilom 5 za razlago harmoniziranega sistema uvrščeni skupaj z izdelkom, se ne upoštevajo pri določanju porekla izdelka, razen pri izračunu največje vrednosti materialov brez porekla, če za izdelek velja največja vrednost materialov brez porekla v skladu s Prilogo 3-B.
2. Pakirni materiali in zabojniki, s katerimi se izdelek zaščiti med prevozom, se ne upoštevajo pri določanju, ali gre za izdelek s poreklom iz pogodbenice.
ČLEN 3.12
Ločeno knjigovodsko izkazovanje za zamenljive materiale
1. Zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla so med skladiščenjem fizično ločeni, da se ohrani njihov status materiala s poreklom oziroma brez porekla. Navedeni materiali se lahko uporabijo pri izdelavi izdelka, ne da bi bili fizično ločeni med skladiščenjem, če se uporabi metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja.
2. Metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja iz odstavka 1 se uporabi v skladu z metodo upravljanja zalog v okviru računovodskih načel, ki so v pogodbenici splošno sprejeta. Z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja se zagotovi, da število izdelkov, ki bi se lahko šteli za izdelke s poreklom iz pogodbenice, v nobenem trenutku ne presega števila, ki bi se pridobilo, če bi bile zaloge med skladiščenjem fizično ločene.
3. V odstavku 1 „zamenljivi materiali“ pomeni materiale, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi ter ki jih ni mogoče ločiti med seboj, ko so enkrat vgrajeni v končni izdelek.
ČLEN 3.13
Vrnjeni izdelki
Če se izdelek s poreklom iz pogodbenice, izvožen iz te pogodbenice v tretjo državo, vrne v to pogodbenico, se šteje za izdelek brez porekla, razen če se lahko carinskim organom te pogodbenice zadovoljivo dokaže, da:
|
(a) |
je vrnjeni izdelek isti kot izvoženi in |
|
(b) |
da na njem niso bili opravljeni nobeni postopki, razen tistih, ki so bili potrebni, da se je ohranil v dobrem stanju, medtem ko se je nahajal v tretji državi ali med izvozom. |
ČLEN 3.14
Nespreminjanje izdelkov
1. Izdelek s poreklom, prijavljen za domačo uporabo v pogodbenici uvoznici, po izvozu in pred prijavo za domačo uporabo ne sme biti spremenjen ali preoblikovan na kakršen koli način, niti na njem ne smejo biti opravljeni nobeni postopki, razen postopkov za ohranitev izdelka v dobrem stanju ali dodajanja ali pritrjevanja oznak, nalepk, pečatov ali katere koli druge dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami pogodbenice uvoznice.
2. Skladiščenje ali razstavljanje izdelka lahko poteka v tretji državi pod pogojem, da izdelek v tej tretji državi ostane pod carinskim nadzorom.
3. Brez poseganja v oddelek B lahko delitev pošiljk poteka na ozemlju tretje države, če jo opravlja izvoznik ali se ta opravi pod njegovo odgovornostjo ter pod pogojem, da te pošiljke v tretji državi ostanejo pod carinskim nadzorom.
4. V primeru dvoma, ali so pogoji iz odstavkov 1 do 3 izpolnjeni, lahko carinski organ od pogodbenice uvoznice zahteva, da uvoznik predloži dokazila o skladnosti. Ta dokazila se lahko predložijo v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi prevoznimi dokumenti, kot so nakladnice ali dejanska oziroma konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov, ali kakršna koli dokazila v zvezi s samim izdelkom.
ČLEN 3.15
Razstave
1. Za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na razstavo v tretjo državo in se po razstavi prodajo za uvoz v pogodbenico, pri uvozu veljajo ugodnosti v skladu s tem sporazumom, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
|
(a) |
je izvoznik te izdelke poslal iz pogodbenice v tretjo državo, v kateri je bila razstava, in jih tam razstavil; |
|
(b) |
je ta izvoznik izdelke prodal ali jih drugače dal na razpolago osebi v pogodbenici; |
|
(c) |
so bili izdelki poslani med razstavo ali takoj zatem v enakem stanju, v kakršnem so bili poslani na razstavo, ter |
|
(d) |
so bili izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, uporabljeni izključno za predstavitev na razstavi. |
2. Navedba o poreklu se sestavi v skladu z oddelkom B in predložena carinskim organom v skladu s carinskimi postopki pogodbenice uvoznice. V njej se navedeta ime in naslov razstave.
3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
4. Carinski organi pogodbenice uvoznice lahko zahtevajo dokazila, da so bili izdelki v državi razstave pod carinskim nadzorom, in dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.
ODDELEK B
POSTOPKI GLEDE POREKLA
ČLEN 3.16
Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo
1. Pogodbenica uvoznica odobri preferencialno tarifno obravnavo za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice v smislu tega poglavja na podlagi zahtevka uvoznika za preferencialno tarifno obravnavo. Uvoznik je odgovoren za pravilnost zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo in izpolnjevanje zahtev iz tega poglavja.
2. Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na enem od naslednjega:
|
(a) |
navedbi o poreklu, ki jo sestavi izvoznik v skladu s členom 3.17; |
|
(b) |
vedenju uvoznika v skladu s pogoji iz člena 3.19. |
3. Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo in podlaga zanj iz odstavka 2 se vključita v carinsko deklaracijo v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice uvoznice.
4. Uvoznik, ki vloži zahtevek za preferencialno obravnavo na podlagi navedbe o poreklu v skladu z odstavkom 2, pododstavek (a), hrani navedbo in jo na zahtevo predloži carinskemu organu pogodbenice uvoznice.
ČLEN 3.17
Navedba o poreklu
1. Izvoznik izdelka sestavi navedbo o poreklu na podlagi informacij, ki dokazujejo, da gre za izdelek s poreklom, vključno, če je ustrezno, z informacijami o statusu porekla materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka.
2. Izvoznik je odgovoren za pravilnost sestavljene navedbe o poreklu in informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1. Če izvoznik upravičeno domneva, da navedba o poreklu vsebuje nepravilne informacije ali na njih temelji, nemudoma uradno obvesti uvoznika o vseh spremembah, ki vplivajo na status porekla izdelka. Uvoznik v takem primeru popravi uvozno deklaracijo in plača dolgovano veljavno carino.
3. Izvoznik sestavi navedbo o poreklu na podlagi ene od jezikovnih različic iz Priloge 3-C na računu ali katerem koli drugem trgovinskem dokumentu, ki izdelek s poreklom opisuje dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati v nomenklaturi harmoniziranega sistema. Pogodbenica uvoznica od uvoznika ne zahteva, da predloži prevod navedbe o poreklu.
4. Navedba o poreklu je veljavna eno leto od datuma, ko je bila sestavljena.
5. Navedba o poreklu se lahko sestavi za:
|
(a) |
posamezno odpremo enega ali več izdelkov v pogodbenico ali |
|
(b) |
več odprem enakih izdelkov v pogodbenico v obdobju, določenem v navedbi o poreklu, ki ne presega 12 mesecev. |
6. Pogodbenica uvoznica na zahtevo uvoznika in ob upoštevanju vseh zahtev, ki jih lahko določi pogodbenica uvoznica, dovoli, da se za nesestavljene ali razstavljene izdelke v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, uvrščene v oddelke XV do XXI harmoniziranega sistema, uporablja ena sama navedba o poreklu, če se uvažajo po delih.
ČLEN 3.18
Manjša neskladja in manjše napake
Carinski organ pogodbenice uvoznice ne zavrne zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo zaradi manjših neskladij med navedbo o poreklu in dokumenti, predloženimi carinskemu uradu, ali manjših napak v navedbi o poreklu.
ČLEN 3.19
Vedenje uvoznika
1. Pogodbenica uvoznica lahko v zakonih in drugih predpisih določi pogoje o tem, kateri uvozniki lahko zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo utemeljijo na vedenju uvoznika.
2. Ne glede na odstavek 1 vedenje uvoznika o tem, da gre za izdelek s poreklom, temelji na informacijah, ki dokazujejo, da se izdelek dejansko šteje za izdelek s poreklom in izpolnjuje zahteve iz tega poglavja za pridobitev statusa izdelka s poreklom.
ČLEN 3.20
Zahteve glede vodenja evidenc
1. Uvoznik, ki uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo za izdelek, uvožen v pogodbenico:
|
(a) |
če zahtevek za preferencialno obravnavo temelji na navedbi o poreklu, hrani to navedbo, ki jo sestavi izvoznik, najmanj tri leta od datuma zahtevka za preferencialno obravnavo izdelka in |
|
(b) |
če zahtevek za preferencialno obravnavo temelji na vedenju uvoznika, hrani informacije, ki dokazujejo, da izdelek izpolnjuje zahteve iz tega poglavja za pridobitev statusa izdelka s poreklom, najmanj tri leta od datuma zahtevka za preferencialno obravnavo. |
2. Izvoznik, ki je sestavil navedbo o poreklu, hrani izvod navedbe o poreklu in vse druge evidence, ki dokazujejo, da izdelek izpolnjuje zahteve za pridobitev statusa porekla iz tega poglavja, najmanj štiri leta po sestavi te navedbe.
3. Evidence, ki se vodijo v skladu s tem členom, se lahko hranijo v elektronski obliki v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice uvoznice oziroma izvoznice.
ČLEN 3.21
Izjeme od zahtev v zvezi z navedbami o poreklu
1. Izdelki, ki jih fizične osebe pošljejo fizičnim osebam kot tovorke ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznajo kot izdelki s poreklom, ne da bi se zahtevala navedba o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in če je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja, ter ni dvoma o resničnosti te izjave.
2. Občasni uvozi, pri katerih gre izključno za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine blaga očitno, da niso namenjeni za trgovanje, in če uvoz ni del serije uvozov, za katere se lahko upravičeno šteje, da so bili opravljeni ločeno, da bi se izognili zahtevi po navedbi o poreklu.
3. Skupna vrednost izdelkov iz odstavka 1 v primeru tovorkov ne presega 500 EUR ali enakovrednega zneska v valuti pogodbenice, v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage, pa 1 200 EUR ali enakovrednega zneska v valuti pogodbenice.
ČLEN 3.22
Preverjanja
1. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko na podlagi metod za oceno tveganja, ki lahko vključujejo naključni izbor, preveri, ali gre za izdelek s poreklom oziroma ali so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko za namene takega preverjanja uvozniku, ki je zahteval preferencialno obravnavo v skladu s členom 3.16, pošlje zahtevo za informacije.
2. Carinski organ pogodbenice uvoznice, ki pošilja zahtevo v skladu z odstavkom 1, zahteva samo naslednje informacije v zvezi s poreklom izdelka:
|
(a) |
navedbo o poreklu, če je zahtevek za preferencialno obravnavo temeljil na navedbi o poreklu, in |
|
(b) |
informacije v zvezi z izpolnjevanjem meril porekla, in sicer:
|
3. Uvoznik lahko ob predložitvi zahtevanih informacij doda kakršne koli druge informacije, za katere meni, da so pomembne za namene preverjanja.
4. Če zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na navedbi o poreklu v skladu s členom 3.16(2), pododstavek (a), ki jo izda izvoznik, uvoznik predloži to navedbo o poreklu, vendar lahko carinskemu organu pogodbenice uvoznice odgovori, da informacij iz odstavka 2, pododstavek (b), tega člena ni mogoče predložiti.
5. Kadar zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na vedenju uvoznika iz člena 3.16(2), pododstavek (b), lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, potem ko zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 tega člena, uvozniku pošlje zahtevo za dodatne informacije, če meni, da so te potrebne za preverjanje statusa porekla izdelka ali da so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko od uvoznika zahteva specifično dokumentacijo in informacije, če je ustrezno.
6. Če se carinski organ pogodbenice uvoznice med čakanjem na rezultate preverjanja odloči, da začasno opusti preferencialno tarifno obravnavo zadevnih izdelkov, lahko uvozniku ponudi možnost sprostitve izdelkov. Pogodbenica uvoznica lahko kot pogoj za tako sprostitev zahteva jamstvo ali druge ustrezne previdnostne ukrepe. Začasna opustitev preferencialne tarifne obravnave se zaključi čim prej, potem ko se carinski organ pogodbenice uvoznice prepriča o statusu porekla zadevnih izdelkov oziroma da so bile druge zahteve iz tega poglavja izpolnjene.
ČLEN 3.23
Upravno sodelovanje
1. Za zagotovitev ustrezne uporabe tega poglavja si pogodbenici prek svojih carinskih organov medsebojno pomagata pri preverjanju, ali ima izdelek poreklo in ali so bile izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja.
2. Če zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na navedbi o poreklu iz člena 3.16(2), pododstavek (a), lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, potem ko od uvoznika zahteva informacije v skladu s členom 3.22(1), carinskemu organu pogodbenice izvoznice v dveh letih po datumu zahtevka za preferencialno obravnavo pošlje zahtevo za informacije, če meni, da so potrebne dodatne informacije za preverjanje statusa porekla izdelka oziroma ali so bile izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko zahteva specifično dokumentacijo in informacije od carinskega organa pogodbenice izvoznice, če je ustrezno.
3. Carinski organ pogodbenice uvoznice v zahtevo iz odstavka 2 vključi naslednje informacije:
|
(a) |
navedbo o poreklu ali izvod take navedbe; |
|
(b) |
identiteto carinskega organa, ki izda zahtevo; |
|
(c) |
ime izvoznika, ki ga je treba preveriti; |
|
(d) |
predmet in obseg preverjanja ter |
|
(e) |
če je ustrezno, kakršno koli ustrezno dokumentacijo. |
4. Carinski organ pogodbenice izvoznice lahko v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice opravi preverjanje tako, da od izvoznika zahteva dokumentacijo in ga pozove k predložitvi katerih koli dokazil ali obišče prostore izvoznika z namenom pregleda evidenc in obratov, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka.
5. Po zahtevi iz odstavka 2 carinski organ pogodbenice izvoznice carinskemu organu pogodbenice uvoznice predloži naslednje informacije:
|
(a) |
zahtevano dokumentacijo, če je na voljo; |
|
(b) |
mnenje o statusu porekla izdelka; |
|
(c) |
opis izdelka, ki se preverja, in tarifno uvrstitev, ki se nanaša na uporabo pravil o poreklu; |
|
(d) |
opis in razlago postopka izdelave za utemeljitev statusa porekla izdelka; |
|
(e) |
informacije o tem, kako je bilo opravljeno preverjanje statusa porekla izdelka v skladu z odstavkom 4, in |
|
(f) |
dokazne listine, če je ustrezno. |
6. Carinski organ pogodbenice izvoznice carinskemu organu pogodbenice uvoznice ne predloži informacij iz odstavka 5, pododstavek (a) ali (f), brez soglasja izvoznika.
7. Vse zahtevane informacije, vključno z dokaznimi listinami, in vse druge povezane informacije, ki se nanašajo na preverjanje, bi se morale med carinskimi organi po možnosti izmenjati elektronsko.
8. Pogodbenici si prek koordinatorjev, imenovanih v skladu s tem sporazumom, medsebojno zagotovita kontaktne podatke ustreznih carinskih organov in vse spremembe teh podatkov v 30 dneh po taki spremembi.
ČLEN 3.24
Vzajemna pomoč v boju proti goljufijam
Pogodbenici si v primeru domnevne kršitve tega poglavja zagotavljata medsebojno pomoč v skladu s Protokolom k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah.
ČLEN 3.25
Zavrnitev zahtevkov za preferencialno tarifno obravnavo
1. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko v skladu z zahtevami iz odstavkov 3 do 5 zavrne zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo, če:
|
(a) |
v treh mesecih po zahtevi za informacije v skladu s členom 3.22(1):
|
|
(b) |
v treh mesecih po zahtevi za dodatne informacije v skladu s členom 3.22(5):
|
|
(c) |
v desetih mesecih po zahtevi za informacije v skladu s členom 3.23(2):
|
2. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko zavrne zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo, če uvoznik, ki ga je vložil, ne izpolni zahtev iz tega poglavja, ki se ne nanašajo na status porekla izdelkov.
3. Če lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zadostno utemelji zavrnitev zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo iz odstavka 1 tega člena in kadar carinski organ pogodbenice izvoznice predloži mnenje v skladu s členom 3.23(5), pododstavek (b), ki potrjuje status porekla izdelkov, carinski organ pogodbenice uvoznice uradno obvesti carinski organ pogodbenice izvoznice o svoji nameri, da bo zavrnil zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo, v dveh mesecih po prejemu tega mnenja.
4. Če je bilo uradno obvestilo iz odstavka 3 predloženo, se na zahtevo katere koli pogodbenice v treh mesecih po datumu navedenega uradnega obvestila organizirajo posvetovanja. Rok za posvetovanje se lahko na podlagi medsebojnega dogovora carinskih organov pogodbenic podaljša za vsak primer posebej. Posvetovanje lahko poteka v skladu s postopkom, ki ga določi pododbor iz člena 3.31.
5. Ob izteku roka za posvetovanje lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zavrne zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo le, če ne more potrditi statusa porekla izdelka, in po tem, ko je uvozniku omogočil pravico do izjave.
ČLEN 3.26
Zaupnost
1. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ohranja zaupnost informacij, ki ji jih predloži druga pogodbenica v skladu s tem poglavjem, ter te informacije varuje pred razkritjem.
2. Informacije, ki jih pridobijo organi pogodbenice uvoznice, navedeni organi uporabijo le za namene tega poglavja.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se zaupne informacije, zbrane v skladu s tem poglavjem, uporabijo samo za upravljanje in izvrševanje odločitev in opredelitev glede porekla izdelkov in carinskih zadev, razen če uporabo za druge namene dovoli oseba ali pogodbenica, ki je zaupne informacije zagotovila.
4. Ne glede na odstavek 3 lahko pogodbenica dovoli, da se informacije, zbrane v skladu s tem poglavjem, uporabijo v kakršnih koli upravnih, sodnih ali parasodnih postopkih, začetih zaradi neizpolnjevanja carinskih zakonov ali drugih predpisov za izvajanje tega poglavja. Pogodbenica o taki uporabi vnaprej uradno obvesti osebo ali pogodbenico, ki je zagotovila zadevne informacije.
ČLEN 3.27
Vračila in zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo po uvozu
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko uvoznik po uvozu vloži zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo in vračilo vseh presežnih carin, plačanih za izdelek, če:
|
(a) |
uvoznik ob uvozu ni vložil zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo; |
|
(b) |
je zahtevek vložen najpozneje dve leti od datuma uvoza in |
|
(c) |
je bilo zadevno blago ob uvozu na ozemlje pogodbenice upravičeno do preferencialne tarifne obravnave. |
2. Pogodbenica uvoznica lahko od uvoznika kot pogoj za preferencialno tarifno obravnavo na podlagi zahtevka v skladu z odstavkom 1 zahteva, da:
|
(a) |
vloži zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice uvoznice; |
|
(b) |
predloži navedbo o poreklu, če je ustrezno, in |
|
(c) |
izpolni vse druge veljavne zahteve iz tega poglavja na enak način, kot če bi se preferencialna tarifna obravnava zahtevala ob uvozu. |
ČLEN 3.28
Upravni ukrepi in sankcije
1. Pogodbenica v skladu z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi, če je primerno, naloži upravne ukrepe in sankcije osebi, ki pripravi dokument ali je odgovorna za pripravo dokumenta, ki vsebuje nepravilne informacije z namenom, da bi bil njen izdelek preferencialno tarifno obravnavan, ali ki ne izpolnjuje zahtev iz:
|
(a) |
člena 3.20; |
|
(b) |
člena 3.23(4) s tem, ko ne predloži dokaza ali zavrne obisk, ali |
|
(c) |
člena 3.17(2) s tem, ko ne popravi zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo, ki ga vsebuje carinska deklaracija, in ne plača ustrezne carine, če je prvotni zahtevek za preferencialno obravnavo temeljil na nepravilnih informacijah. |
2. Pogodbenica upošteva člen 6, odstavek 3.6, Sporazuma o olajševanju trgovine iz Priloge 1A Sporazuma o STO, kadar uvoznik prostovoljno razkrije popravek v zahtevku za preferencialno obravnavo, preden prejme zahtevo za preverjanje, v skladu z zakoni in drugimi predpisi navedene pogodbenice.
ODDELEK C
KONČNE DOLOČBE
ČLEN 3.29
Ceuta in Melilla
1. V tem poglavju v primeru Evropske unije pojem „pogodbenica“ ne vključuje Ceute in Melille.
2. Za izdelke s poreklom iz Čila se ob uvozu v Ceuto in Melillo v skladu s tem sporazumom v vseh pogledih uporablja enaka carinska obravnava, kot se uporablja za izdelke s poreklom s carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropski uniji. Čile za uvoz izdelkov, ki ga zajema ta sporazum in imajo poreklo iz Ceute in Melille, odobri enako carinsko obravnavo, kot se odobri za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz Evropske unije.
3. Pravila o poreklu in postopki glede porekla iz tega poglavja se smiselno uporabljajo za izdelke, izvožene iz Čila v Ceuto in Mellilo, in za izdelke, izvožene iz Ceute in Melille v Čile.
4. Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.
5. Člen 3.3 se uporablja za uvoz in izvoz izdelkov med Evropsko unijo, Čilom ter Ceuto in Melillo.
6. Izvoznik vpiše „Čile“ ali „Ceuta in Melilla“ v polje 3 besedila navedbe o poreklu iz Priloge 3-C, odvisno od porekla blaga.
7. Carinski organi Kraljevine Španije so odgovorni za uporabo tega člena v Ceuti in Melilli.
ČLEN 3.30
Spremembe
Svet za trgovino lahko v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), sprejema sklepe o spremembi tega poglavja in prilog 3-A do 3-E.
ČLEN 3.31
Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu
1. Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 33.4(1), sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za carino.
2. Pododbor je odgovoren za učinkovito izvajanje in uporabo tega poglavja.
3. V tem poglavju ima pododbor naslednje naloge:
|
(a) |
pregleduje in po potrebi Odboru za trgovino daje ustrezna priporočila glede:
|
|
(b) |
oblikuje predloge za Odbor za trgovino v zvezi s sprejetjem pojasnjevalnih opomb, da se olajša izvajanje tega poglavja, in |
|
(c) |
proučuje vse druge zadeve v zvezi s tem poglavjem po dogovoru pogodbenic. |
ČLEN 3.32
Izdelki na poti ali med skladiščenjem
Pogodbenici lahko ta sporazum uporabljata za izdelke, ki so v skladu s tem poglavjem in so na datum začetka veljavnosti tega sporazuma na poti ali začasno skladiščeni v carinskem skladišču ali prostih conah v Evropski uniji ali Čilu, če je carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena navedba o poreklu.
ČLEN 3.33
Pojasnjevalne opombe
Pojasnjevalne opombe v zvezi z razlago, uporabo in upravljanjem tega poglavja so navedene v Prilogi 3-E.
POGLAVJE 4
CARINA IN OLAJŠEVANJE TRGOVINE
ČLEN 4.1
Cilji
1. Pogodbenici priznavata pomen carine in olajševanja trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju.
2. Pogodbenici priznavata, da bi morali pri svojih uvoznih, izvoznih in tranzitnih zahtevah in postopkih upoštevati mednarodne trgovinske in carinske instrumente in standarde.
3. Pogodbenici priznavata, da so njuni carinski zakoni in drugi predpisi nediskriminatorni ter da carinski postopki temeljijo na uporabi sodobnih metod in učinkovitih kontrol za boj proti goljufijam, zaščito zdravja in varnosti potrošnikov ter spodbujanje zakonite trgovine. Vsaka pogodbenica bi morala redno pregledovati svoje carinske zakone, druge predpise in postopke. Pogodbenici priznavata tudi, da njuni carinski postopki trgovine upravno ne obremenjujejo ali omejujejo bolj, kot je potrebno za doseganje legitimnih ciljev, ter da se uporabljajo na predvidljiv, dosleden in pregleden način.
4. Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje za zagotovitev, da ustrezni carinski zakoni, drugi predpisi in postopki ter upravna zmogljivost ustreznih uprav izpolnjujejo cilje spodbujanja olajševanja trgovine in hkrati zagotavljajo učinkovit carinski nadzor.
ČLEN 4.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju pojem „carinski organi“ pomeni:
|
(a) |
za Čile: Servicio Nacional de Aduanas (nacionalna carinska služba) ali njenega naslednika in |
|
(b) |
za Evropsko unijo: službe Evropske komisije, pristojne za carinske zadeve, ter carinske uprave in vse druge organe držav članic, pristojne za uporabo in izvajanje carinskih zakonov in drugih predpisov. |
ČLEN 4.3
Carinsko sodelovanje
1. Pogodbenici sodelujeta pri carinskih zadevah med svojimi carinskimi organi, da bi se dosegli cilji iz člena 4.1.
2. Pogodbenici razvijata sodelovanje, ki vključuje:
|
(a) |
izmenjavo informacij o carinskih zakonih in drugih predpisih, njihovem izvajanju ter carinskih postopkih, zlasti na naslednjih področjih:
|
|
(b) |
sodelovanje pri carinskih vidikih zagotavljanja in olajševanja mednarodne trgovinske dobavne verige v skladu z okvirom standardov za zaščito in olajševanje svetovne trgovine (v nadaljnjem besedilu: okvir standardov SAFE) Svetovne carinske organizacije, sprejetim junija 2005; |
|
(c) |
upoštevanje razvoja skupnih pobud v zvezi z uvoznimi, izvoznimi in drugimi carinskimi postopki, vključno z izmenjavo dobrih praks in tehnične pomoči, ter zagotavljanje učinkovitih storitev poslovni skupnosti; tako sodelovanje lahko zajema izmenjave v carinskih laboratorijih, usposabljanje carinskih uradnikov ter usposabljanje o novih tehnologijah za carinsko kontrolo in postopkih; |
|
(d) |
krepitev sodelovanja na področju carin v mednarodnih organizacijah, kot sta STO in Svetovna carinska organizacija; |
|
(e) |
če je primerno in ustrezno, vzpostavitev vzajemnega priznavanja programov pooblaščenih gospodarskih subjektov, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine; |
|
(f) |
izmenjave tehnik obvladovanja tveganja, standardov tveganja in varnostnih kontrol, da se v največji možni meri določijo minimalni standardi za tehnike obvladovanja tveganja ter povezane zahteve in programi; |
|
(g) |
prizadevanje za uskladitev njunih zahtev po podatkih za uvozne, izvozne in druge carinske postopke na podlagi izvajanja skupnih standardov in podatkovnih elementov v skladu s podatkovnim modelom Svetovne carinske organizacije; |
|
(h) |
izmenjavo njunih izkušenj pri razvoju in uvajanju sistemov enotnega okenca ter, če je ustrezno, razvoju skupnih naborov podatkovnih elementov za navedene sisteme; |
|
(i) |
vzdrževanje dialoga med njunimi ustreznimi strokovnjaki za politiko zaradi spodbujanja uporabnosti, učinkovitosti in uporabe zavezujočih informacij za carinske organe in trgovce ter |
|
(j) |
če je ustrezno in potrebno, izmenjavo nekaterih kategorij s carino povezanih informacij s strukturirano in ponavljajočo se komunikacijo med njunimi carinskimi organi, in sicer zaradi boljšega obvladovanja tveganja in večje učinkovitosti carinskih kontrol, ki je usmerjeno v blago s tveganjem v smislu pobiranja prihodkov ali varnosti in zaščite ter olajšuje zakonito trgovin; take izmenjave ne posegajo v izmenjavo informacij, ki lahko poteka med pogodbenicama v skladu s Protokolom k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah. |
3. Za vsako izmenjavo informacij med pogodbenicama v skladu s tem poglavjem se smiselno uporabljajo zahteve glede zaupnosti informacij in varstva osebnih podatkov iz člena 12 Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah ter vse zahteve glede zaupnosti in zasebnosti, določene v zakonih in drugih predpisih pogodbenic.
ČLEN 4.4
Medsebojna upravna pomoč
Pogodbenici si vzajemno zagotavljata medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu s Protokolom k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah.
ČLEN 4.5
Carinski zakoni, drugi predpisi in postopki
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski zakoni, drugi predpisi in postopki:
|
(a) |
temeljijo na mednarodnih instrumentih in standardih na področju carine in trgovine, vključno z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, okvirom standardov SAFE in podatkovnim modelom Svetovne carinske organizacije ter, če je ustrezno, vsebinskimi elementi revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, sklenjene v Kjotu 18. maja 1973, ki jo je Svet Svetovne carinske organizacije sprejel junija 1999; |
|
(b) |
temeljijo na zaščiti in olajševanju zakonite trgovine z učinkovitim izvajanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev ter |
|
(c) |
da so sorazmerni in nediskriminatorni, da se prepreči nepotrebno breme za gospodarske subjekte, zagotovi nadaljnje olajševanje za gospodarske subjekte z visokimi stopnjami skladnosti, vključno z ugodno obravnavo v zvezi s carinskimi kontrolami pred sprostitvijo blaga, ter zagotovi zaščita pred goljufijami in nezakonitimi ali škodljivimi dejavnostmi. |
2. Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in odgovornosti postopkov vsaka pogodbenica:
|
(a) |
poenostavi in pregleda, če je to mogoče, zahteve in formalnosti, da se blago hitro sprosti in carini; |
|
(b) |
sprejme nadaljnje korake za poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinske in druge agencije, da se skrajša čas in znižajo stroški za gospodarske subjekte, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter |
|
(c) |
vzdržuje najvišje standarde neoporečnosti z uporabo ukrepov, ki odražajo načela ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov na tem področju. |
ČLEN 4.6
Sprostitev blaga
Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi, mejne agencije ali drugi pristojni organi:
|
(a) |
zagotavljajo takojšnjo sprostitev blaga v obdobju, ki ni daljše od obdobja, potrebnega za zagotovitev skladnosti s carinskimi in drugimi trgovinskimi zakoni in drugimi predpisi ter formalnostmi; |
|
(b) |
omogočajo napredno elektronsko predložitev in obdelavo dokumentacije ter vseh drugih zahtevanih informacij pred prihodom blaga; |
|
(c) |
omogočajo sprostitev blaga pred dokončno določitvijo carin, davkov in stroškov pod pogojem, da se končno plačilo carin, davkov in stroškov zavaruje z zavarovanjem, če je to potrebno v skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice, ter |
|
(d) |
zagotovijo, da ima pri načrtovanju in opravljanju morebitnih pregledov, ki bi lahko bili potrebni, pokvarljivo blago ustrezno prednost. |
ČLEN 4.7
Poenostavljeni carinski postopki
Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe, ki subjektom, ki izpolnjujejo merila iz njenih zakonov in drugih predpisov, omogočajo koristi od nadaljnje poenostavitve carinskih postopkov. Ti ukrepi lahko vključujejo carinske deklaracije, ki vsebujejo manjši nabor podatkov ali dokazil, ali periodične carinske deklaracije za določitev in plačilo carin in davkov, ki zajemajo večkratni uvoz v danem obdobju po sprostitvi navedenega uvoženega blaga, ali druge postopke, ki omogočajo hitro sprostitev nekaterih pošiljk.
ČLEN 4.8
Pooblaščeni gospodarski subjekti
1. Vsaka pogodbenica za gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo določena merila, vzpostavi ali ohranja program partnerstva za olajševanje trgovine (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni gospodarski subjekti).
2. Določena merila za status pooblaščenega gospodarskega subjekta se nanašajo na skladnost ali tveganje neskladnosti z zahtevami, določenimi v zakonih in drugih predpisih ali postopkih vsake pogodbenice. Ta merila so objavljena in lahko vključujejo:
|
(a) |
odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje in davčnih predpisov, vključno z odsotnostjo hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo vložnika; |
|
(b) |
prikaz vložnika, da ima s sistemom vodenja trgovinskih in, če je ustrezno, transportnih evidenc visoko stopnjo nadzora nad operacijami in pretokom blaga, kar omogoča ustrezen carinski nadzor; |
|
(c) |
plačilno sposobnost, ki se šteje za dokazano, če ima vložnik dobro finančno stanje, zaradi katerega lahko izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti določene vrste zadevne poslovne dejavnosti; |
|
(d) |
dokazane kompetence ali poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti, ter |
|
(e) |
ustrezne varnostne in varstvene standarde. |
3. Določena merila iz odstavka 2 se ne oblikujejo ali uporabljajo tako, da omogočajo ali ustvarjajo samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med gospodarskimi subjekti, kadar prevladujejo enaki pogoji, ter omogočajo sodelovanje malih in srednjih podjetij.
4. Program partnerstva za olajševanje trgovine iz odstavka 1 vključuje naslednje koristi:
|
(a) |
primerno nizke zahteve po dokumentih in podatkih; |
|
(b) |
primerno nizke stopnje fizičnih pregledov ali preverjanj po hitrem postopku; |
|
(c) |
primerno poenostavljene postopke sprostitve in hiter postopek sprostitve; |
|
(d) |
uporabo zavarovanj, tudi skupnih ali zmanjšanih zavarovanj, če je ustrezno, ter |
|
(e) |
nadzor blaga v prostorih pooblaščenega gospodarskega subjekta ali na drugem kraju, ki ga odobrijo carinski organi. |
5. Program partnerstva za olajševanje trgovine iz odstavka 1 lahko med drugim vključuje tudi naslednje koristi:
|
(a) |
odloženo plačilo carin, davkov, pristojbin in taks; |
|
(b) |
enotno carinsko deklaracijo za celoten uvoz ali izvoz v danem obdobju ali |
|
(c) |
razpoložljivost namenske kontaktne točke za zagotavljanje pomoči v carinskih zadevah. |
ČLEN 4.9
Zahteve glede podatkov in dokumentacije
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so uvozne, izvozne in tranzitne formalnosti ter zahteve glede podatkov in dokumentacije:
|
(a) |
sprejete in se uporabljajo za hitro sprostitev blaga, če so izpolnjeni ti pogoji za sprostitev; |
|
(b) |
sprejete in se uporabljajo na način, katerega cilj je skrajšati čas in znižati stroške izpolnjevanja obveznosti za trgovce ali gospodarske subjekte; |
|
(c) |
alternativa, ki najmanj omejuje trgovino, če sta bili razumno na voljo dve ali več alternativ za izpolnjevanje zadevnega cilja ali ciljev politike, in |
|
(d) |
odpravljene, vključno z njihovimi deli, če niso več potrebne. |
2. Vsaka pogodbenica uporablja skupne carinske postopke in enotno carinsko dokumentacijo za sprostitev blaga na celotnem carinskem ozemlju.
ČLEN 4.10
Uporaba informacijskih tehnologij in elektronskega plačila
1. Vsaka pogodbenica uporablja informacijske tehnologije, ki pospešujejo postopke za sprostitev blaga, da se olajša trgovina med pogodbenicama.
2. Vsaka pogodbenica:
|
(a) |
da v elektronski obliki na voljo carinsko deklaracijo, ki je potrebna za uvoz, izvoz ali tranzit blaga; |
|
(b) |
omogoča predložitev carinske deklaracije v elektronski obliki; |
|
(c) |
vzpostavi sredstva za elektronsko izmenjavo carinskih informacij s trgovinsko skupnostjo; |
|
(d) |
spodbuja elektronsko izmenjavo podatkov med subjekti in carinskimi organi ter drugimi povezanimi agencijami ter |
|
(e) |
uporablja elektronske sisteme obvladovanja tveganja pri oceni in določanju ciljev, ki njenim carinskim organom omogočajo, da preglede usmerijo na blago z visokim tveganjem, ter ki olajšujejo sprostitev in gibanje blaga z nizkim tveganjem. |
3. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki omogočajo možnost elektronskega plačila carin, davkov, pristojbin in taks, ki jih carinski organi pobirajo ob uvozu in izvozu.
ČLEN 4.11
Obvladovanje tveganja
1. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani sistem obvladovanja tveganja za carinske kontrole.
2. Vsaka pogodbenica zasnuje in uporablja postopke obvladovanja tveganja tako, da prepreči samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.
3. Vsaka pogodbenica osredotoči carinske kontrole in druge pomembne vrste kontrol na mejah na pošiljke z visokim tveganjem ter pospeši sprostitev pošiljk z nizkim tveganjem. Poleg tega lahko vsaka pogodbenica v okviru obvladovanja tveganja naključno izbere pošiljke za navedene kontrole.
4. Vsaka pogodbenica izvaja obvladovanje tveganja na podlagi ocene tveganja z uporabo ustreznih meril za izbiro.
ČLEN 4.12
Revizija po carinjenju
1. Da se pospeši sprostitev blaga, vsaka pogodbenica uvede ali ohrani revizije po carinjenju za zagotovitev skladnosti s svojimi carinskimi ter drugimi povezanimi zakoni in predpisi.
2. Vsaka pogodbenica izvaja revizije po carinjenju na podlagi ocene tveganja.
3. Vsaka pogodbenica izvaja revizije po carinjenju na pregleden način. Če se revizija izvede in so bili doseženi prepričljivi rezultati, pogodbenica nemudoma uradno obvesti osebo, katere evidenca je bila revidirana, o rezultatih, razlogih za rezultate ter njenih pravicah in obveznostih.
4. Pogodbenici priznavata, da se informacije, pridobljene pri reviziji po carinjenju, lahko uporabijo v nadaljnjih upravnih ali sodnih postopkih.
5. Kadar je to izvedljivo, vsaka pogodbenica rezultate revizije po carinjenju uporabi pri obvladovanju tveganja.
ČLEN 4.13
Preglednost
1. Pogodbenici priznavata pomen pravočasnih posvetovanj s trgovinskimi predstavniki o zakonodajnih predlogih in splošnih postopkih v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji. V ta namen vsaka pogodbenica omogoči ustrezna posvetovanja med upravami in poslovno skupnostjo.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni ustrezni carinski ter s carino povezani zahteve in postopki še naprej izpolnjujejo potrebe poslovne skupnosti, upoštevajo dobre prakse in čim manj omejujejo trgovino.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi redna posvetovanja med mejnimi agencijami in trgovci ali drugimi deležniki na svojem ozemlju.
4. Vsaka pogodbenica nemudoma na nediskriminatoren in lahko dostopen način, tudi na spletu in pred uporabo, objavi nove zakone in druge predpise, povezane z vprašanji olajševanja carine in trgovine, ter njihove spremembe in razlage. Taki zakoni in drugi predpisi ter njihove spremembe in razlage vključujejo zakone in druge predpise ter njihove spremembe in razlage, ki se nanašajo na:
|
(a) |
uvozne, izvozne in tranzitne postopke, vključno s postopki v pristaniščih, na letališčih in drugih vstopnih točkah, ter zahtevane obrazce in dokumente; |
|
(b) |
veljavne stopnje vseh vrst carin in davkov, uvedenih za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima; |
|
(c) |
pristojbine in takse, ki jih uvedejo vladne agencije ali se uvedejo zanje za uvoz, izvoz ali tranzit ali v zvezi z njimi; |
|
(d) |
pravila za uvrščanje ali vrednotenje izdelkov za carinske namene; |
|
(e) |
zakone, druge predpise in upravne odločbe s splošno veljavnostjo v zvezi s pravili o poreklu; |
|
(f) |
omejitve ali prepovedi za uvoz, izvoz ali tranzit; |
|
(g) |
kazenske določbe za kršitve uvoznih, izvoznih ali tranzitnih formalnosti; |
|
(h) |
sporazume ali dele sporazumov s katero koli državo ali državami v zvezi z uvozom, izvozom ali tranzitom; |
|
(i) |
postopke v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot; |
|
(j) |
delovni čas in operativne postopke za carinske urade v pristaniščih in na mejnih prehodih; |
|
(k) |
informacijske točke za poizvedbe o informacijah ter |
|
(l) |
druge ustrezne informacije upravne narave, ki se nanašajo na pododstavke (a) do (k). |
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da preteče razumno obdobje med objavo (8) in začetkom veljavnosti novih ali spremenjenih zakonov, drugih predpisov in postopkov in pristojbin ali taks.
6. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohranja eno ali več informacijskih točk, da lahko v razumnem roku odgovori na poizvedbe vlad, subjektov in drugih zainteresiranih strani o carinah in drugih zadevah, povezanih s trgovino. Informacijske točke odgovorijo na poizvedbe v razumnem roku, ki ga določi vsaka pogodbenica in se lahko razlikuje glede na naravo ali zapletenost poizvedbe. Pogodbenica ne zahteva plačila pristojbine za odgovarjanje na poizvedbe ali zagotavljanje zahtevanih obrazcev in dokumentov.
ČLEN 4.14
Vnaprejšnje davčno stališče
1. V tem členu „vnaprejšnje davčno stališče“ pomeni pisno odločbo, ki jo prejme vložnik pred uvozom blaga, zajetega v zahtevku, ki določa obravnavo, ki jo pogodbenica zagotovi za blago ob uvozu v zvezi s:
|
(a) |
tarifno uvrstitvijo blaga; |
|
(b) |
poreklom blaga in |
|
(c) |
vsemi drugimi zadevami, o katerih se dogovorita pogodbenici. |
2. Vsaka pogodbenica izda vnaprejšnje davčno stališče prek svojih carinskih organov. To vnaprejšnje davčno stališče se v razumnem in časovno omejenem obdobju izda vložniku, ki je predložil pisno zahtevo, tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vse potrebne informacije v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice izdajateljice.
3. Vnaprejšnje davčno stališče velja najmanj tri leta od datuma začetka veljavnosti, razen če so se spremenili zakonodaja, dejstva ali okoliščine, ki podpirajo prvotno vnaprejšnje davčno stališče.
4. Pogodbenica lahko zavrne izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča, če so dejstva in okoliščine, na katerih to stališče temelji, predmet upravnega ali sodnega pregleda ali če se zahtevek ne nanaša na nobeno nameravano uporabo vnaprejšnjega davčnega stališča. Če pogodbenica odkloni izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča, o tem nemudoma v pisni obliki uradno obvesti vložnika, pri tem pa navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev.
5. Vsaka pogodbenica objavi vsaj:
|
(a) |
zahteve glede vloge za vnaprejšnje davčno stališče, vključno z informacijami, ki jih je treba zagotoviti, in obliko; |
|
(b) |
rok, v katerem bo izdala vnaprejšnje davčno stališče, ter |
|
(c) |
obdobje, za katero velja vnaprejšnje davčno stališče. |
6. Kadar pogodbenica vnaprejšnje davčno stališče prekliče, spremeni ali razveljavi, vložniku pošlje pisno obvestilo, v katerem navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev. Pogodbenica lahko vnaprejšnje davčno stališče prekliče, spremeni ali razveljavi z učinkom za nazaj le, če je stališče temeljilo na nepopolnih, nepravilnih, napačnih ali zavajajočih informacijah, ki jih je predložil vložnik.
7. Vnaprejšnje davčno stališče, ki ga izda pogodbenica, je za navedeno pogodbenico zavezujoče v zvezi z vložnikom. Vnaprejšnje davčno stališče je tudi zavezujoče za vložnika.
8. Vsaka pogodbenica na pisno zahtevo vložnika pregleda vnaprejšnje davčno stališče ali odločitev za njegov preklic, spremembo ali razveljavitev.
9. Vsaka pogodbenica si ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti v svojih zakonih in drugih predpisih prizadeva, da vsebinske elemente vnaprejšnjih davčnih stališč objavi, tudi na spletu.
ČLEN 4.15
Tranzit in pretovarjanje
1. Vsaka pogodbenica zagotovi olajševanje in učinkovit nadzor tranzita in pretovarjanja prek svojega ozemlja.
2. Vsaka pogodbenica spodbuja in izvaja regionalne tranzitne ureditve za olajšanje trgovine.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da zadevni organi in ustrezne agencije sodelujejo in se usklajujejo, da se olajša tranzitni promet.
4. Vsaka pogodbenica dovoli, da se blago, namenjeno uvozu, giblje na njenem ozemlju pod carinsko kontrolo od carinskega urada vstopa do drugega carinskega urada na njenem ozemlju, od koder bi bilo blago sproščeno ali kjer bi bilo carinjeno, če so izpolnjene vse regulativne zahteve.
ČLEN 4.16
Carinski deklaranti
1. Pogodbenica za subjekte ne uvede zahteve po obvezni uporabi carinskih deklarantov za izpolnjevanje njihovih obveznosti v zvezi z uvozom, izvozom in tranzitom blaga.
2. Vsaka pogodbenica objavi svoje ukrepe v zvezi z uporabo carinskih deklarantov.
3. Pogodbenici uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila, kadar izdajata dovoljenja carinskim deklarantom.
ČLEN 4.17
Pregledi pred odpremo
Pogodbenici ne zahtevata izvedbe pregledov pred odpremo iz Priloge 1A k Sporazumu o STO o pregledih pred odpremo, ali drugih dejavnosti pregleda, ki jih na namembnem kraju pred postopkom carinjenja opravljajo zasebne družbe.
ČLEN 4.18
Pritožbe
1. Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovite, hitre, nediskriminatorne in lahko dostopne postopke za zagotovitev pravice do pritožbe zoper upravne ukrepe, odločbe in sklepe carinskih ali drugih pristojnih organov, ki vplivajo na uvoz ali izvoz blaga ali blago v tranzitu.
2. Postopki pritožbe lahko vključujejo upravni pregled, ki ga opravi nadzorni organ, in sodni pregled odločitev, sprejetih na upravni ravni, v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice.
3. Pravico do pritožbe ima tudi vsaka oseba, ki je pri carinskih ali drugih pristojnih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe o tem zahtevku ni prejela v ustreznem roku.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski ali drugi pristojni organi osebam, ki so jim izdane upravne odločbe, navedejo razloge zanje in jim omogočijo, da po potrebi uporabijo postopke pritožbe.
ČLEN 4.19
Kazni
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski zakoni in drugi predpisi določajo, da so kazni, naložene za kršitve carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, sorazmerne in nediskriminatorne.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se kazen, naložena za kršitev njenih carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, naloži le osebi, ki je pravno odgovorna za kršitev.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da naložena kazen temelji na dejstvih in okoliščinah primera ter je sorazmerna s stopnjo in resnostjo kršitve. Vsaka pogodbenica se pri ocenjevanju in pobiranju kazni izogiba spodbudam ali navzkrižju interesov.
4. Vsaka pogodbenica se spodbuja, naj razmisli o tem, da carinskim organom vnaprej razkrije okoliščine kršitve carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, kar se pri določanju kazni obravnava kot morebitni olajševalni dejavnik.
5. Če pogodbenica naloži kazni za kršitev carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev osebi, ki ji je naložena kazen, predloži pisno pojasnilo z navedbo narave kršitve in veljavnega zakona, drugega predpisa ali postopka, v skladu s katerim je bil naložen znesek ali razpon kazni za kršitev.
ČLEN 4.20
Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu
1. Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu (v nadaljnjem besedilu: pododbor) se ustanovi v skladu s členom 33.4(1).
2. Pododbor zagotovi pravilno izvajanje tega poglavja, uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na mejah s strani pristojnih organov v skladu s poglavjem 25, oddelek C, pododdelek 2, Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah in vseh dodatnih carinskih določb, o katerih se dogovorita pogodbenici, ter prouči vse zadeve, ki izhajajo iz njihove uporabe.
3. Pododbor ima naslednje naloge:
|
(a) |
spremlja izvajanje in upravljanje tega poglavja in Priloge 3; |
|
(b) |
zagotavlja forum za posvetovanje in razpravo o vseh zadevah v zvezi s carino, vključno zlasti s carinskimi postopki, carinskim vrednotenjem, tarifnimi režimi, carinsko nomenklaturo, carinskim sodelovanjem in medsebojno upravno pomočjo v carinskih zadevah; |
|
(c) |
zagotavlja forum za posvetovanje in razpravo o zadevah v zvezi s pravili o poreklu in upravnim sodelovanjem ter ukrepih za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na mejah ter |
|
(d) |
krepi sodelovanje pri razvoju, uporabi in izvrševanju carinskih postopkov, medsebojne upravne pomoči v carinskih zadevah, pravil o poreklu in upravnega sodelovanja. |
4. Pododbor lahko pripravi priporočila o zadevah iz odstavka 2. Svet za trgovino ali Odbor za trgovino je pooblaščen za sprejemanje sklepov o vzajemnem priznavanju tehnik obvladovanja tveganja, standardov tveganja, varnostnih kontrol in programov partnerstva za olajševanje trgovine, vključno z vidiki, kot so prenos podatkov in medsebojno dogovorjene koristi.
ČLEN 4.21
Začasni uvoz
1. V tem členu „začasni uvoz“ pomeni carinski postopek, po katerem se lahko določeno blago, vključno s prevoznimi sredstvi, vnese na carinsko območje, pri čemer je pogojno oproščeno plačila uvoznih dajatev in davkov ter se zanj ne uporabljajo uvozne prepovedi ali omejitve gospodarskega značaja. Blago mora biti uvoženo za poseben namen in biti namenjeno za ponovni izvoz v določenem obdobju, ne da bi se spremenilo, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi njegove rabe.
2. Vsaka pogodbenica odobri začasni uvoz s popolno pogojno oprostitvijo uvoznih dajatev in davkov ter brez uporabe uvoznih omejitev ali prepovedi gospodarskega značaja (9), kot je določeno v njenih zakonih in drugih predpisih, za naslednje blago:
|
(a) |
blago, namenjeno za razstavljanje ali uporabo na razstavah, sejmih, srečanjih ali podobnih prireditvah, kar pomeni blago, namenjeno za razstavljanje ali prikaz delovanja na prireditvi, blago, namenjeno za uporabo v zvezi s prikazovanjem tujih proizvodov na prireditvi, oprema, vključno z opremo za prevajanje, avdio- in videosnemanje in filmi učne, znanstvene ali kulturne narave, ki so namenjeni za uporabo na mednarodnih srečanjih, konferencah in kongresih, ter blago, pridobljeno na takih prireditvah, iz blaga, ki je dano v postopek začasnega uvoza; vsaka pogodbenica lahko pred potekom prireditve zahteva, da se izda vladno dovoljenje, jamstvo ali depozit; |
|
(b) |
strokovno opremo, kar pomeni opremo za tisk, za zvočno ali televizijsko radiodifuzijo, ki jo potrebujejo dopisniki časopisnih hiš, radijskih in radiodifuznih hiš ali televizijskih organizacij, ki obiščejo ozemlje druge države zaradi poročanja ali oddajanja ali snemanja materiala za določene programe, kinematografsko opremo, ki jo potrebuje oseba, gostujoča na ozemlju druge države zaradi snemanja določenega filma ali filmov, vso drugo poklicno opremo, ki jo za opravljanje poklica ali obrti potrebuje oseba, gostujoča na ozemlju druge države zaradi opravljanja določene naloge, če se ne uporablja za industrijsko proizvodnjo ali pakiranje blaga ali, razen v primeru ročnega orodja, za izkoriščanje naravnih virov, gradnjo, popravilo ali vzdrževanje zgradb ali za izvajanje zemeljskih ali podobnih del, pomožne aparate za navedeno opremo in njihov pribor ter sestavne dele, uvožene za popravilo začasno uvožene poklicne opreme; |
|
(c) |
blago, uvoženo v zvezi s trgovinskim poslom, kadar uvoz sam po sebi ne pomeni trgovinskega posla, kot je: pakiranje, uvoženo za ponovni izvoz prazno ali napolnjeno ali uvoženo prazno, da se napolni za ponovni izvoz; zabojnike, napolnjene z blagom ali ne, ter dodatke in opremo za začasno uvožene zabojnike, ki se bodisi uvažajo skupaj z zabojnikom, ki se ponovno izvozi ločeno, bodisi z drugim zabojnikom, ali pa se uvozijo ločeno za ponovni izvoz z zabojnikom in sestavnimi deli, namenjenimi za popravilo zabojnikov, ki jim je bil odobren začasni uvoz, palete, vzorce, reklamne filme; |
|
(d) |
blago, uvoženo izključno za izobraževalne, znanstvene ali kulturne namene, kot je znanstvena oprema, pedagoško gradivo, material za razvedrilo pomorščakov in kakršno koli drugo blago, uvoženo v zvezi z izobraževalnimi, znanstvenimi ali kulturnimi dejavnostmi; rezervne dele za znanstveno opremo in pedagoško gradivo, za katere je bil odobren začasni uvoz, ter orodje, namenjeno posebej za vzdrževanje, preverjanje, umerjanje ali popravilo take opreme; |
|
(e) |
osebne predmete, kar pomeni vse predmete, nove ali rabljene, ki jih potnik lahko upravičeno potrebuje za osebno uporabo med potovanjem ob upoštevanju vseh okoliščin potovanja, vendar brez blaga, uvoženega v tržne namene, in blago, uvoženo v športne namene, kot so športni rekviziti in drugi predmeti, ki jih potniki uporabljajo za športna tekmovanja, predstavitve ali treninge, ki potekajo na ozemlju za katerega se odobri začasni uvoz; |
|
(f) |
turistični reklamni material, kar pomeni blago, uvoženo za spodbujanje javnosti k obisku tuje države, zlasti za obisk kulturnih, verskih, turističnih, športnih ali poklicnih srečanj ali prireditev, ki tam potekajo; vsaka pogodbenica lahko za to blago zahteva jamstvo ali depozit; |
|
(g) |
blago, uvoženo za humanitarne namene, kar pomeni medicinsko, kirurško in laboratorijsko opremo ter pošiljke za pomoč, kot so vozila in druga prevozna sredstva, odeje, šotori, montažne hiše ali drugo blago, ki je nujno potrebno, posredovano kot pomoč tistim, ki so jih prizadele naravne nesreče in podobne katastrofe, ter |
|
(h) |
živali, uvožene za posebne namene, kot so: policijski psi ali konji, sledni psi, psi za slepe, reševalni psi, živali za namene sodelovanja na sejmih, razstavah, natečajih, tekmovanjih ali predstavitvah, živali za namene sodelovanja na zabavah, na primer cirkuške živali, turnejo, vključno s hišnimi živalmi potnikov, opravljanje nalog ali prevoz ali za medicinske namene, na primer dostava kačjega strupa. |
3. Vsaka pogodbenica v skladu svojimi zakoni in drugimi predpisi (10) za začasni uvoz blaga iz odstavka 2 in ne glede na njegovo poreklo sprejme zvezke ATA, ki so bili izdani v drugi pogodbenici v skladu s Konvencijo o začasnem uvozu, sklenjeno v Istanbulu 26. junija 1990, ter za katere jamči združenje, ki je del mednarodne verige jamstev, so jih potrdili pristojni organi in so veljavni na ozemlju pogodbenice uvoznice.
ČLEN 4.22
Popravljeno blago
1. V tem členu pojem „popravilo“ pomeni vsak postopek obdelave, ki se opravi na blagu za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev skladnosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerega ne bi bilo več mogoče uporabljati blaga na običajen način in za predvidene namene. Popravilo vključuje obnovo in vzdrževanje, ne vključuje pa operacije ali postopka, ki:
|
(a) |
uniči osnovne značilnosti blaga ali ustvari novo ali komercialno drugačno blago; |
|
(b) |
nedokončano blago spremeni v dokončano blago ali |
|
(c) |
se uporablja za izboljšanje ali nadgradnjo tehnične zmogljivosti blaga. |
2. Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno carinsko območje, potem ko je z njenega carinskega območja začasno izvoženo na carinsko območje druge pogodbenice zaradi popravila.
3. Odstavek 2 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.
4. Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je začasno uvoženo s carinskega območja druge pogodbenice zaradi popravila.
ČLEN 4.23
Pristojbine in formalnosti
1. Pristojbine in druge takse, ki jih pogodbenica naloži za uvoz blaga druge pogodbenice ali izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njima, so omejene na znesek približnih stroškov opravljenih storitev in ne pomenijo posredne zaščite domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.
2. Pogodbenica ne zaračunava pristojbin in drugih taks za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima na podlagi ad valorem.
3. Vsaka pogodbenica lahko zaračuna takse ali zahteva povrnitev stroškov le, kadar so opravljene posebne storitve, vključno z naslednjim:
|
(a) |
prisotnostjo carinskega osebja, kadar je to zahtevano, zunaj uradnih ur ali drugje kot v prostorih carine; |
|
(b) |
analizami ali izvedenskimi poročili o blagu in poštnih pristojbinah za vračilo blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami glede zavezujočih informacij ali predložitvijo informacij glede uporabe carinske zakonodaje; |
|
(c) |
pregledom ali vzorčenjem blaga za namene preverjanja ali uničenjem blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja, ali |
|
(d) |
izjemnimi kontrolni ukrepi, kadar so takšni ukrepi potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja. |
4. Vsaka pogodbenica nemudoma objavi vse pristojbine in takse, ki bi jih lahko naložila v zvezi z uvozom ali izvozom, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo.
5. Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom blaga druge pogodbenice.
POGLAVJE 5
TRGOVINSKA PRAVNA SREDSTVA
ODDELEK A
PROTIDAMPINŠKE IN IZRAVNALNE DAJATVE
ČLEN 5.1
Splošne določbe
1. Pogodbenici potrdita svoje pravice in obveznosti iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma SCM.
2. V tem oddelku se ne uporabljajo preferencialna pravila o poreklu iz poglavja 3.
ČLEN 5.2
Preglednost
1. Protidampinške in protisubvencijske preiskave in ukrepi bi se morali uporabljati tako, da so v celoti v skladu z ustreznimi zahtevami STO iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma SCM, ter bi morali temeljiti na poštenem in preglednem sistemu.
2. Vsaka pogodbenica čim prej po morebitni uvedbi začasnih ukrepov in vsekakor pred končno določitvijo zagotovi popolno razkritje vseh bistvenih dejstev in premislekov, na katerih temelji sklep o uporabi dokončnih ukrepov. Tako razkritje ne posega v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma ter člen 12.4 Sporazuma SCM. Vsaka pogodbenica pisno razkrije bistvena dejstva in premisleke ter zainteresiranim stranem omogoči dovolj časa za predložitev pripomb v zvezi z njimi.
3. Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da je med protidampinško ali protisubvencijsko preiskavo zaslišana, da izrazi svoja stališča, če to po nepotrebnem ne zavira izvedbe preiskave.
ČLEN 5.3
Upoštevanje javnega interesa
Vsaka pogodbenica upošteva stanje domače industrije, uvoznike in njihova predstavniška združenja ter predstavniške organizacije uporabnikov in potrošnikov, če so v ustreznem roku predložili ustrezne informacije preiskovalnim organom. Pogodbenica se lahko na podlagi takih informacij vzdrži uporabe protidampinških ali izravnalnih ukrepov.
ČLEN 5.4
Pravilo nižje dajatve
Če pogodbenica uvede protidampinško dajatev na blago druge pogodbenice, znesek take dajatve ne presega stopnje dampinga. Kadar koli je mogoče, bi morala biti protidampinška dajatev nižja od te stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, povzročene domači industriji.
ČLEN 5.5
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 31 se ne uporablja za ta oddelek.
ODDELEK B
GLOBALNI ZAŠČITNI UKREPI
ČLEN 5.6
Splošne določbe
Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994, Sporazuma o zaščitnih ukrepih in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu.
ČLEN 5.7
Preglednost in uvedba dokončnih ukrepov
1. Ne glede na člen 5.6 pogodbenica, ki začne globalno preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali namerava uporabiti globalne zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice in če ima slednja znaten interes, nemudoma predloži pisno uradno obvestilo z vsemi ustreznimi informacijami, ki so privedle do začetka globalne preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali uporabe globalnih zaščitnih ukrepov, vključno z začasnimi ugotovitvami, kadar je ustrezno. Tako uradno obvestilo ne posega v člen 3(2) Sporazuma o zaščitnih ukrepih.
2. Vsaka pogodbenica, ki uvede dokončne globalne zaščitne ukrepe, si prizadeva, da so uvedeni na način, ki najmanj vpliva na dvostransko trgovino, če ima pogodbenica, na katero ukrepi vplivajo, znaten interes, kot je opredeljen v odstavku 4.
3. Za namene odstavka 2 pogodbenica, ki meni, da so pravne zahteve za uvedbo dokončnih globalnih zaščitnih ukrepov izpolnjene, in namerava uporabiti take ukrepe, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico in omogoči dvostranska posvetovanja, če ima druga pogodbenica znaten interes, kot je opredeljen v odstavku 4. Če v 15 dneh od uradnega obvestila ni dosežena zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica uvoznica sprejme globalne zaščitne ukrepe, primerne za odpravo težave.
4. Za namene tega člena se šteje, da ima pogodbenica znaten interes, če je med petimi največjimi dobavitelji uvoženega blaga v zadnjem triletnem obdobju, merjeno po absolutnem obsegu ali vrednosti.
ČLEN 5.8
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 31 se ne uporablja za ta oddelek.
ODDELEK C
DVOSTRANSKI ZAŠČITNI UKREPI
ČLEN 5.9
Opredelitev pojmov
V tem oddelku:
|
(a) |
„domača industrija“ v zvezi z uvoženim blagom pomeni vse proizvajalce podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga, ki delujejo na ozemlju pogodbenice, ali tiste proizvajalce, katerih skupna proizvodnja podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga predstavlja večji delež celotne domače proizvodnje tega blaga; |
|
(b) |
„prehodno obdobje“ pomeni:
|
ČLEN 5.10
Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa
1. Če se ne glede na oddelek B zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom blago s poreklom iz pogodbenice uvaža na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča ali bi lahko povzročilo resno škodo domačim proizvajalcem, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke, lahko pogodbenica uvoznica uvede primerne dvostranske zaščitne ukrepe pod pogoji in v skladu s postopki iz tega oddelka.
2. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, lahko pogodbenica uvoznica uvede le enega od naslednjih dvostranskih zaščitnih ukrepov:
|
(a) |
začasno ustavitev nadaljnjega zniževanja carinske stopnje za zadevno blago, kot je določeno v tem sporazumu, ali |
|
(b) |
zvišanje carinske stopnje za zadevno blago na raven, ki ne presega nižje od naslednjih vrednosti:
|
ČLEN 5.11
Standardi za dvostranske zaščitne ukrepe
1. Dvostranski zaščitni ukrep se ne uporablja:
|
(a) |
razen v obsegu in za toliko časa, kolikor je to potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode ali grožnje resne škode za domačo industrijo; |
|
(b) |
za več kot dve leti; to obdobje se lahko podaljša še za dve leti, če pristojni preiskovalni organi pogodbenice uvoznice v skladu s postopki iz tega oddelka ugotovijo, da je ukrep še naprej potreben za preprečitev ali odpravo resne škode ali grožnje resne škode za domačo industrijo, ter če skupno obdobje uporabe dvostranskega zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem začetne uporabe in vsakim njegovim podaljšanjem, ni daljše od štirih let, ali |
|
(c) |
po izteku prehodnega obdobja, kot je določeno v členu 5.9, pododstavek (b). |
2. Ko pogodbenica preneha uporabljati dvostranski zaščitni ukrep, je carinska stopnja tista stopnja, ki bi veljala za zadevno blago v skladu s seznamom iz Priloge 2.
3. Za lažjo prilagoditev zadevne industrije v primeru, ko je pričakovano trajanje dvostranskega zaščitnega ukrepa več kot eno leto, pogodbenica, ki uporablja ta ukrep, v obdobju uporabe postopoma liberalizira ukrep v rednih časovnih razmikih.
ČLEN 5.12
Začasni dvostranski zaščitni ukrepi
1. V kritičnih okoliščinah, kadar bi odlašanje povzročilo težko popravljivo škodo, lahko pogodbenica začasno uporabi dvostranski zaščitni ukrep, ne da bi izpolnila zahteve iz člena 5.21(1), po predhodni ugotovitvi, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom in da tak uvoz povzroča ali bi lahko povzročal resno škodo domači industriji.
2. Noben začasni dvostranski zaščitni ukrep se ne izvaja več kot 200 dni, v tem času pa pogodbenica, ki ga uporablja, ravna v skladu z ustreznimi postopkovnimi pravili iz pododdelka 2. Pogodbenica, ki uporablja začasni dvostranski zaščitni ukrep, nemudoma povrne vsako povišanje tarif, če se na podlagi preiskave, opisane v pododdelku 2, ne ugotovi, da so bile zahteve iz člena 5.10(1) izpolnjene. Trajanje začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa se šteje za del obdobja iz člena 5.11(1), pododstavek (b).
3. Pogodbenica, ki uporablja začasni dvostranski zaščitni ukrep, ob uvedbi takih začasnih ukrepov obvesti drugo pogodbenico in zadevo nemudoma predloži v proučitev Odboru za trgovino, če tako zahteva druga pogodbenica.
ČLEN 5.13
Nadomestilo in začasna opustitev koncesij
1. Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, se posvetuje s pogodbenico, za katere izdelke velja ukrep, da bi se dogovorili o ustreznem nadomestilu za liberalizacijo trgovine v obliki koncesij z bistveno enakovrednimi učinki na trgovino. Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, zagotovi priložnost za taka posvetovanja najpozneje 30 dni po uporabi dvostranskega zaščitnega ukrepa.
2. Če pri posvetovanjih iz odstavka 1 sporazum o nadomestilu za liberalizacijo trgovine ni dosežen v 30 dneh od začetka posvetovanj, lahko pogodbenica, za katere blago velja dvostranski zaščitni ukrep, začasno opusti uporabo koncesij, ki imajo pretežno enakovredne učinke na trgovino druge pogodbenice.
3. Pogodbenica, za katere blago velja dvostranski zaščitni ukrep, pisno uradno obvesti drugo pogodbenico vsaj 30 dni pred začasno opustitvijo uporabe koncesij v skladu z odstavkom 2.
4. Obveznost zagotovitve nadomestila iz odstavka 1 in pravica do začasne opustitve uporabe koncesij iz odstavka 2:
|
(a) |
se ne uveljavljata v prvih 24 mesecih veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa, če je bil dvostranski zaščitni ukrep uporabljen zaradi absolutnega povečanja uvoza, in |
|
(b) |
prenehata veljati na dan prenehanja dvostranskega zaščitnega ukrepa. |
ČLEN 5.14
Časovni razmik med dvema dvostranskima zaščitnima ukrepoma in nevzporedna uporaba zaščitnih ukrepov
1. Pogodbenica ne uporablja dvostranskega zaščitnega ukrepa iz tega oddelka za uvoz blaga, ki je bil predhodno predmet takega ukrepa, razen po preteku obdobja, ki je enako polovici obdobja, med katerim se je zaščitni ukrep uporabljal v obdobju neposredno pred tem. Dvostranski zaščitni ukrep, ki se je za isto blago uporabljal več kot enkrat, ne sme biti podaljšan za še dve leti v skladu s členom 5.11(1), pododstavek (b).
2. Pogodbenica v zvezi z istim blagom in v istem obdobju ne uporablja:
|
(a) |
dvostranskega zaščitnega ukrepa ali začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa v skladu s tem sporazumom in |
|
(b) |
globalnega zaščitnega ukrepa v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom o zaščitnih ukrepih. |
ČLEN 5.15
Najbolj oddaljene regije (11) Evropske unije
1. Če se katero koli blago s poreklom iz Čila uvaža na ozemlje ene ali več najbolj oddaljenih regij Evropske unije v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroči ali bi lahko povzročilo resno poslabšanje gospodarskega položaja zadevne najbolj oddaljene regije, lahko Evropska unija po proučitvi alternativnih rešitev izjemoma uporabi dvostranske zaščitne ukrepe, omejene na ozemlje zadevne regije.
2. V odstavku 1 „resno poslabšanje“ pomeni večje težave v gospodarskem sektorju, ki proizvaja podobno ali neposredno konkurenčno blago. Določitev resnega poslabšanja temelji na objektivnih dejavnikih, vključno z naslednjim:
|
(a) |
povečanjem obsega uvoza v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo in uvoz iz drugih virov ter |
|
(b) |
učinkom takega uvoza iz odstavka 1 na položaj zadevne industrije ali zadevnega gospodarskega sektorja, tudi na ravni prodaje, proizvodnje, finančnega položaja in zaposlovanja. |
3. Brez poseganja v odstavek 1 se vse druge določbe iz tega oddelka, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe, uporabljajo tudi za vse zaščitne ukrepe, sprejete v skladu s tem členom. Vsak sklic na „resno škodo“ v drugih določbah tega oddelka se razume kot „resno poslabšanje“, kadar se uporablja v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami Evropske unije.
ČLEN 5.16
Pravo, ki se uporablja
Pristojni preiskovalni organ vsake pogodbenice za uporabo dvostranskih zaščitnih ukrepov ravna v skladu z določbami tega pododdelka. V primerih, ki niso zajeti v tem pododdelku, pristojni preiskovalni organ uporablja pravila, določena v skladu s pravom pogodbenice navedenega organa.
ČLEN 5.17
Začetek zaščitnega postopka
1. Pristojni preiskovalni organ pogodbenice lahko začne postopek v zvezi z dvostranskimi zaščitnimi ukrepi (v nadaljnjem besedilu: zaščitni postopek) na podlagi pisnega zahtevka (12), ki ga vloži domača industrija ali je vložen v njenem imenu, ali v izjemnih okoliščinah na lastno pobudo.
2. Šteje se, da je zahtevek vložila domača industrija ali da je bil vložen v njenem imenu, če ga podpirajo domači proizvajalci, katerih skupna proizvodnja znaša več kot 50 % celotne domače proizvodnje podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga, ki ga proizvaja tisti delež domače industrije, ki izraža podporo ali nasprotovanje zahtevku. Vendar pristojni preiskovalni organ ne začne preiskave, če domači proizvajalci, ki podpirajo zahtevek, predstavljajo manj kot 25 % celotne domače proizvodnje podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga domače industrije.
3. Ko pristojni preiskovalni organ začne preiskavo, se pisni zahtevek iz odstavka 1, razen zaupnih informacij, ki jih vsebuje, da na voljo zainteresiranim stranem.
4. Ob začetku zaščitnega postopka pristojni preiskovalni organ objavi obvestilo o začetku zaščitnega postopka v uradnem listu pogodbenice. V obvestilu so navedeni:
|
(a) |
subjekt, ki je vložil pisni zahtevek, če je ustrezno; |
|
(b) |
uvoženo blago, za katero velja zaščitni postopek; |
|
(c) |
tarifna podštevilka in tarifna številka, pod katero je uvoženo blago uvrščeno; |
|
(d) |
vrsta predlaganega ukrepa, ki se uporabi; |
|
(e) |
javno zaslišanje v skladu s členom 5.20, pododstavek (a), ali obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani zahtevajo zaslišanje v skladu s členom 5.20, pododstavek (b); |
|
(f) |
kraj, na katerem se lahko pregledajo pisna zahteva in kateri koli drugi nezaupni dokumenti, vloženi med postopkom, ter |
|
(g) |
ime, naslov in telefonska številka urada, na katerega se je treba obrniti za več informacij. |
5. V zvezi z zaščitnim postopkom, ki se v skladu z odstavkom 1 začne na podlagi pisnega zahtevka, zadevni pristojni preiskovalni organ ne objavi obvestila, ki se zahteva z odstavkom 4, ne da bi predhodno skrbno ocenil, ali pisni zahtevek izpolnjuje zahteve iz njegove nacionalne zakonodaje in zahteve iz odstavkov 1 in 2 ter ali vključuje razumne dokaze, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem sporazumom in da tak uvoz povzroča ali bi lahko povzročil domnevno resno škodo.
ČLEN 5.18
Preiskava
1. Pogodbenica dvostranski zaščitni ukrep uporabi šele po preiskavi, ki jo opravi njen pristojni preiskovalni organ v skladu s členom 3(1) in členom 4(2), pododstavek (c), Sporazuma o zaščitnih ukrepih; v ta namen sta člen 3(1) in člen 4(2), pododstavek (c), Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del.
2. Pogodbenica v preiskavi iz odstavka 1 ravna v skladu z zahtevami iz člena 4(2), pododstavek (a), Sporazuma o zaščitnih ukrepih. V ta namen je člen 4(2), pododstavek (a), Sporazuma o zaščitnih ukrepih smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.
3. Če pogodbenica pošlje uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1 tega člena in členom 3(1) Sporazuma o zaščitnih ukrepih, da uporablja ali podaljšuje dvostranski zaščitni ukrep, tako uradno obvestilo vključuje:
|
(a) |
dokaze o resni škodi ali grožnji resne škode zaradi povečanega uvoza blaga s poreklom iz druge pogodbenice, ki je posledica znižanja ali odprave carin v skladu s tem sporazumom; preiskava na podlagi objektivnih dokazov dokaže obstoj vzročne zveze med povečanim uvozom zadevnega blaga in resno škodo ali grožnjo resne škode. Proučijo se tudi znani dejavniki, ki niso povečan uvoz, da se resna škoda ali grožnja resne škode, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala povečanemu uvozu; |
|
(b) |
natančen opis blaga s poreklom, za katero velja dvostranski zaščitni ukrep, vključno z njegovo tarifno številko ali podštevilko, navedeno pod oznako HS, na kateri temeljijo seznami tarifnih zavez iz Priloge 2; |
|
(c) |
natančen opis dvostranskega zaščitnega ukrepa; |
|
(d) |
datum uvedbe dvostranskega zaščitnega ukrepa, njegovo predvideno trajanje in, če je ustrezno, časovni razpored za postopno liberalizacijo ukrepa v skladu s členom 5.11(3) ter |
|
(e) |
v primeru podaljšanja dvostranskega zaščitnega ukrepa dokaz, da se zadevna domača industrija prilagaja. |
4. Pogodbenica, ki izvaja zaščitni postopek, na zahtevo pogodbenice, za katere blago se uporablja navedeni postopek iz tega oddelka, začne posvetovanja s pogodbenico, ki je vložila zahtevo, da se pregleda uradno obvestilo iz odstavka 1 ali javno obvestilo ali poročilo, ki ga je pristojni preiskovalni organ izdal v zvezi z zaščitnim postopkom.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njen pristojni preiskovalni organ preiskavo konča v 12 mesecih od datuma njenega začetka.
ČLEN 5.19
Zaupne informacije
1. Pristojni preiskovalni organ na podlagi utemeljenega razloga obravnava kot zaupne vse informacije, ki so po naravi zaupne ali so bile predložene na zaupni podlagi. Taka informacija se ne razkrije brez dovoljenja zainteresirane strani, ki jo je predložila.
2. Od zainteresiranih strani, ki predložijo zaupne informacije, se zahteva, da predložijo nezaupni povzetek teh informacij ali, če navedejo, da takih informacij ni mogoče povzeti, razloge, zakaj povzetka ni mogoče predložiti. Povzetki so dovolj podrobni, da je vsebina predloženih zaupnih informacij dovolj razumljiva. Vendar če pristojni preiskovalni organ ugotovi, da zahteva po zaupnosti ni utemeljena, in če zadevna zainteresirana stran informacij ne želi objaviti ali odobriti njihovega razkritja v splošni obliki ali v obliki povzetka, lahko navedeni organ take informacije zanemari, razen če mu ustrezni viri zadovoljivo dokažejo, da so informacije pravilne.
ČLEN 5.20
Zaslišanja
Med vsakim zaščitnim postopkom pristojni preiskovalni organ:
|
(a) |
potem ko o tem v razumnem roku poda obvestilo, organizira javno zaslišanje, s katerim se vsem zainteresiranim stranem in morebitnim predstavniškim združenjem potrošnikov omogoči, da se ga udeležijo osebno ali z zastopanjem s strani odvetnika, da predstavijo dokaze in so zaslišani o domnevni resni škodi ali grožnji te škode, ter vložijo ustrezno pravno sredstvo, ali |
|
(b) |
zagotovi možnost zaslišanja vsem zainteresiranim stranem, če so v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka iz člena 5.17(4), vložile pisni zahtevek, iz katerega je razvidno, da bo rezultat preiskave verjetno vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi za njihovo ustno zaslišanje. |
ČLEN 5.21
Uradna obvestila, proučitev v okviru Odbora za trgovino in objave
1. Če pogodbenica meni, da obstaja eda od razmer iz člena 5.10(1) ali 5.15(1), zadevo nemudoma predloži v proučitev Odboru za trgovino. Odbor za trgovino lahko oblikuje priporočila, potrebna za odpravo nastalih razmer. Če Odbor za trgovino v 30 dneh po datumu, ko mu pogodbenica predloži zadevo, ne oblikuje priporočila za odpravo razmer ali če ni bila dosežena nobena druga zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne dvostranske zaščitne ukrepe, primerne za odpravo razmer v skladu s tem oddelkom.
2. Za namene odstavka 1 pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici predloži vse ustrezne informacije, ki vključujejo dokaze o resni škodi ali grožnji resne škode za domače proizvajalce podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga zaradi povečanega uvoza, natančen opis vključenega blaga ter predlagan dvostranski zaščitni ukrep, predlagan datum njegove uvedbe in pričakovano trajanje.
3. Pogodbenica, ki sprejme dvostranski zaščitni ukrep, ugotovitve in utemeljene sklepe o vseh pomembnih dejanskih in pravnih zadevah objavi v uradnem listu zadevne pogodbenice, vključno z opisom uvoženega blaga in stanja, zaradi katerega so bili uvedeni ukrepi v skladu s členom 5.10(1) ali 5.15(1), vzročno zvezo med takim stanjem in povečanim uvozom ter obliko, ravnjo in trajanjem ukrepov.
ČLEN 5.22
Sprejemanje dokumentov v angleškem jeziku v zaščitnih postopkih
Pristojni preiskovalni organi pogodbenice, ki je odgovorna za postopek, zaradi lažje predložitve dokumentov v zaščitnih postopkih sprejemajo dokumente, ki jih zainteresirane strani predložijo v angleščini, če te pozneje z daljšim rokom, ki ga določi pristojni organ, predložijo prevod dokumentov v jezik zaščitnega postopka.
POGLAVJE 6
SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI
ČLEN 6.1
Cilji
Cilji tega poglavja so:
|
(a) |
varovanje zdravja ljudi, živali in rastlin na ozemljih pogodbenic ob hkratnem olajševanju njune medsebojne trgovine z živalmi, proizvodi živalskega izvora, rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi proizvodi, ki jih zajemajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, in sicer tako, da se:
|
|
(b) |
sodelovanje v večstranskih forumih in na področju znanosti o varnosti hrane, zdravju živali in varstvu rastlin; |
|
(c) |
sodelovanje pri drugih sanitarnih ali fitosanitarnih zadevah ali v drugih forumih. |
ČLEN 6.2
Večstranske obveznosti
Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti po Sporazumu o STO in zlasti Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. Te pravice in obveznosti so podlaga za dejavnosti pogodbenic v skladu s tem poglavjem.
ČLEN 6.3
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za:
|
(a) |
vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, če vplivajo na trgovino med pogodbenicama; |
|
(b) |
sodelovanje v večstranskih forumih, priznanih v okviru Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov; |
|
(c) |
sodelovanje na področju znanosti o varnosti hrane, zdravju živali in varstvu rastlin ter |
|
(d) |
sodelovanje na področju vseh drugih sanitarnih ali fitosanitarnih zadev v drugih forumih, o katerih se dogovorita pogodbenici. |
ČLEN 6.4
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in prilogah 6-A do 6-H:
|
(a) |
se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter opredelitve pojmov iz Codex Alimentarius, v okviru Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, sprejete 17. novembra 1997 v Rimu, ter |
|
(b) |
„varovano območje“ za poseben nadzorovani škodljivi organizem pomeni uradno opredeljen geografski del ozemlja pogodbenice, na katerem se navedeni škodljivi organizem kljub ugodnim pogojem in prisotnosti na drugih delih ozemlja te pogodbenice ni ustalil. |
ČLEN 6.5
Pristojni organi
1. Pristojni organi pogodbenic so organi, pristojni za izvajanje ukrepov iz tega poglavja, kot so določeni v Prilogi 6-A.
2. Pogodbenici se v skladu s členom 6.12 obvestita o morebitnih pomembnih spremembah v strukturi, organizaciji ali razdelitvi pristojnosti njunih pristojnih organov.
ČLEN 6.6
Priznanje statusa v zvezi z boleznimi živali in okužbami pri živalih ter škodljivimi organizmi
1. Za status v zvezi z boleznimi živali in okužbami pri živalih, vključno z zoonozami, velja naslednje:
|
(a) |
pogodbenica uvoznica za namene trgovine pogodbenici izvoznici ali njenim regijam prizna zdravstveni status, kot ga pogodbenica izvoznica določi v skladu s Prilogo 6-C, odstavek 1, pododstavek (a)(i), za bolezni živali, opredeljene v Dodatku 6-B-1; |
|
(b) |
če pogodbenica meni, da ima njeno ozemlje ali katera koli od njenih regij poseben status v zvezi s posebno boleznijo živali, ki ni bolezen živali iz Dodatka 6-B-1, lahko zahteva priznanje navedenega statusa v skladu z merili iz Priloge 6-C, odstavek 3; pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki so ustrezna za dogovorjeni status navedene pogodbenice; |
|
(c) |
pogodbenici priznavata, da status ozemelj ali regij ali status v sektorju ali podsektorju pogodbenic, povezan z razširjenostjo ali pojavnostjo bolezni živali, ki ni bolezen živali iz Dodatka 6-B-1, ali okužb pri živalih oziroma s tem povezanim tveganjem, kot so ga opredelile mednarodne organizacije za standardizacijo, priznane v okviru Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, pomeni osnovo za njuno medsebojno trgovino; pogodbenica uvoznica lahko po potrebi zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, primernih za opredeljeni status navedene pogodbenice v skladu s priporočili organizacij za standardizacijo, ter |
|
(d) |
brez poseganja v člena 6.9 in 6.15 ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij, posvetovanj ali preverjanja v skladu s členoma 6.11 in 6.14, vsaka pogodbenica nemudoma sprejme vse potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, potrebne za trgovino na podlagi tega odstavka, pododstavki (a), (b) in (c). |
2. Za status škodljivih organizmov velja naslednje:
|
(a) |
pogodbenici za namene trgovine priznata status škodljivega organizma v zvezi s škodljivimi organizmi iz Dodatka 6-B-2 ter |
|
(b) |
brez poseganja v člena 6.9 in 6.15 ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij, posvetovanj ali preverjanja v skladu s členoma 6.11 in 6.14, vsaka pogodbenica nemudoma sprejme vse potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, potrebne za trgovino na podlagi tega odstavka, pododstavek (a). |
ČLEN 6.7
Priznavanje sklepov o regionalizaciji v zvezi z boleznimi živali in okužbami pri živalih ter s škodljivimi organizmi
1. Pogodbenici priznavata koncept regionalizacije in ga uporabljata v medsebojni trgovini.
2. Sklepi o regionalizaciji v zvezi z boleznimi kopenskih in vodnih živali iz Dodatka 6-B-1 in škodljivimi organizmi iz Dodatka 6-B-2 se sprejmejo v skladu s Prilogo 6-C.
3. Kar zadeva bolezni živali, pogodbenica izvoznica, ki želi, da pogodbenica uvoznica prizna sklep o regionalizaciji, slednjo v skladu s členom 6.14 uradno obvesti o svojih ukrepih, ki vzpostavljajo regionalizacijo, pri čemer zagotovi popolno razlago ter podporne podatke za ugotovitve in sklepe.
4. Brez poseganja v člen 6.15 ter če pogodbenica uvoznica v 15 delovnih dneh od prejema sklepa o regionalizaciji izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij, posvetovanj ali preverjanja v skladu s členoma 6.11 in 6.14, pogodbenici štejeta navedeni sklep za sprejet.
5. Posvetovanja iz odstavka 4 tega člena potekajo v skladu s členom 6.14(2). Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v 15 delovnih dneh po njihovem prejetju. Preverjanje iz odstavka 4 tega člena se izvede v skladu s členom 6.11 in v 25 delovnih dneh od prejema zahtevka za preverjanje.
6. Vsaka pogodbenica glede škodljivih organizmov zagotovi, da se pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi proizvodi upošteva status škodljivih organizmov, ki ga priznava druga pogodbenica. Pogodbenica izvoznica, ki želi, da druga pogodbenica prizna sklep o regionalizaciji, to drugo pogodbenico uradno obvesti o svojih ukrepih in sklepih, pri čemer upošteva ustrezne mednarodne standarde za fitosanitarne ukrepe (ISPM) Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), vključno z ISPM št. 4 (Zahteve za vzpostavitev nenapadenih območij) in št. 8 (Določanje statusa škodljivega organizma na območju), ter druge mednarodne standarde za fitosanitarne ukrepe, za katere pogodbenici menita, da so ustrezni. Brez poseganja v člen 6.15 ter če pogodbenica v treh mesecih od prejema sklepa o regionalizaciji izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij, posvetovanj ali preverjanja v skladu s členoma 6.11 in 6.14, pogodbenici štejeta navedeni sklep za sprejet.
7. Posvetovanja iz odstavka 4 tega člena potekajo v skladu s členom 6.14(2). Pogodbenica uvoznica vse dodatne informacije oceni v treh mesecih od njihovega prejema. Vsaka pogodbenica v 12 mesecih od prejema zahtevka za preverjanje izvede preverjanje iz odstavka 4 tega člena v skladu s členom 6.11, pri čemer upošteva biologijo škodljivega organizma in zadevnega posevka.
8. Vsaka pogodbenica po dokončanju postopkov iz odstavkov 2 do 7 tega člena in brez poseganja v člen 6.15 nemudoma sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, potrebne za omogočanje trgovine na tej podlagi.
ČLEN 6.8
Priznavanje enakovrednosti
1. Pogodbenici lahko priznata enakovrednost posameznega ukrepa ali skupine ukrepov ali sistemov, ki veljajo za sektor ali podsektor.
2. Pogodbenici za namene priznavanja enakovrednosti upoštevata postopek posvetovanja iz odstavka 3. Navedeni postopek vključuje objektiven dokaz enakovrednosti s strani pogodbenice izvoznice in objektivno presojo tega dokaza s strani pogodbenice uvoznice, da se po možnosti prizna enakovrednost s strani pogodbenice uvoznice.
3. Pogodbenici v treh mesecih po tem, ko pogodbenica uvoznica prejme zahtevek pogodbenice izvoznice za priznanje enakovrednosti enega ali več ukrepov, ki vplivajo na enega ali več sektorjev ali podsektorjev, začne postopek posvetovanja, ki zajema korake iz Priloge 6-E. V primeru da pogodbenica izvoznica vloži več zahtevkov, se pogodbenici na zahtevo pogodbenice uvoznice v okviru pododbora iz člena 6.16 dogovorita o časovnem razporedu, po katerem začneta postopek iz tega odstavka.
4. Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, pogodbenica uvoznica oceno enakovrednosti iz Priloge 6-E dokonča najpozneje 180 dni po tem, ko od pogodbenice izvoznice prejme dokaz o enakovrednosti, kot je določeno v navedeni prilogi. V primeru sezonskih posevkov je oceno enakovrednosti izjemoma upravičeno dokončati pozneje, če je to potrebno za preverjanje fitosanitarnih ukrepov med ustreznim obdobjem rasti posevka.
5. Prednostne sektorje ali podsektorje vsake pogodbenice, v zvezi s katerimi se lahko začne postopek posvetovanja iz odstavka 3 tega člena, je treba po potrebi določiti po prednostnem vrstnem redu iz Dodatka 6-E-1. Pododbor iz člena 6.16 lahko Svetu za trgovino priporoči, naj ta seznam spremeni, vključno s prednostnim vrstnim redom.
6. Pogodbenica uvoznica lahko umakne ali začasno prekine priznavanje enakovrednosti, če ena od pogodbenic spremeni ukrepe, ki vplivajo na zadevno enakovrednost, pod pogojem, da se upoštevajo naslednji postopki:
|
(a) |
pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico v skladu s členom 6.13 obvesti o vsaki predlagani spremembi ukrepa pogodbenice izvoznice, za katerega je priznana enakovrednost, in verjetnem učinku predlagane spremembe na to enakovrednost; pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico v 30 delovnih dneh od prejema teh informacij obvesti, ali se na podlagi predlagane spremembe enakovrednost še naprej priznava, ter |
|
(b) |
pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico v skladu s členom 6.13 obvesti o vsaki predlagani spremembi ukrepa pogodbenice uvoznice, na katerem temelji priznavanje enakovrednosti, in verjetnem učinku predlagane spremembe na to priznavanje enakovrednosti; če pogodbenica uvoznica te enakovrednosti ne priznava več, lahko pogodbenici skupaj opredelita pogoje za ponoven začetek postopka iz odstavka 3 tega člena na podlagi predlagane spremembe. |
7. Brez poseganja v člen 6.15 pogodbenica uvoznica ne umakne ali začasno prekine priznavanja enakovrednosti, preden začne veljati predlagana sprememba katere koli pogodbenice.
8. Za priznanje enakovrednosti, umik ali začasno prekinitev priznavanja enakovrednosti je pristojna le pogodbenica uvoznica, ki deluje v skladu s svojim upravnim in zakonodajnim okvirom, glede rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega blaga pa vključno z ustrezno komunikacijo v skladu z ISPM št. 13 (Smernice za obveščanje o neustreznosti in dejanja v njunih primerih) FAO in drugimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, kot je ustrezno. Pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici predloži popolno pisno pojasnilo in podporne podatke v zvezi z ugotovitvami in sklepi iz tega člena. Če se priznanje enakovrednosti ne prizna, umakne ali začasno prekine, pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o pogojih za ponoven začetek postopka iz odstavka 3.
ČLEN 6.9
Preglednost in pogoji trgovanja
1. Pogodbenici uporabljata splošne uvozne pogoje. Brez poseganja v sklepe, sprejete v skladu s členom 6.7, uvozni pogoji pogodbenice uvoznice veljajo za ozemlje pogodbenice izvoznice. Pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico v skladu s členom 6.13 obvesti o sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtevah. Te informacije po potrebi vključujejo ustrezne vzorce uradnih spričeval ali potrdil, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica.
2. Vsaka pogodbenica za uradno obveščanje o spremembah ali predlaganih spremembah pogojev iz odstavka 1 tega člena upošteva člen 7 Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in Prilogo B k navedenemu sporazumu ter naknadne sklepe, ki jih sprejme Odbor STO za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. Brez poseganja v člen 6.15 pogodbenica uvoznica pri določanju datuma začetka veljavnosti vsake spremembe pogojev iz odstavka 1 tega člena upošteva čas prevoza med ozemljema pogodbenic.
3. Če pogodbenica uvoznica ne izpolni zahtev po uradnem obveščanju iz odstavka 2, 30 dni po datumu začetka veljavnosti zadevne spremembe še naprej sprejema uradna spričevala ali potrdila, ki zagotavljajo uvozne pogoje, veljavne pred spremembo.
4. Kadar Čile odobri dostop do trga enemu ali več sektorjem ali podsektorjem Evropske unije v skladu s pogoji iz odstavka 1, odobri naknadne zahtevke za izvoz, ki jih predložijo države članice na podlagi celovite dokumentacije z informacijami, ki je na voljo Evropski komisiji in je znana kot profil države, razen če v omejenih posebnih okoliščinah in kadar je to primerno, zahteva dodatne informacije.
5. Pogodbenica v 90 dneh od priznanja enakovrednosti v skladu s členom 6.8 sprejme zakonodajne in upravne ukrepe za izvajanje priznavanja enakovrednosti, da se omogoči trgovina med pogodbenicama v sektorjih in podsektorjih, v katerih pogodbenica uvoznica vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenice izvoznice priznava kot enakovredne. Za živali, živalske proizvode, rastline, rastlinske proizvode in druge proizvode, zajete v zadevne sanitarne in fitosanitarne ukrepe, se lahko vzorec uradnega spričevala ali dokumenta, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica, nadomesti s spričevalom iz Priloge 6-H.
6. Pogodbenici s proizvodi iz odstavka 5 v sektorjih ali podsektorjih, za katere se eden ali nekateri, vendar ne vsi ukrepi priznavajo kot enakovredni, še naprej trgujeta na podlagi skladnosti s pogoji iz odstavka 1. Na zahtevo pogodbenice izvoznice se uporablja odstavek 7.
7. V tem poglavju pogodbenica uvoznica za uvoz proizvodov druge pogodbenice ne uvede uvoznih dovoljenj.
8. Pogodbenici glede splošnih uvoznih pogojev, ki vplivajo na njuno medsebojno trgovino, na zahtevo pogodbenice izvoznice začneta posvetovanja v skladu s členom 6.14, da za pogodbenico uvoznico uvedeta alternativne ali dodatne uvozne pogoje. Pogodbenici te alternativne ali dodatne uvozne pogoje po potrebi utemeljita na ukrepih pogodbenice izvoznice, ki jih pogodbenica uvoznica priznava kot enakovredne. Če se pogodbenici dogovorita o alternativnih ali dodatnih uvoznih pogojih, pogodbenica uvoznica v 90 dneh od njihove uvedbe sprejme potrebne zakonodajne ali upravne ukrepe, potrebne za uvoz na tej podlagi.
9. Kar zadeva uvoz živali, živalskih proizvodov, proizvodov živalskega izvora in živalskih stranskih proizvodov, pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice, ki so ji priložena ustrezna jamstva, odobri obrate na ozemlju pogodbenice izvoznice brez predhodnega inšpekcijskega pregleda in v skladu s Prilogo 6-D. Pogodbenica uvoznica, razen če pogodbenica izvoznica zahteva dodatne informacije, v 30 delovnih dneh od prejema zahteve za odobritev, ki so ji priložena ustrezna jamstva, sprejme potrebne zakonodajne ali upravne ukrepe, potrebne za uvoz na tej podlagi.
10. Pogodbenica prvotni seznam obratov odobri v skladu s Prilogo 6-D.
11. Na zahtevo pogodbenice druga pogodbenica predloži popolno pojasnilo in podporne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen.
ČLEN 6.10
Certificikacijski postopki
1. Za namen certifikacijskih postopkov pogodbenici izpolnjujeta načela in merila iz Priloge 6-H.
2. Pogodbenica izdaja spričevala ali uradne dokumente iz člena 6.9, odstavki 1, 5 in 6, kot je določeno v Prilogi 6-H.
3. Pododbor iz člena 6.16 lahko Svetu za trgovino ali Odboru za trgovino priporoči, naj sprejme sklep o pravilih, ki jih je treba upoštevati v primeru elektronskega preverjanja, preklica ali nadomestitve spričeval.
ČLEN 6.11
Preverjanja
1. Za učinkovito izvajanje tega poglavja ima vsaka pogodbenica pravico, da:
|
(a) |
v skladu s smernicami iz Priloge 6-F opravlja preverjanje celotnega ali dela skupnega programa nadzora pristojnih organov druge pogodbenice; stroške takega preverjanja krije pogodbenica, ki preverjanje opravlja; |
|
(b) |
od dne, ki ga določita pogodbenici, od druge pogodbenice zahteva celoten ali del skupnega programa nadzora te pogodbenice in poročilo o rezultatih nadzora, ki se izvaja po tem programu, ter |
|
(c) |
za laboratorijske preskuse v zvezi s proizvodi živalskega izvora zahteva, da v programu rednih medlaboratorijskih primerjalnih preskusov pri posebnih preskusih, ki jih organizira referenčni laboratorij pogodbenice, ki vloži zahtevo, sodeluje druga pogodbenica; stroške v zvezi s sodelovanjem krije sodelujoča pogodbenica. |
2. Vsaka pogodbenica lahko svoje rezultate in ugotovitve deli s tretjimi državi in jih javno objavi.
3. Pododbor iz člena 6.16 lahko Svetu za trgovino priporoči, naj spremeni Prilogo 6-F, da se ustrezno upošteva delo mednarodnih organizacij.
4. Rezultati preverjanj iz tega člena lahko prispevajo k ukrepom ene ali obeh pogodbenic iz členov 6.6 do 6.9 in 6.12.
ČLEN 6.12
Pregledi ob uvozu in inšpekcijske pristojbine
1. Pri pregledih ob uvozu, ki jih pogodbenica uvoznica izvaja v zvezi s pošiljkami pogodbenice izvoznice, se spoštujejo načela iz Priloge 6-G. Rezultati teh pregledov lahko prispevajo k postopkom preverjanja iz člena 6.11.
2. Pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu, ki jih izvaja vsaka pogodbenica, je določena v Prilogi 6-G. Pododbor iz člena 6.16 lahko Svetu za trgovino priporoči, naj spremeni Prilogo 6-G.
3. Pogodbenica lahko od pogostnosti iz Priloge 6-G odstopi v okviru svojih pristojnosti ter v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi, na podlagi napredka v skladu s členoma 6.8 in 6.9 ali na podlagi preverjanj, posvetovanj ali drugih ukrepov iz tega poglavja.
4. Inšpekcijske pristojbine ne presegajo stroškov, ki jih imajo pristojni organi zaradi izvajanja pregledov ob uvozu, in so pravične glede na pristojbine, ki se zaračunajo za pregled podobnih domačih proizvodov.
5. Pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o vsaki spremembi ukrepov, ki vplivajo na preglede ob uvozu in inšpekcijske pristojbine, skupaj z razlogi zanjo, ter o vseh pomembnih spremembah upravnega postopka za take preglede.
6. Pri proizvodih iz člena 6.9(5) se lahko pogodbenici dogovorita za vzajemno zmanjšanje pogostnosti fizičnih pregledov ob uvozu.
7. Pododbor lahko Svetu za trgovino priporoči pogoje za odobritev pregledov ob uvozu vsake pogodbenice za prilagoditev njihove pogostosti ali njihovo nadomestitev, da začnejo veljati na določen datum. Ti pogoji so s sklepom Sveta za trgovino vključeni v Prilogo 6-G. Pogodbenici lahko od tega datuma odobrita medsebojne preglede ob uvozu za določene proizvode zaradi zmanjšanja njihove pogostosti ali njihove nadomestitve.
ČLEN 6.13
Izmenjava informacij
1. Pogodbenici si sistematično izmenjujeta informacije v zvezi z izvajanjem tega poglavja, da bi razvili standarde, priskrbeli zagotovila, ustvarili obojestransko zaupanje in dokazali uspešnost nadzorovanih programov. Izmenjava informacij lahko, če je primerno, vključuje izmenjave uradnikov.
2. Pogodbenici si izmenjujeta tudi informacije o drugih pomembnih temah, vključno s:
|
(a) |
pomembnimi dogodki v zvezi s proizvodi, ki jih zajema to poglavje, in izmenjavo informacij, določeno v členih 6.8 in 6.9; |
|
(b) |
rezultati postopkov preverjanja iz člena 6.11; |
|
(c) |
rezultati pregledov ob uvozu iz člena 6.12 v primeru zavrnjenih ali neskladnih pošiljk živali in proizvodov živalskega izvora; |
|
(d) |
znanstvenimi mnenji, pomembnimi za to poglavje, za katere je odgovorna pogodbenica, ter |
|
(e) |
hitrim obveščanjem, pomembnim za trgovino na področju uporabe tega poglavja. |
3. Pogodbenica ustreznemu znanstvenemu forumu v ocenjevanje pravočasno predloži znanstvene članke ali podatke, s katerimi utemelji stališča ali trditve v zvezi z zadevo, ki izhaja iz tega poglavja. Rezultati tega ocenjevanja se dajo na voljo pogodbenicama.
4. Če pogodbenica informacije iz tega člena zagotovi STO z uradnim obvestilom v skladu s členom 7 Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in Prilogo B k navedenemu sporazumu ali jih objavi na svojem javno dostopnem, brezplačnem spletišču, se šteje, da so informacije iz tega člena izmenjane.
5. Pogodbenica je po pošti ali elektronski pošti neposredno obveščena o škodljivih organizmih, ki zanjo pomenijo znano ali takojšnjo nevarnost. Pogodbenici upoštevata smernice iz ISPM št. 17 (Poročanje o škodljivih organizmih) FAO.
6. Pogodbenici si informacije iz tega člena izmenjujeta po elektronski pošti, telefaksu ali pošti.
ČLEN 6.14
Uradna obvestila in posvetovanje
1. Pogodbenica v dveh delovnih dneh uradno obvesti drugo pogodbenico o vsakem resnem ali znatnem tveganju za zdravje ljudi, živali ali rastlin, vključno z nujnimi primeri nadzora nad živili ali okoliščinami, ko obstaja jasna nevarnost resnih škodljivih učinkov na zdravje, povezanih z uživanjem proizvodov živalskega izvora ali rastlinskih proizvodov, in zlasti o:
|
(a) |
ukrepih, ki vplivajo na sklepe o regionalizaciji iz člena 6.7; |
|
(b) |
prisotnosti ali razvoju bolezni živali ali škodljivih organizmov iz Priloge 6-B; |
|
(c) |
izsledkih epidemiološkega pomena ali pomembnih povezanih tveganjih glede bolezni živali in škodljivih organizmov, ki niso na seznamu v Prilogi 6-B, ali ki so nove bolezni živali ali škodljivi organizmi, ter |
|
(d) |
dodatnih ukrepih poleg osnovnih zahtev iz njunih zadevnih ukrepov, sprejetih za nadzor ali izkoreninjenje bolezni živali ali škodljivih organizmov ali varovanje javnega zdravja, ter vsakršnih spremembah profilaktičnih ukrepov, vključno s cepljenjem. |
2. Kadar ima pogodbenica resne pomisleke glede tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, lahko o razmerah zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico. Ta posvetovanja se opravijo čim prej in v vsakem primeru v 13 delovnih dneh od zahteve. V teh posvetovanjih si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse potrebne informacije, da se preprečijo motnje trgovine, in doseči vzajemno sprejemljivo rešitev, skladno z varovanjem zdravja ljudi, živali ali rastlin.
3. Pogodbenica lahko zahteva, da posvetovanja iz odstavka 2 tega člena potekajo prek video- ali avdiokonference. Pogodbenica, ki vloži zahtevo, pripravi zapisnik posvetovanja, ki ga morata obe pogodbenici odobriti. Za namene te odobritve se uporablja člen 6.13(6).
ČLEN 6.15
Zaščitna klavzula
1. Če pogodbenica izvoznica sprejme nacionalne ukrepe za nadzor vzroka, ki bi lahko pomenil resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, brez poseganja v odstavek 2 sprejme tudi enakovredne ukrepe za preprečevanje vnosa tveganja na ozemlje pogodbenice uvoznice.
2. Pogodbenica uvoznica lahko na podlagi resnega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin sprejme začasne ukrepe, potrebne za varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin. Za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, pogodbenica uvoznica med veljavnostjo takih začasnih ukrepov prouči najprimernejšo in najsorazmernejšo rešitev, da prepreči nepotrebne motnje trgovine.
3. Pogodbenica, ki sprejme ukrepe iz tega člena, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico v enem delovnem dnevu od sklepa o izvajanju navedenih ukrepov. Pogodbenici na zahtevo pogodbenice in v skladu s členom 6.14(2) v 13 delovnih dneh od uradnega obvestila opravita posvetovanja o razmerah. Pogodbenici ustrezno upoštevata vse informacije, zagotovljene med temi posvetovanji, in si prizadevata preprečiti nepotrebne motnje trgovine, pri čemer po potrebi upoštevata rezultate posvetovanj iz člena 6.14(2).
ČLEN 6.16
Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe
1. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 33.4(1), sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za sanitarne in fitosanitarne ukrepe.
2. Pododbor:
|
(a) |
spremlja izvajanje tega poglavja in obravnava zadeve v zvezi z njim ter proučuje vse zadeve, ki se lahko pojavijo v zvezi z njegovim izvajanjem, ter |
|
(b) |
oblikuje priporočila Svetu za trgovino za spremembe prilog v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), zlasti glede na napredek v okviru posvetovanj in postopkov iz tega poglavja. |
3. Pododbor se dogovori o ukrepih, ki jih je treba sprejeti pri doseganju ciljev iz tega poglavja. Pododbor določi cilje in mejnike za te ukrepe. Pododbor oceni rezultate teh ukrepov.
4. Pododbor lahko priporoči, da Svet za trgovino ali Odbor za trgovino v skladu s členom 33.4(2), če je ustrezno, ustanovi tehnične delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov vsake pogodbenice na strokovni ravni, ki opredelijo in obravnavajo tehnična in znanstvena vprašanja, ki izhajajo iz uporabe tega poglavja.
5. Pododbor lahko Svetu za trgovino ali Odboru za trgovino priporoči, naj sprejme sklep o posebnem poslovniku za ta pododbor ob upoštevanju posebnosti sanitarnih in fitosanitarnih zadev.
ČLEN 6.17
Sodelovanje v večstranskih forumih
1. Pogodbenici spodbujata sodelovanje v večstranskih forumih, pomembnih za sanitarne in fitosanitarne zadeve, zlasti mednarodnih organizacijah za standardizacijo, priznanih v okviru Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.
2. Pododbor, ustanovljen v členu 6.16, je ustrezen forum za izmenjavo informacij in sodelovanje o zadevah iz odstavka 1 tega člena.
ČLEN 6.18
Sodelovanje na področju znanosti o varnosti hrane, zdravju živali in varstvu rastlin
1. Pogodbenici si prizadevata olajšati znanstveno sodelovanje med svojimi organi, pristojnimi za znanstveno oceno na področjih varnosti hrane, zdravja živali in varstva rastlin.
2. Pododbor lahko Svetu za trgovino ali Odboru za trgovino v skladu s členom 33.4(2), priporoči, naj ustanovi tehnično delovno skupino za znanstveno sodelovanje, kot je navedeno v odstavku 1 tega člena (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina), ki jo sestavljajo predstavniki znanstvenih organov na strokovni ravni iz odstavka 1 tega člena, ki jih imenuje vsaka pogodbenica.
3. Svet za trgovino ali Odbor za trgovino, ki ustanovi delovno skupino, določi njena pooblastila, obseg dela in delovni program.
4. Delovna skupina si lahko izmenjuje informacije, vključno z:
|
(a) |
znanstvenimi in tehničnimi informacijami ter |
|
(b) |
zbiranjem podatkov. |
5. Delo delovne skupine ne vpliva na neodvisnost nacionalnih ali regionalnih agencij vsake pogodbenice.
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da na predstavnike, imenovane v skladu z odstavkom 2, ne vpliva nasprotje interesov v skladu s pravom te pogodbenice.
ČLEN 6.19
Ozemeljska uporaba za Evropsko unijo
1. Z odstopanjem od člena 33.8 se za Evropsko unijo to poglavje uporablja za ozemlja držav članic, kot so določena v Prilogi I k Uredbi (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (13), za rastline, rastlinske proizvode in drugo blago pa, kot je določeno v členu 1(3) Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (14).
2. Pogodbenici razumeta, da se glede ozemlja Evropske unije upošteva njegova posebnost in da se Evropska unija prizna kot en sam subjekt.
POGLAVJE 7
SODELOVANJE PRI TRAJNOSTNIH PREHRANSKIH SISTEMIH
ČLEN 7.1
Cilj
Cilj tega poglavja je vzpostaviti tesno sodelovanje med pogodbenicama za skupno udeležbo pri prehodu na trajnostnost njunih ustreznih prehranskih sistemov. Pogodbenici priznavata pomen krepitve politik in opredelitve programov, ki prispevajo k razvoju trajnostnih, vključujočih, zdravih in odpornih prehranskih sistemov, ter vloge trgovine pri doseganju tega cilja.
ČLEN 7.2
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za sodelovanje med pogodbenicama, namenjeno izboljšanju trajnostnosti njunih prehranskih sistemov.
2. To poglavje vsebuje določbe za sodelovanje pri posebnih vidikih trajnostnih prehranskih sistemov, ki vključujejo:
|
(a) |
trajnostnost prehranske verige ter zmanjšanje izgube hrane in živilskih odpadkov; |
|
(b) |
boj proti goljufijam s hrano v prehranski verigi; |
|
(c) |
dobrobit živali; |
|
(d) |
boj proti protimikrobni odpornosti ter |
|
(e) |
zmanjšanje uporabe gnojil in kemičnih pesticidov, pri katerih je ocena tveganja pokazala, da povzročajo nesprejemljiva tveganja za zdravje ali okolje. |
3. To poglavje se nanaša tudi na sodelovanje pogodbenic v večstranskih forumih.
4. To poglavje se uporablja brez poseganja v uporabo drugih poglavij, povezanih s prehranskimi sistemi ali trajnostnostjo, zlasti poglavij 6, 9 in 26.
ČLEN 7.3
Opredelitev pojmov
1. V tem poglavju:
|
(a) |
„prehranska veriga“ pomeni vse korake od primarne proizvodnje do prodaje končnemu potrošniku, vključno s proizvodnjo, predelavo, izdelavo, prevozom, skladiščenjem, distribucijo in prodajo končnemu potrošniku; |
|
(b) |
„primarna proizvodnja“ pomeni proizvodnjo, rejo ali gojenje primarnih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo in kmetijsko rejo živali pred zakolom, pa tudi lov in ribolov in nabiranje proizvodov v naravi, ter |
|
(c) |
„trajnostni prehranski sistem“ pomeni prehranski sistem, s katerim se vsem zagotavlja varna, hranljiva in zadostna hrana, ne da bi bila pri tem ogrožena gospodarska, družbena in okoljska podlaga, potrebna za zagotavljanje prehranske varnosti in prehrane za prihodnje generacije; tak trajnostni prehranski sistem:
|
ČLEN 7.4
Trajnostnost prehranske verige ter zmanjšanje izgube hrane in živilskih odpadkov
1. Pogodbenici priznavata, da so trenutni prehranski sistemi in podnebne spremembe medsebojno povezani. Pogodbenici sodelujeta, da bi zmanjšali škodljive vplive prehranskih sistemov na okolje in podnebje ter povečali svojo odpornost.
2. Pogodbenici priznavata, da izguba hrane in živilski odpadki negativno vplivajo na družbeno, gospodarsko in okoljsko razsežnost prehranskih sistemov.
3. Pogodbenici sodelujeta na področjih, ki lahko vključujejo:
|
(a) |
trajnostno pridelavo hrane, vključno s kmetijstvom, izboljšanjem dobrobiti živali, spodbujanjem ekološkega kmetovanja in zmanjšanjem uporabe antimikrobikov, gnojil in kemičnih pesticidov, pri katerih ocena tveganja kaže, da povzročajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ali okolje; |
|
(b) |
trajnostnost prehranske verige, vključno s proizvodnjo ter metodami in praksami predelave hrane; |
|
(c) |
zdravo in trajnostno prehrano, ki zmanjšuje ogljični odtis potrošnje; |
|
(d) |
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov prehranskih sistemov, povečanje ponorov ogljika in obrnitev trenda izgube biotske raznovrstnosti; |
|
(e) |
inovacije in tehnologije, ki prispevajo k prilagoditvi in odpornosti proti vplivom podnebnih sprememb; |
|
(f) |
pripravo načrta izrednih ukrepov za zagotovitev zanesljive preskrbe s hrano v kriznih obdobjih ter |
|
(g) |
zmanjšanje izgube hrane in živilskih odpadkov v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 12, cilj 12.3, kakor je opredeljen v Agendi 2030. |
4. Sodelovanje v skladu s tem členom lahko vključuje izmenjavo informacij, strokovnega znanja in izkušenj ter sodelovanje pri raziskavah in inovacijah.
ČLEN 7.5
Boj proti goljufijam s hrano v prehranski verigi
1. Pogodbenici priznavata, da lahko goljufije vplivajo na varnost prehranske verige, ogrozijo trajnostnost prehranskih sistemov ter spodkopavajo pošteno poslovno prakso, zaupanje potrošnikov in odpornost živilskih trgov.
2. Pogodbenici sodelujeta pri odkrivanju in preprečevanju goljufij v prehranski verigi, in sicer tako, da:
|
(a) |
si izmenjujeta informacije in izkušnje za izboljšanje odkrivanja in preprečevanja goljufij v prehranski verigi ter |
|
(b) |
zagotavljata potrebno pomoč za zbiranje dokazov o praksah, ki so ali se zdijo neskladne z njunimi pravili, ki povzročajo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali okolje ali ki zavajajo potrošnike. |
ČLEN 7.6
Dobrobit živali
1. Pogodbenici priznavata, da so živali čuteča bitja in da njihova uporaba v sistemih proizvodnje hrane zajema tudi obveznost za njihovo dobrobit. Pogodbenici upoštevata pogoje trgovanja za rejne živali in živalske proizvode, s katerimi se zaščiti njihova dobrobit.
2. Pogodbenici si prizadevata doseči skupni dogovor o mednarodnih standardih za dobrobit živali Svetovne organizacije za zdravje živali.
3. Pogodbenici v skladu s svojim pravom sodelujeta pri razvoju in izvajanju standardov za dobrobit živali na kmetijah, med prevozom ter ob zakolu in usmrtitvi.
4. Pogodbenici okrepita sodelovanje pri raziskavah na področju dobrobiti živali za nadaljnji razvoj znanstveno utemeljenih standardov dobrobiti živali.
5. Pododbor iz člena 7.8 lahko obravnava druge zadeve na področju dobrobiti živali.
6. Pogodbenici si izmenjujeta informacije, strokovno znanje in izkušnje na področju dobrobiti živali.
7. Pogodbenici sodelujeta v Svetovni organizaciji za zdravje živali in drugih mednarodnih forumih, da bi spodbudili nadaljnji razvoj in izvajanje standardov in dobrih praks na področju dobrobiti živali.
8. Svet za trgovino ali Odbor za trgovino lahko na podlagi člena 33.4(2) ustanovita tehnično delovno skupino, ki podpre pododbor iz člena 7.8 pri izvajanju tega člena.
ČLEN 7.7
Boj proti protimikrobni odpornosti
1. Pogodbenici priznavata, da protimikrobna odpornost resno ogroža zdravje ljudi in živali ter da uporaba, zlasti nepravilna in prekomerna uporaba protimikrobnih zdravil pri živalih, prispeva k splošnemu razvoju protimikrobne odpornosti in pomeni veliko tveganje za zdravje ljudi. Pogodbenici priznavata, da je zaradi narave grožnje potreben nadnacionalni pristop.
2. Vsaka pogodbenica postopoma opušča uporabo protimikrobnih zdravil kot spodbujevalcev rasti.
3. Vsaka pogodbenica v skladu s pristopom „eno zdravje“:
|
(a) |
upošteva obstoječe in prihodnje smernice, standarde, priporočila in ukrepe, oblikovane v ustreznih mednarodnih organizacijah, pri razvoju pobud in nacionalnih načrtov za spodbujanje preudarne in odgovorne uporabe protimikrobnih zdravil v živinoreji in veterinarskih praksah; |
|
(b) |
kadar se pogodbenici tako skupaj odločita, spodbuja odgovorno in preudarno uporabo protimikrobnih zdravil, vključno s tem, da se njihova uporaba v živinoreji zmanjša in postopoma opusti za spodbujanje rasti, ter |
|
(c) |
podpira razvoj in izvajanje mednarodnih akcijskih načrtov za boj proti protimikrobni odpornosti, če se pogodbenicama zdi to ustrezno. |
4. Svet za trgovino ali Odbor za trgovino lahko na podlagi člena 33.4(2) ustanovi tehnično delovno skupino, ki podpira pododbor iz člena 7.8 pri izvajanju tega člena.
ČLEN 7.8
Pododbor za trajnostne prehranske sisteme
1. Pododbor za trajnostne prehranske sisteme (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 33.4(1), sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za trajnostne prehranske sisteme.
2. Pododbor spremlja izvajanje tega poglavja in proučuje vse zadeve, ki se lahko pojavijo v zvezi z njegovim izvajanjem.
3. Pododbor se dogovori o ukrepih, ki jih je treba sprejeti pri doseganju ciljev iz tega poglavja. Pododbor določi cilje in mejnike za te ukrepe ter spremlja napredek pogodbenic pri vzpostavitvi trajnostnih prehranskih sistemov. Pododbor vsako obdobje oceni rezultate izvajanja teh ukrepov.
4. Pododbor lahko Svetu za trgovino ali Odboru za trgovino na podlagi člena 33.4(2) priporoči, naj ustanovi tehnične delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov vsake pogodbenice na strokovni ravni, ki opredelijo in obravnavajo tehnična in znanstvena vprašanja, ki izhajajo iz uporabe tega poglavja.
5. Pododbor Odboru za trgovino priporoči, naj določi pravila za zmanjšanje morebitnih navzkrižij interesov za udeležence sej pododbora in strokovnjake tehničnih delovnih skupin iz tega poglavja. Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o določitvi teh pravil.
ČLEN 7.9
Sodelovanje v večstranskih forumih
1. Pogodbenici, če je ustrezno, sodelujeta v večstranskih forumih, da spodbudita svetovni prehod na trajnostne prehranske sisteme, ki prispevajo k doseganju mednarodno dogovorjenih ciljev o varstvu okolja, narave in podnebja.
2. Pododbor je ustrezen forum za izmenjavo informacij in sodelovanje o zadevah iz odstavka 1 tega člena.
ČLEN 7.10
Dodatne določbe
1. Dejavnosti pododbora ne vplivajo na neodvisnost nacionalnih ali regionalnih agencij pogodbenic.
2. Nobena določba tega poglavja ne vpliva na pravice ali obveznosti vsake pogodbenice za varstvo zaupnih informacij v skladu s pravom vsake pogodbenice. Kadar pogodbenica drugi pogodbenici predloži informacije, ki se v skladu z njenim pravom štejejo za zaupne, ta druga pogodbenica navedene informacije obravnava kot zaupne, razen če se s pogodbenico, ki je informacije predložila, dogovori drugače.
3. Ob popolnem spoštovanju pravice vsake pogodbenice do zakonskega urejanja se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da pogodbenico zavezuje, da:
|
(a) |
spremeni svoje uvozne zahteve; |
|
(b) |
odstopa od nacionalnih postopkov za pripravo in sprejetje regulativnih ukrepov; |
|
(c) |
sprejme ukrep, ki bi ogrozil ali oviral pravočasno sprejetje regulativnih ukrepov za doseganje ciljev javne politike, ali |
|
(d) |
sprejme kakršen koli konkreten regulativni izid. |
POGLAVJE 8
ENERGIJA IN SUROVINE
ČLEN 8.1
Cilj
Cilj tega poglavja je v skladu s tem sporazumom okrepiti dialog in sodelovanje v sektorjih energije in surovin v obojestransko korist pogodbenic, spodbujati trajnostno in pravično trgovino in naložbe ter s tem v obeh sektorjih zagotavljati enake konkurenčne pogoje ter okrepiti konkurenčnost povezanih vrednostnih verig, vključno z dodajanjem vrednosti.
ČLEN 8.2
Načela
1. Vsaka pogodbenica ohrani suvereno pravico, da določi, ali so območja na njenem ozemlju in v izključni ekonomski coni na voljo za raziskovanje, proizvodnjo in prevoz energetskih proizvodov in surovin.
2. Pogodbenici v skladu s tem poglavjem ponovno potrjujeta pravico do zakonskega urejanja na svojem zadevnem ozemlju za doseganje legitimnih ciljev politike na področjih energije in surovin.
ČLEN 8.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju ter prilogah 8-A in 8-B:
|
(a) |
„dovoljenje“ pomeni dovoljenje, licenco, koncesijo ali podoben upravni ali pogodbeni instrument, s katerim pristojni organ pogodbenice daje subjektu pravico, da na njenem ozemlju v skladu z zahtevami iz dovoljenja opravlja določeno gospodarsko dejavnost; |
|
(b) |
„izravnava“ pomeni vse ukrepe in procese v vseh časovnih okvirih, s katerimi operaterji sistemov neprekinjeno zagotavljajo ohranjanje sistemske frekvence znotraj predhodno opredeljenega območja stabilnosti in količino rezerv, potrebnih za zahtevano kakovost; |
|
(c) |
„energetsko blago“ pomeni blago, iz katerega se pridobiva energija, navedeno z ustrezno oznako HS iz Priloge 8-A; |
|
(d) |
„ogljikovodiki“ pomeni blago, navedeno z ustrezno oznako HS iz Priloge 8-A; |
|
(e) |
„surovine“ pomeni snovi, ki se uporabljajo pri proizvodnji industrijskih proizvodov, vključno z rudami, koncentrati, žlindro, pepelom in kemikalijami, neobdelane, predelane in rafinirane materiale, kovinske odpadke, odpadke in odpadke, ki jih je mogoče pretaliti, navedene v ustreznem poglavju HS iz Priloge 8-A; |
|
(f) |
„energija iz obnovljivih virov“ pomeni vrsto energije, proizvedeno iz sončnega, vetrnega, vodnega, geotermalnega, biološkega ali oceanskega vira ali drugih obnovljivih virov v okolju; |
|
(g) |
„obnovljivo gorivo“ pomeni biogoriva, tekoča biogoriva, biomasna goriva in obnovljiva goriva nebiološkega izvora, vključno s sintetičnimi gorivi in čistim vodikom; |
|
(h) |
„standardi“ pomeni standarde, v smislu poglavja 9; |
|
(i) |
„operater sistema“ pomeni:
|
|
(j) |
„tehnični predpisi“ pomeni tehnične predpise, v smislu poglavja 9. |
ČLEN 8.4
Uvozni in izvozni monopol
Pogodbenica ne določi ali ohranja določenega uvoznega ali izvoznega monopola. V tem členu pojem „uvozni ali izvozni monopol“ pomeni izključno pravico ali pooblastilo, ki ga pogodbenica podeli subjektu za uvoz energetskega blaga ali surovin iz druge pogodbenice ali izvoz energetskega blaga ali surovin v drugo pogodbenico (15).
ČLEN 8.5
Določanje izvoznih cen (16)
1. Pogodbenica pri izvozu energetskega blaga ali surovin v drugo pogodbenico z vsakim ukrepom, vključno z licencami ali zahtevami glede minimalne cene, ne uvede višje cene od tiste, ki se za to blago zaračuna na domačem trgu.
2. Čile lahko ne glede na odstavek 1 uvede ali ohrani ukrepe, katerih cilj je spodbujati dodajanje vrednosti, tako da industrijskim sektorjem dobavlja surovino po ugodnejših cenah, da se tako lahko razvijejo v Čilu, če taki ukrepi izpolnjujejo pogoje iz Priloge 8-B.
ČLEN 8.6
Domače regulirane cene
1. Pogodbenici priznavata, da je pri zagotavljanju širokega izbora dobave energetskega blaga in krepitvi blaginje potrošnikov pomembno, da so energetski trgi konkurenčni. Prav tako priznavata, da se lahko potrebe in pristopi na področju zakonskega urejanja med trgi razlikujejo.
2. Poleg odstavka 1 vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi zagotovi, da dobava energetskega blaga temelji na tržnih načelih.
3. Pogodbenica lahko ceno, ki jo zaračunava za dobavo energetskega blaga, zakonsko uredi le z uvedbo obveznosti javne službe.
4. Če pogodbenica uvede obveznost javne službe, zagotovi, da je jasno opredeljena, pregledna in nediskriminatorna ter da ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev obveznosti javne službe.
ČLEN 8.7
Dovoljenje za raziskovanje in proizvodnjo energetskega blaga in surovin
1. Če pogodbenica za raziskovanje ali proizvodnjo energetskega blaga in surovin zahteva dovoljenje, brez poseganja v poglavje 13 zagotovi, da se tako dovoljenje izda v javnem in nediskriminatornem postopku (17).
2. Ta pogodbenica med drugim objavi vrsto dovoljenja, zadevno območje ali njegov del in predlagani datum ali rok za izdajo dovoljenja na način, ki potencialno zainteresiranim vložnikom omogoča vložitev vlog.
3. Pogodbenica lahko od odstavka 2 tega člena in člena 13.3 odstopa v katerem koli od naslednjih primerov v zvezi z ogljikovodiki:
|
(a) |
za območje je bil že izveden javni postopek, na podlagi katerega ni bilo izdano dovoljenje; |
|
(b) |
območje je trajno na voljo za raziskovanje ali proizvodnjo energetskega blaga in surovin ali |
|
(c) |
izdano dovoljenje je bilo opuščeno pred datumom prenehanja veljavnosti. |
4. Vsaka pogodbenica lahko od subjekta, ki mu je bilo izdano dovoljenje, zahteva plačilo finančnega prispevka ali prispevka v naravi. Finančni prispevek ali prispevek v naravi se določi tako, da ne posega v upravljanje in postopek odločanja takega subjekta.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vložniku, kadar je njegova vloga zavrnjena, predložijo razlogi za zavrnitev, na podlagi katerih se lahko pritoži ali zahteva pregled. Postopki za pritožbo ali pregled se objavijo vnaprej.
ČLEN 8.8
Presoja vplivov na okolje
1. Pogodbenica zagotovi, da se pred izdajo dovoljenja za projekt ali dejavnost v zvezi z energijo ali surovinami, ki lahko pomembno vplivajo na prebivalstvo, zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost, zemljišče, prst, vodo, zrak ali podnebje ali kulturno dediščino in krajino, izvede presoja vplivov na okolje (18). S to presojo se opredelijo in ocenijo taki pomembni vplivi.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so javnosti v okviru postopka presoje vplivov na okolje zagotovljene vse ustrezne informacije ter da ima na voljo čas in priložnosti za sodelovanje v tem postopku in za predložitev pripomb.
3. Vsaka pogodbenica pred izdajo dovoljenja za projekt ali dejavnost objavi in upošteva ugotovitve presoje vplivov na okolje.
ČLEN 8.9
Dostop tretjih strani do infrastrukture za prenos energije
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da operaterji sistema na njenem ozemlju kateremu koli subjektu pogodbenice odobrijo nediskriminatoren dostop do energetske infrastrukture za prenos električne energije. Dostop do infrastrukture za prenos električne energije se v največji možni meri odobri v razumnem roku po datumu, ko zadevni subjekt zaprosi za dostop.
2. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi zagotovi, da imajo subjekti pogodbenic za prenos električne energije dostop do infrastrukture za prenos električne energije ter da jo lahko uporabljajo pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, vključno z nediskriminacijo med viri energije, in po tarifah, ki odražajo stroške. Vsaka pogodbenica objavi pogoje in tarife za dostop do infrastrukture za prenos električne energije in njeno uporabo.
3. Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbenica v svojih zakonih in drugih predpisih na podlagi objektivnih meril uvede ali ohrani omejen seznam posebnih odstopanj od pravice do dostopa tretjih strani, če so odstopanja potrebna za izpolnitev legitimnega cilja politike. Taka odstopanja se objavijo pred začetkom uporabe.
4. Pogodbenici priznavata pomen pravil iz odstavkov 1, 2 in 3 tudi za plinsko infrastrukturo. Pogodbenica, ki takih pravil v zvezi s plinsko infrastrukturo ne uporablja, si za to prizadeva, zlasti v zvezi s prevozom obnovljivih goriv, pri čemer priznava razlike v zrelosti in organizaciji trgov.
ČLEN 8.10
Dostop dobaviteljev električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, do infrastrukture
1. Brez poseganja v člene 8.7, 8.9 in 8.11 vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo dobavitelji energije iz obnovljivih virov druge pogodbenice dostop do električnega omrežja za naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na njenem ozemlju ter ga lahko uporabljajo pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.
2. Za namene odstavka 1 vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi zagotovi, da njena podjetja za prenos in operaterji sistema dobaviteljem električne energije iz obnovljivih virov druge pogodbenice:
|
(a) |
omogočajo, da priključijo nove naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na električno omrežje brez uvedbe diskriminatornih pogojev; |
|
(b) |
omogočajo zanesljivo uporabo električnega omrežja; |
|
(c) |
zagotavljajo izravnalne storitve ter |
|
(d) |
zagotavljajo, da so vzpostavljeni ustrezni operativni ukrepi, povezani z omrežjem in trgom, da se zmanjša omejevanje električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. |
3. Odstavek 2 ne posega v zakonito pravico vsake pogodbenice do zakonskega urejanja na svojem ozemlju za doseganje legitimnih ciljev politike, kot je potreba po ohranjanju varnega obratovanja in stabilnosti sistema električne energije, ki temelji na objektivnih in nediskriminatornih merilih.
ČLEN 8.11
Neodvisni organ
1. Vsaka pogodbenica ohranja ali ustanovi funkcionalno neodvisen organ ali organe, ki:
|
(a) |
določajo ali odobrijo pogoje in tarife za dostop do električnega omrežja in njegovo uporabo ter |
|
(b) |
v razumnem roku rešujejo spore v zvezi z ustreznimi pogoji in tarifami za dostop do električnega omrežja ter njegovo uporabo. |
2. Organ ali organi pri opravljanju nalog in izvajanju pristojnosti iz odstavka 1 delujejo pregledno in nepristransko glede na uporabnike, lastnike in operaterje sistema električnega omrežja.
ČLEN 8.12
Sodelovanje na področju standardov
1. Da se preprečijo, prepoznajo in odpravijo nepotrebne tehnične ovire v trgovini z energetskim blagom in surovinami, se za to blago in surovine uporablja poglavje 9.
2. Pogodbenici v skladu s členoma 9.4 in 9.6, če je ustrezno, spodbujata sodelovanje med zadevnimi regulativnimi organi in organi za standardizacijo na področju energijske učinkovitosti, trajnostne energije in surovin, da bi prispevali k trgovini, naložbam in trajnostnemu razvoju, med drugim tudi z:
|
(a) |
zbliževanjem ali, če je mogoče, uskladitvijo njunih ustreznih veljavnih standardov na podlagi skupnega interesa in vzajemnosti ter v skladu z načini, o katerih se dogovorijo zadevni regulatorji in organi za standardizacijo; |
|
(b) |
skupnimi analizami, metodologijami in pristopi, če je mogoče, za podpiranje in spodbujanje razvoja ustreznih testiranj in meritvenih standardov v sodelovanju z njunimi ustreznimi organi za standardizacijo; |
|
(c) |
razvojem skupnih standardov, če je mogoče, o energijski učinkovitosti in energiji iz obnovljivih virov ter |
|
(d) |
spodbujanjem standardov o surovinah ter o opremi za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, vključno z zasnovo in označevanjem izdelkov, po potrebi z obstoječimi pobudami za mednarodno sodelovanje. |
3. Pogodbenici si za izvajanje tega poglavja prizadevata, da v sektorju energije in surovin razvijeta in uporabljata odprte standarde ter zagotavljata interoperabilnost omrežij, sistemov, naprav, aplikacij ali sestavnih delov.
ČLEN 8.13
Raziskave, razvoj in inovacije
Pogodbenici priznavata, da so raziskave, razvoj in inovacije ključni za nadaljnji razvoj učinkovitosti, trajnostnosti in konkurenčnosti v sektorjih energije in surovin. Pogodbenici po potrebi sodelujeta, med drugim tudi pri:
|
(a) |
spodbujanju raziskav, razvoja, inovacij in razširjanja okolju prijaznih in gospodarsko učinkovitih tehnologij, postopkov in praks na področjih energije in surovin; |
|
(b) |
spodbujanju dodane vrednosti v vzajemno korist pogodbenic in povečanja proizvodne zmogljivosti na področju energije in surovin ter |
|
(c) |
krepitvi zmogljivosti v okviru pobud za raziskave, razvoj in inovacije. |
ČLEN 8.14
Sodelovanje na področju energije in surovin
1. Pogodbenici po potrebi sodelujeta na področju energije in surovin, da bi med drugim:
|
(a) |
zmanjšali ali odpravili ukrepe, ki bi lahko sami po sebi ali skupaj z drugimi ukrepi izkrivljali trgovino in naložbe, vključno z ukrepi tehnične, regulativne in gospodarske narave, ki vplivajo na sektor energije ali surovin; |
|
(b) |
kadar je mogoče, razpravljali o svojih stališčih v mednarodnih forumih, kjer se razpravlja o trgovinskih in naložbenih vprašanjih, ter spodbudili mednarodne programe na področju energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in surovin ter |
|
(c) |
spodbujali odgovorno poslovno ravnanje v skladu z mednarodnimi standardi, ki sta jih odobrili ali jih podpirata, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja in zlasti poglavje IX teh smernic o znanosti in tehnologiji. |
2. Pogodbenici priznavata, da je treba pospešiti uvajanje energije iz obnovljivih virov in nizkoogljične energije, povečati energijsko učinkovitost ter spodbujati inovacije in zagotoviti dostop do varne, trajnostne in cenovno dostopne energije. Pogodbenici sodelujeta pri ustreznih zadevah v skupnem interesu, kot so:
|
(a) |
energija iz obnovljivih virov, zlasti v zvezi s tehnologijami, priključitev v sistem električne energije in dostop do njega, shranjevanje in prilagodljivost ter celotna dobavna veriga čistega vodika; |
|
(b) |
energijska učinkovitost, vključno z urejanjem, dobrimi praksami ter učinkovitimi in trajnostnimi sistemi ogrevanja in hlajenja; |
|
(c) |
uvajanje e-mobilnosti in polnilne infrastrukture ter |
|
(d) |
odprti in konkurenčni energetski trgi. |
3. Pogodbenici priznavata skupno zavezo odgovornemu pridobivanju in trajnostni proizvodnji surovin ter skupni interes za lažje vključevanje vrednostnih verig surovin. Pogodbenici sodelujeta pri ustreznih zadevah v skupnem interesu, kot so:
|
(a) |
odgovorne rudarske prakse in trajnostnost vrednostnih verig surovin, vključno s prispevkom teh vrednostnih verig k doseganju ciljev OZN za trajnostni razvoj; |
|
(b) |
vrednostne verige surovin, vključno z dodajanjem vrednosti, ter |
|
(c) |
opredelitev področij skupnega interesa za sodelovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki zajema celotno vrednostno verigo surovin, vključno z najnovejšimi tehnologijami, pametnim in digitalnim rudarjenjem. |
4. Pogodbenici pri razvoju dejavnosti sodelovanja upoštevata razpoložljive vire in sredstva. Dejavnosti se lahko izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi, ki jih imata na voljo pogodbenici.
5. Dejavnosti sodelovanja se lahko razvijajo in izvajajo s sodelovanjem mednarodnih organizacij, globalnih forumov in raziskovalnih ustanov v skladu z dogovorom med pogodbenicama.
ČLEN 8.15
Energetski prehod in obnovljiva goriva
1. Pogodbenici za izvajanje tega poglavja priznavata, da obnovljiva goriva, med drugim čisti vodik, vključno z njihovimi derivati, in obnovljiva sintetična goriva pomembno prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov pri obravnavanju podnebnih sprememb.
2. Pogodbenici v skladu s členom 8.12(2), če je ustrezno, sodelujeta pri zbliževanju ali po možnosti harmonizaciji certifikacijskih shem za obnovljiva goriva, na primer v zvezi z emisijami v življenjskem ciklu in varnostnimi standardi.
3. Pogodbenici v zvezi z obnovljivimi gorivi sodelujeta tudi, da:
|
(a) |
opredelita, zmanjšata oziroma odpravita ukrepe, ki lahko izkrivljajo dvostransko trgovino, vključno z ukrepi tehnične, regulativne in gospodarske narave; |
|
(b) |
spodbujata pobude, ki olajšujejo dvostransko trgovino za podpiranje proizvodnje čistega vodika, ter |
|
(c) |
spodbujata uporabo obnovljivih goriv, pri čemer upoštevata njihov prispevek k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. |
4. Pogodbenici po potrebi spodbujata razvoj in izvajanje mednarodnih standardov in regulativnega sodelovanja na področju obnovljivih goriv ter sodelujeta v ustreznih mednarodnih forumih, da bi razvili ustrezne certifikacijske sheme, ki preprečujejo nastajanje neupravičenih ovir za trgovino.
ČLEN 8.16
Izjema za male in izolirane sisteme električne energije
1. Pogodbenici za izvajanje tega poglavja priznavata, da lahko njuni zakoni in drugi predpisi določajo posebne ureditve za male in izolirane sisteme električne energije.
2. Pogodbenica lahko na podlagi odstavka 1 ohrani, sprejme ali izvaja ukrepe, povezane z malimi in izoliranimi sistemi električne energije, ki odstopajo od členov 8.6, 8.7, 8.9, 8.10 in 8.11, če taki ukrepi niso prikrito omejevanje trgovine ali naložb med pogodbenicama.
ČLEN 8.17
Pododbor za trgovino z blagom
1. Pododbor za trgovino z blagom (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen na podlagi člena 33.4(1), je odgovoren za izvajanje tega poglavja in prilog 8-A in 8-B. Za to poglavje se smiselno uporabljajo naloge iz pododstavkov (a), (c), (d) in (e) člena 2.18.
2. Pododbor lahko pogodbenicama v skladu s členi 8.12, 8.13, 8.14 in 8.15 priporoči, da vzpostavita ali olajšata druga sredstva za medsebojno sodelovanje na področju energije in surovin.
3. Pododbor se v skladu z medsebojnim dogovorom pogodbenic sestane na sejah, na katerih obravnava izvajanje tega poglavja. Pri pripravi takih sej lahko vsaka pogodbenica po potrebi prouči prispevke ustreznih deležnikov ali strokovnjakov.
4. Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko za lažje izvajanje tega poglavja, vključno z zagotavljanjem ustrezne udeležbe predstavnikov pogodbenice, ter drugo pogodbenico uradno obvesti o svojih kontaktnih podatkih in jo nemudoma uradno obvesti o kakršnih koli spremembah teh kontaktnih podatkov. Za Čile je kontaktna točka predstavnik iz podsekretariata za mednarodne gospodarske odnose ministrstva za zunanje zadeve ali njegovega naslednika.
POGLAVJE 9
TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI
ČLEN 9.1
Cilj
Cilj tega poglavja je spodbujati in olajšati trgovino z blagom med pogodbenicama s preprečevanjem, prepoznavanjem in odpravljanjem nepotrebnih tehničnih ovir v trgovini in spodbujanjem tesnejšega regulativnega sodelovanja.
ČLEN 9.2
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo vseh standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot so opredeljeni v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.
2. Ne glede na odstavek 1 se to poglavje ne uporablja za:
|
(a) |
specifikacije nabav, ki jih pripravijo vladni organi za potrebe svoje proizvodnje ali porabe, ki so zajete v poglavju 21, ali |
|
(b) |
sanitarne in fitosanitarne ukrepe, ki so zajeti v poglavju 6. |
ČLEN 9.3
Vključevanje nekaterih določb Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini
Členi 2 do 9 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter prilogi 1 in 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini se smiselno vključijo v ta sporazum in postanejo njegov sestavni del.
ČLEN 9.4
Mednarodni standardi
1. Mednarodni standardi, ki so jih razvile organizacije iz Priloge 9-A, se štejejo za ustrezne mednarodne standarde v smislu členov 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Priloge 3 k navedenemu sporazumu, če so te organizacije pri njihovem razvoju upoštevale načela in postopke iz Sklepa Odbora STO za tehnične ovire v trgovini o načelih za razvoj mednarodnih standardov, smernic in priporočil v zvezi s členoma 2 in 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini ter Prilogo 3 k navedenemu sporazumu (19).
2. Svet za trgovino lahko na zahtevo katere koli pogodbenice s sklepom spremeni Prilogo 9-A v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a).
ČLEN 9.5
Tehnični predpisi
1. Pogodbenici priznavata, da je pomembno v skladu s pravili in postopki vsake pogodbenice izvesti oceno regulativnega učinka načrtovanih tehničnih predpisov.
2. Vsaka pogodbenica oceni razpoložljive regulativne in neregulativne alternative predlaganemu tehničnemu predpisu, ki lahko izpolnijo legitimne cilje pogodbenice, v skladu s členom 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.
3. Vsaka pogodbenica uporabi ustrezne mednarodne standarde kot podlago za svoje tehnične predpise, razen kadar pogodbenica, ki tehnične predpise razvija, dokaže, da bi bili taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni za dosego zastavljenih legitimnih ciljev.
4. Če pogodbenica ne uporabi mednarodnih standardov kot podlago za tehnični predpis, na zahtevo druge pogodbenice opredeli vsako znatno odstopanje od ustreznega mednarodnega standarda in pojasni razloge, zakaj so bili ti standardi ocenjeni kot neučinkoviti ali neprimerni za izpolnjevanje zastavljenega cilja, ter predloži znanstvene ali tehnične dokaze, na katerih temelji ta ocena.
5. Vsaka pogodbenica poleg svojih obveznosti v skladu s členom 2.3 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini v skladu s svojimi pravili in postopki pregleda tehnične predpise, da bi povečala njihovo zbliževanje ustreznim mednarodnim standardom. Pogodbenica med drugim upošteva vsak nov razvoj ustreznih mednarodnih standardov in dejstvo, ali še vedno obstajajo okoliščine, ki so povzročile odstopanja od katerega koli ustreznega mednarodnega standarda.
ČLEN 9.6
Regulativno sodelovanje
1. Pogodbenici priznavata, da obstaja širok nabor mehanizmov regulativnega sodelovanja, ki lahko pomagajo odpraviti ali preprečiti nastanek tehničnih ovir v trgovini.
2. Pogodbenica lahko drugi pogodbenici predlaga sektorske dejavnosti regulativnega sodelovanja na področjih, ki jih zajema to poglavje. Ti predlogi se pošljejo kontaktni točki iz člena 9.13 in vključujejo:
|
(a) |
izmenjavo informacij o regulativnih pristopih in praksah ali |
|
(b) |
pobude za nadaljnjo uskladitev tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti z ustreznimi mednarodnimi standardi. |
Druga pogodbenica odgovori na predlog v razumnem roku.
3. Kontaktne točke iz člena 9.13 obveščajo Odbor za trgovino o dejavnostih sodelovanja, izvedenih v skladu s tem členom.
4. Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo mehanizmov za olajšanje sprejemanja rezultatov ugotavljanja skladnosti in sodelovanje pri njih, da odpravita nepotrebne tehnične ovire v trgovini.
5. Pogodbenici spodbujata sodelovanje med svojimi organizacijami, odgovornimi za tehnične predpise, standardizacijo, ugotavljanje skladnosti, akreditacijo in meroslovje, ne glede na to, ali so vladne ali nevladne, da se obravnavajo vprašanja, ki jih zajema to poglavje.
6. Nobena določba tega člena se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da:
|
(a) |
odstopa od svojih postopkov za pripravo in sprejetje regulativnih ukrepov; |
|
(b) |
sprejme ukrepe, ki bi ogrozili ali ovirali pravočasno sprejetje regulativnih ukrepov za doseganje ciljev njene javne politike, ali |
|
(c) |
doseže specifičen regulativen rezultat. |
7. Za namene tega člena in določb o sodelovanju iz prilog 9-A do 9-E Evropska komisija deluje v imenu Evropske unije.
ČLEN 9.7
Sodelovanje na področju nadzora trga, skladnosti in varnosti neživilskih izdelkov
1. Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri nadzoru trga, skladnosti in varnosti neživilskih izdelkov za olajševanje trgovine ter varstvo potrošnikov in drugih uporabnikov ter pomen vzpostavitve vzajemnega zaupanja na podlagi skupnih informacij.
2. V tem členu:
|
(a) |
„potrošniški izdelki“ pomeni blago, ki je namenjeno potrošnikom ali ki ga bodo potrošniki verjetno uporabljali, razen živil, medicinskih pripomočkov in zdravil, ter |
|
(b) |
„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo javni organi, in ukrepe, ki jih sprejmejo javni organi, vključno z dejavnostmi, opravljenimi v sodelovanju z gospodarskimi subjekti, oziroma ukrepi, sprejetimi v sodelovanju z gospodarskimi subjekti, na podlagi postopkov pogodbenice, da se navedeni pogodbenici omogoči spremljanje ali obravnava skladnosti izdelkov z zahtevami iz njenih zakonov in drugih predpisov ali njihove varnosti. |
3. Za zagotovitev neodvisnega in nepristranskega delovanja nadzora trga vsaka pogodbenica zagotovi:
|
(a) |
ločitev funkcij nadzora trga od funkcij ugotavljanja skladnosti in |
|
(b) |
odsotnost kakršnih koli interesov, ki bi vplivali na nepristranskost organov za nadzor trga pri izvajanju kontrole ali nadzora gospodarskih subjektov. |
4. Pogodbenici lahko sodelujeta in si izmenjujeta informacije na področju varnosti in skladnosti neživilskih izdelkov, zlasti v zvezi z:
|
(a) |
nadzorom trga ter izvršilnimi dejavnostmi in ukrepi; |
|
(b) |
metodami ocenjevanja tveganja in preskušanjem izdelkov; |
|
(c) |
usklajenimi odpoklici izdelkov ali drugimi podobnimi ukrepi; |
|
(d) |
znanstvenimi, tehničnimi in regulativnimi zadevami za izboljšanje varnosti in skladnosti neživilskih izdelkov; |
|
(e) |
novimi vprašanji, ki so zelo pomembna za zdravje in varnost; |
|
(f) |
dejavnostmi, povezanimi s standardizacijo, ter |
|
(g) |
izmenjavo uradnikov. |
5. Evropska unija lahko Čilu zagotovi izbrane informacije iz svojega sistema hitrega obveščanja v zvezi s potrošniškimi izdelki iz Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (20) ali njenih naknadnih sprememb, Čile pa lahko Evropski uniji zagotovi izbrane informacije o varnosti neživilskih potrošniških izdelkov ter preventivnih, omejevalnih in korektivnih ukrepih, sprejetih v zvezi s potrošniškimi izdelki. Informacije se lahko izmenjujejo v obliki:
|
(a) |
nesistematične izmenjave v ustrezno utemeljenih primerih, kjer so osebni podatki izključeni, in |
|
(b) |
sistematične izmenjave na podlagi ureditve, vzpostavljene s sklepom Sveta za trgovino, ki se določi v Prilogi 9-D. |
6. Svet za trgovino lahko sprejme sklep o vzpostavitvi ureditve o redni izmenjavi informacij, tudi z elektronskimi sredstvi, o ukrepih, sprejetih v zvezi z neskladnimi neživilskimi izdelki, ki niso neživilski izdelki iz odstavka 5 tega člena, ki se določi v Prilogi 9-E.
7. Vsaka pogodbenica uporabi informacije, pridobljene na podlagi odstavkov 4, 5 in 6, izključno za varstvo potrošnikov, zdravja, varnosti ali okolja.
8. Vsaka pogodbenica obravnava informacije, pridobljene v skladu z odstavki 4, 5 in 6, kot zaupne.
9. Ureditve iz odstavka 5, pododstavek (b), in odstavka 6 določajo obseg izdelka, vrsto informacij, ki se izmenjajo, načine izmenjave ter uporabo pravil o zaupnosti in varstvu osebnih podatkov.
10. Na podlagi člena 33.1(6), pododstavek (a), je Odbor za trgovino pooblaščen za sprejemanje sklepov o določitvi ali spremembi ureditev iz prilog 9-D in 9-E.
ČLEN 9.8
Standardi
1. Za čim širšo uskladitev standardov vsaka pogodbenica spodbuja organe za standardizacijo, ustanovljene na njenem ozemlju, in regionalne organe za standardizacijo, katerih člani so pogodbenica ali organi za standardizacijo, ustanovljeni na njenem ozemlju, da:
|
(a) |
v okviru svojih virov sodelujejo pri pripravi mednarodnih standardov z zadevnimi mednarodnimi organizacijami za standardizacijo; |
|
(b) |
uporabljajo ustrezne mednarodne standarde kot podlago za standarde, ki jih razvijajo, razen kadar bi bili taki mednarodni standardi neučinkoviti ali neprimerni, na primer zaradi nezadostne ravni varstva ali temeljnih podnebnih ali geografskih dejavnikov ali temeljnih tehnoloških težav; |
|
(c) |
preprečujejo podvajanje dela mednarodnih organizacij za standardizacijo ali prekrivanje z njim; |
|
(d) |
redno pregledujejo nacionalne in regionalne standarde, ki ne temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, da bi povečali njihovo približevanje ustreznim mednarodnim standardom; |
|
(e) |
sodelujejo z ustreznimi organi za standardizacijo druge pogodbenice pri dejavnostih mednarodne standardizacije, tudi v mednarodnih organizacijah za standardizacijo ali na regionalni ravni, ter |
|
(f) |
spodbujajo dvostransko sodelovanje z organi za standardizacijo druge pogodbenice. |
2. Pogodbenici bi si morali izmenjevati informacije o:
|
(a) |
uporabi standardov v zvezi s tehničnimi predpisi ter |
|
(b) |
svojih postopkih standardizacije in obsegu, v katerem uporabljata mednarodne, regionalne ali podregionalne standarde kot podlago za svoje nacionalne standarde. |
3. Če standardi z vključitvijo v osnutek tehničnega predpisa ali postopek ugotavljanja skladnosti ali sklicem nanje v takem osnutku ali postopku postanejo obvezni, se uporabljajo obveznosti glede preglednosti iz člena 9.10 tega sporazuma in člena 2 ali 5 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.
ČLEN 9.9
Ugotavljanje skladnosti
1. Za postopke ugotavljanja skladnosti se smiselno uporabljajo določbe iz člena 9.5 o pripravi, sprejetju in uporabi tehničnih predpisov.
2. Če pogodbenica zahteva ugotavljanje skladnosti kot potrditev, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom:
|
(a) |
izbere postopke ugotavljanja skladnosti, sorazmerne z vključenimi tveganji; |
|
(b) |
na podlagi svojih zakonov in drugih predpisov prouči, ali se lahko dobaviteljeva izjava o skladnosti uporablja kot eden od možnih načinov za dokazovanje skladnosti s tehničnimi predpisi, ter |
|
(c) |
drugi pogodbenici na zahtevo predloži informacije o merilih, ki se uporabljajo za postopke ugotavljanja skladnosti za določene izdelke. |
3. Če pogodbenica zahteva ugotavljanje skladnosti s strani tretje osebe kot potrdilo, da je izdelek skladen s tehničnim predpisom, in te naloge ne pridrži za vladni organ, kot je določeno v odstavku 4:
|
(a) |
po možnosti uporabi akreditacijo pri izbiri organov za ugotavljanje skladnosti; |
|
(b) |
po možnosti uporabi mednarodne standarde za akreditacijo in ugotavljanje skladnosti ter mednarodne sporazume, ki vključujejo akreditacijske organe pogodbenic, na primer prek mehanizmov Mednarodnega združenja za akreditacijo laboratorijev (v nadaljnjem besedilu: ILAC) in Mednarodnega akreditacijskega foruma (v nadaljnjem besedilu: IAF); |
|
(c) |
se pridruži ali po potrebi spodbuja svoje organe za ugotavljanje skladnosti k pridružitvi katerim koli delujočim mednarodnim sporazumom ali dogovorom za uskladitev ali olajšanje sprejemanja rezultatov ugotavljanja skladnosti; |
|
(d) |
če je za določen izdelek ali nabor izdelkov imenovan več kot en organ za ugotavljanje skladnosti, zagotovi gospodarskim subjektom možnost, da izberejo, kateri organ za ugotavljanje skladnosti bo izvedel postopek ugotavljanja skladnosti; |
|
(e) |
zagotovi, da so organi za ugotavljanje skladnosti neodvisni od proizvajalcev, uvoznikov in gospodarskih subjektov na splošno ter da ni navzkrižja interesov med akreditacijskimi organi in organi za ugotavljanje skladnosti; |
|
(f) |
organom za ugotavljanje skladnosti omogoči, da se v zvezi z ugotavljanjem skladnosti oprejo na preskušanje ali inšpekcijske preglede, ki jih izvajajo podizvajalci, vključno s podizvajalci s sedežem na ozemlju druge pogodbenice; nobena določba tega pododstavka se ne razlaga kot prepoved pogodbenici, da od podizvajalcev zahteva, da izpolnjujejo enake zahteve, ki jih mora pri izvajanju naročenih preskušanj ali inšpekcijskih pregledov izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti, ki je oddal naročilo v podizvajanje, ter |
|
(g) |
na uradnem spletišču objavi seznam organov, ki jih je imenovala za izvajanje takega ugotavljanja skladnosti, in ustrezne informacije o obsegu imenovanja vsakega takega organa. |
4. Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da zahteva, da ugotavljanje skladnosti določenih izdelkov izvajajo njeni imenovani vladni organi. V takih primerih pogodbenica:
|
(a) |
omeji pristojbine za ugotavljanje skladnosti na približne stroške opravljenih storitev in na zahtevo vložnika za ugotavljanje skladnosti pojasni, kako je znesek naloženih pristojbin za tako ugotavljanje skladnosti omejen glede na znesek približnih stroškov opravljenih storitev, ter |
|
(b) |
objavi pristojbine za ugotavljanje skladnosti ali jih zagotovi na zahtevo. |
5. Ne glede na odstavke 2, 3 in 4 tega člena na področjih iz Priloge 9-B v primerih, v katerih Evropska unija sprejme dobaviteljevo izjavo o skladnosti, Čile v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi kot zagotovilo, da je izdelek skladen z zahtevami čilskih tehničnih predpisov, zagotovi učinkovit in pregleden postopek za priznavanje certifikatov in poročil o preskusih, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti na ozemlju Evropske unije in jih je akreditiral akreditacijski organ, ki je član mednarodnih sporazumov za vzajemno priznavanje ILAC ali IAF.
6. V tem členu „dobaviteljeva izjava o skladnosti“ pomeni potrdilo prve osebe o skladnosti, ki ga izključno na lastno odgovornost izda proizvajalec na podlagi rezultatov ustrezne vrste dejavnosti ugotavljanja skladnosti in brez obvezne ocene tretje osebe kot zagotovilo, da je izdelek skladen s tehničnimi predpisi, ki določajo take postopke ugotavljanja skladnosti.
7. Pododbor iz člena 9.14 na zahtevo katere koli pogodbenice pregleda seznam področij iz Priloge 9-B, odstavek 1. Pododbor lahko Svetu za trgovino v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), priporoči, naj spremeni Prilogo 9-B.
ČLEN 9.10
Preglednost
1. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi pravili in postopki ter brez poseganja v poglavje 29 pri razvoju pomembnih tehničnih predpisov, ki bi lahko pomembno vplivali na trgovino z blagom, zagotovi, da obstajajo postopki za preglednost, ki osebam pogodbenic omogočajo, da izrazijo svoje mnenje na javnem posvetovanju, razen če se pojavijo ali bi se lahko pojavile resne težave v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo.
2. Vsaka pogodbenica omogoči osebam druge pogodbenice sodelovanje v postopku posvetovanja iz odstavka 1 pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih priznava svojim osebam, ter javno objavi rezultate tega postopka posvetovanj.
3. Razen če se pojavijo ali bi se lahko pojavile resne težave v zvezi z varnostjo, zdravjem, varstvom okolja ali nacionalno varnostjo, vsaka pogodbenica drugi pogodbenici dovoli, da predloži pisne pripombe v najmanj 60 dneh po datumu predložitve uradnega obvestila o predlaganih tehničnih predpisih ali postopkih ugotavljanja skladnosti centralnemu registru uradnih obvestil STO. Pogodbenica obravnava vse razumne zahteve druge pogodbenice po podaljšanju navedenega obdobja za pripombe.
4. V primeru da besedilo, poslano v uradnem obvestilu, ni v enem od uradnih jezikov STO, vsaka pogodbenica, ki pošlje uradno obvestilo, zagotovi podroben in izčrpen opis vsebine predlaganih tehničnih predpisov ali postopkov ugotavljanja skladnosti v obliki uradnega obvestila STO.
5. Če pogodbenica prejme pisne pripombe iz odstavka 3:
|
(a) |
na zahtevo druge pogodbenice razpravlja o pisnih pripombah s svojim pristojnim regulativnim organom v času, ko se te pripombe lahko upoštevajo, in |
|
(b) |
pisno odgovori na pripombe najpozneje na datum objave sprejetega tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti. |
6. Vsaka pogodbenica si prizadeva odgovore na pisne pripombe, ki jih prejme od druge pogodbenice, objaviti na spletišču, kot je navedeno v odstavku 3, najpozneje do datuma objave sprejetega tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti.
7. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi informacije o ciljih, pravni podlagi in utemeljitvi tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti, ki ga je pogodbenica sprejela ali katerega sprejetje predlaga.
8. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni sprejeti tehnični predpisi in postopki ugotavljanja skladnosti objavijo na uradnih spletiščih ali so brezplačno na voljo v spletnih uradnih listih.
9. Vsaka pogodbenica zagotovi informacije o sprejetju in začetku veljavnosti tehničnega predpisa ali postopka ugotavljanja skladnosti ter sprejetega končnega besedila z dodatkom k prvotnemu uradnemu obvestilu v centralnemu registru obvestil STO.
10. Vsaka pogodbenica zagotovi primeren časovni razmik med objavo tehničnih predpisov in njihovim začetkom veljavnosti v skladu s pogoji iz člena 2.12 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini. V tem členu „primeren časovni razmik“ pomeni obdobje najmanj šestih mesecev, razen če tako obdobje ne bi bilo učinkovito za doseganje zastavljenih legitimnih ciljev.
11. Pogodbenica prouči vsak razumen zahtevek druge pogodbenice za podaljšanje obdobja med objavo tehničnega predpisa in njegovim začetkom veljavnosti, ki ga je prejela pred koncem obdobja za pripombe iz odstavka 3, razen če zamuda ne bi bila učinkovita za doseganje zastavljenih legitimnih ciljev.
ČLEN 9.11
Označevanje in etiketiranje
1. Pogodbenici potrjujeta, da so njuni tehnični predpisi, ki vključujejo ali obravnavajo izključno označevanje ali etiketiranje, skladni z načeli iz člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.
2. Razen če je to potrebno za doseganje legitimnih ciljev iz člena 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, pogodbenica, ki zahteva obvezno označevanje ali etiketiranje izdelkov:
|
(a) |
zahteva le informacije, ki so pomembne za potrošnike ali uporabnike izdelka, ali informacije, s katerimi se navaja skladnost izdelka z obveznimi tehničnimi zahtevami; |
|
(b) |
ne zahteva predhodne odobritve, registracije ali certificiranja etiket ali oznak izdelkov ali plačila kakršne koli pristojbine kot predpogoja za dajanje na njen trg izdelkov, ki so sicer skladni z njenimi obveznimi tehničnimi zahtevami; |
|
(c) |
če od gospodarskih subjektov zahteva uporabo edinstvene identifikacijske številke, to številko nemudoma in na nediskriminatorni podlagi izda gospodarskim subjektom druge pogodbenice; |
|
(d) |
če navedbe niso zavajajoče, protislovne ali dvoumne v zvezi z informacijami, ki jih zahteva pogodbenica uvoznica blaga, dovoli:
|
|
(e) |
sprejme, da je etiketiranje, vključno z dodatnim etiketiranjem ali popravki etiketiranja, izvedeno v carinskih skladiščih ali drugih določenih krajih v državi uvoza kot alternativa etiketiranju v državi porekla, razen če morajo tako etiketiranje izvesti pooblaščene osebe zaradi javnega zdravja ali varnosti, ter |
|
(f) |
si prizadeva sprejeti nestalne ali odstranljive etikete ali vključitev ustreznih informacij v spremno dokumentacijo in ne na etikete, ki so fizično pritrjene na izdelek. |
ČLEN 9.12
Tehnične razprave in posvetovanja
1. Pogodbenica lahko od druge pogodbenice zahteva, da zagotovi informacije o kateri koli zadevi, zajeti v tem poglavju. Druga pogodbenica navedene informacije zagotovi v razumnem roku.
2. Če pogodbenica meni, da bi osnutek ali predlagani tehnični predpis ali postopek ugotavljanja skladnosti druge pogodbenice lahko znatno škodoval trgovini med pogodbenicama, lahko zahteva razprave o svojih pomislekih v zvezi z ukrepom. Zahteva se predloži pisno, v njej pa so navedeni:
|
(a) |
ukrep; |
|
(b) |
določbe tega poglavja, na katere se nanašajo pomisleki pogodbenice, ki predloži zahtevo, in |
|
(c) |
razlogi za zahtevo, vključno z opisom pomislekov pogodbenice, ki predloži zahtevo, v zvezi z ukrepom. |
3. Pogodbenica zahtevo v skladu s tem členom predloži kontaktni točki druge pogodbenice, določeni v skladu s členom 9.13.
4. Pogodbenici se na zahtevo katere koli pogodbenice v 60 dneh po datumu predložitve zahteve sestaneta, da bi osebno ali prek videokonference ali telekonference razpravljali o pomislekih iz zahteve iz odstavka 2. Pogodbenici si prizadevata zadevo čim prej obojestransko zadovoljivo rešiti.
5. Če pogodbenica, ki predloži zahtevo, meni, da je zadeva nujna, lahko od druge pogodbenice zahteva, da se sestaneta v krajšem roku. Druga pogodbenica prouči to zahtevo.
6. Pojasniti je treba, da ta člen ne posega v pravice in obveznosti nobene od pogodbenic v okviru poglavja 31.
ČLEN 9.13
Kontaktne točke
1. Vsaka pogodbenica določi kontaktno točko za olajšanje sodelovanja in usklajevanja v skladu s tem poglavjem ter drugo pogodbenico obvesti o njenih kontaktnih podatkih. Pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah navedenih kontaktnih podatkov.
2. Kontaktni točki si skupaj prizadevata za lažje izvajanje tega poglavja in sodelovanje med pogodbenicama pri vseh zadevah v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini. Kontaktni točki:
|
(a) |
organizirata tehnične razprave in posvetovanja iz člena 9.12; |
|
(b) |
takoj obravnavata morebitna vprašanja pogodbenice v zvezi z razvojem, sprejetjem, uporabo ali izvajanjem standardov, tehničnih predpisov ali postopkov ugotavljanja skladnosti; |
|
(c) |
na zahtevo pogodbenice organizirata razprave o vseh zadevah, ki izhajajo iz tega poglavja, ter |
|
(d) |
si izmenjujeta informacije o razvoju dogodkov v nevladnih, regionalnih in večstranskih forumih v zvezi s standardi, tehničnimi predpisi in postopki ugotavljanja skladnosti. |
3. Kontaktni točki se med seboj obveščata na podlagi dogovorjene metode, primerne za opravljanje njunih nalog.
ČLEN 9.14
Pododbor za tehnične ovire v trgovini
Pododbor za tehnične ovire v trgovini (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen na podlagi člena 33.4(1):
|
(a) |
spremlja izvajanje in upravljanje tega poglavja; |
|
(b) |
krepi sodelovanje v zvezi s pripravo in izboljšanjem standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti; |
|
(c) |
določi prednostna področja skupnega interesa za prihodnje delo v okviru tega poglavja in prouči predloge za nove pobude; |
|
(d) |
spremlja razvoj dogodkov v okviru Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini in razpravlja o njem ter |
|
(e) |
sprejme vse druge ukrepe, ki jima bodo po mnenju pogodbenic v pomoč pri izvajanju tega poglavja in Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini. |
POGLAVJE 10
LIBERALIZACIJA NALOŽB
ČLEN 10.1
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za ukrepe, ki jih sprejme ali ohranja pogodbenica na njenem ozemlju in ki vplivajo na ustanovitev podjetja ali poslovanje zajetega podjetja v vseh gospodarskih dejavnostih vlagatelja druge pogodbenice.
2. To poglavje se ne uporablja za:
|
(a) |
avdiovizualne storitve; |
|
(b) |
nacionalno pomorsko kabotažo (21); ali |
|
(c) |
notranji ali mednarodni zračni prevoz ali povezane storitve v podporo zračnemu prevozu (22), bodisi rednemu bodisi posebnemu, in storitve, ki se neposredno nanašajo na uresničevanje prometnih pravic, razen:
|
3. To poglavje se ne uporablja za ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani v zvezi s finančnimi institucijami druge pogodbenice, vlagatelji druge pogodbenice ali naložbami takih vlagateljev v finančne institucije na ozemlju navedene pogodbenice, kakor so opredeljeni v členu 18.2;
4. Členi 10.5, 10.6, 10.8, 10.9 in 10.10 se ne uporabljajo v zvezi z javnim naročanjem.
5. Členi 10.5, 10.6, 10.8 in 10.10 se ne uporabljajo v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica, vključno z vladnimi posojili, jamstvi in zavarovanjem.
ČLEN 10.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in prilogah 10-A, 10-B in 10-C:
|
(a) |
„dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni dejavnosti, vključno z opravljenimi storitvami, ki se ne izvajajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti; |
|
(b) |
„storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov“ pomeni dejavnosti, ki se opravljajo na zrakoplovu ali njegovem delu, medtem ko je umaknjen iz prometa, in ne vključujejo t. i. linijskega vzdrževanja; |
|
(c) |
„storitve računalniškega sistema rezervacij (CRS)“ pomeni storitve računalniških sistemov, ki vsebujejo podatke o voznih redih letalskih prevoznikov, o razpoložljivih zmogljivostih, o vozninah in pravilih o prevozu, na podlagi katerih je mogoče rezervirati ali izdajati vozovnice; |
|
(d) |
„zajeto podjetje“ pomeni podjetje, ki ga v skladu s pododstavkom (h) ustanovi vlagatelj pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice v skladu z veljavnim pravom in obstaja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma ali je ustanovljeno po tem datumu; |
|
(e) |
„čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:
|
|
(f) |
„gospodarske dejavnosti“ pomeni dejavnosti industrijskega, poslovnega in strokovnega značaja ali dejavnosti obrtnikov, vključno z opravljanjem storitev, razen dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil; |
|
(g) |
„podjetje“ pomeni pravno osebo, podružnico ali predstavništvo, ustanovljeno na podlagi poslovne enote; |
|
(h) |
„ustanovitev“ pomeni ustanovitev podjetja s strani vlagatelja pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice, vključno z njegovo pridobitvijo (23); |
|
(i) |
„storitve zemeljske oskrbe“ pomenijo opravljanje naslednjih storitev na letališču za plačilo ali po pogodbi: zastopništvo letalskega prevoznika, upravljanje in nadzor; oskrba potnikov; sprejem in odprema prtljage; oskrba na ploščadi; gostinstvo, razen priprave hrane; odprema letalskega tovora in pošte; oskrba zrakoplova z gorivom, vzdrževanje in čiščenje; kopenski prevoz ter letalska operacija, upravljanje posadke in načrtovanje letov; storitve zemeljske oskrbe ne vključujejo: samooskrbe; varstva; linijskega vzdrževanja; popravil in vzdrževanja zrakoplovov ali upravljanja oziroma obratovanja bistvene, centralizirane letališke infrastrukture, kot so zmogljivosti za razledenitev, sistemi za distribucijo goriva, sistemi za sprejem in odpremo prtljage ter stalni prometni sistemi znotraj letališča; |
|
(j) |
„vlagatelj pogodbenice“ pomeni fizično ali pravno osebo pogodbenice, vključno s pogodbenico, ki želi ustanoviti, ustanavlja ali je ustanovila podjetje v skladu s pododstavkom (h); |
|
(k) |
„Pravna oseba pogodbenice“ pomeni (24):
|
|
(l) |
„poslovanje“ pomeni vodenje, upravljanje, vzdrževanje, uporabo, uživanje, prodajo ali druge oblike razpolaganja s podjetjem s strani vlagatelja pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice; |
|
(m) |
„prodaja in trženje zračnega prevoza“ pomeni priložnosti za zadevnega letalskega prevoznika, da prosto prodaja in trži svoj zračni prevoz, vključno z vsemi vidiki trženja, kot so tržna analiza, oglaševanje in distribucija; te dejavnosti ne vključujejo določanja cen zračnega prevoza niti veljavnih pogojev, in |
|
(n) |
„storitev“ pomeni vse storitve v vseh sektorjih, razen storitev, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil. |
ČLEN 10.3
Pravica do urejanja
Pogodbenici potrjujeta pravico do zakonskega urejanja na svojem ozemlju za doseganje zakonitih ciljev politike, kot so varovanje javnega zdravja, socialne storitve, izobraževanje, varnost, okolje, vključno s podnebnimi spremembami, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, varstvo zasebnosti in podatkov ter spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti.
ČLEN 10.4
Razmerje do drugih poglavij
1. V primeru neskladnosti med tem poglavjem in poglavjem 18 v obsegu neskladnosti prevlada slednje.
2. Zahteva pogodbenice, da ponudnik storitev druge pogodbenice izda obveznico ali drugo obliko finančnega jamstva kot pogoj za čezmejno opravljanje storitve na njenem ozemlju, sama po sebi ne pomeni, da se to poglavje uporablja za tako čezmejno opravljanje navedene storitve. To poglavje se uporablja za ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme ali ohranja v zvezi z obveznico ali finančnim jamstvom, če taka obveznica ali finančno jamstvo predstavlja zajeto podjetje.
ČLEN 10.5
Dostop do trga
V sektorjih ali podsektorjih, v katerih se sprejmejo zaveze glede dostopa do trga, pogodbenica v zvezi z dostopom do trga prek ustanavljanja ali poslovanja vlagateljev druge pogodbenice ali zajetih podjetij, bodisi na podlagi svojega celotnega ozemlja bodisi na podlagi ozemeljske razdelitve, ne sprejme ali ohrani ukrepa, ki:
|
(a) |
omejuje število podjetij, ki lahko opravljajo določeno gospodarsko dejavnost, bodisi v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih pravic ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; |
|
(b) |
omejuje skupno vrednost transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; |
|
(c) |
omejuje skupno število poslov ali skupno količino proizvodnje, izraženo v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb (26); |
|
(d) |
omejuje ali zahteva posebne vrste pravnih oseb ali skupnih podjetij, prek katerih lahko vlagatelj druge pogodbenice opravlja gospodarsko dejavnost, ali |
|
(e) |
omejuje skupno število fizičnih oseb, ki so lahko zaposlene v določenem sektorju ali ki jih podjetje lahko zaposli ter ki so potrebne za opravljanje gospodarske dejavnosti in so z njo neposredno povezane, v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb. |
ČLEN 10.6
Nacionalna obravnava
1. Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in zajetim podjetjem v zvezi z ustanavljanjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah (27) zagotavlja svojim vlagateljem in njihovim podjetjem.
2. Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in zajetim podjetjem v zvezi s poslovanjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah (28) zagotavlja svojim vlagateljem in njihovim podjetjem.
3. Obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi v skladu z odstavkoma 1 in 2:
|
(a) |
v zvezi z regionalno ali lokalno ravnjo javne uprave v Čilu, pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah ta raven javne uprave zagotavlja vlagateljem iz Čila in njihovim podjetjem na svojem ozemlju; |
|
(b) |
v zvezi z vlado države članice ali v njej, pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki jo navedena vlada, v podobnih okoliščinah zagotavlja vlagateljem navedene države članice in njihovim podjetjem na njenem ozemlju (29). |
ČLEN 10.7
Javno naročanje
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je podjetjem, ki predstavljajo zajeto podjetje, zagotovljena obravnava, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim podjetjem v zvezi s katerim koli ukrepom, povezanim z nakupom blaga ali storitev naročnika za vladne namene.
2. Za uporabo obveznosti nacionalne obravnave, določene v tem členu, veljajo varnostne in splošne izjeme, kot so določene v členu 21.3.
ČLEN 10.8
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi
1. Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in zajetim podjetjem v zvezi z ustanavljanjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah (30) zagotavlja vlagateljem tretje države in njihovim podjetjem.
2. Vsaka pogodbenica vlagateljem druge pogodbenice in zajetim podjetjem v zvezi s poslovanjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah (31) zagotavlja vlagateljem tretje države in njihovim podjetjem.
3. Odstavka 1 in 2 se ne razlagata tako, da pogodbenico zavezujeta, da na vlagatelje druge pogodbenice ali zajeta podjetja razširi kakršno koli obravnavo, ki izhaja iz ukrepov za priznavanje standardov, vključno s standardi ali merili za izdajo dovoljenja, izdajo licence ali certificiranje fizične osebe ali podjetja za opravljanje gospodarske dejavnosti, ali bonitetnimi ukrepi.
4. Pojasniti je treba, da obravnava iz odstavkov 1 in 2 ne vključuje postopkov za reševanje naložbenih sporov ali mehanizmov, določenih v drugih mednarodnih pogodbah o naložbah ali trgovinskih sporazumih. Vsebinske določbe v drugih mednarodnih pogodbah o naložbah ali trgovinskih sporazumih same po sebi ne pomenijo „obravnave“ iz odstavkov 1 in 2, zato ne morejo povzročiti kršitve tega člena brez ukrepov, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani. Ukrepi pogodbenice, ki se uporabljajo v skladu s takimi vsebinskimi določbami, lahko pomenijo „obravnavo“ v skladu s tem členom in tako povzročijo kršitev tega člena.
ČLEN 10.9
Operativne zahteve
1. Pogodbenica v zvezi z ustanovitvijo ali poslovanjem katerega koli podjetja pogodbenice ali tretje države na svojem ozemlju ne uvede ali izvršuje nobene zahteve ali izvršuje zaveze ali obveze glede:
|
(a) |
izvoza določene stopnje ali deleža blaga ali storitev; |
|
(b) |
doseganja določene stopnje ali deleža domače vsebine; |
|
(c) |
nakupa, uporabe ali dajanja prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali storitvam, ki se tam opravljajo, ali glede nakupa blaga ali storitev pri fizičnih osebah ali podjetjih na njenem ozemlju; |
|
(d) |
vzpostavitve kakršne koli povezave med obsegom ali vrednostjo uvoza in obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom deviznih prilivov, povezanih s takim podjetjem; |
|
(e) |
omejitve prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki jih tako podjetje proizvaja ali opravlja, tako da se taka prodaja kakor koli poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali deviznih prihodkov; |
|
(f) |
prenosa tehnologije, proizvodnega postopka ali drugega lastniškega znanja na fizično osebo ali podjetje na njenem ozemlju; |
|
(g) |
dobave blaga, ki ga proizvaja, ali storitev, ki jih opravlja, izključno z ozemlja navedene pogodbenice, na določen regionalni ali svetovni trg; |
|
(h) |
določitve sedeža tega vlagatelja za določeno regijo sveta, ki je širša od ozemlja pogodbenice, ali svetovni trg na njenem ozemlju; |
|
(i) |
zaposlitve določenega števila ali deleža svojih državljanov; |
|
(j) |
omejitve izvoza ali prodaje za izvoz ali |
|
(k) |
v zvezi s katero koli licenčno pogodbo, ki obstaja v času uvedbe ali uveljavljanja zahteve ali izvrševanja katere koli zaveze ali obveze, ali katero koli prihodnjo licenčno pogodbo (32), ki jo prostovoljno skleneta vlagatelj in fizična ali pravna oseba ali kateri koli drug subjekt na njenem ozemlju, če se zahteva uvede ali uveljavi ali se zaveza ali obveza izvršujeta prek izvensodnih javnih pooblastil pogodbenice na način, ki pomeni neposredno poseganje v navedeno licenčno pogodbo, za določitev:
|
2. Pojasniti je treba, da se odstavek 1, pododstavek (k), ne uporablja, kadar se licenčna pogodba sklene med vlagateljem in pogodbenico.
3. Pogodbenica uveljavljanja ali nepretrganega uveljavljanja prednosti v povezavi z ustanavljanjem ali poslovanjem podjetja pogodbenice ali tretje države na svojem ozemlju ne pogojuje z izpolnjevanjem katere koli od naslednjih zahtev glede:
|
(a) |
doseganja določene stopnje ali deleža domače vsebnosti; |
|
(b) |
nakupa, uporabe ali dajanja prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali storitvam, ki se tam opravljajo, ali glede nakupa blaga ali storitev pri fizičnih osebah ali podjetjih na njenem ozemlju; |
|
(c) |
kakršne koli povezave obsega ali vrednosti uvoza z obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom deviznih prilivov, povezanih s takim podjetjem; |
|
(d) |
omejitve prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki jih tako podjetje proizvaja ali opravlja, tako da se taka prodaja kakor koli poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali deviznih prihodkov, ali |
|
(e) |
omejitev izvoza ali prodaje za izvoz. |
4. Odstavek 3 se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje, da uveljavljanje ali nepretrgano uveljavljanje prednosti v zvezi z ustanavljanjem podjetja na njenem ozemlju s strani vlagatelja pogodbenice ali tretje države ali njegovim poslovanjem pogojuje z izpolnjevanjem zahteve glede sedeža proizvodnje, opravljanja storitve, usposabljanja ali zaposlovanja delavcev, gradnje ali razširitve določenih objektov ali izvajanja raziskav in razvoja na njenem ozemlju.
5. Odstavek 1, pododstavka (f) in (k), se ne uporablja, kadar:
|
(a) |
pogodbenica odobri uporabo pravice intelektualne lastnine v skladu s členom 31 ali členom 31a Sporazuma TRIPS oziroma sprejme ali ohrani ukrepe, ki nalagajo razkritje podatkov ali zaščitenih informacij, ki spadajo na področje uporabe člena 39, odstavek 3, Sporazuma TRIPS in so skladni z njim, ali |
|
(b) |
zahtevo uvede ali uveljavlja oziroma zavezo ali obvezo izvršuje sodišče, upravno sodišče ali organ, pristojen za konkurenco, da se odpravi praksa, za katero je bilo po sodnem ali upravnem postopku ugotovljeno, da krši konkurenčno pravo pogodbenice. |
6. Odstavek 1, pododstavki (a), (b) in (c), ter odstavek 3, pododstavka (a) in (b), se ne uporabljata za kvalifikacijske zahteve za blago ali storitve v zvezi s sodelovanjem v programih spodbujanja izvoza in tujih pomoči.
7. Odstavek 3, pododstavka (a) in (b), se ne uporablja za zahteve, ki jih je uvedla pogodbenica uvoznica, v zvezi z vsebino blaga, ki je potrebna za upravičenost do preferencialnih tarif ali preferencialnih kvot.
8. Pojasniti je treba, da se ta člen ne razlaga tako, da se od pogodbenice zahteva, da dovoli čezmejno opravljanje določene storitve, če navedena pogodbenica sprejme ali ohrani omejitve ali prepovedi za tako opravljanje storitev, ki so skladne s pridržki, pogoji ali kvalifikacijami, določenimi v zvezi s sektorjem, podsektorjem ali dejavnostjo, navedenimi v prilogah 10-A, 10-B in 10-C.
9. Ta člen ne posega v zaveze pogodbenice, sprejete na podlagi Sporazuma o STO.
ČLEN 10.10
Višji vodstveni položaji in upravni odbori
Pogodbenica ne zahteva, da zajeto podjetje za člane upravnih odborov ali na višje vodstvene položaje, kot so izvršni direktorji ali vodstveni delavci, imenuje fizične osebe z določenim državljanstvom.
ČLEN 10.11
Neskladni ukrepi
1. Členi 10.6, 10.8, 10.9 in 10.10 se ne uporabljajo za:
|
(a) |
noben obstoječ neskladen ukrep:
|
|
(b) |
nadaljevanje ali takojšnje podaljšanje katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavka (a) tega odstavka ali |
|
(c) |
spremembo katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavka (a) tega odstavka, če sprememba ne zmanjša skladnosti ukrepa, kakršen je bil tik pred spremembo, s členom 10.6, 10.8, 10.9 ali 10.10. |
2. Členi 10.6, 10.8, 10.9 in 10.10 se ne uporabljajo za ukrepe pogodbenice v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi z njenega seznama v Prilogi 10-B.
3. Pogodbenica od vlagatelja druge pogodbenice na podlagi nobenega ukrepa, sprejetega po začetku veljavnosti tega sporazuma in zajetega v pridržku iz Priloge 10-B, ne zahteva, da zaradi svojega državljanstva proda ali drugače odsvoji zajeto podjetje, ki obstaja ob začetku veljavnosti ukrepa.
4. Člen 10.5 se ne uporablja za noben ukrep pogodbenice, skladen z zavezami iz Priloge 10-C.
5. Člena 10.6 in 10.8 se ne uporabljata za noben ukrep pogodbenice, ki pomeni izjemo ali odstopanje od člena 3 ali 4 Sporazuma TRIPS, kot je podrobno določeno v členih 3, 4 in 5 navedenega sporazuma.
6. Pojasniti je treba, da se člena 10.6 in 10.8 ne razlagata tako, da pogodbenici preprečujeta, da določi zahteve po informacijah, vključno za statistične namene, v zvezi z ustanavljanjem ali poslovanjem vlagateljev druge pogodbenice ali zajetega podjetja, če to ni sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice na podlagi navedenih členov.
ČLEN 10.12
Odrekanje ugodnosti
Pogodbenica lahko vlagatelju druge pogodbenice ali zajetemu podjetju odreče ugodnosti iz tega oddelka, če pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohrani ukrepe v zvezi z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, vključno z varstvom človekovih pravic, ki:
|
(a) |
prepovedujejo transakcije z navedenim vlagateljem ali zajetemu podjetju ali |
|
(b) |
bi se kršili ali zaobšli, če bi se ugodnosti iz tega poglavja priznale navedenemu vlagatelju ali zajetemu podjetju, tudi če ukrepi prepovedujejo transakcije z osebo, ki ima enega od njiju v lasti ali ga obvladuje. |
ČLEN 10.13
Pododbor za storitve in naložbe
V skladu s členom 33.4(1) se ustanovi Pododbor za storitve in naložbe (v nadaljnjem besedilu: pododbor). Pri obravnavi zadev v zvezi z naložbami pododbor spremlja in zagotavlja ustrezno izvajanje tega poglavja ter prilog 10-A, 10-B in 10-C.
POGLAVJE 11
ČEZMEJNA TRGOVINA S STORITVAMI
ČLEN 11.1
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na čezmejno trgovino s storitvami, ki jih opravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice. Taki ukrepi vključujejo ukrepe, ki vplivajo na:
|
(a) |
pripravo, distribucijo, trženje, prodajo in izvedbo storitve; |
|
(b) |
nakup, uporabo ali plačilo storitve; |
|
(c) |
dostop do storitev ali uporabo storitev, ki so povezane z zagotavljanjem druge storitve in za katere pogodbenica zahteva, da so na splošno dostopne javnosti, vključno z distribucijskimi, prometnimi in telekomunikacijskimi omrežji, in |
|
(d) |
zagotavljanje obveznice ali druge oblike finančnega jamstva kot pogoja za opravljanje storitve. |
2. To poglavje se ne uporablja za:
|
(a) |
finančne storitve, kot so opredeljene v členu 18.2; |
|
(b) |
avdiovizualne storitve |
|
(c) |
nacionalno pomorsko kabotažo (33); |
|
(d) |
notranji ali mednarodni zračni prevoz ali povezane storitve v podporo zračnemu prevozu (34), bodisi rednemu bodisi posebnemu, in storitve, ki se neposredno nanašajo na uresničevanje prometnih pravic, razen:
|
|
(e) |
javno naročanje in |
|
(f) |
subvencije ali nepovratna sredstva, ki jih zagotovi pogodbenica ali podjetje v državni lasti, vključno z vladnimi posojili, jamstvi in zavarovanjem. |
ČLEN 11.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in prilogah 10-A, 10-B in 10-C:
|
(a) |
„storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov“ pomeni dejavnosti, ki se opravljajo na zrakoplovu ali njegovem delu, medtem ko je umaknjen iz prometa, in ne vključujejo t. i. linijskega vzdrževanja; |
|
(b) |
„storitve računalniškega sistema rezervacij (CRS)“ pomeni storitve računalniških sistemov, ki vsebujejo podatke o voznih redih letalskih prevoznikov, o razpoložljivih zmogljivostih, o vozninah in pravilih o prevozu, na podlagi katerih je možno rezervirati ali izdajati vozovnice; |
|
(c) |
„čezmejna trgovina s storitvami“ ali „čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:
|
|
(d) |
„podjetje“ pomeni pravno osebo, podružnico ali predstavništvo, ustanovljeno na podlagi poslovne enote; |
|
(e) |
„storitve zemeljske oskrbe“ pomeni opravljanje naslednjih storitev na letališču za plačilo ali po pogodbi: zastopništvo letalskega prevoznika, upravljanje in nadzor; oskrba potnikov; sprejem in odprema prtljage; oskrba na ploščadi; gostinstvo, razen priprave hrane; odprema letalskega tovora in pošte; oskrba zrakoplova z gorivom; oskrba in čiščenje zrakoplova; kopenski prevoz ter letalska operacija, upravljanje posadke in načrtovanje letov; storitve zemeljske oskrbe ne vključujejo: samooskrbe; varstva; linijskega vzdrževanja; popravil in vzdrževanja zrakoplovov ali upravljanja oziroma obratovanja bistvene, centralizirane letališke infrastrukture, kot so zmogljivosti za razledenitev, sistemi za distribucijo goriva, sistemi za sprejem in odpremo prtljage ter stalni prometni sistemi znotraj letališča; |
|
(f) |
„pravna oseba pogodbenice“ pomeni (35):
|
|
(g) |
„prodaja in trženje storitev zračnega prevoza“ pomeni priložnosti za zadevnega letalskega prevoznika, da prosto prodaja in trži svoje storitve zračnega prevoza, vključno z vsemi vidiki trženja, kot so tržna analiza, oglaševanje in distribucija, vendar ne vključuje oblikovanja cen storitev zračnega prevoza ali pogojev, ki se uporabljajo; |
|
(h) |
„storitev“ pomeni vse storitve v vseh sektorjih, razen storitev, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil; |
|
(i) |
„storitev, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni kakršno koli storitev, ki se ne opravlja niti na tržni podlagi niti v konkurenci z enim ali več ponudniki storitev, in |
|
(j) |
„ponudnik storitev pogodbenice“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja storitev. |
ČLEN 11.3
Pravica do urejanja
Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo pravico do zakonskega urejanja na svojem ozemlju za doseganje zakonitih ciljev politike, kot so varovanje javnega zdravja, socialne storitve, izobraževanje, varnost, okolje, vključno s podnebnimi spremembami, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, varstvo zasebnosti in podatkov ter spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti.
ČLEN 11.4
Nacionalna obravnava
1. Vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim storitvam in ponudnikom storitev.
2. Obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi v skladu z odstavkom 1:
|
(a) |
v zvezi z regionalno ali lokalno ravnjo javne uprave v Čilu, pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah navedena raven javne uprave zagotavlja za svoje storitve in svojim ponudnikom storitev; |
|
(b) |
v zvezi z vlado države članice ali v njej pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki jo navedena vlada v podobnih okoliščinah zagotavlja za svoje storitve ali svojim ponudnikom storitev. |
3. Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava formalno enako ali formalno drugače kot obravnava lastne storitve in ponudnike storitev.
4. Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s ponudniki storitev iz druge pogodbenice.
5. Nobena določba tega člena se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da zagotovi nadomestilo za naravno podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.
ČLEN 11. 5
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi
1. Vsaka pogodbenica storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja storitvam in ponudnikom storitev iz tretje države.
2. Odstavek 1 se ne razlaga tako, da pogodbenico zavezuje, da na storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice razširi kakršno koli obravnavo, ki izhaja iz ukrepov za priznavanje standardov, vključno s standardi ali merili za izdajo dovoljenj, licenciranje ali certificiranje fizične osebe ali podjetja za opravljanje gospodarske dejavnosti ali bonitetnimi ukrepi.
3. Pojasniti je treba, da obravnava iz odstavka 1 ne vključuje postopkov za reševanje sporov ali mehanizmov, določenih v drugih mednarodnih pogodbah ali trgovinskih sporazumih. Vsebinske določbe v drugih mednarodnih pogodbah ali trgovinskih sporazumih same po sebi ne pomenijo obravnave iz odstavka 1, zato ne morejo povzročiti kršitve tega člena brez ukrepov, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani. Ukrepi pogodbenice, ki se uporabljajo v skladu s takimi vsebinskimi določbami, lahko pomenijo „obravnavo“ v skladu s tem členom in tako povzročijo kršitev tega člena.
ČLEN 11.6
Lokalna prisotnost
Pogodbenica od ponudnika storitev druge pogodbenice ne zahteva, da kot pogoj za čezmejno opravljanje storitve ustanovi ali ohrani podjetje ali da ima prebivališče na njenem ozemlju.
ČLEN 11.7
Dostop do trga
V sektorjih ali podsektorjih, v katerih se sprejmejo zaveze glede dostopa do trga, pogodbenica na podlagi svojega celotnega ozemlja ali ozemeljske razdelitve ne sprejme ali ohrani ukrepov, ki:
|
(a) |
uvajajo omejitve glede:
|
|
(b) |
omejujejo ali zahtevajo posebne vrste pravnih subjektov ali skupnih podjetij, prek katerih lahko ponudnik storitev opravlja storitev. |
ČLEN 11.8
Neskladni ukrepi
1. Členi 11.4, 11.5 in 11.6 se ne uporabljajo za:
|
(a) |
noben obstoječ neskladen ukrep:
|
|
(b) |
nadaljevanje ali takojšnje podaljšanje katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavka (a) tega odstavka ali |
|
(c) |
spremembo katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavka (a) tega odstavka, če sprememba ne zmanjša skladnosti ukrepa, kakršen je bil tik pred spremembo, s členi 11.4, 11.5 in 11.6. |
2. Členi 11.4, 11.5 in 11.6 se ne uporabljajo za noben ukrep pogodbenice v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, kot so določeni na njenem seznamu v Prilogi 10-B.
3. Člen 11.7 se ne uporablja za noben ukrep pogodbenice v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, kakor je določeno v Prilogi 10-C.
ČLEN 11.9
Odrekanje ugodnosti
Pogodbenica lahko odreče ponudniku storitve iz druge pogodbenice ugodnosti iz tega oddelka, če pogodbenica, ki odreka ugodnosti, sprejme ali ohrani ukrepe v zvezi z ohranjanjem mednarodnega miru in varnosti, vključno z varstvom človekovih pravic, ki:
|
(a) |
prepovedujejo transakcije z navedenim ponudnikom storitev ali osebo, ki ima tega ponudnika storitev v lasti ali ga obvladuje, ali |
|
(b) |
bi se kršili ali zaobšli, če bi se ugodnosti iz tega poglavja priznale navedenemu ponudniku storitev. |
ČLEN 11.10
Pododbor za storitve in naložbe
V skladu s členom 33.4(1) se ustanovi Pododbor za storitve in naložbe (v nadaljnjem besedilu: pododbor). Pri obravnavi zadev v zvezi s storitvami pododbor spremlja in zagotavlja ustrezno izvajanje tega poglavja, poglavij 12, 13, 14, 15, 16, 17 in 19 ter prilog 10-A, 10-B, 10-C, 12-A, 12-B, 12-C, 14-A in 14-B.
POGLAVJE 12
ZAČASNA PRISOTNOST FIZIČNIH OSEB IZ POSLOVNIH RAZLOGOV
ČLEN 12.1
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za ukrepe pogodbenice v zvezi z opravljanjem gospodarskih dejavnosti z vstopom ali začasnim bivanjem fizičnih oseb druge pogodbenice na njenem ozemlju, ki so poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, vlagatelji, osebe, premeščene znotraj podjetja, kratkoročni poslovni obiskovalci, ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki.
2. To poglavje se ne uporablja za sektorje iz člena 11.1(2), pododstavki (b), (c) in (d).
3. To poglavje se ne uporablja za ukrepe pogodbenice, ki vplivajo na fizične osebe druge pogodbenice, ki želijo dostop do trga dela, ali za ukrepe v zvezi z državljanstvom, narodnostno pripadnostjo, prebivališčem ali zaposlitvijo za nedoločen čas.
4. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje uporabe ukrepov za zakonsko urejanje vstopa fizičnih oseb druge pogodbenice na njeno ozemlje ali njihovega začasnega bivanja na njenem ozemlju, vključno z ukrepi, potrebnimi za zaščito celovitosti njenih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb prek njenih meja, če se navedeni ukrepi ne uporabljajo na način, da bi se izničile ali omejile ugodnosti, ki jih ima druga pogodbenica na podlagi tega sporazuma.
5. Samo dejstvo, da pogodbenica od oseb druge pogodbenice zahteva, da pridobijo vizum, se ne šteje za izničenje ali omejitev ugodnosti, ki jih ima druga pogodbenica na podlagi tega sporazuma.
6. Če v tem poglavju niso sprejete zaveze, se še naprej uporabljajo vse zahteve, ki jih določa pravo pogodbenice v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem fizičnih oseb, vključno z zakoni in predpisi v zvezi z obdobjem bivanja.
7. Ne glede na to poglavje se še naprej uporabljajo vse zahteve, ki jih določa pravo pogodbenice v zvezi z delom in ukrepi s področja socialne varnosti, vključno z zakoni in predpisi v zvezi z minimalnimi plačami in kolektivnimi pogodbami o plačah.
8. Zaveze v skladu s tem poglavjem v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem fizičnih oseb iz poslovnih razlogov ne veljajo v primerih, kadar je namen ali učinek vstopa in začasnega bivanja posegati v izid kakršnih koli sporov glede dela ali upravljanja ali pogajanj ali kako drugače vplivati nanje oziroma posegati v zaposlitev katere koli fizične osebe, udeležene v tem sporu, ali vplivati nanjo.
ČLEN 12.2
Opredelitev pojmov
1. Za to poglavje in priloge 12-A, 12-B in 12-C se uporabljajo opredelitve v členih 10.2 in 11.2, z izjemo opredelitve pojma vlagatelj pogodbenice iz člena 10.2(1), pododstavek (j).
2. V tem poglavju in prilogah 12-A, 12-B in 12-C:
|
(a) |
„poslovni prodajalci“ pomeni kratkoročne poslovne obiskovalce, ki:
|
|
(b) |
„poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote“ pomeni fizične osebe na vodilnih položajih v pravni osebi pogodbenice, ki so odgovorne za ustanovitev podjetja take pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice, ki ne ponujajo ali opravljajo storitev ali kakršne koli gospodarske dejavnosti, razen tistih, ki so potrebne za namene ustanovitve, in ne prejemajo plačila od vira, ki se nahaja v drugi pogodbenici; |
|
(c) |
„ponudniki pogodbenih storitev“ pomeni fizične osebe, zaposlene v pravni osebi pogodbenice, ki nima sedeža na ozemlju druge pogodbenice in ni agencija za zaposlovanje in zagotavljanje dela ter ne posluje v imenu take agencije in ki je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenila pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih zaposlenih v navedeni drugi pogodbenici (38); |
|
(d) |
„neodvisni strokovnjaki“ pomeni fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitve in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, ne pa na ozemlju druge pogodbenice, ki so s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenile pogodbo o opravljanju storitev, in sicer ne prek agencije za zaposlovanje in zagotavljanje dela, pri čemer je za izpolnitev pogodbe o opravljanju storitev potrebna njihova začasna prisotnost v navedeni drugi pogodbenici (39); |
|
(e) |
„monterji in vzdrževalci“ pomeni kratkoročne poslovne obiskovalce, ki imajo specializirano znanje, bistveno za pogodbeno obveznost prodajalca ali najemodajalca, ki opravljajo storitve ali usposabljajo osebje za opravljanje storitev v skladu z garancijsko pogodbo ali drugo pogodbo o opravljanju storitev, povezano s prodajo ali najemom komercialne ali industrijske opreme ali strojev, vključno z računalniškimi in povezanimi storitvami, ki jih kupi ali najame podjetje zunaj ozemlja pogodbenice, vstop na katero in začasno bivanje se zahtevata ves čas trajanja garancijske pogodbe ali pogodbe o opravljanju storitev; |
|
(f) |
„osebe, premeščene znotraj podjetja“ pomeni fizične osebe, ki so zaposlene v pravni osebi pogodbenice ali njeni partnerji vsaj eno leto, ki so začasno premeščene v podjetje navedene pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice in ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:
|
|
(g) |
„vlagatelj“ pomeni fizično osebo, ki na ozemlju druge pogodbenice ustanovi podjetje, za katero je navedena fizična oseba ali pravna oseba, ki zaposluje navedeno fizično osebo, zagotovila ali izvaja postopek za zagotovitev znatnega zneska kapitala, in ki razvija ali upravlja poslovanje navedenega podjetja v funkciji, ki je nadzorna ali izvršilna; |
|
(h) |
„vodstveni delavci“ pomeni fizične osebe na vodilnih položajih v pravni osebi pogodbenice, ki predvsem vodijo upravljanje podjetja na ozemlju druge pogodbenice (40), jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem višji vodstveni delavci, upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ ter katerih pristojnosti so med drugim:
|
|
(i) |
„kratkoročni poslovni obiskovalci“ pomeni fizične osebe, ki prosijo za vstop na ozemlje druge pogodbenice in začasno bivanje na njem, ki se ne ukvarjajo z neposredno prodajo širši javnosti, ne prejemajo plačila od vira, ki je v drugi pogodbenici, in spadajo v eno od naslednjih kategorij:
|
|
(j) |
„strokovnjaki“ pomeni fizične osebe, zaposlene v pravni osebi pogodbenice, ki imajo strokovno znanje, bistveno za področja dejavnosti, tehnike ali upravljanje podjetja; pri presoji takega znanja se poleg znanja, značilnega za posamezno podjetje, upošteva tudi, ali ima oseba visoko stopnjo strokovne usposobljenosti, vključno z ustreznimi poklicnimi izkušnjami v zvezi z vrsto dela ali dejavnosti, ki zahteva specifično tehnično znanje, vključno z morebitnim članstvom v strokovnih združenjih, in |
|
(k) |
„zaposleni na usposabljanju“ pomeni osebe, ki imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščene za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja v poslovnih tehnikah ali metodah (41). |
ČLEN 12.3
Osebe, premeščene znotraj podjetja, poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote, in vlagatelji
1. Ob upoštevanju ustreznih pogojev in kvalifikacij iz Priloge 12-A:
|
(a) |
vsaka pogodbenica dovoli vstop in začasno bivanje osebam, premeščenim znotraj podjetja, poslovnim obiskovalcem, pristojnim za ustanovitev poslovne enote, in vlagateljem iz druge pogodbenice; |
|
(b) |
vsaka pogodbenica dovoli zaposlitev oseb, premeščenih znotraj podjetja, iz druge pogodbenice na njenem ozemlju; |
|
(c) |
nobena pogodbenica ne ohrani ali sprejme omejitev v obliki številčnih kvot ali zahteve po preverjanju gospodarskih potreb glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jim je v določenem sektorju dovoljen vstop kot poslovnim obiskovalcem, pristojnim za ustanovitev poslovne enote, ali kot vlagateljem ali ki so lahko zaposlene kot osebe, premeščene znotraj podjetja, na podlagi ozemeljske razdelitve ali njenega celotnega ozemlja, in |
|
(d) |
vsaka pogodbenica osebam, premeščenim znotraj podjetja, poslovnim obiskovalcem, pristojnim za ustanovitev poslovne enote, in vlagateljem iz druge pogodbenice v zvezi z njihovim začasnim bivanjem na njenem ozemlju zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim fizičnim osebam. |
2. Dovoljeno trajanje bivanja je:
|
(a) |
za Čile največ dve leti, obdobje pa se lahko podaljša brez zahteve za vložitev prošnje za stalno prebivanje, če pogoji, na katerih temelji prebivanje, ostanejo v veljavi in |
|
(b) |
za Evropsko unijo največ tri leta za vodstvene delavce in strokovnjake, največ eno leto za zaposlene na usposabljanju in vlagatelje ter največ 90 dni v katerem koli šestmesečnem obdobju za poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote. |
ČLEN 12.4
Kratkotrajni poslovni obiskovalci
1. Ob upoštevanju izključitev s področja uporabe iz člena 10.1(2) ter ob upoštevanju ustreznih pogojev in kvalifikacij iz Priloge 12-A pogodbenica kratkoročnim poslovnim obiskovalcem dovoli vstop in začasno bivanje brez zahteve po delovnem dovoljenju, oceni gospodarskih potreb ali drugih postopkih predhodne odobritve s podobnim namenom.
2. Če se kratkoročni poslovni obiskovalci iz pogodbenice ukvarjajo z opravljanjem storitev za potrošnika na ozemlju pogodbenice, kjer začasno bivajo, jim navedena pogodbenica v zvezi z opravljanjem navedene storitve zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim ponudnikom storitev.
3. Dovoljeno trajanje bivanja je največ 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.
ČLEN 12.5
Ponudniki pogodbenih storitev in neodvisni strokovnjaki
1. Vsaka pogodbenica dovoli vstop in začasno bivanje ponudnikom pogodbenih storitev iz druge pogodbenice na svojem ozemlju v sektorjih, podsektorjih in dejavnostih, iz Priloge 12-B, za katere veljajo v njej navedeni ustrezni pogoji in kvalifikacije, ter če:
|
(a) |
fizične osebe opravljajo storitev kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki je pridobila pogodbo o opravljanju storitev za največ 12 mesecev; |
|
(b) |
so fizične osebe, ki vstopajo v drugo pogodbenico, zaposlene v pravni osebi iz pododstavka (a) vsaj eno leto pred datumom vložitve vloge za vstop v drugo pogodbenico in imajo na datum vložitve vloge za vstop vsaj tri leta poklicnih izkušenj, ki so jih pridobile, ko so postale polnoletne, v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe; |
|
(c) |
fizične osebe, ki vstopajo v drugo pogodbenico, imajo:
|
|
(d) |
fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev na ozemlju druge pogodbenice, razen plačila, ki ga plača pravna oseba, ki jo zaposluje, in |
|
(e) |
dostop, odobren v skladu s tem členom, se nanaša le na dejavnost v zvezi s storitvijo, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja. |
2. Vsaka pogodbenica dovoli vstop in začasno bivanje neodvisnim strokovnjakom iz druge pogodbenice na svojem ozemlju v sektorjih, podsektorjih in dejavnostih, iz Priloge 12-B, za katere veljajo v njej navedeni ustrezni pogoji in kvalifikacije, ter če:
|
(a) |
sklenjena pogodba ne presega obdobja 12 mesecev; |
|
(b) |
imajo fizične osebe na dan vložitve vloge za vstop in začasno bivanje vsaj šest let delovnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe; |
|
(c) |
imajo fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice:
|
|
(d) |
dostop, odobren v skladu s tem členom, se nanaša le na dejavnost v zvezi s storitvijo, ki je predmet pogodbe, ne daje pa pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja. |
3. Pogodbenica ne sprejme ali ohrani omejitev skupnega števila ponudnikov pogodbenih storitev ali neodvisnih strokovnjakov iz druge pogodbenice, ki sta jim dovoljena vstop in začasno bivanje, v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb.
4. Pogodbenica ponudnikom pogodbenih storitev in neodvisnim strokovnjakom iz druge pogodbenice v zvezi z opravljanjem njihovih storitev na njenem ozemlju zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim ponudnikom storitev.
5. Dovoljeno trajanje bivanja je:
|
(a) |
za Evropsko unijo kumulativno obdobje največ šestih mesecev v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali obdobje veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje, in |
|
(b) |
za Čile največ eno leto, obdobje pa se lahko podaljša za nadaljnja obdobja, če še vedno veljajo pogoji, na katerih temelji prebivanje. |
ČLEN 12.6
Neskladni ukrepi
Če ustrezni ukrep vpliva na vstop ali začasno bivanje fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, se člen 12.3(1), pododstavka (c) in (d), ter člen 12.5(3) in (4) ne uporabljata za:
|
(a) |
noben obstoječ neskladen ukrep pogodbenice:
|
|
(b) |
nadaljevanje ali takojšnje podaljšanje katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavka (a) tega odstavka; |
|
(c) |
spremembo katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavkov (a) in (b) tega člena, če sprememba ne zmanjša skladnosti ukrepa, kakršen je bil tik pred spremembo, s členom 12.3(1), pododstavka (c) in (d), ter členom 12.5(3) in (4), ali |
|
(d) |
noben ukrep pogodbenice, ki je skladen s pogojem ali kvalifikacijo iz Priloge 10-B. |
ČLEN 12.7
Preglednost
1. Pogodbenica objavi informacije, ki se nanašajo na vstop in začasn obivanje fizičnih oseb druge pogodbenice iz člena 12.1(1).
2. Informacije iz odstavka 1 tega člena po potrebi vključujejo naslednje informacije o:
|
(a) |
kategorijah vizumov, dovoljenjih za prebivanje ali podobnih vrstah dovoljenj v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem; |
|
(b) |
zahtevani dokumentaciji in pogojih, ki jih je treba izpolniti; |
|
(c) |
načinih vlaganja vlog in možnostih glede tega, kje je vloge mogoče vložiti, kot so konzularna predstavništva ali spletišča; |
|
(d) |
pristojbinah za vlogo in okvirnih rokih za obravnavo vloge; |
|
(e) |
najdaljšem trajanju bivanja v okviru vsake vrste dovoljenja iz pododstavka (a) tega odstavka; |
|
(f) |
pogojih za morebitno podaljšanje ali obnovitev, ki je na voljo; |
|
(g) |
pravilih glede spremljajočih vzdrževanih oseb; |
|
(h) |
postopkih pregleda ali pritožbe, ki so na voljo, in |
|
(i) |
zadevnih zakonih splošne uporabe, ki se nanašajo na vstop in začasno bivanje fizičnih oseb. |
3. Pogodbenica si v zvezi z informacijami iz odstavkov 1 in 2 tega člena prizadeva, da drugo pogodbenico nemudoma obvesti o uvedbi vseh morebitnih novih zahtev ali postopkov ali o vseh morebitnih spremembah v zahtevah ali postopkih, ki vplivajo na dejansko vlogo za odobritev vstopa, začasnega bivanja in po potrebi izdajo dovoljenja za delo v prvi pogodbenici.
ČLEN 12.8
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 31 se ne uporablja za zavrnitev odobritve vstopa ali začasnega bivanja, razen če zadeva vključuje vzorec prakse.
POGLAVJE 13
DOMAČA ZAKONODAJA
ČLEN 13.1
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1. To poglavje se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z zahtevami in postopki za izdajo licenc, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki ter tehničnimi standardi (44), ki vplivajo na:
|
(a) |
čezmejno opravljanje storitev; |
|
(b) |
opravljanje storitve ali katere koli druge gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo podjetja ali delovanjem zajetega podjetja ali |
|
(c) |
opravljanje storitve z začasnim bivanjem nekaterih kategorij fizičnih oseb, iz člena 12.1, iz ene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice. |
2. To poglavje se uporablja le za sektorje, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne zaveze v skladu s poglavji 10, 11 in 12 in v obsegu v katerem se uporabljajo te posebne zaveze.
3. Ne glede na odstavek 2 se to poglavje ne uporablja za zahteve in postopke za izdajo licenc, kvalifikacijske zahteve in postopke ter tehnične standarde v zvezi:
|
(a) |
s proizvodnjo osnovnih kemikalij in kemičnih izdelkov; |
|
(b) |
s proizvodnjo gumijastih izdelkov; |
|
(c) |
s proizvodnjo plastičnih izdelkov; |
|
(d) |
s proizvodnjo elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev; |
|
(e) |
s proizvodnjo akumulatorjev, primarnih celic in primarnih baterij ter |
|
(f) |
z recikliranjem kovinskih in nekovinskih odpadkov in ostankov. |
4. Ne glede na odstavek 1 se to poglavje ne uporablja za ukrepe pogodbenice, če pomenijo omejitve, za katere veljajo seznami v skladu s členoma 10.5, 10.6, členom 10.11(1), 10.11(2), členi 11.4, 11.6, 11.7, členi 11.8(1), 11.8(2), 12.3(1), 12.4(2), 12.5(1) in členom 12.6.
5. V tem poglavju:
|
(a) |
„dovoljenje“ pomeni dovoljenje za opravljanje katere koli dejavnosti iz odstavka 1, pododstavki (a), (b) in (c), ki izhaja iz postopka, ki ga mora vložnik upoštevati, da dokaže skladnost z zahtevami za izdajo licence, kvalifikacijskimi zahtevami ali tehničnimi standardi; |
|
(b) |
„pristojni organ“ pomeni centralno, regionalno ali lokalno raven javne uprave ali organ oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne ravni javne uprave ali organi, ki je pooblaščen za odločanje o izdaji dovoljenja za opravljanje storitve, tudi z ustanovitvijo podjetja, ali o izdaji dovoljenja za opravljanje katere koli druge gospodarske dejavnosti; |
|
(c) |
„postopki za izdajo licenc“ pomeni upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora fizična ali pravna oseba, ki zahteva izdajo dovoljenja, vključno s spremembo ali podaljšanjem dovoljenja, upoštevati, da bi dokazala izpolnjevanje zahtev za izdajo licenc; |
|
(d) |
„zahteve za izdajo licenc“ pomeni bistvene zahteve, ki niso kvalifikacijske zahteve, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba, da bi pridobila, spremenila ali podaljšala dovoljenje; |
|
(e) |
„kvalifikacijski postopki“ pomeni upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora upoštevati fizična oseba, da bi dokazala izpolnjevanje kvalifikacijskih zahtev za pridobitev dovoljenja, in |
|
(f) |
„kvalifikacijske zahteve“ pomeni bistvene zahteve, ki se nanašajo na usposobljenost fizične osebe za opravljanje storitve in ki jih mora izpolnjevati fizična oseba, da bi pridobila, spremenila ali podaljšala dovoljenje. |
6. V tem poglavju se uporabljajo tudi opredelitve iz členov 10.2 in 11.2.
ČLEN 13.2
Pogoji za izdajo licenc in kvalifikacij
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ukrepi, ki se nanašajo na zahteve in postopke za izdajo licenc ter kvalifikacijske zahteve in postopke temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo samovoljno izvajanje pooblastila za presojo (45).
2. Merila iz odstavka 1 so:
|
(a) |
jasna; |
|
(b) |
objektivna in pregledna ter |
|
(c) |
vnaprej dostopna javnosti in zainteresiranim osebam. |
3. Vsaka pogodbenica pri sprejemanju tehničnih standardov spodbuja svoje pristojne organe, naj sprejmejo tehnične standarde, ki so bili oblikovani v okviru odprtega in preglednega postopka, ter spodbuja organe, vključno z ustreznimi mednarodnimi organizacijami (46), imenovanimi za oblikovanje tehničnih standardov, naj uporabijo odprt in pregleden postopek.
4. Dovoljenje se v skladu z njegovo razpoložljivostjo odobri takoj, ko ustrezen preizkus pokaže, da so pogoji za pridobitev dovoljenja izpolnjeni.
5. Kadar je število razpoložljivih licenc za določeno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja razpoložljivih naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, vsaka pogodbenica za potencialne kandidate uporabi izbirni postopek, ki zagotavlja popolno jamstvo nepristranskosti in preglednosti, vključno zlasti z ustreznim obveščanjem o začetku, izvedbi in končanju postopka.
6. Ob upoštevanju odstavka 5 lahko pri določitvi pravil za izbirni postopek vsaka pogodbenica upošteva legitimne cilje politike, vključno z upoštevanjem zdravstvenih, varnostnih in okoljevarstvenih vidikov ter vidikov ohranjanja kulturne dediščine.
ČLEN 13.3
Postopki za izdajo licenc in kvalifikacijski postopki
1. Postopki za izdajo licenc in kvalifikacijski postopki ter formalnosti so jasni, objavljeni vnaprej in sami po sebi ne pomenijo omejevanja opravljanja storitve ali opravljanja katere koli druge gospodarske dejavnosti. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da take postopke in formalnosti oblikuje tako, da so čim preprostejši, opravljanja storitve ali opravljanja katere koli druge gospodarske dejavnosti pa pretirano ne zapleta in ne zavlačuje.
2. Če je potrebno dovoljenje, vsaka pogodbenica nemudoma objavi informacije, ki jih vložnik potrebuje za izpolnjevanje zahtev in postopkov za pridobitev, ohranitev, spremembo in podaljšanje takega dovoljenja, ali drugače omogoči njihovo javno dostopnost. Če take informacije obstajajo, vključujejo vsaj naslednje:
|
(a) |
zahteve in postopke; |
|
(b) |
kontaktne podatke ustreznih pristojnih organov; |
|
(c) |
pristojbine; |
|
(d) |
tehnične standarde; |
|
(e) |
postopke za pritožbo ali pregled odločitev v zvezi z vlogami; |
|
(f) |
postopke za spremljanje ali uveljavljanje skladnosti s pogoji za izdajo licenc ali kvalifikacij; |
|
(g) |
možnosti za sodelovanje javnosti, na primer na zaslišanjih ali s predložitvijo pripomb, ter |
|
(h) |
okvirne roke za obravnavo vloge. |
3. Vsaka pristojbina za izdajo dovoljenja (47), ki jo morda plačajo vložniki, je razumna, pregledna in sama po sebi ne omejuje opravljanja zadevne storitve ali opravljanja zadevne gospodarske dejavnosti.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki, ki jih uporabljajo pristojni organi, in njihove odločitve v postopku za izdajo dovoljenja do vseh vložnikov nepristranski. Pristojni organ neodvisno sprejme svojo odločitev in ni odgovoren nobeni osebi, ki opravlja storitve ali gospodarske dejavnosti, za katere se zahteva dovoljenje.
5. Če veljajo posebni roki za vloge, se vložniku omogoči razumen rok za vložitev vloge. Če je mogoče, bi moral pristojni organ sprejeti vloge v elektronski obliki pod enakimi pogoji glede pristnosti, ki veljajo za vložitev vlog v papirni obliki.
6. Pristojni organ začne vloge obdelovati brez nepotrebnega odlašanja po njihovi vložitvi. Vsaka pogodbenica si prizadeva za določitev okvirnih rokov za obdelavo vloge ter na zahtevo vložnika in brez nepotrebnega odlašanja zagotovi, da pristojni organ zagotovi informacije v zvezi s statusom vloge. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je obdelava vloge, vključno s sprejetjem končne odločitve, končana v razumnem roku po datumu vložitve popolne vloge.
7. Pristojni organ v razumnem roku po prejemu vloge, ki jo šteje za nepopolno, o tem obvesti vložnika, v izvedljivem obsegu opredeli dodatne informacije, potrebne za dopolnitev vloge, in vložniku omogoči, da popravi pomanjkljivosti vloge.
8. Pristojni organ namesto izvirnih dokumentov sprejema kopije dokumentov, ki so overjene v skladu s pravom pogodbenice, razen če pristojni organ potrebuje izvirne dokumente za zaščito celovitosti postopka izdaje dovoljenja.
9. Če pristojni organ zavrne vlogo, mora biti vložnik o tem pisno in brez nepotrebnega odlašanja obveščen bodisi na njegovo zahtevo bodisi na pobudo pristojnega organa. Načeloma je vložnik obveščen o razlogih za odločitev za zavrnitev vloge in roku, v katerem je treba vložiti pritožbo zoper navedeno odločbo. Vložniku se v razumnih rokih dovoli ponovna vložitev vloge.
10. Vsaka pogodbenica zagotovi, da začne dovoljenje po odobritvi veljati brez nepotrebnega odlašanja in v skladu s pogoji, navedenimi v dovoljenju.
11. Kadar se za dovoljenje zahtevajo preizkusi, pristojni organ zagotovi, da se taki preizkusi opravijo v razumno pogostih časovnih presledkih, vložnikom pa določi razumen rok, v katerem lahko zaprosijo za preizkus.
ČLEN 13.4
Pregled
Če začnejo veljati rezultati pogajanj v zvezi s členom VI(4) GATS, pogodbenici take rezultate skupaj pregledata. Kadar je v skupnem pregledu ocenjeno, da bi vključitev takih rezultatov v ta sporazum izboljšala pravila, ki jih vsebuje sporazum, se pogodbenici skupaj odločita, ali bosta take rezultate vključili v ta sporazum.
ČLEN 13.5
Izvrševanje ukrepov za splošno uporabo
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi ukrepi za splošno uporabo, ki vplivajo na trgovino s storitvami, izvajajo razumno, objektivno in nepristransko.
ČLEN 13.6
Pritožba zoper upravne odločbe
Vsaka pogodbenica ohrani ali vzpostavi splošna, arbitražna ali upravna sodišča ali postopke, ki na zahtevo zadevnega vlagatelja ali ponudnika storitev druge pogodbenice, kadar je to upravičeno, zagotavljajo takojšen pregled upravnih odločb, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno prisotnost fizičnih oseb za poslovne namene. Če taki postopki niso neodvisni od organa, ki mu je zaupana zadevna upravna odločitev, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki omogočijo objektiven in nepristranski pregled.
POGLAVJE 14
VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ
ČLEN 14.1
Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij
1. Nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva, da imajo potrebne kvalifikacije in poklicne izkušnje, ki so na ozemlju, kjer se dejavnost opravlja, zahtevane za zadevni sektor dejavnosti.
2. Vsaka pogodbenica spodbuja ustrezne strokovne organe za sektor zadevne dejavnosti na svojem ozemlju, da oblikujejo in Pododboru za storitve in naložbe iz člena 11.10 predložijo skupna priporočila o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij. Taka skupna priporočila so podprta z oceno, ki temelji na dokazih, glede:
|
(a) |
ekonomske vrednosti predvidenega dogovora o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: dogovor o vzajemnem priznavanju) ter |
|
(b) |
združljivosti zadevnih ureditev, tj. v kolikšni meri so združljive zahteve, ki jih vsaka pogodbenica uporablja za izdajo dovoljenj, licenc in certificiranja. |
3. Pododbor za storitve in naložbe po prejemu skupnega priporočila v razumnem roku pregleda njegovo skladnost s tem sporazumom. Pododbor lahko po takem pregledu razvije dogovor o vzajemnem priznavanju in Svetu za trgovino priporoči, naj v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), sprejme sklep o tem dogovoru, da bi določil ali spremenil dogovore o vzajemnem priznavanju iz Priloge 14-B (48).
4. Dogovor iz odstavka 3 tega člena določa pogoje za priznavanje poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Evropski uniji, in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Čilu, ki se nanašajo na dejavnost, zajeto v poglavju 10, 11, 12 ali 19.
5. Pri oblikovanju skupnih priporočil iz odstavka 2 tega člena se upoštevajo smernice glede dogovorov o vzajemnem priznavanju poklicnih kvalifikacij iz Priloge 14-A, upošteva pa jih tudi Svet za trgovino pri presoji o sprejetju dogovora iz odstavka 3 tega člena.
POGLAVJE 15
STORITVE DOSTAVE
ČLEN 15.1
Področje uporabe in opredelitev pojmov
1. To poglavje določa načela regulativnega okvira za vse storitve dostave.
2. V tem poglavju:
|
(a) |
„storitve dostave“ pomeni poštne in kurirske ali hitre storitve, vključno z dejavnostmi sprejema, razvrščanja, prevoza in dostave poštnih pošiljk; |
|
(b) |
„storitve hitre dostave“ pomeni sprejem, razvrščanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk z večjo hitrostjo in zanesljivostjo ter lahko vključuje tudi elemente dodane vrednosti, kot je sprejem pošiljke na kraju izvora, osebna dostava naslovniku, sledenje, možnost spremembe namembnega kraja in naslovnika med prevozom ali potrditev prejema; |
|
(c) |
„storitve hitre pošte“ pomeni storitve mednarodne hitre dostave, ki se opravljajo prek zadruge storitev hitre pošte, ki je prostovoljno združenje imenovanih poštnih operaterjev v okviru Svetovne poštne zveze; |
|
(d) |
„licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga pristojni regulativni organ izda posameznemu ponudniku storitev dostave ter v katerem so določeni postopki, obveznosti in zahteve, specifični za sektor storitev dostave; |
|
(e) |
„poštna pošiljka“ pomeni pošiljko do 31,5 kg, naslovljeno v končni obliki, v kateri jo prevaža katera koli vrsta izvajalca javnih ali zasebnih storitev dostave, in lahko vključuje pošiljke, kot so pismo, paket, časopis ali katalog; |
|
(f) |
„poštni monopol“ pomeni izključno pravico do opravljanja določenih storitev dostave na ozemlju pogodbenice v skladu z zakoni navedene pogodbenice in |
|
(g) |
„univerzalna storitev“ pomeni stalno zagotavljanje storitve dostave določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike. |
ČLEN 15.2
Univerzalna storitev
1. Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti za univerzalno storitev, ki jo želi ohraniti. Vsaka pogodbenica, ki ohranja obveznost za univerzalno storitev, to izvaja na pregleden, nediskriminatoren in nevtralen način glede na vse ponudnike storitev dostave, za katere velja obveznost.
2. Če pogodbenica zahteva, da se dohodne storitve hitre pošte opravljajo kot univerzalna storitev, teh storitev ne obravnava bolj prednostno kot druge mednarodne storitve hitre dostave.
ČLEN 15.3
Preprečevanje praks, ki izkrivljajo trg
Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev dostave, za katerega velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ali poštni monopol, na trgu ne opravlja praks, ki izkrivljajo trg, kot je:
|
(a) |
uporaba prihodkov iz opravljanja storitve, za katero velja obveznost za univerzalno storitev ali poštni monopol, za navzkrižno subvencioniranje opravljanja storitve hitre dostave ali kakršne koli neuniverzalne storitve dostave, ali |
|
(b) |
neupravičeno razlikovanje med strankami, kot so podjetja ali pošiljatelji masovnih poštnih pošiljk ali združevalci pošiljk, glede tarif ali drugih pogojev za opravljanje storitve, za katero velja obveznost zagotavljanja univerzalne storitve ali poštni monopol. |
ČLEN 15.4
Licence
1. Če pogodbenica zahteva licenco za opravljanje storitev dostave, javno objavi:
|
(a) |
vse zahteve za izdajo licence in obdobje, ki je navadno potrebno, da se sprejme odločitev glede vloge za izdajo licence, ter |
|
(b) |
pogoje za izdajo licence. |
2. Postopek za pridobitev licence ter z njo povezane obveznosti in zahteve so pregledni, nediskriminatorni in temeljijo na objektivnih merilih.
3. Če pristojni organ zavrne vlogo za izdajo licence, vložnika pisno obvesti o razlogih za njeno zavrnitev. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani pritožbeni postopek z organom, ki je neodvisen od udeležencev postopka za izdajo licence. Ta organ je lahko sodišče.
ČLEN 15.5
Neodvisnost regulativnih organov
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da noben organ, pristojen za urejanje storitev dostave, ni odgovoren nobenemu ponudniku storitev dostave, ter da so odločitve in postopki, ki jih sprejema regulativni organ, nepristranski in nediskriminatorni do vseh udeležencev na trgu na njenem ozemlju in pregledni zanje.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da organ, pristojen za urejanje storitev dostave, svoje naloge opravlja pravočasno ter ima ustrezne finančne in človeške vire.
POGLAVJE 16
TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE
ČLEN 16.1
Področje uporabe
1. To poglavje določa načela regulativnega okvira za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij in storitev, liberaliziranih v skladu s poglavjema 10 in 11.
2. To poglavje se ne uporablja za storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine, ki se prenašajo z uporabo telekomunikacijskih omrežij in storitev, ali izvaja uredniški nadzor nad njimi.
ČLEN 16.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
|
(a) |
„pripadajoče zmogljivosti“ pomeni storitve, fizično infrastrukturo in druge naprave, povezane s telekomunikacijskim omrežjem ali storitvijo, ki omogočajo ali podpirajo zagotavljanje storitev prek tega omrežja ali storitve ali pa imajo možnost za to, vključujejo pa lahko stavbe ali vhode v stavbe, napeljave v stavbah, antene, stolpe in druge podporne konstrukcije, cevne vode, kanale, stebre, vstopne jaške ter omarice; |
|
(b) |
„osnovne zmogljivosti“ pomeni infrastrukturo javnega telekomunikacijskega omrežja ali storitve:
|
|
(c) |
„medomrežno povezovanje“ pomeni povezovanje javnih telekomunikacijskih omrežij, ki jih uporabljajo isti ali različni ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali storitev, da se uporabnikom enega ponudnika omogoči komunikacija z uporabniki istega ali drugega ponudnika ali dostop do storitev, ki jih opravljajo drugi ponudniki ne glede na to, ali navedene storitve opravljajo vključeni ponudniki ali kateri koli drug ponudnik, ki ima dostop do omrežja; |
|
(d) |
„storitve dostopa do interneta“ pomeni javne telekomunikacijske storitve, ki zagotavljajo dostop do interneta na ozemlju pogodbenice in s tem zagotavljajo povezljivost s tako rekoč vsemi končnimi točkami interneta, ne glede na uporabljeno omrežno tehnologijo in terminalsko opremo; |
|
(e) |
„zakupljeni vodi“ pomeni telekomunikacijske storitve ali naprave med dvema ali več določenimi točkami, vključno z virtualnimi, ki imajo rezervirane zmogljivosti za namensko uporabo s strani uporabnika oziroma so uporabniku na voljo za tako uporabo; |
|
(f) |
„glavni ponudnik“ pomeni ponudnika telekomunikacijskih omrežij ali storitev, ki lahko pomembno vpliva na pogoje za udeležbo ,glede cene in ponudbe, na upoštevnem trgu za telekomunikacijska omrežja ali storitve zaradi svojega nadzora nad osnovnimi zmogljivostmi ali izrabe svojega položaja na tem trgu; |
|
(g) |
„omrežni elementi“ pomeni objekte ali opremo, ki se uporabljajo za zagotavljanje javne telekomunikacijske storitve, vključno z značilnostmi, funkcijami in zmogljivostmi, zagotovljenimi z navedenimi objekti ali opremo; |
|
(h) |
„prenosljivost številk“ pomeni:
|
|
(i) |
„javno telekomunikacijsko omrežje“ pomeni vsako telekomunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev med omrežnimi priključnimi točkami; |
|
(j) |
„javna telekomunikacijska storitev“ pomeni vsako telekomunikacijsko storitev, ki je splošno dostopna javnosti; |
|
(k) |
„naročnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je stranka pogodbe s ponudnikom javnih telekomunikacijskih storitev za opravljanje takih storitev; |
|
(l) |
„telekomunikacije“ pomeni prenos in sprejemanje signalov s kakršnimi koli elektromagnetnimi sredstvi; |
|
(m) |
„telekomunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in po potrebi komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, vključno z omrežnimi elementi, ki niso aktivni, ki omogočajo oddajanje in sprejemanje signalov po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih; |
|
(n) |
„regulativni organ za telekomunikacije“ pomeni organ ali organe, ki jih pogodbenica zadolži za pravno urejanje telekomunikacijskih omrežij in storitev iz tega poglavja (49); |
|
(o) |
„telekomunikacijska storitev“ pomeni storitev, ki v celoti ali pretežno sestoji iz oddajanja in sprejemanja signalov, tudi radiodifuzijskih signalov, po telekomunikacijskih omrežjih, vključno z omrežji, ki se uporabljajo za radiodifuzijo; |
|
(p) |
„univerzalna storitev“ pomeni najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki mora biti zagotovljen vsem uporabnikom na ozemlju pogodbenice, ne glede na njihovo geografsko lokacijo in po dostopni ceni, ter |
|
(q) |
„uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja javno telekomunikacijsko omrežje ali storitev. |
ČLEN 16.3
Regulativni organ za telekomunikacije
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je njen regulativni organ za telekomunikacije pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vseh ponudnikov telekomunikacijskih omrežij, storitev ali opreme, ter da so odločitve, ki jih sprejema njen regulativni organ za telekomunikacije, in postopki, ki jih ta uporablja, nepristranski do vseh udeležencev na trgu.
2. Pogodbenica, ki ima v lasti oziroma še naprej obvladuje ponudnike telekomunikacijska omrežja, storitve ali opremo, zagotovi dejansko strukturno ločitev regulativnih nalog na področju telekomunikacij od dejavnosti, povezanih s tem lastništvom ali nadzorom.
3. Za zagotovitev neodvisnosti in nepristranskosti regulativnih organov za telekomunikacije vsaka pogodbenica zagotovi, da njen regulativni organ za telekomunikacije nima finančnega interesa ali operativne ali upravljavske vloge pri nobenem ponudniku telekomunikacijskih omrežij, storitev ali opreme.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki telekomunikacijskih omrežij, storitev ali opreme ne vplivajo na odločitve in postopke regulativnega organa za telekomunikacije.
5. Vsaka pogodbenica svojemu regulativnemu organu za telekomunikacije zagotovi regulativna in nadzorna pooblastila ter ustrezne finančne in človeške vire za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene za izvrševanje obveznosti iz tega poglavja. Taka pooblastila se izvajajo pregledno in pravočasno. Navedene naloge se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so dodeljene več kot enemu organu.
6. Vsaka pogodbenica svojemu regulativnemu organu za telekomunikacije podeli pooblastila, na podlagi katerih ta zagotovi, da mu ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali storitev na zahtevo takoj predložijo vse potrebne informacije, vključno s finančnimi, da lahko opravlja svoje naloge v skladu s tem poglavjem. Vse predložene informacije se obravnavajo v skladu z zahtevami glede zaupnosti.
7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima uporabnik ali ponudnik telekomunikacijskih omrežij ali storitev, na katere vpliva odločitev, ki jo je izdal njen regulativni organ za telekomunikacije, pravico do pritožbe zoper to odločitev pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od regulativnega organa za telekomunikacije in drugih strank, na katere vpliva odločitev. Odločitev, ki jo izda regulativni organ za telekomunikacije, velja, dokler ni znan rezultat pritožbenega postopka, razen če so v skladu s pravom pogodbenice navedenega organa sprejeti začasni ukrepi.
ČLEN 16.4
Dovoljenje za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij ali storitev
1. Če pogodbenica zahteva dovoljenje za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij ali storitev, določi razumen rok, ki je po navadi potreben, da regulativni organ za telekomunikacije odloči o zahtevi za izdajo dovoljenja, navedeni rok sporoči vložniku na pregleden način in si prizadeva, da je o zahtevi odločeno v sporočenem roku (50).
2. Vsa merila za izdajo dovoljenja in postopki, ki se uporabljajo, so čim bolj preprosti, objektivni, pregledni, nediskriminatorni in sorazmerni. Vse obveznosti in pogoji, uvedeni v zvezi z dovoljenjem ali povezani z njim, so nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in se nanašajo na storitve, ki se zagotavljajo.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da vložnik prejme pisno obrazložitev zavrnitve ali preklica dovoljenja oziroma uvedbe posebnih pogojev za ponudnika. V primeru take zavrnitve, preklica ali uvedbe se lahko vložnik pritoži pri pritožbenem organu.
4. Morebitne upravne pristojbine, naložene dobaviteljem, so objektivne, pregledne, nediskriminatorne in sorazmerne z upravnimi stroški, ki razumno nastanejo pri upravljanju, nadzoru in izvrševanju obveznosti iz tega poglavja (51).
ČLEN 16.5
Medomrežno povezovanje
Brez poseganja v člen 16.9 vsaka pogodbenica zagotovi, da ima ponudnik javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev pravico in na zahtevo drugega ponudnika javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev na njenem ozemlju obveznost, da se pogaja o medomrežnem povezovanju za namene zagotavljanja javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev na svojem ozemlju.
ČLEN 16.6
Dostop in uporaba
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vsak ponudnik storitev druge pogodbenice dostop do vseh javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev ter do njihove uporabe pod razumnimi in nediskriminatornimi (52) pogoji, med drugim v skladu z odstavki 2 do 5.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vsak ponudnik storitev druge pogodbenice dostop do vseh javnih telekomunikacijskih storitev, ki se zagotavljajo v okviru meja ali čez meje navedene pogodbenice, ter do njihove uporabe, vključno z zasebnimi zakupljenimi vodi, in v ta namen zagotovi, da se takim ponudnikom ob upoštevanju odstavka 5 dovolijo:
|
(a) |
nakup ali zakup ter priključitev terminala ali druge opreme, ki se povezuje z omrežjem in ki je potrebna za zagotavljanje njihovih storitev; |
|
(b) |
medomrežno povezovanje zasebnih zakupljenih ali lastniških vodov z javnimi telekomunikacijskimi omrežji ali z vodi, ki jih zakupi ali so v lasti drugega ponudnika telekomunikacijskih storitev, ter |
|
(c) |
uporabo delovnih protokolov pri opravljanju storitev po lastni izbiri, razen kolikor je potrebno za zagotovitev splošne razpoložljivosti telekomunikacijskih storitev javnosti. |
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko ponudnik storitev iz druge pogodbenice uporablja javna telekomunikacijska omrežja ali storitve za pretok informacij v okviru meja ali čez meje navedene pogodbenice, vključno s podjetniškimi komunikacijami takega ponudnika storitev, in za dostop do informacij v podatkovnih zbirkah ali drugače shranjenih v strojno berljivi obliki na ozemlju katere koli pogodbenice.
4. Ne glede na odstavek 3 lahko pogodbenica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in zaupnosti komunikacij, če se taki ukrepi ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine s storitvami.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za dostop do javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev in njihovo uporabo na njenem ozemlju ne postavljajo pogoji, razen tistih, ki so potrebni za:
|
(a) |
zaščito odgovornosti za javne storitve ponudnikov javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev, zlasti njihove zmožnosti, da dajejo svoje storitve na voljo splošni javnosti, ali |
|
(b) |
zaščito tehnične celovitosti javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev. |
ČLEN 16.7
Reševanje sporov na področju telekomunikacij
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da v primeru spora med ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali storitev v zvezi s pravicami ali obveznostmi, ki izhajajo iz tega poglavja, in na zahtevo katere koli stranke v sporu, njen regulativni organ za telekomunikacije v razumnem roku izda zavezujočo odločitev za rešitev spora.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je odločitev, ki jo izda regulativni organ za telekomunikacije, dostopna javnosti, pri čemer se upoštevajo zahteve glede poslovne zaupnosti v skladu z njenimi zakoni in predpisi. Regulativni organ za telekomunikacije zagotovi strankam v sporu natančno obrazložitev razlogov, na katerih temelji odločitev. Stranke v sporu imajo pravico do pritožbe zoper navedeno odločitev v skladu s členom 16.3(7).
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da postopek iz odstavkov 1 in 2 nobeni stranki v sporu ne preprečuje, da vloži tožbo pri sodnem organu v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice.
ČLEN 16.8
Ukrepi za varstvo konkurence, ki se uporabljajo za glavne ponudnike
Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ustrezne ukrepe, da ponudnikom telekomunikacijskih omrežij ali storitev, ki so posamično ali skupaj glavni ponudniki, prepreči izvajanje ali nadaljevanje protikonkurenčnih praks, ki med drugim vključujejo:
|
(a) |
izvajanje protikonkurenčnega navzkrižnega subvencioniranja; |
|
(b) |
uporabo informacij, pridobljenih od konkurentov, s protikonkurenčnimi posledicami, ter |
|
(c) |
nepravočasno zagotavljanje tehničnih informacij o osnovnih zmogljivostih in poslovno pomembnih informacij, potrebnih za opravljanje storitev, drugim ponudnikom storitev. |
ČLEN 16.9
Medomrežno povezovanje z glavnimi ponudniki
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev zagotavljajo medomrežno povezovanje vsaki točki v omrežju, kjer je to tehnično izvedljivo. Glavni ponudniki zagotavljajo tako medomrežno povezovanje:
|
(a) |
pod nediskriminatornimi pogoji, tudi v zvezi s cenami, tehničnimi standardi, specifikacijami, kakovostjo in vzdrževanjem, ter s kakovostjo, ki ni slabša od tiste, ki se zagotavlja za lastne podobne storitve ali za podobne storitve njihovih podružnic ali drugih povezanih enot; |
|
(b) |
pravočasno pod pogoji, tudi v zvezi s cenami, tehničnimi standardi, specifikacijami, kakovostjo in vzdrževanjem, ki so pregledni, razumni, upoštevajo ekonomsko smotrnost in so dovolj nepovezani, da ponudniku ni treba plačati za omrežne komponente ali infrastrukture, ki niso potrebne za zagotavljanje storitve, ter |
|
(c) |
na zahtevo na drugih točkah poleg omrežnih priključnih točk, ponujenih večini uporabnikov, in po cenah, v katerih se upoštevajo stroški gradnje potrebne dodatne infrastrukture. |
2. Vsaka pogodbenica javno objavi postopke, ki se uporabljajo za medomrežno povezovanje z glavnim ponudnikom.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da glavni ponudniki javno objavijo svoje dogovore o medomrežnem povezovanju ali svoje referenčne ponudbe za medomrežno povezovanje, kot je ustrezno.
ČLEN 16.10
Dostop do osnovnih zmogljivosti glavnih ponudnikov
Vsaka pogodbenica svojemu regulativnemu organu za telekomunikacije zagotovi pooblastila za zahtevo, da glavni ponudnik na njenem ozemlju ponudnikom telekomunikacijskih omrežij ali storitev da na voljo svoje osnovne zmogljivosti pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij ali storitev, razen če to ni potrebno za doseganje učinkovite konkurence, kar se ugotovi na podlagi zbranih dejstev in ocene trga, ki jo opravi regulativni organ za telekomunikacije. Osnovne zmogljivosti glavnega ponudnika lahko vključujejo omrežne elemente, storitve zakupljenih vodov in pripadajoče zmogljivosti.
ČLEN 16.11
Redki viri
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se pravice do uporabe redkih virov, vključno z radiofrekvenčnim spektrom, številkami in koridorji nadzemnega električnega voda, dodelijo in podelijo odprto, objektivno, pravočasno, pregledno, nediskriminatorno in sorazmerno ter v skladu s cilji splošnega interesa. Postopki, pogoji in obveznosti, povezani s pravico do uporabe, temeljijo na objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih merilih.
2. Vsaka pogodbenica javno objavi trenutno uporabo dodeljenih frekvenčnih pasov, podrobna opredelitev radiofrekvenčnega spektra, dodeljenega za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.
3. Ukrepi pogodbenice za razporeditev in dodelitev spektra ter upravljanje frekvenc sami po sebi niso neskladni s členoma 10.5 in 11.7. V skladu s tem vsaka pogodbenica ohrani pravico, da določi in uporablja ukrepe o upravljanju spektra in frekvenc, ki lahko omejujejo število ponudnikov komunikacijskih storitev, če to stori v skladu s tem sporazumom. Ta pravica vključuje možnost, da dodeli frekvenčne pasove, pri čemer upošteva sedanje in prihodnje potrebe ter razpoložljivost spektra.
ČLEN 16.12
Prenosljivost številk
Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki javnih telekomunikacijskih storitev na njenem ozemlju zagotavljajo prenosljivost številk pravočasno in pod razumnimi pogoji.
ČLEN 16.13
Univerzalna storitev
1. Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti, ter določiti njen obseg in izvajanje.
2. Obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve same po sebi ne veljajo za protikonkurenčne, če se izvajajo sorazmerno, pregledno, objektivno in nediskriminatorno. Izvajanje takih obveznosti je glede na konkurenco nevtralno in ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so postopki za imenovanje ponudnikov univerzalne storitve odprti za vse ponudnike javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev, izvajalce univerzalne storitve pa imenuje z učinkovitim, preglednim in nediskriminatornim mehanizmom.
4. Če se pogodbenica odloči, da bo financirala zagotavljanje univerzalne storitve, ki jo ponuja izvajalec, zagotovi, da tako financiranje ne presega neto stroškov, ki izhajajo iz obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.
ČLEN 16.14
Zaupnost informacij
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki telekomunikacijskih omrežij ali storitev, ki pridobijo zaupne informacije od drugega ponudnika telekomunikacijskih omrežij ali storitev, pri pogajanjih o ureditvah iz členov 16.5, 16.6, 16.9 in 16.10 te informacije uporabljajo izključno za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost takih informacij.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi zaupnost telekomunikacij in povezanih podatkov o prometu, ki se prenašajo pri uporabi javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev, če se ukrepi, ki jih sprejme v ta namen, ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine s storitvami.
ČLEN 16.15
Tuji delež
V zvezi z zagotavljanjem telekomunikacijskih omrežij ali storitev s komercialno prisotnostjo, ki niso javno radijsko oddajanje, pogodbenica ne uvede zahtev glede skupnega podjetja ali omeji udeležbe tujega kapitala v smislu omejitve največjega odstotka tujega deleža ali skupne vrednosti posamezne ali skupne tuje naložbe.
ČLEN 16.16
Odprt in nediskriminatoren dostop do interneta
1. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe za zagotovitev, da ponudniki storitev dostopa do interneta uporabnikom navedenih storitev omogočijo dostop do informacij, vsebin in storitev po lastni izbiri ter njihovega razširjanja.
2. Odstavek 1 ne posega v zakone in predpise pogodbenice povezane z zakonitostjo informacij, vsebin ali storitev iz navedenega odstavka.
3. Ne glede na odstavek 1 lahko ponudniki storitev dostopa do interneta izvajajo nediskriminatorne (53), razumne, pregledne in sorazmerne ukrepe za upravljanje omrežja, ki so skladni z zakoni in predpisi pogodbenice.
4. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe za zagotovitev, da ponudniki storitev dostopa do interneta uporabnikom navedenih storitev omogočijo uporabo naprav po lastni izbiri, če take naprave ne škodujejo varnosti drugih naprav, omrežju ali storitvam, ki se zagotavljajo po omrežju.
ČLEN 16.17
Mednarodno mobilno gostovanje
1. Pogodbenici si prizadevata sodelovati pri spodbujanju preglednih in razumnih cen za storitve mednarodnega gostovanja tako, da lahko pomagata spodbujati rast trgovine med seboj in povečati blaginjo potrošnikov.
2. Vsaka pogodbenica lahko sprejme ukrepe za povečanje preglednosti in konkurence v zvezi s cenami mednarodnega gostovanja in tehnološkimi alternativami storitvam gostovanja, kot sta:
|
(a) |
zagotovitev, da so informacije o maloprodajnih cenah zlahka dostopne javnosti, ter |
|
(b) |
čim večje zmanjšanje ovir za uporabo tehnoloških alternativ gostovanju, pri čemer lahko uporabniki, ki obiščejo ozemlje pogodbenice, z ozemlja druge pogodbenice dostopajo do telekomunikacijskih storitev z uporabo naprave po lastni izbiri. |
POGLAVJE 17
STORITVE MEDNARODNEGA POMORSKEGA PREVOZA
ČLEN 17.1
Področje uporabe, opredelitev pojmov in načela
1. To poglavje določa načela, ki se nanašajo na liberalizacijo storitev mednarodnega pomorskega prevoza v skladu s poglavji 10, 11 in 12.
2. V tem poglavju in poglavjih 10, 11 in 12 ter prilogah 10-A, 10-B in 10-C:
|
(a) |
„storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali celinskih plovnih poti, z namenom, da se napolnijo ali izpraznijo, popravijo in pripravijo za odpremo; |
|
(b) |
„storitve carinjenja“ ali „storitve carinskih posrednikov“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge strani, če so te storitve glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost njegove glavne dejavnosti; |
|
(c) |
„prevoz od vrat do vrat ali multimodalni prevoz“ pomeni prevoz tovora z več kot eno vrsto prevoza, ki vključuje mednarodni pomorski del prevozne verige, in sicer na podlagi enotne prevozne listine; |
|
(d) |
„oskrbovalne storitve“ pomeni prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej med pristanišči na ozemlju pogodbenice, zlasti kontejnerskega, ki je na poti v namembni kraj zunaj ozemlja navedene pogodbenice; |
|
(e) |
„storitve odpreme tovora“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo organiziranje in spremljanje odpremnih postopkov v imenu pošiljateljev s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij; |
|
(f) |
„mednarodni tovor“ pomeni tovor, ki se prevaža med pristaniščem ene pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države ali med pristaniščem ene države članice in pristaniščem druge države članice; |
|
(g) |
„storitve mednarodnega pomorskega prevoza“ pomeni prevoz potnikov ali tovora z morskimi plovili med pristaniščem ene pogodbenice in pristaniščem druge pogodbenice ali tretje države, vključno z neposrednim sklepanjem pogodb s ponudniki drugih storitev prevoza, z namenom, da se zajamejo operacije prevoza od vrat do vrat ali multimodalnega prevoza v okviru enotne prevozne listine, vendar brez pravice do opravljanja takih drugih prevoznih storitev; |
|
(h) |
„storitve pomorskih agencij“ pomeni dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladjarskih družb, in sicer za naslednje namene:
|
|
(i) |
„pomožne pomorske storitve“ pomeni storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu, storitve carinjenja, storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike, storitve pomorskih agencij in pomorske storitve odpreme tovora ter |
|
(j) |
„storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov; zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:
|
3. Glede na obstoječe ravni liberalizacije med pogodbenicama v mednarodnem pomorskem prevozu se uporabljajo naslednja načela:
|
(a) |
pogodbenici učinkovito uporabljata načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi, ter |
|
(b) |
vsaka pogodbenica ladjam, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali jih upravljajo ponudniki storitev iz druge pogodbenice, zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja svojim ladjam, med drugim tudi glede dostopa do pristanišč, uporabe infrastrukture in storitev pristanišč ter uporabe pomožnih pomorskih storitev, pa tudi glede s tem povezanih pristojbin in taks, carinskih objektov ter določitve privezov in naprav za natovarjanje in raztovarjanje. |
4. Pogodbenici pri uporabi načel iz odstavka 3:
|
(a) |
ne uvajata dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prevozu, vključno s prevozom suhega in tekočega razsutega tovora ter linijskim prevozom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih sporazumih, jih v razumnem roku odpovesta, in |
|
(b) |
vsaka pogodbenica od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse enostranske ukrepe ali upravne, tehnične ali druge ovire, ki bi lahko predstavljale prikrito omejitev ali imele diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, in se vzdrži njihove uvedbe. |
5. Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice dovoli ustanovitev in delovanje podjetja na svojem ozemlju v skladu s pogoji iz njenega seznama posebnih zavez v prilogah 10-A, 10-B in 10-C.
6. Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza iz druge pogodbenice pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji v pristanišču zagotovi naslednje storitve: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.
7. Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice dovoli, da med pristanišči Čila ali med pristanišči države članice premestijo svoje ali zakupljene prazne zabojnike, ki se ne prevažajo kot tovor za plačilo.
POGLAVJE 18
FINANČNE STORITVE
ČLEN 18.1
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohrani v zvezi s:
|
(a) |
finančnimi institucijami druge pogodbenice; |
|
(b) |
vlagatelji druge pogodbenice in finančnimi institucijami takih vlagateljev na ozemlju pogodbenice ali |
|
(c) |
čezmejno trgovino s finančnimi storitvami. |
2. Pojasniti je treba, da se člen 10 uporablja za ukrep:
|
(a) |
v zvezi z vlagateljem pogodbenice v zajetem podjetju, kakor je opredeljeno v členu 10.2(1), pododstavek (d), ki ni finančna institucija, vendar opravlja finančno storitev na ozemlju druge pogodbenice, ali s takim zajetim podjetjem, in |
|
(b) |
ki ni ukrep, ki se nanaša na opravljanje finančnih storitev, ki se nanašajo na vlagatelja pogodbenice ali zajeto podjetje, ki ga je ta vlagatelj ustanovil na ozemlju druge pogodbenice, ki je finančna institucija. |
3. Določbe poglavij 10 in 11 se uporabljajo za ukrepe s področja uporabe tega poglavja le, če so vključene v to poglavje in so njegov sestavni del.
4. Člena 10.12 in 11.9 sta vključena v to poglavje in sta njegov sestavni del.
5. To poglavje se ne uporablja za ukrep, ki ga pogodbenica sprejme ali ohrani v zvezi z:
|
(a) |
dejavnostmi, ki jih opravlja centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike; |
|
(b) |
dejavnostmi ali storitvami, ki so del javne pokojninske sheme ali zakonsko določenega sistema socialne varnosti, ali |
|
(c) |
dejavnostmi ali storitvami, ki se opravljajo za račun pogodbenice, z jamstvom oziroma uporabo finančnih sredstev pogodbenice, vključno z njenimi javnimi subjekti. |
6. Ne glede na odstavek 5 se to poglavje uporablja, če pogodbenica dovoli, da njene finančne institucije opravljajo katere koli dejavnosti ali storitve iz odstavka 5, pododstavek (b) ali (c), v konkurenci z javnim subjektom ali finančno institucijo.
7. Členi 18.3 in 18.5 do 18.9 se ne uporabljajo v zvezi z javnimi naročili.
8. Členi 18.3 in 18.5 do 18.8 se ne uporabljajo v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica, vključno z vladnimi posojili, jamstvi in zavarovanji.
ČLEN 18.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in Prilogi 18:
|
(a) |
„ponudnik čezmejnih finančnih storitev pogodbenice“ pomeni osebo iz pogodbenice, ki se ukvarja z opravljanjem finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, pri čemer si jih prizadeva zagotavljati ali jih zagotavlja čezmejno; |
|
(b) |
„čezmejno opravljanje finančnih storitev“ ali „čezmejna trgovina s finančnimi storitvami“ pomeni opravljanje finančne storitve:
|
|
(c) |
„finančna institucija“ pomeni ponudnika ene ali več finančnih storitev, ki je reguliran ali nadzorovan v zvezi z opravljanjem navedenih storitev kot finančna institucija v skladu s pravom pogodbenice, na ozemlju katere ima sedež, vključno s podružnico navedenega ponudnika finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, katerega sedež je na ozemlju druge pogodbenice; |
|
(d) |
„finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno z zavarovalnimi ter z zavarovanjem povezanimi storitvami, bančnimi in drugimi finančnimi storitvami (razen zavarovanja). Finančne storitve vključujejo naslednje dejavnosti:
|
|
(e) |
„ponudnik finančnih storitev pogodbenice“ pomeni fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja finančne storitve, vendar ne vključuje javnega subjekta; |
|
(f) |
„vlagatelj pogodbenice“ pomeni fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ustanoviti, ustanavlja ali je ustanovila finančno institucijo na ozemlju druge pogodbenice; |
|
(g) |
„pravna oseba pogodbenice“ pomeni:
|
|
(h) |
„nova finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načinom dobave izdelka, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, opravlja pa se na ozemlju druge pogodbenice, |
|
(i) |
„javni subjekt“ pomeni:
|
|
(j) |
„samoregulativna organizacija“ pomeni nevladni organ, med drugim terminsko borzo ali trg, borzo ali trg za vrednostne papirje, klirinško agencijo ali drugo organizacijo ali združenje, ki v skladu z zakoni ali pooblastilom centralne, regionalne ali lokalne ravni javne uprave ali organov izvaja zakone in predpise ali nadzor nad ponudniki finančnih storitev ali finančnimi institucijami, če je ustrezno. |
ČLEN 18.3
Nacionalna obravnava
1. Vsaka pogodbenica vlagateljem v finančne institucije druge pogodbenice in zajetim podjetjem, ki so finančne institucije, v zvezi z ustanovitvijo zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah (55) zagotavlja svojim vlagateljem v finančne institucije in njihovim podjetjem, ki so finančne institucije.
2. Vsaka pogodbenica vlagateljem v finančne institucije druge pogodbenice in zajetim podjetjem, ki so finančne institucije, v zvezi s poslovanjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah (56) zagotavlja svojim vlagateljem v finančne institucije in njihovim podjetjem, ki so finančne institucije.
3. Obravnava, ki jo pogodbenica zagotovi v skladu z odstavkoma 1 in 2:
|
(a) |
v zvezi z regionalno ali lokalno ravnjo javne uprave v Čilu, pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah ta raven javne uprave zagotavlja vlagateljem v finančne institucije iz Čila in njihovim podjetjem, ki so finančne institucije, na svojem ozemlju; |
|
(b) |
v zvezi z vlado države članice ali v njej, pomeni obravnavo, ki ni manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki jo navedena vlada v podobnih okoliščinah zagotavlja vlagateljem v finančne institucije navedene države članice in njihovim podjetjem, ki so finančne institucije, na njenem ozemlju (57). |
ČLEN 18.4
Javna naročila
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je finančnim institucijam druge pogodbenice, ustanovljenim na njenem ozemlju, zagotovljena obravnava, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah zagotavlja svojim finančnim institucijam v zvezi s katerim koli ukrepom, povezanim z nakupom blaga ali storitev naročnika za vladne namene.
2. Za uporabo obveznosti nacionalne obravnave, določene v tem členu, še naprej veljajo varnostne in splošne izjeme, kot so določene v členu 21.3.
ČLEN 18.5
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi
1. Vsaka pogodbenica vlagateljem v finančne institucije druge pogodbenice in zajetim podjetjem, ki so finančne institucije, v zvezi z ustanavljanjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah (58) zagotavlja vlagateljem v finančne institucije tretje države in njihovim podjetjem, ki so finančne institucije.
2. Vsaka pogodbenica vlagateljem v finančne institucije druge pogodbenice in zajetim podjetjem, ki so finančne institucije, v zvezi s poslovanjem zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo v podobnih okoliščinah (59) zagotavlja vlagateljem v finančne institucije tretje države in njihovim podjetjem, ki so finančne institucije.
3. Odstavka 1 in 2 se ne razlagata tako, da pogodbenico zavezujeta, da na vlagatelje in finančne institucije druge pogodbenice ali zajeta podjetja, ki so finančne institucije, razširi kakršno koli obravnavo, ki izhaja iz ukrepov za priznavanje standardov, vključno s standardi ali merili za izdajo dovoljenja, izdajo licence ali certificiranje fizične osebe ali podjetja za opravljanje gospodarske dejavnosti ali z bonitetnimi ukrepi.
4. Pojasniti je treba, da obravnava iz odstavka 1 ne vključuje postopkov za reševanje naložbenih sporov ali mehanizmov, določenih v drugih mednarodnih pogodbah o naložbah ali trgovinskih sporazumih. Vsebinske določbe v drugih mednarodnih pogodbah o naložbah ali trgovinskih sporazumih same po sebi ne pomenijo „obravnave“ iz odstavkov 1 in 2, zato ne morejo povzročiti kršitve tega člena brez ukrepov, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani. Ukrepi pogodbenice, ki se uporabljajo v skladu s takimi vsebinskimi določbami, lahko pomenijo „obravnavo“ v skladu s tem členom in tako povzročijo kršitev tega člena.
ČLEN 18.6
Dostop do trga
1. V sektorjih ali podsektorjih, navedenih v dodatkih 18-1 in 18-2, oddelek B, v katerih se sprejmejo zaveze glede dostopa do trga, pogodbenica v zvezi z dostopom do trga prek ustanavljanja ali poslovanja finančnih institucij s strani vlagateljev druge pogodbenice, bodisi na podlagi svojega celotnega ozemlja bodisi na podlagi ozemeljske razdelitve, ne sprejme ali ohrani ukrepa, ki:
|
(a) |
omejuje število finančnih institucij v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; |
|
(b) |
omejuje skupno vrednost transakcij s finančnimi storitvami ali premoženje v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb; |
|
(c) |
omejuje skupno število opravljenih finančnih storitev ali skupno količino opravljenih finančnih storitev, izraženih v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb, |
|
(d) |
omejuje skupno število fizičnih oseb, ki se lahko zaposlijo v določenem finančnem storitvenem sektorju ali jih finančna institucija lahko zaposli ter so potrebne za zagotavljanje določene finančne storitve in neposredno povezane s tem, v obliki številčnih kvot ali zahteve po oceni gospodarskih potreb, ali |
|
(e) |
omejuje ali zahteva posebne vrste pravnih subjektov ali skupnih podjetij, prek katerih lahko finančna institucija opravlja storitev. |
2. Pojasniti je treba, da ta člen pogodbenici ne preprečuje, da od finančne institucije zahteva, naj določene finančne storitve opravlja prek ločenih pravnih subjektov, če se, v skladu z zakonodajo te pogodbenice, nabor finančnih storitev, ki jih opravlja finančna institucija, ne more zagotavljati prek enega samega subjekta.
ČLEN 18.7
Čezmejno opravljanje finančnih storitev
1. Členi 11.4, 11.5, 11.6 in 11.7 so vključeni v to poglavje in so njegov sestavni del ter se uporabljajo za ukrepe, ki vplivajo na ponudnike čezmejnih finančnih storitev, ki opravljajo finančne storitve, iz dodatkov 18-1 in 18-2, oddelek A.
2. Pogodbenica osebam, ki se nahajajo na njenem ozemlju, in svojim fizičnim osebam, ne glede na to, kje se nahajajo, dovoli nakup finančnih storitev od ponudnikov čezmejnih finančnih storitev iz druge pogodbenice, ki se nahajajo na ozemlju druge pogodbenice. S to obveznostjo se od pogodbenice ne zahteva, da navedenim ponudnikom dovoli poslovanje ali ponujanje storitev na svojem ozemlju. Pogodbenica lahko opredeli „poslovanje“ in „ponujanje“ za namene te obveznosti, če navedeni opredelitvi nista neskladni z odstavkom 1 tega člena.
3. Brez poseganja v druga sredstva preudarnega urejanja čezmejne trgovine s finančnimi storitvami lahko pogodbenica zahteva registracijo ali odobritev ponudnikov čezmejnih finančnih storitev druge pogodbenice in finančnih instrumentov.
ČLEN 18.8
Višji vodstveni položaji in upravni odbori
Pogodbenica ne zahteva, da finančna institucija druge pogodbenice, ustanovljena na njenem ozemlju, za člane upravnih odborov ali na višje vodstvene položaje, kot so menedžerji ali vodje, imenuje fizične osebe z določenim državljanstvom.
ČLEN 18.9
Operativne zahteve
1. Pogodbenica v zvezi z ustanovitvijo ali poslovanjem katere koli finančne institucije pogodbenice ali tretje države na svojem ozemlju ne uvede ali izvršuje nobene zahteve ali izvršuje zaveze ali obveze glede:
|
(a) |
izvoza določene stopnje ali deleža blaga ali storitev; |
|
(b) |
doseganja določene stopnje ali deleža domače vsebine; |
|
(c) |
nakupa, uporabe ali dajanja prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali storitvam, ki se tam opravljajo, ali glede nakupa blaga ali storitev pri fizičnih osebah ali podjetjih na njenem ozemlju; |
|
(d) |
vzpostavitve kakršne koli povezave med obsegom ali vrednostjo uvoza in obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom deviznih prilivov, povezanih s takimi finančnimi institucijami; |
|
(e) |
omejitve prodaje blaga ali storitev na svojem ozemlju, ki jih take finančne institucije proizvajajo ali opravljajo, tako da se taka prodaja kakor koli poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali deviznih prihodkov; |
|
(f) |
prenosa tehnologije, proizvodnega postopka ali drugega lastniškega znanja na fizično osebo ali podjetje na njenem ozemlju; |
|
(g) |
dobave blaga, ki ga proizvaja, ali storitev, ki jih opravlja, izključno z ozemlja pogodbenice, na določen regionalni ali svetovni trg; |
|
(h) |
določitve sedeža navedene finančne institucije za določeno regijo sveta, ki je širša od ozemlja pogodbenice, ali svetovni trg na njenem ozemlju; |
|
(i) |
zaposlitve določenega števila ali deleža njenih državljanov ali |
|
(j) |
omejitve izvoza ali prodaje za izvoz. |
2. Pogodbenica prejetja ali nadaljnjega prejemanja ugodnosti v zvezi z ustanovitvijo ali poslovanjem finančne institucije pogodbenice ali tretje države na svojem ozemlju ne pogojuje z izpolnjevanjem katere koli od naslednjih zahtev glede:
|
(a) |
doseganja določene stopnje ali deleža domače vsebine; |
|
(b) |
nakupa, uporabe ali dajanja prednosti blagu, ki se proizvaja na njenem ozemlju, ali storitvam, ki se tam opravljajo, ali nakupa blaga ali storitev pri fizičnih osebah ali podjetjih na njenem ozemlju; |
|
(c) |
vzpostavitve kakršne koli povezave med obsegom ali vrednostjo uvoza in obsegom ali vrednostjo izvoza ali zneskom prilivov deviznih tečajev, povezanih s takimi finančnimi institucijami; |
|
(d) |
omejitve prodaje blaga ali storitev na njenem ozemlju, ki jih take finančne institucije proizvajajo ali opravljajo, tako da se taka prodaja kakor koli poveže z obsegom ali vrednostjo njenega izvoza ali deviznih prihodkov, ali |
|
(e) |
omejitve izvoza ali prodaje za izvoz. |
3. Odstavek 2 se ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje, da bi uveljavljanje ali nepretrgano uveljavljanje prednosti v zvezi z ustanavljanjem finančnih institucij na njenem ozemlju s strani vlagatelja pogodbenice ali tretje države ali njihovim poslovanjem pogojevala z izpolnjevanjem zahteve glede sedeža proizvodnje, opravljanja storitve, usposabljanja ali zaposlovanja delavcev, gradnje ali razširitve določenih objektov ali izvajanja raziskav in razvoja na njenem ozemlju.
4. Odstavek 1, pododstavek (f), se ne uporablja, če:
|
(a) |
pogodbenica odobri uporabo pravice intelektualne lastnine v skladu s členom 31 ali členom 31a Sporazuma TRIPS oziroma sprejme ali ohrani ukrepe, ki nalagajo razkritje podatkov ali zaščitenih informacij, ki spadajo na področje uporabe člena 39, odstavek 3, Sporazuma TRIPS in so skladni z njim, ali |
|
(b) |
zahtevo uvede ali uveljavlja oziroma zavezo ali obvezo izvršuje sodišče, upravno sodišče ali organ, pristojen za konkurenco, da se odpravi praksa, za katero je bilo po sodnem ali upravnem postopku ugotovljeno, da krši konkurenčno pravo pogodbenice. |
5. Odstavek 1, pododstavki (a), (b) in (c), ter odstavek 2, pododstavka (a) in (b), se ne uporabljata za kvalifikacijske zahteve za blago ali storitve v zvezi s sodelovanjem v programih spodbujanja izvoza in tujih pomoči.
6. Odstavek 2, pododstavka (a) in (b), se ne uporablja za zahteve, ki jih je uvedla pogodbenica uvoznica, v zvezi z vsebino blaga, potrebno za upravičenost do preferencialnih tarif ali preferencialnih kvot.
7. Pojasniti je treba, da se ta člen ne razlaga tako, da se od pogodbenice zahteva, da dovoli čezmejno opravljanje določene storitve, če navedena pogodbenica sprejme ali ohrani omejitve ali prepovedi za tako opravljanje storitev, ki so skladne s pridržki, pogoji ali kvalifikacijami, določenimi v zvezi s sektorjem, podsektorjem ali dejavnostjo, navedenimi v Prilogi 18.
8. Ta člen ne posega v zaveze pogodbenice, sprejete na podlagi Sporazuma o STO.
ČLEN 18.10
Neskladni ukrepi
1. Členi 18.3, 18.5, 18.7, 18.8 in 18.9 se ne uporabljajo za:
|
(a) |
noben obstoječ neskladen ukrep:
|
|
(b) |
nadaljevanje ali takojšnje podaljšanje katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavka (a) tega odstavka ali |
|
(c) |
spremembo katerega koli neskladnega ukrepa iz pododstavka (a), če sprememba ne zmanjša skladnosti ukrepa, kakršen je bil tik pred spremembo, s členi 18.3, 18.5, 18.7, 18.8 ali 18.9. |
2. Členi 18.3, 18.5, 18.7, 18.8 in 18.9 se ne uporabljajo za noben ukrep pogodbenice v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, kot jih je določila navedena pogodbenica v Dodatku 18-1 oziroma 18-2, oddelek D.
3. Pogodbenica od vlagatelja druge pogodbenice na podlagi nobenega ukrepa, sprejetega po začetku veljavnosti tega sporazuma in zajetega v Dodatku 18-1 ali 18-2, oddelek D, ne sme zahtevati, da zaradi svojega državljanstva proda ali drugače odsvoji naložbo, ki obstaja ob začetku veljavnosti ukrepa.
4. Člen 18.6 se ne uporablja za noben ukrep pogodbenice v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi, kot jih je določila navedena pogodbenica v Dodatku 18-1 ali 18-2, oddelek B.
5. Kadar je pogodbenica v Prilogi 10-A ali 10-B določila pridržek glede členov 10.6, 10.8, 10.9, 10.10, 11.4 ali 11.5, pomeni pridržek tudi pridržek glede členov 18.3, 18.5, 18.7, 18.8 ali 18.9, odvisno od primera, če so ukrep, sektor, podsektor ali dejavnost, določeni v pridržku, zajeti v tem poglavju.
ČLEN 18.11
Previdnostna izjema
1. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da bi sprejela ali ohranila ukrepe iz bonitetnih razlogov, kot sta:
|
(a) |
zaščita vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev, ali |
|
(b) |
zagotavljanje celovitosti in stabilnosti finančnega sistema pogodbenice. |
2. Kadar taki ukrepi niso v skladu z določbami tega dela tega sporazuma, se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje zavezam ali obveznostim pogodbenice iz tega sporazuma.
ČLEN 18.12
Obravnava informacij
Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo javni subjekti.
ČLEN 18.13
Domača zakonodaja in preglednost
1. Poglavje 13, razen člena 13.1(5), pododstavki (c) do (f), in poglavje 29 se ne uporabljata za ukrepe pogodbenice na področju uporabe tega poglavja.
2. Vsaka pogodbenica, kolikor je to izvedljivo, in na način, skladen z njenim pravnim sistemom za sprejemanje ukrepov:
|
(a) |
vnaprej objavi:
|
|
(b) |
zainteresiranim osebam in drugi pogodbenici zagotovi razumno možnost, da predložijo pripombe o predlaganih zakonih in predpisih ali dokumentih iz pododstavka (a); |
|
(c) |
upošteva vse pripombe, predložene v skladu s pododstavkom (b), ter |
|
(d) |
omogoči razumen rok med objavo vseh zakonov in predpisov v skladu s pododstavkom (a), točka (i), ter datumom, ko morajo ponudniki finančnih storitev ravnati v skladu z njimi. |
3. Ta člen se uporablja za ukrepe pogodbenice, ki se nanašajo na zahteve in postopke za izdajo licenc ter kvalifikacijske zahteve in postopke, in se uporablja le v sektorjih, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne zaveze v skladu s tem poglavjem, in če se navedene posebne zaveze uporabljajo.
4. Če pogodbenica sprejme ali ohrani ukrep v zvezi z dovoljenjem za opravljanje finančne storitve, zagotovi, da:
|
(a) |
navedeni ukrepi temeljijo na objektivnih in preglednih merilih (60); |
|
(b) |
so postopki izdaje dovoljenja nepristranski in primerni, da lahko vložniki dokažejo, ali izpolnjujejo zahteve, če te obstajajo, ter |
|
(c) |
postopki izdaje dovoljenja sami po sebi ne preprečujejo neupravičenega izpolnjevanja zahtev. |
5. Če pogodbenica zahteva dovoljenje (61) za opravljanje finančne storitve, nemudoma objavi informacije, ki jih vložnik potrebuje za izpolnjevanje zahtev in postopkov za pridobitev, ohranitev, spremembo in podaljšanje takega dovoljenja, ali drugače omogoči njihovo javno dostopnost. Kadar so take informacije na voljo, med drugim vključujejo:
|
(a) |
zahteve in postopke za pridobitev, ohranitev, spremembo in podaljšanje takega dovoljenja; |
|
(b) |
kontaktne podatke ustreznih pristojnih organov; |
|
(c) |
postopke za pritožbo ali pregled odločitev v zvezi z vlogami; |
|
(d) |
postopke za spremljanje ali uveljavljanje skladnosti s pogoji za izdajo licenc ali kvalifikacij in |
|
(e) |
možnosti za sodelovanje javnosti, na primer na zaslišanjih ali s predložitvijo pripomb. |
6. Če pogodbenica zahteva dovoljenje za opravljanje finančne storitve, pristojni organi navedene pogodbenice:
|
(a) |
kolikor je to izvedljivo, dovolijo vložniku, da vloži vlogo kadar koli med letom (62); |
|
(b) |
v primeru specifičnih rokov za vložitev vloge določijo razumen rok; |
|
(c) |
začnejo obdelovati vlogo brez nepotrebnega odlašanja; |
|
(d) |
si prizadevajo za sprejetje vlog v elektronski obliki pod enakimi pogoji glede pristnosti, ki veljajo za vložitev vlog v papirni obliki, ter |
|
(e) |
namesto izvirnih dokumentov sprejemajo kopije dokumentov, overjene v skladu s pravom pogodbenice, razen če potrebujejo izvirne dokumente za zaščito celovitosti postopka izdaje dovoljenja. |
7. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da postopke izdaje dovoljenja in formalnosti v zvezi z njimi oblikuje tako, da so čim preprostejši, opravljanja finančne storitve pa pretirano ne zapleta in ne zavlačuje.
8. Vsaka pogodbenica si prizadeva za določitev okvirnih rokov za obdelavo vloge ter na zahtevo vložnika in brez nepotrebnega odlašanja zagotovi informacije v zvezi s statusom vloge.
9. Če pristojni organ šteje, da je vloga nepopolna za obravnavo v skladu s pravom in predpisi pogodbenice, v razumnem roku in v izvedljivem obsegu:
|
(a) |
obvesti vložnika, da je vloga nepopolna; |
|
(b) |
na zahtevo vložnika navede dodatne informacije, potrebne za dopolnitev vloge, ali drugače sporoči, zakaj se vloga šteje za nepopolno, ter |
|
(c) |
da vložniku možnost (63), da predloži dodatne informacije, potrebne za dopolnitev vloge. |
10. Če noben ukrep iz odstavka 9, pododstavek (a), (b) ali (c), ni izvedljiv, pristojni organi kljub temu, če je vloga zavrnjena kot nepopolna, zagotovijo, da o tem v razumnem roku obvestijo vložnika.
11. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni pristojni organi v zvezi s pristojbinami za dovoljenja (64), ki jih zaračunavajo, vložnikom predložijo seznam pristojbin oziroma informacije o tem, kako se določajo zneski pristojbin, in pristojbin ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje zavezam ali obveznostim pogodbenice.
12. Pristojni organ neodvisno sprejme svojo odločitev in ni odgovoren nobeni osebi, ki opravlja storitve, za katere se zahteva licenca ali dovoljenje.
13. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je obdelava vloge, vključno s sprejetjem končne odločitve, končana v razumnem roku po datumu vložitve popolne vloge in da je vložnik obveščen o odločitvi v zvezi z vlogo, po možnosti pisno.
14. Če pristojni organ zavrne vlogo, mora biti vložnik o tem pisno in brez nepotrebnega odlašanja obveščen bodisi na njegovo zahtevo bodisi na pobudo pristojnega organa. Kolikor je to izvedljivo, je vložnik obveščen o razlogih za odločitev, da se vloga zavrne, in roku, v katerem je treba vložiti pritožbo zoper to odločitev. Vložniku bi bilo treba v razumnih rokih dovoliti ponovno vložitev vloge.
15. Če se za dovoljenje zahtevajo preizkusi, pristojni organ zagotovi, da so taki preizkusi organizirani v razumno pogostih časovnih presledkih, vložnikom pa določi razumen rok, v katerem lahko zaprosijo za preizkus.
16. Vsaka pogodbenica zagotovi, da začne dovoljenje po odobritvi veljati brez nepotrebnega odlašanja v skladu s pogoji, navedenimi v dovoljenju.
ČLEN 18.14
Nove finančne storitve na ozemlju pogodbenice
1. Pogodbenica finančni instituciji druge pogodbenice, ki ni podružnica, dovoli opravljanje kakršne koli nove finančne storitve, ki bi jih prva pogodbenica dovolila tudi lastnim finančnim institucijam v podobnih okoliščinah v skladu s svojim pravom, če uvedba novih finančnih storitev ne zahteva sprejetja novih zakonov ali spremembe obstoječih zakonov ali predpisov.
2. Pogodbenica lahko določi institucionalno in pravno obliko, prek katere se nova finančna storitev lahko opravlja, ter lahko za opravljanje te storitve zahteva dovoljenje. Če se zahteva tako dovoljenje, se odločitev sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne le iz bonitetnih razlogov.
3. Ta člen finančni instituciji pogodbenice ne preprečuje, da drugo pogodbenico zaprosi, naj razmisli o izdaji dovoljenja za opravljanje finančne storitve, ki se ne opravlja na ozemlju nobene od pogodbenic. Za tako vlogo velja pravo pogodbenice, ki prejme vlogo, ne veljajo pa obveznosti iz tega člena.
ČLEN 18.15
Samoregulativne organizacije
Kadar pogodbenica od finančne institucije ali ponudnika čezmejnih finančnih storitev iz druge pogodbenice zahteva, da je za opravljanje finančne storitve na ozemlju prve pogodbenice ali nanj član samoregulativne organizacije, sodeluje v njej ali ima dostop do nje, zagotovi, da samoregulativna organizacija izpolnjuje obveznosti iz členov 10.6, 10.8, 11.4 in 11.5.
ČLEN 18.16
Plačilni in klirinški sistemi
Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, finančnim institucijam druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, ter do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri običajnem izvajanju rednega poslovanja. Ta člen ne dodeljuje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.
ČLEN 18.17
Pododbor za finančne storitve
1. Pododbor za finančne storitve (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 33.4(1), sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za finančne storitve.
2. Pododbor:
|
(a) |
nadzira izvajanje tega poglavja; |
|
(b) |
obravnava vprašanja v zvezi s finančnimi storitvami, ki mu jih predloži pogodbenica, in |
|
(c) |
izvaja dialog o ureditvi sektorja finančnih storitev z namenom izboljšanja medsebojnega poznavanja zadevnih regulativnih sistemov pogodbenic in sodelovanja pri razvoju mednarodnih standardov. |
ČLEN 18.18
Tehnične razprave in posvetovanja
1. Pogodbenica lahko zahteva tehnične razprave in posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega sporazuma in vpliva na finančne storitve. Druga pogodbenica razumevajoče obravnava navedeno zahtevo. Pogodbenici o rezultatih svojih razprav in posvetovanj poročata pododboru.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njena delegacija v navedenih tehničnih razpravah in na posvetovanjih vključuje uradnike z ustreznim strokovnim znanjem na področju finančnih storitev.
3. Pojasniti je treba, da se nobena določba tega člena ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, naj:
|
(a) |
odstopa od svojih ustreznih zakonov in predpisov glede izmenjave informacij med finančnimi regulatorji ali zahtev sporazuma ali dogovora med finančnimi organi pogodbenic, ali |
|
(b) |
da od finančnih organov zahteva, naj sprejmejo kakršne koli ukrepe, ki bi posegali v posebne regulativne, nadzorne, upravne ali izvršilne zadeve. |
4. Nobena določba tega člena se ne razlaga tako, da pogodbenico, ki zahteva informacije za namene nadzora v zvezi s finančno institucijo s sedežem na ozemlju druge pogodbenice ali ponudnikom čezmejnih finančnih storitev druge pogodbenice, ovira, da se za pridobitev informacij obrne na pristojni regulativni organ druge pogodbenice.
5. Pojasniti je treba, da ta člen ne posega v pravice in obveznosti nobene od pogodbenic v okviru poglavja 31.
ČLEN 18.19
Reševanje sporov
1. Poglavje 31, vključno s prilogama 31-A in 31-B, kakor je bilo spremenjeno s tem členom, se uporablja za reševanje sporov v zvezi z uporabo ali razlago tega poglavja.
2. Poleg zahtev iz člena 31.9 imajo člani senata strokovno znanje ali izkušnje na področju prava ali prakse v zvezi s finančnimi storitvami, kar lahko vključuje regulacijo finančnih institucij, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
3. Pododbor Odboru za trgovino priporoči, naj sestavi seznam vsaj 15 posameznikov, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2 ter so pripravljeni in sposobni delovati kot člani senata. Odbor za trgovino tak seznam sestavi najpozneje eno leto po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov:
|
(a) |
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Evropske unije; |
|
(b) |
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Čila, in |
|
(c) |
enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki opravljajo funkcijo predsednika senata. |
4. Na vsakem podseznamu je najmanj pet posameznikov. Odbor za trgovino zagotavlja, da je na seznamu ves čas vsaj minimalno število posameznikov.
5. Za namene tega poglavja seznam iz odstavka 3 tega člena po njegovi sestavitvi nadomesti seznam, sestavljen v skladu s členom 31.8(1).
POGLAVJE 19
DIGITALNA TRGOVINA
ODDELEK A
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN 19.1
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za trgovino, ki jo omogočajo elektronska sredstva.
2. To poglavje se ne uporablja za avdiovizualne storitve.
ČLEN 19.2
Opredelitev pojmov
1. Za to poglavje se uporablja opredelitev pojmov v členih 10.2 in 11.2.
2. V tem poglavju:
|
(a) |
„potrošnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, če tako določajo zakoni in predpisi pogodbenice, ki uporablja ali zahteva javno telekomunikacijsko storitev za namene zunaj svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti; |
|
(b) |
„sporočilo za neposredno trženje“ pomeni vsako obliko komercialnega oglaševanja, s katero fizična ali pravna oseba prek javne telekomunikacijske storitve končnim uporabnikom neposredno posreduje tržna sporočila, in zajema vsaj elektronsko pošto ter besedilna in multimedijska sporočila; |
|
(c) |
„elektronska avtentikacija“ pomeni postopek, ki omogoča potrditev:
|
|
(d) |
„elektronski žig“ pomeni podatke v elektronski obliki, ki jih uporablja pravna oseba in so dodani drugim podatkom v elektronski obliki ali so z njimi logično povezani, da se zagotovita izvor in celovitost navedenih drugih podatkov; |
|
(e) |
„elektronski podpis“ pomeni podatke v elektronski obliki, ki so dodani drugim podatkom v elektronski obliki ali so z njimi logično povezani, in izpolnjuje naslednje zahteve:
|
|
(f) |
„elektronske storitve zaupanja“ pomeni elektronsko storitev, ki zajema ustvarjanje, preverjanje in potrjevanje elektronskih podpisov, elektronskih žigov, elektronskih časovnih žigov, elektronske priporočene dostave, avtentikacije spletišč in potrdil, povezanih z navedeno storitvijo; |
|
(g) |
„končni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja ali zahteva javno telekomunikacijsko storitev bodisi kot potrošnik bodisi za namene trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti, če tako določajo zakoni in predpisi pogodbenice; |
|
(h) |
„osebni podatki“ pomeni podatke, kot so opredeljeni v členu 1.3, pododstavek (u), in |
|
(i) |
„javna telekomunikacijska storitev“ pomeni javno telekomunikacijsko storitev, kot je opredeljena v členu 16.2, pododstavek (j). |
ČLEN 19.3
Pravica do urejanja
Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo pravico do zakonskega urejanja na svojem ozemlju za doseganje zakonitih ciljev politike, kot so varovanje javnega zdravja, socialne storitve, izobraževanje, varnost, okolje, vključno s podnebnimi spremembami, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, varstvo zasebnosti in podatkov ter spodbujanje in varovanje kulturne raznolikosti.
ČLEN 19.4
Izjeme
Nobena določba tega poglavja pogodbenicama ne preprečuje sprejetja ali ohranitve ukrepov v skladu s členi 18.11, 32.1 in 32.2 iz razlogov v javnem interesu, določenih v njih.
ODDELEK B
PRETOK PODATKOV IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
ČLEN 19.5
Čezmejni pretok podatkov
Pogodbenici sta zavezani zagotavljanju čezmejnega pretoka podatkov za olajšanje digitalne trgovine. V ta namen pogodbenica čezmejnega pretoka blaga med pogodbenicama ne omejuje z:
|
(a) |
zahtevanjem uporabe računalniških zmogljivosti ali omrežnih elementov na ozemlju navedene pogodbenice za obdelavo podatkov, vključno z uvedbo uporabe računalniških zmogljivosti ali omrežnih elementov, certificiranih ali odobrenih na ozemlju navedene pogodbenice; |
|
(b) |
zahtevanjem lokalizacije podatkov na ozemlju navedene pogodbenice za shranjevanje in obdelavo; |
|
(c) |
prepovedjo shranjevanja ali obdelave na ozemlju druge pogodbenice ali |
|
(d) |
pogojevanjem čezmejnega prenosa podatkov z uporabo računalniških zmogljivosti ali omrežnih elementov na ozemlju navedene pogodbenice ali z zahtevami glede lokalizacije na ozemlju navedene pogodbenice. |
ČLEN 19.6
Varstvo osebnih podatkov in zasebnosti
1. Vsaka pogodbenica priznava, da je varstvo osebnih podatkov in zasebnosti temeljna pravica ter da visoki standardi v zvezi s tem prispevajo k zaupanju v digitalno gospodarstvo in k razvoju trgovine.
2. Vsaka pogodbenica lahko sprejme in ohrani ukrepe, ki jih šteje za primerne za zagotovitev varstva osebnih podatkov in zasebnosti, tudi s sprejetjem in uporabo pravil za čezmejni prenos osebnih podatkov. Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, ki ga zagotavljajo ukrepi pogodbenice.
ODDELEK C
POSEBNE DOLOČBE
ČLEN 19.7
Carine za elektronske prenose
Pogodbenica ne uvede carin za elektronske prenose med osebo iz navedene pogodbenice in osebo iz druge pogodbenice.
ČLEN 19.8
Odsotnost predhodnega dovoljenja
1. Pogodbenica ne zahteva predhodnega dovoljenja le zato, ker se storitev zagotavlja na spletu (65), ali sprejme ali ohrani katere koli druge zahteve z enakim učinkom.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za telekomunikacijske storitve, radiodifuzne storitve, storitve iger na srečo, storitve pravnega zastopanja ali storitve notarjev ali enakovrednih poklicev, če so te neposredno in posebno povezane z izvajanjem javnih pooblastil.
ČLEN 19.9
Sklepanje pogodb z elektronskimi sredstvi
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni zakoni in predpisi omogočajo sklepanje pogodb z elektronskimi sredstvi ter da pravne zahteve za pogodbene postopke ne ustvarjajo ovir za uporabo pogodb, sklenjenih z elektronskimi sredstvi, ali povzročajo, da bi bila takim pogodbam odvzeta pravni učinek in veljavnost, ker so bile sklenjene z elektronskimi sredstvi.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za:
|
(a) |
radiodifuzne storitve, storitve iger na srečo in storitve pravnega zastopanja; |
|
(b) |
storitve notarjev ali enakovrednih poklicev, ki so neposredno in posebno povezane z izvajanjem javnih pooblastil, ter |
|
(c) |
pogodbe, s katerimi se ustvarjajo ali prenašajo pravice na področju nepremičnin, pogodbe, za katere zakon zahteva vključitev sodišč, javnih organov ali poklicev, ki izvajajo javna pooblastila, pogodbe o kavcijah in poroštvih, ki jih sklepajo osebe zunaj svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti, in pogodbe, ki jih ureja družinsko pravo ali dedno pravo. |
ČLEN 19.10
Elektronske storitve zaupanja in elektronska avtentikacija
1. Pogodbenica ne odreka pravnega učinka elektronske storitve zaupanja ali elektronske avtentikacije ali njune dopustnosti kot dokazov v sodnih in upravnih postopkih, ker sta v elektronski obliki.
2. Pogodbenica ne sprejme ali ohrani ukrepov, ki bi:
|
(a) |
strankam v elektronski transakciji prepovedovali vzajemno določitev ustrezne metode elektronske avtentikacije za transakcije ali |
|
(b) |
strankam v elektronski transakciji preprečevali, da pred pravosodnimi ali upravnimi organi dokažejo, da njihova elektronska transakcija izpolnjuje vse pravne zahteve v zvezi z elektronskimi storitvami zaupanja ali elektronske avtentikacije. |
3. Ne glede na odstavek 2 lahko pogodbenica zahteva, da za določeno kategorijo elektronskih transakcij metodo elektronske avtentikacije ali elektronske storitve zaupanja:
|
(a) |
potrdi organ, akreditiran v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, ali |
|
(b) |
da ta metoda izpolnjuje določene standarde delovanja, ki so objektivni, pregledni in nediskriminatorni ter se nanašajo samo na posebne značilnosti zadevne kategorije elektronskih transakcij. |
ČLEN 19.11
Zaupanje potrošnikov na spletu
1. Pogodbenici priznavata pomen krepitve zaupanja potrošnikov v digitalno trgovino. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe za zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov, ki so udeleženi v transakcijah elektronskega poslovanja, kar med drugim vključuje ukrepe, ki:
|
(a) |
prepovedujejo goljufive in zavajajoče poslovne prakse; |
|
(b) |
od dobaviteljev blaga in storitev zahtevajo, da ravnajo v dobri veri in spoštujejo poštene poslovne prakse, vključno s prepovedjo zaračunavanja nenaročenega blaga in storitev potrošnikom; |
|
(c) |
od dobaviteljev blaga ali storitev zahtevajo, da potrošnikom zagotovijo jasne in podrobne informacije v zvezi z njihovo identiteto in kontaktnimi podatki (66) ter tudi v zvezi z blagom ali storitvami, transakcijo in veljavnimi pravicami potrošnikov, in |
|
(d) |
potrošnikom omogočajo dostop do pravnih sredstev za uveljavljanje njihovih pravic, vključno s pravico do povračila škode, če so bili blago ali storitve plačani in niso bili dostavljeni ali zagotovljeni v skladu z dogovorom. |
2. Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja med svojimi nacionalnimi agencijami za varstvo potrošnikov in drugimi ustreznimi organi pri dejavnostih, povezanih z elektronskim trgovanjem, da bi okrepili zaupanje potrošnikov.
ČLEN 19.12
Neželena sporočila za neposredno trženje
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so končni uporabniki učinkovito varovani pred neželenimi sporočili za neposredno trženje.
2. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani učinkovite ukrepe, ki se nanašajo na neželena sporočila za neposredno trženje, ki:
|
(a) |
od pošiljateljev neželenih sporočil za neposredno trženje zahtevajo zagotovitev, da lahko prejemniki preprečijo nadaljnje prejemanje navedenih sporočil, ali |
|
(b) |
zahtevajo soglasje prejemnikov, kot je določeno v njunih zakonih in predpisih, za prejemanje sporočil za neposredno trženje. |
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so sporočila za neposredno trženje jasno prepoznavna kot taka, da je jasno razvidno, v čigavem imenu so poslana, ter da vsebujejo potrebne informacije, na podlagi katerih lahko končni uporabniki brezplačno in kadar koli zahtevajo prenehanje njihovega pošiljanja.
ČLEN 19.13
Prepoved obveznega prenosa izvorne kode ali dostopa do nje
1. Pogodbenica ne zahteva prenosa izvorne kode programske opreme, ki je v lasti fizične ali pravne osebe iz druge pogodbenice, ali dostopa do nje. Ta odstavek se ne uporablja, če oseba iz druge pogodbenice prostovoljno prenese izvorno kodo ali odobri dostop do nje na komercialni podlagi, na primer v okviru javnega naročila ali prosto izpogajane pogodbe. Nobena določba tega poglavja osebi pogodbenice ne preprečuje izdaje licence za njeno prosto in odprtokodno programsko opremo.
2. Pojasniti je treba, da se lahko členi 18.11, 32.1 in 32.2 uporabljajo za ukrepe pogodbenice, sprejete ali ohranjene v okviru postopka certificiranja.
3. Nobena določba tega člena ne vpliva na:
|
(a) |
zahteve sodišča, upravnega sodišča ali organa, pristojnega za konkurenco, za odpravo kršitve konkurenčnega prava; |
|
(b) |
varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ali |
|
(c) |
pravico pogodbenice, da sprejme ukrepe v skladu s členom 21.3. |
ČLEN 19.14
Sodelovanje pri regulativnih vprašanjih v zvezi z digitalno trgovino
1. Pogodbenici sodelujeta z izmenjavo informacij o njunem zadevnem pravu ter tudi o izvajanju navedenega prava v zvezi z regulativnimi vprašanji, ki izhajajo iz digitalne trgovine in med drugim vključujejo:
|
(a) |
priznavanje in omogočanje interoperabilnih čezmejnih elektronskih storitev zaupanja in elektronske avtentikacije; |
|
(b) |
ravnanje s sporočili za neposredno trženje; |
|
(c) |
varstvo potrošnikov na spletu in |
|
(d) |
vse druge zadeve, pomembne za razvoj digitalne trgovine. |
2. Pogodbenici vzdržujeta dialog, ki temelji na izmenjavi informacij iz odstavka 1.
3. Ta člen se ne uporablja za pravila in ukrepe pogodbenice za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, vključno s čezmejnimi prenosi osebnih podatkov.
ČLEN 19.15
Pregled
Pododbor za storitve in naložbe iz člena 11.10 na zahtevo katere koli pogodbenice pregleda izvajanje tega poglavja, zlasti glede na ustrezne spremembe, ki vplivajo na digitalno trgovino in bi lahko izhajale iz novih poslovnih modelov ali tehnologij. Pododbor za storitve in naložbe o svojih ugotovitvah poroča Odboru za trgovino in lahko zanj pripravi vsa potrebna priporočila.
POGLAVJE 20
PRETOK KAPITALA, PLAČILA IN NAKAZILA TER ZAČASNI ZAŠČITNI UKREPI
ČLEN 20.1
Cilj in področje uporabe
Cilj tega poglavja je omogočiti prost pretok kapitala in plačil v zvezi s transakcijami, liberaliziranimi na podlagi tega sporazuma (67).
ČLEN 20.2
Tekoči račun
Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma vsaka pogodbenica dovoli, v prosto zamenljivi valuti in v skladu s statutom Mednarodnega denarnega sklada, sprejetim 22. julija 1944 v Bretton Woodsu v New Hampshiru, kakršna koli plačila in nakazila v zvezi s transakcijami na tekočem računu plačilne bilance, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma.
ČLEN 20.3
Pretok kapitala
Brez poseganja v druge določbe tega sporazuma vsaka pogodbenica glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance dovoli prosti pretok kapitala z namenom liberalizacije naložb in drugih transakcij, kot je določeno v poglavjih 10, 11 in 18.
ČLEN 20.4
Uporaba zakonov in drugih predpisov v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili
1. Člen 20.2 in člen 20.3 se ne razlagata tako, da pogodbenici preprečujeta uporabo njenih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na:
|
(a) |
stečaj, nesolventnost ali zaščito pravic upnikov; |
|
(b) |
izdajanje finančnih instrumentov, kot so vrednostni papirji, terminske pogodbe ali izvedeni finančni instrumenti, ali trgovanje z njimi; |
|
(c) |
računovodsko poročanje ali vodenje evidenc o pretoku kapitala, plačilih ali nakazilih, če je treba pomagati organom kazenskega pregona ali finančno regulativnim organom; |
|
(d) |
kazniva dejanja, zavajajoča ali goljufiva ravnanja; |
|
(e) |
zagotavljanje skladnosti z odredbami ali sodbami v sodnih ali upravnih postopkih ali |
|
(f) |
sheme socialne varnosti, javne pokojninske sheme ali obvezne varčevalne sheme. |
2. Zakoni in predpisi iz odstavka 1 se uporabljajo pravično in nediskriminatorno in ne na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje pretoka kapitala, plačil ali nakazil.
ČLEN 20.5
Začasni zaščitni ukrepi
V izjemnih primerih resnih težav pri delovanju ekonomske in monetarne unije Evropske unije ali grožnje zanjo lahko Evropska unija sprejme ali ohrani zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili za obdobje, ki ne presega šest mesecev. Navedeni ukrepi so omejeni na obseg, ki je nujno potreben.
ČLEN 20.6
Omejitve v primeru plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težav
1. Če je pogodbenica v resnih plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težavah ali obstaja tveganje zanje, lahko sprejme ali ohrani omejevalne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, plačili ali nakazili (68).
2. Ukrepi iz odstavka 1 tega člena:
|
(a) |
so v skladu s členi Sporazuma o Mednarodnem denarnem skladu, če je primerno; |
|
(b) |
ne presegajo ukrepov, potrebnih za razreševanje okoliščin iz odstavka 1 tega člena; |
|
(c) |
so začasni in se postopoma odpravijo glede na izboljšanje okoliščin iz odstavka 1 tega člena; |
|
(d) |
se izogibajo nepotrebnemu oškodovanju poslovnih, gospodarskih in finančnih interesov druge pogodbenice in |
|
(e) |
so nediskriminatorni v primerjavi s tretjimi državami v podobnih okoliščinah. |
3. V primeru blagovne menjave lahko vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani omejevalne ukrepe za zaščito svojega zunanjefinančnega položaja ali plačilne bilance. Taki ukrepi so skladni z GATT iz leta 1994 in Dogovorom o plačilnobilančnih določbah Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994.
4. V primeru trgovine s storitvami lahko vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani omejevalne ukrepe za zaščito svojega zunanjefinančnega položaja ali svoje plačilne bilance. Taki ukrepi so v skladu s členom XII GATS.
5. Pogodbenica, ki sprejme ali ohrani ukrepe iz odstavkov 1 in 2, o njih nemudoma uradno obvesti drugo pogodbenico.
6. Če se omejevalni ukrepi sprejmejo ali ohranijo na podlagi tega člena, se pogodbenici nemudoma posvetujeta v pododboru za storitve in naložbe, razen če taka posvetovanja potekajo na drugih forumih, katerih članici sta obe pogodbenici. Na posvetovanjih se ocenijo plačilnobilančne in zunanjefinančne težave, ki so privedle do zadevnih ukrepov, pri čemer se med drugim upoštevajo dejavniki, kot so:
|
(a) |
vrsta in obseg težav; |
|
(b) |
zunanje gospodarsko in trgovinsko okolje in |
|
(c) |
alternativni popravni ukrepi, ki so morda na voljo. |
7. Na posvetovanjih na podlagi odstavka 6, se obravnava skladnost omejevalnih ukrepov z odstavkoma 1 in 2. Navedena posvetovanja temeljijo na vseh relevantnih ugotovitvah statistične ali dejanske narave, ki jih predstavi Mednarodni denarni sklad (MDS), če so na voljo, pri sklepih pa se upošteva ocena plačilnobilančnega in zunanjefinančnega položaja zadevne pogodbenice s strani MDS.
POGLAVJE 21
JAVNA NAROČILA
ČLEN 21.1
Opredelitev pojmov
V tem poglavju ter prilogah 21-A in 21-B:
|
(a) |
„komercialno blago ali storitve“ pomeni blago ali storitve take vrste, ki se običajno prodaja ali ponuja za prodajo na komercialnih trgih nevladnim kupcem, ki jih običajno tudi kupijo, za nevladne namene; |
|
(b) |
„gradbena storitev“ pomeni storitev, katere cilj je na kakršen koli način izvesti nizke ali visoke gradnje na podlagi oddelka 51 CPC; |
|
(c) |
„elektronska dražba“ pomeni ponavljajoč se proces, pri katerem ponudniki z uporabo elektronskih sredstev predstavijo nove cene ali nove vrednosti za količinsko opredeljive necenovne elemente ponudbe, povezane z merili vrednotenja, ali oboje, na podlagi katerega se določi ali ponovno določi razvrstitev ponudb; |
|
(d) |
„v pisni obliki“ ali „pisno“ pomeni kakršne koli informacije, izražene z besedami ali številkami, ki jih je mogoče prebrati, reproducirati in pozneje sporočiti, ter lahko vključuje elektronsko posredovane in shranjene informacije; |
|
(e) |
„razpisni postopek s pogajanji“ pomeni način javnega naročanja, pri katerem naročnik k sodelovanju povabi enega ali več ponudnikov po lastni izbiri; |
|
(f) |
„ukrep“ pomeni kateri koli zakon, predpis, postopek, upravno smernico ali prakso ali katero koli dejanje naročnika v zvezi z zajetim javnim naročilom; |
|
(g) |
„večnamenski seznam“ pomeni seznam ponudnikov, za katere je naročnik ugotovil, da izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na ta seznam, ki ga naročnik namerava uporabiti več kot enkrat; |
|
(h) |
„obvestilo o nameravanem javnem naročilu“ pomeni obvestilo, ki ga objavi naročnik, da povabi zainteresirane ponudnike, naj oddajo prijavo za sodelovanje, predložijo ponudbo ali oboje; |
|
(i) |
„kompenzacija“ pomeni kateri koli pogoj ali zavezo, ki spodbuja lokalni razvoj ali izboljšuje plačilno bilanco pogodbenice, kot so uporaba domače vsebine, licenciranje tehnologije, naložbe, protidobave in podobna dejanja ali zahteve; |
|
(j) |
„odprti razpisni postopek“ pomeni način naročanja, pri katerem lahko vsi zainteresirani ponudniki predložijo svojo ponudbo; |
|
(k) |
„naročnik“ pomeni subjekt, zajet v oddelku A, B ali C Priloge 21-A ali 21-B; |
|
(l) |
„kvalificirani ponudnik“ pomeni ponudnika, za katerega naročnik priznava, da je izpolnil pogoje za udeležbo; |
|
(m) |
„omejeni razpisni postopek“ pomeni način javnega naročanja, pri katerem naročnik k oddaji ponudb povabi le kvalificirane ponudnike; |
|
(n) |
„storitve“ vključuje gradbene storitve, razen če je določeno drugače; |
|
(o) |
„standard“ pomeni dokument, ki ga je odobril priznani organ, ki za splošno in večkratno uporabo določa pravila, smernice ali značilnosti za proizvode ali storitve ali z njimi povezane postopke in načine proizvodnje, ki jih ni treba obvezno upoštevati; vključuje ali izključno obravnava lahko tudi zahteve glede izrazja, simbolov, pakiranja, označevanja ali etiketiranja, ki se uporabljajo za blago, storitve, postopke ali načine proizvodnje; |
|
(p) |
„ponudnik“ pomeni subjekt ali skupino subjektov, ki ponuja ali bi lahko ponujala blago ali storitve, ter |
|
(q) |
„tehnična specifikacija“ pomeni razpisno zahtevo, ki:
|
ČLEN 21.2
Področje in obseg uporabe
1. To poglavje se uporablja za vse ukrepe v zvezi z zajetimi javnimi naročili ne glede na to, ali se z elektronskimi sredstvi izvajajo izključno ali le delno.
2. V tem poglavju „zajeta javna naročila“ pomenijo javna naročila za vladne namene:
|
(a) |
blaga, storitev ali kombinacije obeh:
|
|
(b) |
na podlagi vseh vrst pogodb, vključno z nakupom, zakupom in najemnim nakupom z nakupno pravico ali brez nje; |
|
(c) |
katerih vrednost, ocenjena v skladu z odstavki 6 do 8 tega člena, je enaka ali presega ustrezen prag, določen v Prilogi 21-A ali 21-B, v času objave obvestila v skladu s členom 21.6; |
|
(d) |
ki jih izvede naročnik, in |
|
(e) |
ki niso drugače izključena iz obsega uporabe v skladu z odstavkom 3 tega člena ali Prilogo 21-A ali 21-B. |
3. Razen če je v Prilogi 21-A ali 21-B določeno drugače, se to poglavje ne uporablja za:
|
(a) |
pridobitev ali najem zemljišča, obstoječih zgradb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic; |
|
(b) |
nepogodbene sporazume ali katero koli obliko pomoči, ki jo zagotovi pogodbenica, vključno s sporazumi o sodelovanju, nepovratnimi sredstvi, posojili, subvencijami, infuzijami lastniškega kapitala, garancijami in fiskalnimi spodbudami; |
|
(c) |
naročilo ali nakup storitev fiskalnega urada ali storitev depozitarjev, likvidacijskih in upravljavskih storitev za regulirane finančne ustanove ali storitev, povezanih s prodajo, odkupom in razporeditvijo javnega dolga, vključno s posojili in državnimi obveznicami ter dolžniškimi in drugimi vrednostnimi papirji; |
|
(d) |
pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju; |
|
(e) |
javna naročila, opravljena:
|
|
(f) |
finančne storitve. |
4. To poglavje se uporablja za vsa javna naročila, zajeta v Prilogi 21-A ali 21-B, v katerih so zaveze vsake pogodbenice določene:
|
(a) |
v oddelku A prilog 21-A in 21-B: subjekti na centralni ravni javne uprave, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju; |
|
(b) |
v oddelku B prilog 21-A in 21-B: subjekti na podcentralni ravni javne uprave, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju; |
|
(c) |
v oddelku C prilog 21-A in 21-B: vsi drugi subjekti, katerih javna naročila so zajeta v tem poglavju; |
|
(d) |
v oddelku D prilog 21-A in 21-B: blago, ki je zajeto v tem poglavju; |
|
(e) |
v oddelku E prilog 21-A in 21-B: storitve, razen gradbenih storitev, ki so zajete v tem poglavju; |
|
(f) |
v oddelku F prilog 21-A in 21-B: gradbene storitve, ki so zajete v tem poglavju; |
|
(g) |
v oddelku G prilog 21-A in 21-B: koncesije za gradnje, ki so zajete v tem poglavju; |
|
(h) |
v oddelku H prilog 21-A in 21-B: splošne opombe; |
|
(i) |
v oddelku I prilog 21-A in 21-B: mediji, prek katerih pogodbenica objavi svoja obvestila o javnih naročilih, obvestila o oddaji naročila in druge informacije v zvezi s svojim sistemom javnih naročil, kot je določen v tem poglavju; |
|
(j) |
v oddelku J Priloge 21-B: količnik za pretvorbo, ki se uporablja za vrednosti pragov. |
5. Če naročnik v okviru zajetih javnih naročil od oseb, ki niso zajete v Prilogi 21-A ali 21-B, zahteva, da naročajo v skladu s posebnimi zahtevami, se za take zahteve smiselno uporablja člen 21.4.
6. Da bi naročnik ugotovil, ali je naročilo zajeto, pri ocenjevanju vrednosti naročila:
|
(a) |
naročila ne razdeli na ločena naročila niti ne izbere ali uporabi določene metode vrednotenja za oceno vrednosti naročila, da bi ga tako v celoti ali delno izključil iz uporabe tega poglavja, in |
|
(b) |
vključi ocenjeno največjo skupno vrednost naročila, dodeljenega enemu ali več ponudnikom, za celotno obdobje njegovega trajanja, pri čemer upošteva vse oblike plačila, vključno s:
|
7. Če je posledica posamezne zahteve za naročilo oddaja več kot enega naročila ali oddaja naročil v ločenih delih (v nadaljnjem besedilu: ponavljajoča se naročila), izračun ocenjene največje skupne vrednosti temelji na:
|
(a) |
vrednosti ponavljajočih se naročil za isto vrsto blaga ali storitev, oddanih v predhodnih 12 mesecih ali v predhodnem poslovnem letu naročnika, prilagojeni, če je to mogoče, da se upoštevajo pričakovane spremembe količine ali vrednosti blaga ali storitev, ki se bodo naročale v naslednjih 12 mesecih, ali |
|
(b) |
ocenjeni vrednosti ponavljajočih se naročil za isto vrsto blaga ali storitev, ki bodo oddana v 12 mesecih po oddaji prvotnega naročila ali v poslovnem letu naročnika. |
8. V primeru naročila v obliki zakupa, najema ali najemnega nakupa blaga ali storitev ali naročila, za katerega skupna cena ni določena, se kot osnova za vrednotenje uporablja:
|
(a) |
pri naročilih za določen čas:
|
|
(b) |
pri naročilih za nedoločen čas: ocena mesečnega obroka, pomnožena z 48, |
|
(c) |
kadar ni jasno, ali se naročilo sklene za določen čas, se uporabi pododstavek (b). |
ČLEN 21.3
Varnostne in splošne izjeme
1. Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da bi kateri koli pogodbenici preprečila sprejetje kakršnih koli ukrepov ali nerazkritje informacij, za katere meni, da so potrebne za zaščito njenih bistvenih varnostnih interesov v zvezi z javnim naročanjem orožja, streliva ali vojaškega materiala ali v zvezi z javnimi naročili, ki so nepogrešljiva za nacionalno varnost ali nacionalno obrambo.
2. Ob upoštevanju zahteve, da setaki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije med pogodbenicama, kadar prevladujejo enaki pogoji, ali ki bi pomenil prikrito omejevanje mednarodne trgovine, se nobena določba tega poglavja ne razlaga tako, da bi kateri koli pogodbenici preprečevala uvajanje ali izvrševanje ukrepov, ki so:
|
(a) |
potrebni za varovanje javne morale, reda in miru ali varnosti; |
|
(b) |
potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin; |
|
(c) |
potrebni za zaščito intelektualne lastnine ali |
|
(d) |
povezani z blagom ali storitvami invalidov, človekoljubnih ustanov ali zapornikov. |
3. Pogodbenici razumeta, da odstavek 2, pododstavek (b), vključuje okoljske ukrepe, potrebne za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin.
ČLEN 21.4
Splošna načela
1. V zvezi z vsakim ukrepom, povezanim z zajetim javnim naročilom, vsaka pogodbenica, vključno z naročniki, blago in storitve druge pogodbenice ter ponudnike iz druge pogodbenice, ki ponujajo tako blago ali storitve katere koli pogodbenice, takoj in brezpogojno obravnava na način, ki ni manj ugoden od načina, na katerega, vključno s svojimi naročniki, obravnava svoje blago, storitve in ponudnika.
2. Pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, v zvezi s katerim koli ukrepom o zajetih javnih naročilih ne:
|
(a) |
obravnava lokalno ustanovljenega ponudnika manj ugodno kot drugega lokalno ustanovljenega ponudnika na podlagi stopnje povezave s tujino ali obsega tujega lastništva ali |
|
(b) |
diskriminira lokalnega ponudnika na podlagi dejstva, da so blago ali storitve, ki jih navedeni ponudnik ponuja za določeno javno naročilo, blago ali storitve druge pogodbenice. |
3. Pogodbenici zagotovita, da vsa komunikacija in izmenjava informacij za zajeta javna naročila, potekata z uporabo elektronskih sredstev, vključno z objavo informacij o javnih naročilih, obvestili in razpisno dokumentacijo ter prejemom ponudb. Naročnik pri izvajanju zajetih javnih naročil s pomočjo elektronskih sredstev:
|
(a) |
zagotovi, da se javno naročilo izvede z uporabo sistemov informacijske tehnologije in programske opreme, vključno s tistimi, ki so povezani z avtentikacijo in šifriranjem podatkov, ki so splošno dostopni in interoperabilni z drugimi splošno dostopnimi sistemi informacijske tehnologije in programsko opremo; |
|
(b) |
določi in vzdržuje mehanizme, ki zagotavljajo celovitost prijav za sodelovanje in ponudb, vključno z določitvijo časa prejema in preprečevanjem neustreznega dostopa, ter |
|
(c) |
uporablja elektronska informacijska in komunikacijska sredstva za objavo obvestil in razpisne dokumentacije v postopkih za oddajo javnega naročila ter v najširšem možnem obsegu za predložitev ponudb. |
4. Naročnik zajeto javno naročilo izvede na pregleden in nepristranski način, ki:
|
(a) |
je v skladu s tem poglavjem, pri čemer uporablja metode, kot so odprti in omejeni razpisni postopki ter razpisni postopki s pogajanji, ter |
|
(b) |
preprečuje nasprotja interesov in koruptivne prakse v skladu z ustreznimi zakoni. |
5. Za namene javnih naročil iz tega poglavja pogodbenica ne uporablja pravil o poreklu za uvoženo blago iz druge pogodbenice, ki se razlikujejo od pravil o poreklu, ki jih navedena pogodbenica uporablja v običajnem poteku trgovine za uvoz enakega blaga.
6. Pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, v zvezi z zajetimi javnimi naročili v nobeni fazi javnega naročila ne zahteva, upošteva, nalaga ali izvršuje nobene kompenzacije.
7. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za nikakršne carine in takse, ki se naložijo za uvoz ali v zvezi z njim; način zaračunavanja takih carin in taks, druge uvozne predpise ali formalnosti in ukrepe, ki vplivajo na trgovino s storitvami, razen ukrepov, ki urejajo zajeta javna naročila.
8. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vzpostavljene ustrezne ukrepe za obravnavanje in preprečevanje korupcije v svojih javnih naročilih. Taki ukrepi lahko vključujejo postopke, s katerimi se določi, da do sodelovanja v javnih naročilih pogodbenice za nedoločen čas ali za navedeno obdobje niso upravičeni tisti ponudniki, za katere so pravosodni organi pogodbenice pravnomočno ugotovili, da so na ozemlju navedene pogodbenice sodelovali pri podkupovanju, goljufijah ali drugih nezakonitih dejanjih, povezanih z javnim naročilom. Vsaka pogodbenica tudi zagotovi, da ima vzpostavljene politike in postopke za čim večjo odpravo ali obvladovanje morebitnega nasprotja interesov tistih, ki so vključeni v javno naročilo ali vplivajo nanj.
ČLEN 21.5
Informacije o sistemu javnega naročanja
1. Vsaka pogodbenica:
|
(a) |
nemudoma objavi vse zakone, predpise, sodne odločbe, upravne odločbe v splošni uporabi, standardne pogodbene klavzule, ki so določene z zakonom ali predpisom ter s sklicevanjem vključene v uradna obvestila ali razpisno dokumentacijo, in postopek v zvezi z zajetimi javnimi naročili, ter vse njihove spremembe v ustreznem elektronskem ali tiskanem mediju, uradno določenem na nacionalni ravni, ki se splošno razširja in ostaja zlahka dostopen javnosti, ter |
|
(b) |
na zahtevo zagotovi utemeljitev navedenega drugi pogodbenici. |
2. Priloga 21-A in 21-B, oddelek I, vsebuje seznam:
|
(a) |
elektronskih ali tiskanih medijev, v katerih zadevna pogodbenica objavi informacije iz odstavka 1; |
|
(b) |
elektronskih ali tiskanih medijev, v katerih zadevna pogodbenica objavi uradna obvestila, zahtevana v členih 21.6, 21.8(9) in 21.17(2), ter |
|
(c) |
spletni naslov ali naslove, na katerih zadevna pogodbenica objavi:
|
3. Vsaka pogodbenica nemudoma uradno obvesti pododbor iz člena 21.21 o vseh spremembah svojih informacij, navedenih v Prilogi 21-A in 21-B, oddelek I.
ČLEN 21.6
Obvestila
1. Naročnik za vsako zajeto javno naročilo objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu, razen v okoliščinah, iz člena 21.14.
2. Razen če je v tem poglavju določeno drugače, vsako obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključuje:
|
(a) |
ime in naslov naročnika ter druge informacije, potrebne za vzpostavitev stika z naročnikom in pridobitev vseh ustreznih dokumentov, povezanih z javnim naročilom, ter morebitne stroške in plačilne pogoje; |
|
(b) |
opis naročila, vključno z vrsto in količino blaga ali storitev, ki se naročajo, oziroma z oceno količine, če ta ni znana; |
|
(c) |
za ponavljajoča se naročila po možnosti oceno, kdaj naj bi bila nadaljnja obvestila o nameravanih javnih naročilih predvidoma objavljena; |
|
(d) |
opis kakršnih koli možnosti; |
|
(e) |
časovni razpored dobave blaga ali izvajanja storitev ali trajanja naročila; |
|
(f) |
način javnega naročanja, ki bo uporabljen, in ali bo ta vključeval pogajanja ali elektronsko dražbo; |
|
(g) |
če je primerno, naslov in končni rok za oddajo prijav za sodelovanje pri javnem naročilu; |
|
(h) |
naslov in rok za predložitev ponudb; |
|
(i) |
jezik ali jezike, v katerih se lahko oddajo ponudbe ali prijave za sodelovanje, če se lahko oddajo v jeziku, ki ni uradni jezik pogodbenice naročnika; |
|
(j) |
seznam in kratek opis vseh pogojev za sodelovanje ponudnikov, vključno z vsemi zahtevami glede posebnih dokumentov ali potrdil, ki jih morajo predložiti ponudniki v zvezi s tem, razen če so take zahteve vključene v razpisno dokumentacijo, ki je vsem zainteresiranim ponudnikom na voljo hkrati z obvestilom o nameravanem javnem naročilu; |
|
(k) |
kadar namerava naročnik v skladu s členom 21.8(5) k oddaji ponudb povabiti omejeno število kvalificiranih ponudnikov, merila, ki se bodo uporabila za njihov izbor, in število ponudnikov, ki bodo lahko predložili ponudbo, ter |
|
(l) |
navedbo, da je javno naročilo zajeto v tem poglavju. |
3. Naročnik za vsako nameravano javno naročilo hkrati s svojo objavo objavi tudi dostopen povzetek obvestila v enem od uradnih jezikov STO (69). Povzetek obvestila vključuje vsaj naslednje informacije:
|
(a) |
predmet javnega naročila; |
|
(b) |
zadnji rok za predložitev ponudb ali po potrebi rok za oddajo prijav za sodelovanje pri javnih naročilih ali za uvrstitev na večnamenski seznam in |
|
(c) |
naslov, na katerem se lahko zaprosi za dokumente v zvezi z javnim naročilom. |
4. Naročniki naj po možnosti vsako poslovno leto čim prej objavijo obvestilo v zvezi s svojimi prihodnjimi načrti glede javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o načrtovanem javnem naročilu). Obvestilo o načrtovanem javnem naročilu vsebuje predmet javnega naročila in načrtovani dan objave obvestila o nameravanem javnem naročilu.
5. Naročnik, zajet v oddelku B ali C prilog 21-A ali 21-B, lahko obvestilo o načrtovanem javnem naročilu uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če to obvestilo vsebuje toliko informacij iz odstavka 2 tega člena, kot jih ima naročnik na voljo, in izjavo, da morajo zainteresirani ponudniki svoje zanimanje za javno naročilo sporočiti naročniku.
6. Obvestilo o nameravanem javnem naročilu, povzetek obvestila in obvestilo o načrtovanem javnem naročilu so neposredno in brezplačno dostopni z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa na internetu. Poleg tega se obvestila lahko objavijo tudi v ustreznem tiskanem mediju, ki se splošno razširja, in so dostopna javnosti najmanj do izteka roka, navedenega v obvestilu.
Ustrezen tiskan in elektronski medij vsaka pogodbenica navede v Prilogi 21-A in 21-B, oddelek I.
7. Ne glede na zahteve iz odstavka 6 v zvezi z neposredno in brezplačno dostopnostjo, z elektronskimi sredstvi prek enotne točke dostopa, obvestila o nameravanem javnem naročilu, povzetka obvestila in obvestila o načrtovanem naročilu Čile od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma in v prehodnem obdobju treh let, dokler enotna točka dostopa ne bo v celoti delujoča, kot začasno alternativo enotni točki dostopa vzpostavi spletišče vstopne točke, ki bi morala biti brezplačna in zagotavljati povezave do platform ali spletišč, na katerih so objavljena obvestila. Vstopna točka vključuje povezave do največ štirih spletišč, ki so:
|
(a) |
Mercado público; |
|
(b) |
Ministerio de Obras Públicas; |
|
(c) |
Dirección General de Concesiones in |
|
(d) |
Diario Oficial. |
8. Pogodbenici določita reden pregled odstavka 7 tega člena, vključno z razpravo v pododboru iz člena 21.21, zlasti o statusu izvajanja enotne točke dostopa.
ČLEN 21.7
Pogoji za sodelovanje
1. Naročnik omeji pogoje za sodelovanje v javnem naročilu na tiste, ki so nujni za zagotovitev, da ima ponudnik pravne in finančne zmogljivosti ter poslovne in tehnične sposobnosti za izvedbo ustreznega javnega naročila.
2. Naročnik pri določitvi pogojev za sodelovanje:
|
(a) |
ne določi pogoja, da je moral naročnik iz pogodbenice ponudniku, da bi ta lahko sodeloval v javnem naročilu, že v preteklosti oddati eno ali več naročil; |
|
(b) |
lahko zahteva ustrezne predhodne izkušnje, če so bistvene za izpolnitev zahtev javnega naročila, in |
|
(c) |
kot pogoj za javno naročilo ne zahteva predhodnih izkušenj na ozemlju pogodbenice. |
3. Naročnik pri oceni, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje:
|
(a) |
ovrednoti finančno zmogljivost ter poslovne in tehnične zmogljivosti ponudnika na podlagi poslovnih dejavnosti ponudnika tako znotraj kot zunaj ozemlja pogodbenice naročnika ter |
|
(b) |
svojo oceno opravi na podlagi pogojev, ki jih je naročnik vnaprej določil v obvestilih ali razpisni dokumentaciji. |
4. Pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, lahko na podlagi dokazov in če se ta odstavek ne uporablja na način, ki bi pomenil sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije med pogodbenicama, ponudnika izključi iz razlogov, kot so:
|
(a) |
stečaj; |
|
(b) |
lažne izjave; |
|
(c) |
znatne ali stalne pomanjkljivosti pri izvajanju kakršnih koli bistvenih zahtev ali obveznosti iz predhodnega naročila oziroma predhodnih naročil; |
|
(d) |
pravnomočne sodbe v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji ali drugimi hujšimi prekrški; |
|
(e) |
hude poklicne kršitve ali ravnanja ali opustitve, ki škodljivo vplivajo na poslovno integriteto ponudnika, ali |
|
(f) |
neplačevanje davkov. |
ČLEN 21.8
Kvalificiranost ponudnikov
1. Pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, lahko vodi sistem registracije ponudnikov, v okviru katerega se morajo zainteresirani ponudniki registrirati in predložiti določene informacije. V tem primeru pogodbenica zagotovi zainteresiranim ponudnikom dostop do sistema registracije z elektronskimi sredstvi in možnost, da lahko kadar koli zahtevajo registracijo. Pristojni organ jih v razumnem roku obvesti o odločitvi o odobritvi ali zavrnitvi te zahteve. Če je zahteva zavrnjena, mora biti odločitev ustrezno utemeljena.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da:
|
(a) |
si njeni naročniki prizadevajo čim bolj zmanjšati razlike med svojimi kvalifikacijskimi postopki in |
|
(b) |
si njeni naročniki, če vodijo sisteme registracije, prizadevajo čim bolj zmanjšati razlike med temi sistemi. |
3. Pogodbenica, vključno s svojimi naročniki, ne sprejme ali uporablja nobenega sistema registracije ali kvalifikacijskega postopka z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za sodelovanje ponudnikov druge pogodbenice pri njenih javnih naročilih.
4. Naročnik, ki namerava uporabiti omejeni razpisni postopek:
|
(a) |
v obvestilo o nameravanem javnem naročilu vključi vsaj informacije iz člena 21.6(2), pododstavki (a), (b), (f), (g), (j), (k) in (l), ter povabi ponudnike, da oddajo prijavo za sodelovanje, in |
|
(b) |
do začetka razpisnega obdobja zagotovi vsaj informacije iz člena 21.6(2), pododstavki (c), (d), (e), (h) in (i) kvalificiranim ponudnikom, ki jih uradno obvesti v skladu s členom 21.12(3), pododstavek (b). |
5. Naročnik vsem kvalificiranim ponudnikom omogoči sodelovanje v zadevnem javnem naročilu, razen če je v obvestilu o nameravanem javnem naročilu navedena kakršna koli omejitev števila ponudnikov, ki bodo lahko predložili ponudbo, in meril ali utemeljitve za izbiro omejenega števila ponudnikov. Povabilo k predložitvi ponudb se pošlje toliko ponudnikom, kolikor jih je potrebnih za zagotovitev konkurence.
6. Če razpisna dokumentacija ni javno objavljena na dan objave obvestila iz odstavka 4, naročnik zagotovi, da se dajo dokumenti istočasno na voljo vsem kvalificiranim ponudnikom, izbranim v skladu z odstavkom 5.
7. Naročnik lahko vodi večnamenski seznam ponudnikov, če se uradno obvestilo, ki zainteresirane ponudnike vabi, da oddajo prošnjo za uvrstitev na seznam:
|
(a) |
objavi vsako leto in |
|
(b) |
če je, kadar se objavi s pomočjo elektronskih sredstev, stalno na voljo v ustreznem mediju iz prilog 21-A in 21-B, oddelek I. |
8. Uradno obvestilo iz odstavka 7 vključuje:
|
(a) |
opis izdelkov ali storitev ali njihovih kategorij, za katere se lahko uporablja seznam; |
|
(b) |
pogoje za sodelovanje, ki jih izpolnijo ponudniki za uvrstitev na seznam, in načine, s pomočjo katerih bo naročnik preveril, da ponudnik izpolnjuje pogoje; |
|
(c) |
ime in naslov naročnika ter druge podatke, potrebne za vzpostavitev stika z naročnikom in pridobitev vseh ustreznih dokumentov, povezanih s seznamom; |
|
(d) |
obdobje veljavnosti seznama in načine za njegovo obnovitev ali prenehanje ali, če obdobje veljavnosti ni na voljo, navedbo načina izdaje obvestila o prenehanju uporabe seznama, in |
|
(e) |
navedbo, da se lahko seznam uporablja za javna naročila, ki so zajeta v tem poglavju. |
9. Ne glede na odstavek 7 lahko naročnik, če je večnamenski seznam veljaven tri leta ali manj, objavi uradno obvestilo iz odstavka 7 samo enkrat, in sicer na začetku obdobja veljavnosti seznama, če:
|
(a) |
je v njem navedeno obdobje veljavnosti in da nadaljnja uradna obvestila ne bodo objavljena ter |
|
(b) |
se objavi z elektronskimi sredstvi in je v obdobju veljavnosti stalno na voljo. |
10. Naročnik ponudnikom omogoči, da kadar koli zaprosijo za uvrstitev na večnamenski seznam, in na seznam primerno hitro vključi vse kvalificirane ponudnike.
11. Kadar ponudnik, ki ni vključen na večnamenski seznam, odda prijavo za sodelovanje pri javnem naročilu na podlagi večnamenskega seznama in vse zahtevane dokumente v roku iz člena 21.12(2), naročnik prijavo prouči. Naročnik ne izključi ponudnika iz obravnave v zvezi z naročilom, ker naročnik nima dovolj časa za proučitev vloge, razen če v izjemnih primerih zaradi kompleksnosti naročila ne more zaključiti proučitve vloge v časovnem obdobju, določenem za oddajo ponudb.
12. Naročnik iz Priloge 21-A ali 21-B, oddelka B in C, lahko obvestilo, ki ponudnike vabi, da oddajo prošnjo za uvrstitev na večnamenski seznam, uporabi kot obvestilo o nameravanem javnem naročilu, če:
|
(a) |
je uradno obvestilo objavljeno v skladu z odstavkom 7 tega člena in vključuje informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 8 tega člena, vse razpoložljive informacije, zahtevane v skladu s členom 21.6(2), ter izjavo, da obvestilo predstavlja obvestilo o nameravanem javnem naročilu ali da bodo samo ponudniki na večnamenskem seznamu prejeli nadaljnja obvestila o naročilih, ki jih zajema večnamenski seznam, in |
|
(b) |
naročnik ponudnikom, ki so naročniku izrazili interes za določeno javno naročilo, nemudoma zagotovi zadostne informacije, da lahko ocenijo svoj interes za javno naročilo, vključno z vsemi preostalimi informacijami, zahtevanimi v skladu s členom 21.6(2), če so na voljo. |
13. Naročnik iz Priloge 21-A ali 21-B, oddelka B in C, lahko ponudniku, ki je zaprosil za vključitev na večnamenski seznam v skladu z odstavkom 10 tega člena, dovoli predložitev ponudbe za določeno javno naročilo, če ima naročnik dovolj časa za proučitev, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje.
14. Naročnik vsakega ponudnika, ki odda prijavo za sodelovanje pri javnem naročilu ali za uvrstitev na večnamenski seznam, nemudoma obvesti o svoji odločitvi glede prijave.
15. Če naročnik zavrne ponudnikovo prijavo za sodelovanje pri javnem naročilu ali za uvrstitev na večnamenski seznam, preneha priznavati ponudnika kot kvalificiranega ali ga črta z večnamenskega seznama, o tem nemudoma obvesti ponudnika in mu na njegovo zahtevo nemudoma pisno pojasni razloge za svojo odločitev.
ČLEN 21.9
Tehnične specifikacije
1. Naročnik ne pripravi, sprejme ali uporablja nobene tehnične specifikacije ali določi nobenega postopka ugotavljanja skladnosti z namenom ali učinkom nepotrebnega oviranja mednarodne trgovine.
2. Pri določanju tehničnih specifikacij za blago ali storitve, ki se naročajo, naročnik po potrebi:
|
(a) |
določi tehnične specifikacije z vidika zahtev glede zmogljivosti in funkcionalnosti in ne z vidika oblikovnih ali opisnih lastnosti, in |
|
(b) |
utemelji tehnične specifikacije na mednarodnih standardih, če ti obstajajo, ali na nacionalnih tehničnih predpisih, priznanih nacionalnih standardih ali gradbenih predpisih, če takšni mednarodni standardi ne obstajajo. |
3. Če se v tehničnih specifikacijah uporabljajo oblikovne ali opisne lastnosti, naročnik po potrebi navede, da bo upošteval ponudbe za enakovredno blago ali storitve, ki dokazano izpolnjujejo zahteve javnega naročila, in sicer z vključitvijo besedila, kot je na primer „ali enakovredno“, v razpisno dokumentacijo.
4. Naročnik ne določi tehničnih specifikacij, ki bi zahtevale ali se nanašale na določeno blagovno znamko ali trgovsko ime, patent, avtorsko pravico, model, tip, posebno poreklo, proizvajalca ali ponudnika, razen če ni nobenega drugega dovolj natančnega ali razumljivega načina za opis zahtev javnega naročila in pod pogojem, da naročnik v takih primerih v razpisno dokumentacijo vključi besedilo, kot je na primer „ali enakovredno“.
5. Naročnik ne zaprosi za nasvete in ne sprejema nasvetov, ki se lahko uporabijo pri pripravi ali sprejetju katere koli tehnične specifikacije za konkretno javno naročilo, od osebe, ki bi lahko imela poslovne interese v javnem naročilu, na način, ki bi izključeval konkurenco.
6. Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica, vključno z njenimi naročniki, v skladu s tem členom pripravi, sprejme ali uporablja tehnične specifikacije za spodbujanje ohranjanja naravnih virov ali varstva okolja.
ČLEN 21.10
Razpisna dokumentacija
1. Naročnik da ponudnikom na voljo razpisno dokumentacijo, ki vključuje vse potrebne informacije, da lahko ponudniki pripravijo in oddajo ustrezne ponudbe. Če to ni navedeno že v obvestilu o nameravanem javnem naročilu, taka dokumentacija vključuje popoln opis:
|
(a) |
javnega naročila, vključno z vrsto in količino blaga ali storitev, ki se naročajo, ali z oceno količine, če ta ni znana, ter vsemi zahtevami, ki jih je treba izpolniti, vključno s tehničnimi specifikacijami, potrdilom o ugotavljanju skladnosti, načrti, risbami ali gradivom z navodili; |
|
(b) |
vseh pogojev za sodelovanje ponudnikov, vključno s seznamom informacij in dokumentov, ki jih morajo ponudniki oddati v povezavi s pogoji za sodelovanje; |
|
(c) |
vseh meril ocenjevanja, ki jih bo naročnik uporabil pri oddaji naročila, in relativni pomen navedenih meril, razen kadar je edino merilo cena; |
|
(d) |
če bo naročnik izvedel javno naročilo z elektronskimi sredstvi, vseh zahtev v zvezi z overjanjem in šifriranjem ali drugih zahtev, povezanih z oddajo informacij z elektronskimi sredstvi; |
|
(e) |
če bo naročnik izvedel elektronsko dražbo, pravil, po katerih bo potekala dražba, vključno z opredelitvijo elementov ponudbe, povezanih z merili ocenjevanja; |
|
(f) |
če bo odpiranje ponudb javno, datuma, časa in kraja odpiranja ponudb in po potrebi subjektov, ki so lahko prisotni; |
|
(g) |
vseh drugih določb ali pogojev, vključno s pogoji plačila in vsemi omejitvami načinov predložitve ponudb, npr. ali naj bodo predložene v papirni obliki ali z elektronskimi sredstvi, in |
|
(h) |
vseh datumov za dobavo blaga ali izvedbo storitev. |
2. Naročnik pri določitvi datuma za dobavo naročenega blaga ali izvedbo naročenih storitev upošteva dejavnike, kot so kompleksnost javnega naročila, pričakovani obseg oddaje naročila podizvajalcem in dejanski čas, potreben za proizvodnjo blaga, njegovo odpremo iz skladišča in prevoz z nabavnega mesta ali za izvedbo storitev.
3. Merila ocenjevanja, določena v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, lahko med drugim vključujejo ceno in druge dejavnike stroškov, kakovost, tehnično ustreznost, okoljske značilnosti in pogoje dobave.
4. Naročnik nemudoma:
|
(a) |
da na voljo razpisno dokumentacijo, da se zagotovi, da imajo zainteresirani ponudniki dovolj časa za oddajo ustreznih ponudb; |
|
(b) |
vsem zainteresiranim ponudnikom na zahtevo zagotovi razpisno dokumentacijo in |
|
(c) |
odgovori na vse razumne zahteve zainteresiranega ali sodelujočega ponudnika po ustreznih informacijah v roku, ki ga določa zakonodaja vsake pogodbenice, če te informacije zadevnemu ponudniku ne dajejo prednosti pred drugimi ponudniki. |
5. Če naročnik spremeni merila ali zahteve iz obvestila o nameravanem javnem naročilu ali razpisne dokumentacije, ki je bila posredovana sodelujočim ponudnikom, ali pa spremeni ali ponovno izda obvestilo ali razpisno dokumentacijo, vse take spremembe oziroma spremenjeno ali ponovno izdano obvestilo ali razpisno dokumentacijo pošlje v pisni obliki:
|
(a) |
vsem ponudnikom, ki sodelujejo v času spremembe ali ponovne izdaje, če so taki ponudniki naročniku znani, v vseh drugih primerih pa na enak način, kot je bil uporabljen za objavo prvotnih informacij, in |
|
(b) |
v ustreznem času, ob upoštevanju narave in kompleksnosti javnega naročila, da takim ponudnikom omogoči, da po potrebi spremenijo in ponovno predložijo svoje spremenjene ponudbe. |
ČLEN 21.11
Okoljski in socialni vidiki
1. Pogodbenica svojim naročnikom omogoči, da v celotnem postopku za oddajo javnega naročila uporabijo okoljske in socialne vidike, če ti niso diskriminatorni, če so skladni s prepovedjo kompenzacij iz člena 21.4(6) in povezani s predmetom naročila.
2. Pojasniti je treba, da okoljski in socialni vidiki niso pripravljeni, sprejeti ali se uporabljajo na način, ki pomeni sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije med pogodbenicama ali prikrito omejevanje trgovine med pogodbenicama.
ČLEN 21.12
Roki
1. Naročnik ponudnikom v skladu s svojimi razumnimi potrebami zagotovi dovolj časa za pripravo in oddajo prijav za sodelovanje in ustreznih ponudb, pri čemer upošteva dejavnike, kot so:
|
(a) |
narava in kompleksnost javnega naročila; |
|
(b) |
pričakovani obseg oddaje naročil podizvajalcem in |
|
(c) |
kadar se ne uporabljajo elektronska sredstva, čas, potreben za pošiljanje ponudb z neelektronskimi sredstvi s tujih in domačih lokacij. |
Taki roki, vključno z vsakim podaljšanjem, so enaki za vse zainteresirane ali sodelujoče ponudnike.
2. Naročnik, ki uporablja omejeni razpisni postopek, določi končni rok za oddajo prijav za sodelovanje, ki načeloma ne sme biti krajši od 25 dni od datuma objave obvestila o nameravanem javnem naročilu. Če se v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče držati takega roka, se ta lahko skrajša na najmanj deset dni.
3. Razen v primerih iz odstavkov 4, 5, 7 in 8 naročnik določi, da končni rok za predložitev ponudb ni krajši od 40 dni od datuma, ko:
|
(a) |
se v primeru odprtih razpisnih postopkov objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu ali |
|
(b) |
v primeru omejenih razpisnih postopkov naročnik uradno obvesti ponudnike, da bodo povabljeni k predložitvi ponudb, ne glede na to, ali bo uporabil večnamenski seznam ali ne. |
4. Naročnik lahko skrajša rok za predložitev ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, na najmanj deset dni, če:
|
(a) |
je obvestilo o načrtovanem naročilu iz člena 21.6(4) objavil vsaj 40 dni in ne več kot 12 mesecev pred objavo obvestila o nameravanem javnem naročilu ter če obvestilo o načrtovanem javnem naročilu vsebuje:
|
|
(b) |
za ponavljajoča se javna naročila v prvotnem obvestilu o nameravanem javnem naročilu naročnik navede, da bodo roki za predložitev ponudb v nadaljnjih obvestilih določeni na podlagi tega odstavka, ali |
|
(c) |
v nujnih primerih, ki jih naročnik ustrezno utemelji, rok za predložitev ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, ni izvedljiv. |
5. Naročnik lahko skrajša rok za predložitev ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, za pet dni v vsakem od naslednjih primerov:
|
(a) |
obvestilo o nameravanem javnem naročilu je objavljeno z elektronskimi sredstvi; |
|
(b) |
vsa razpisna dokumentacija je na voljo prek elektronskih sredstev od dne objave obvestila o nameravanem javnem naročilu in |
|
(c) |
naročnik sprejema ponudbe prek elektronskih sredstev. |
6. Zaradi uporabe odstavka 5 v povezavi z odstavkom 4 se rok za predložitev ponudb, ki je določen v skladu z odstavkom 3, nikakor ne skrajša na manj kot deset dni od datuma objave obvestila o nameravanem javnem naročilu.
7. Ne glede na druge določbe tega člena lahko naročnik pri naročanju komercialnega blaga ali storitev ali njihove kombinacije skrajša rok za predložitev ponudb, določen v skladu z odstavkom 3, na najmanj 13 dni, če z elektronskimi sredstvi istočasno objavi obvestilo o nameravanem javnem naročilu in razpisno dokumentacijo. Poleg tega lahko naročnik, če ponudbe za komercialno blago ali storitve sprejema prek elektronskih sredstev, skrajša rok, določen v skladu z odstavkom 3, na najmanj deset dni.
8. Če je naročnik iz Priloge 21-A ali 21-B, oddelek B ali C, izbral vse kvalificirane ponudnike ali njihovo omejeno število, se lahko rok za predložitev ponudb določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi ponudniki. Če dogovora ni, je rok najmanj deset dni.
ČLEN 21.13
Pogajanja
1. Pogodbenica lahko določi, da se njeni naročniki v okviru zajetega javnega naročila pogajajo s ponudniki, če:
|
(a) |
je naročnik v obvestilu o nameravanem javnem naročilu, ki se zahteva v skladu s členom 21.6(2), navedel, da se namerava pogajati, ali |
|
(b) |
ocenjevanje pokaže, da nobena ponudba ni očitno najugodnejša v smislu posebnih meril ocenjevanja, določenih v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji. |
2. Naročnik:
|
(a) |
zagotovi, da se vsaka izločitev ponudnikov, ki sodelujejo v pogajanjih, opravi v skladu z merili ocenjevanja, določenimi v obvestilu o nameravanem javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, in |
|
(b) |
če se pogajanja končajo, določi skupni rok, v katerem lahko preostali sodelujoči ponudniki predložijo nove ali spremenjene ponudbe. |
ČLEN 21.14
Razpisni postopek s pogajanji
1. Naročnik lahko, če te določbe ne uporablja za izogibanje konkurenci med ponudniki ali tako, da diskriminira ponudnike druge pogodbenice ali ščiti domače ponudnike, uporabi razpisni postopek s pogajanji in se lahko odloči, da ne bo uporabil členov 21.6, 21.7, 21.8, 21.10 ter členov 21.12, 21.13, 21.15 in 21.16 v kateri koli od naslednjih okoliščin:
|
(a) |
če:
|
|
(b) |
če lahko blago ali storitve zagotovi le določen ponudnik in ni razumnega alternativnega ali nadomestnega blaga ali storitev iz katerega koli od naslednjih razlogov:
|
|
(c) |
v primeru naročila dodatnih dobav prvotnega ponudnika blaga ali storitev, ki niso bile vključene v prvotno javno naročilo, če sprememba ponudnika takega dodatnega blaga ali storitev:
|
|
(d) |
kolikor je nujno potrebno, če zaradi izjemne nujnosti, nastale zaradi dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, blaga ali storitev ni bilo mogoče pravočasno pridobiti z odprtim ali omejenim razpisnim postopkom; |
|
(e) |
v primeru blaga, kupljenega na trgu primarnih proizvodov; |
|
(f) |
kadar naročnik naroča prototipe ali prvo blago ali storitve, ki se razvijajo na njegovo zahtevo v okviru določene pogodbe za raziskave, poskuse, študijo ali izvirni razvoj ali za tako pogodbo; izvirni razvoj prvega blaga ali storitve lahko vključuje omejeno proizvodnjo ali dobavo, da se dodajo rezultati preskusov na terenu in se dokaže, da je blago ali storitev primerna za proizvodnjo ali dobavo v večjem obsegu v skladu s sprejemljivimi standardi kakovosti, ne vključuje pa masovne proizvodnje ali dobav zaradi ugotavljanja komercialne primernosti ali povračila stroškov raziskav in razvoja; |
|
(g) |
v primeru nakupov pod izjemno ugodnimi pogoji, ki nastopijo zgolj v zelo kratkem času v primeru neobičajnih odprodaj, ki na primer nastanejo z likvidacijo, prisilno upravo ali stečajem, ne pa v primeru rednih nakupov od stalnih ponudnikov, ali |
|
(h) |
kadar se javno naročilo odda zmagovalcu oblikovalskega natečaja, pod pogojem, da:
|
2. Naročnik pripravi pisno poročilo za vsako naročilo, oddano v skladu z odstavkom 1. Poročilo vsebuje ime naročnika, vrednost in vrsto naročenega blaga ali storitev ter izjavo o okoliščinah in pogojih, določenih v odstavku 1, zaradi katerih je bila uporaba razpisnega postopka s pogajanji upravičena.
ČLEN 21.15
Elektronske dražbe
Kadar namerava naročnik izvesti zajeto javno naročilo z uporabo elektronske dražbe, naročnik pred njenim začetkom vsakemu udeležencu zagotovi:
|
(a) |
metodo samodejnega ocenjevanja, vključno z matematično formulo, ki temelji na merilih ocenjevanja iz razpisne dokumentacije in ki se bo med dražbo uporabljala pri samodejni ali ponovni razvrstitvi; |
|
(b) |
rezultate vseh prvotnih ocen elementov ponudbe, če se bo naročilo oddalo na podlagi najugodnejše ponudbe, in |
|
(c) |
vse druge zadevne informacije v zvezi z izvajanjem dražbe. |
ČLEN 21.16
Obravnava ponudb in oddaja naročil
1. Naročnik prejme, odpre in obravnava vse ponudbe po postopkih, ki zagotavljajo poštenost in nepristranskost postopka za oddajo javnega naročila ter zaupnost ponudb.
2. Naročnik ne kaznuje nobenega ponudnika, čigar ponudbo prejme po roku, določenem za prejemanje ponudb, če je vzrok za zamudo izključno nepravilno ravnanje naročnika.
3. Če naročnik enemu ponudniku omogoči, da v obdobju od odpiranja ponudb do oddaje javnega naročila popravi nenamerne oblikovne napake, zagotovi enako možnost vsem sodelujočim ponudnikom.
4. Ponudba se obravnava, če je predložena v pisni obliki ter ob odpiranju izpolnjuje bistvene zahteve iz obvestil in razpisne dokumentacije in jo je predložil ponudnik, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje.
5. Razen če naročnik ugotovi, da oddaja naročila ni v javnem interesu, odda naročilo ponudniku, za katerega je ugotovil, da je sposoben izpolnjevati pogoje naročila in da je, izključno na podlagi meril ocenjevanja, določenih v obvestilih in razpisni dokumentaciji, predložil:
|
(a) |
najugodnejšo ponudbo ali |
|
(b) |
najnižjo ceno, če je cena edino merilo. |
6. Kadar naročnik prejme ponudbo s ceno, ki je neobičajno nižja v primerjavi s ceno drugih predloženih ponudb, lahko pri ponudniku preveri, ali ponudnik ta izpolnjuje pogoje za sodelovanje in je sposoben izpolniti pogoje naročila.
7. Naročnik ne uporabi možnosti, ne odpove javnega naročila in ne spreminja oddanih naročil tako, da bi se izognil obveznostim iz tega poglavja.
8. Vsaka pogodbenica si praviloma po najboljših močeh prizadeva zagotoviti obdobje mirovanja med oddajo naročila in sklenitvijo pogodbe, da se neuspešnim ponudnikom omogoči dovolj časa za pregled odločitve o oddaji naročila in pritožbo zoper to odločitev.
ČLEN 21.17
Preglednost informacij o javnih naročilih
1. Naročnik sodelujoče ponudnike nemudoma obvesti o svojih odločitvah o oddaji naročila in na zahtevo ponudnika to stori v pisni obliki. Naročnik v skladu s členom 21.18(2) in (3) neuspešnim ponudnikom na zahtevo pojasni razloge, zaradi katerih ni izbral njihove ponudbe, in relativne prednosti ponudbe uspešnega ponudnika.
2. Naročnik najpozneje 72 dni po oddaji vsakega naročila, zajetega v tem poglavju, objavi obvestilo v ustreznem tiskanem ali elektronskem mediju iz prilog 21-A in 21-B, oddelek I. Kadar naročnik objavi obvestilo samo v elektronskem mediju, ostane informacija preprosto dostopna v razumnem časovnem obdobju. Obvestilo vključuje vsaj naslednje informacije:
|
(a) |
opis naročenega blaga ali storitev; |
|
(b) |
ime in naslov naročnika; |
|
(c) |
ime uspešnega ponudnika; |
|
(d) |
vrednost izbrane ponudbe ali najvišjo in najnižjo ponudbo, ki se upošteva pri oddaji naročila; |
|
(e) |
datum oddaje naročila in |
|
(f) |
vrsto uporabljene metode javnega naročanja in, kadar je bil uporabljen razpisni postopek s pogajanji v skladu s členom 21.14, opis okoliščin, ki upravičujejo uporabo tega postopka. |
3. Vsak naročnik za obdobje vsaj treh let od datuma oddaje naročila shrani:
|
(a) |
dokumentacijo in poročila o razpisnih postopkih in oddaji naročil v zvezi z zajetimi naročili, vključno s poročili, zahtevanimi v skladu s členom 21.14, in |
|
(b) |
podatke, ki zagotavljajo ustrezno sledljivost izvedbe zajetega javnega naročila z elektronskimi sredstvi. |
4. Vsaka pogodbenica da na zahtevo druge pogodbenice in z namenom razprav v pododboru iz člena 21.21 drugi pogodbenici na voljo statistične podatke o zajetih javnih naročilih blaga, storitev in gradbenih storitev, v čim večji meri pa tudi statistične podatke o koncesijah za gradnje. V skladu s členom 21.23 pogodbenici sodelujeta, da bi bolje razumeli statistične podatke druga druge o javnih naročilih.
5. Če pogodbenica zahteva, da se obvestila o oddanih naročilih v skladu z odstavkom 2 tega člena objavijo v elektronski obliki, in če so taka obvestila dostopna javnosti prek enotne zbirke podatkov v elektronski obliki, ki omogoča analizo zajetih naročil, lahko pogodbenica namesto poročanja pododboru iz člena 21.21 zagotovi povezavo do spletnega mesta skupaj z vsemi navodili, ki so potrebna za dostop do takih podatkov in njihovo uporabo.
ČLEN 21.18
Razkrivanje informacij
1. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse potrebne informacije, da ugotovi, ali je bilo javno naročilo izvedeno pošteno, nepristransko in v skladu s tem poglavjem, vključno z informacijami o značilnostih in relativnih prednostih uspešnega ponudnika. Kadar bi objava teh informacij posegala v konkurenco pri prihodnjih razpisih, pogodbenica, ki te informacije prejme, teh ne razkrije nobenemu ponudniku, razen če pred tem v posvetovanju s pogodbenico, ki je te informacije zagotovila, pridobi njeno soglasje.
2. Ne glede na vse druge določbe tega poglavja pogodbenica, vključno z naročniki, ne razkrije informacij, ki bi posegale v legitimne poslovne interese določenega ponudnika ali bi lahko posegale v pošteno konkurenco med ponudniki, razen če to zahteva zakon in s pisnim dovoljenjem ponudnika, ki je zagotovil informacije.
3. Nobena določba iz tega poglavja se ne razlaga tako, da se od pogodbenice, vključno z njenimi naročniki, organi in revizijskimi organi, zahteva razkritje zaupnih informacij, če bi razkritje:
|
(a) |
oviralo kazenski pregon; |
|
(b) |
lahko ogrožalo pošteno konkurenco med ponudniki; |
|
(c) |
posegalo v legitimne poslovne interese določenih oseb, vključno z zaščito intelektualne lastnine, ali |
|
(d) |
bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom. |
ČLEN 21.19
Domači postopki pregleda
1. Vsaka pogodbenica zagotovi pravočasen, učinkovit, pregleden in nediskriminatoren upravni ali sodni postopek pregleda, v katerem se lahko ponudnik v okviru zajetih javnih naročil, v katerih ponudnik ima ali je imel interes, pritoži zaradi:
|
(a) |
kršitve določb tega poglavja ali |
|
(b) |
neizpolnjevanja ukrepov pogodbenice o izvajanju tega poglavja, če ponudnik nima pravice, da bi se neposredno pritožil zoper kršitve določb tega poglavja na podlagi zakonov pogodbenice. |
Postopkovna pravila za vse pritožbe so v pisni obliki in splošno dostopna.
2. V primeru pritožbe ponudnika, nastale v okviru zajetega javnega naročila, v katerem ima ponudnik interes ali ga je imel v preteklosti, zaradi kršenja ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, pogodbenica naročnika, ki izvaja javno naročilo, spodbuja svojega naročnika in ponudnika, da poskušata najti rešitev za pritožbo s posvetovanjem. Naročnik vsako tako pritožbo obravnava nepristransko in pravočasno ter brez poseganja v sodelovanje ponudnika pri tekočih ali prihodnjih javnih naročilih ali v njegovo pravico do popravnih ukrepov po upravnem ali sodnem postopku pregleda.
3. Vsak ponudnik ima na voljo dovolj časa, da pripravi in vloži pritožbo, tj. v vsakem primeru vsaj deset dni od takrat, ko se seznani z osnovo za pritožbo oziroma se upravičeno pričakuje, da bi moral biti seznanjen z njo.
4. Vsaka pogodbenica ustanovi ali imenuje vsaj en nepristranski upravni ali pravosodni organ, ki je neodvisen od njenih naročnikov, da sprejme in pregleda ponudnikovo pritožbo v okviru zajetega javnega naročila.
5. Kadar pritožbo prvotno pregleda organ, ki ni organ iz odstavka 4, pogodbenica zagotovi, da ima ponudnik pravico do pritožbe zoper prvotno odločitev pri nepristranskem upravnem ali pravosodnem organu, ki je neodvisen od naročnika, katerega javno naročilo je predmet pritožbe.
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je odločitev organa za pregled, ki ni sodišče, predmet sodnega pregleda ali da ima organ za pregled postopke, ki zagotavljajo, da:
|
(a) |
naročnik na pritožbo pisno odgovori in organu za pregled razkrije vse zadevne dokumente; |
|
(b) |
imajo udeleženci v postopku (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) pravico, da so zaslišani, preden organ za pregled sprejme odločitev v zvezi s pritožbo; |
|
(c) |
imajo udeleženci pravico do zastopanja in spremljanja; |
|
(d) |
imajo udeleženci dostop do vseh postopkov; |
|
(e) |
imajo udeleženci pravico zahtevati, da postopek poteka v javnosti in da so prisotne priče, ter |
|
(f) |
organ za pregled svoje odločitve ali priporočila sprejme pravočasno in v pisni obliki, pri čemer vključi pojasnilo razlogov za vsako odločitev ali priporočilo. |
7. Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki zagotavljajo:
|
(a) |
hitre začasne ukrepe, na podlagi katerih lahko ponudniki še naprej sodelujejo v javnih naročilih. Taki začasni ukrepi lahko povzročijo prekinitev postopka za oddajo javnega naročila. Postopki lahko določajo, da se pri odločanju, ali naj se taki ukrepi uporabijo, upoštevajo prevladujoče škodljive posledice za zadevne interese, vključno z javnim interesom; utemeljen razlog za neuporabo ukrepov se poda pisno, in |
|
(b) |
kadar je organ za pregled ugotovil, da je prišlo do kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, popravne ukrepe ali nadomestilo za nastalo izgubo ali škodo, ki se lahko omejijo na stroške priprave ponudbe ali pritožbe ali obojega. |
ČLEN 21.20
Spremembe in popravki v zvezi z obsegom uporabe
1. Evropska unija lahko spremeni ali popravi Prilogo 21-A, Čile pa lahko spremeni ali popravi Prilogo 21-B.
2. Če namerava pogodbenica spremeniti svojo prilogo iz odstavka 1:
|
(a) |
o tem uradno pisno obvesti drugo pogodbenico in |
|
(b) |
v uradno obvestilo vključi predlog ustreznih kompenzacijskih prilagoditev za drugo pogodbenico, da se ohrani raven obsega uporabe, ki je primerljiva z ravnijo pred spremembo. |
3. Ne glede na odstavek 2, pododstavek (b), tega člena pogodbenici ni treba zagotoviti kompenzacijskih prilagoditev, če sprememba zajema naročnika, nad katerim je pogodbenica dejansko odpravila svoj nadzor ali vpliv. Šteje se, da sta, kolikor zadevata javno naročilo naročnika, vladni nadzor nad zajetimi naročili naročnikov, navedenih v prilogah 21-A ali 21-B, oddelek A, B ali C, ali njen vpliv nanje, učinkovito odpravljena, če je naročnik izpostavljen konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.
4. Če pogodbenica v skladu z odstavkom 2 uradno obvesti drugo pogodbenico o nameravani spremembi svoje priloge, druga pogodbenica vloži pisni ugovor, če se ne strinja, da:
|
(a) |
predlagana prilagoditev v skladu z odstavkom 2, pododstavek (b), ohranja primerljivo raven obsega uporabe, o kateri sta se dogovorili pogodbenici, ali |
|
(b) |
sprememba zajema naročnika, nad katerim je pogodbenica dejansko odpravila svoj nadzor ali vpliv nanj v skladu z odstavkom 3. |
Druga pogodbenica vloži morebiten pisni ugovor v skladu s tem odstavkom v 45 dneh od prejema uradnega obvestila iz odstavka 2, pododstavek (a), tega člena. Če ta pogodbenica ne vloži morebitnega pisnega ugovora v tem roku se šteje, da je sprejela prilagoditev ali spremembo, tudi za namene poglavja 31.
5. Pogodbenici štejeta naslednje spremembe Priloge 21-A oziroma 21-B za povsem formalni popravek, če ne vplivajo na medsebojno dogovorjen obseg uporabe, določen v tem poglavju:
|
(a) |
sprememba imena naročnika; |
|
(b) |
združitev dveh ali več naročnikov s seznama v Prilogi 21-A ali 21-B, oddelek A, B ali C; |
|
(c) |
ločitev naročnika s seznama v Prilogi 21-A ali 21-B, oddelek A, B ali C, na dva ali več naročnikov, ki se vsi dodajo naročnikom v istem oddelku Priloge 21-A ali 21-B. |
6. Če pogodbenica predlaga popravek Priloge 21-A oziroma 21-B, navedena pogodbenica drugo pogodbenico uradno obvešča vsaki dve leti po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma.
7. Pogodbenica lahko drugo pogodbenico uradno obvesti o ugovoru k predlaganemu popravku v 45 dneh po prejemu uradnega obvestila. Če pogodbenica vloži ugovor, navede razloge, zakaj po njenem mnenju predlagani popravek ni sprememba iz odstavka 5, in opiše učinek predlaganega popravka na medsebojno dogovorjen obseg uporabe, določen v tem poglavju. Če pogodbenica takega ugovora ne predloži pisno v 45 dneh po prejemu uradnega obvestila, se šteje, da se strinja s predlaganim popravkom.
8. Če druga pogodbenica v 45 dneh po prejemu uradnega obvestila vloži ugovor k predlagani spremembi ali popravku, pogodbenici poskušata rešiti težavo s posvetovanji. Če pogodbenici v 60 dneh od prejema ugovora ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki želi spremeniti ali popraviti svojo prilogo, zadevo predloži v postopek za reševanje sporov v skladu s tem sporazumom. Predlagana sprememba ali popravek začne veljati šele, ko se pogodbenici dogovorita, ali na podlagi končnega sklepa v skladu s postopkom, določenim v poglavju 31.
9. Če pogodbenici ne dosežeta dogovora v postopku posvetovanja v skladu z odstavkom 8 tega člena, ne pomeni, da sta pogodbenici izvzeti iz obveznosti izvajanja posvetovanj v skladu s poglavjem 31.
ČLEN 21.21
Pododbor za javna naročila
Na zahtevo pogodbenice se sestane Pododbor za javna naročila (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 33.4(1), da bi obravnaval vprašanja o izvajanju in delovanju tega poglavja, med drugim:
|
(a) |
vprašanja v zvezi z javnimi naročili, ki jih nanj naslovi pogodbenica; |
|
(b) |
spremljanje dejavnosti sodelovanja, ki jih pogodbenici izvajata, kot so določene v členu 21.23; |
|
(c) |
lažje sodelovanje malih in srednjih podjetij pri zajetih javnih naročilih, kot so določena v členu 21.22, in |
|
(d) |
razprave o statusu izvajanja enotne točke dostopa v skladu s členom 21.6(7). |
ČLEN 21.22
Lažje sodelovanje malih in srednjih podjetij
1. Pogodbenici priznavata, da lahko mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) pomembno prispevajo h gospodarski rasti in zaposlovanju ter da je pomembno olajšati sodelovanje MSP v javnih naročilih.
2. Pogodbenici priznavata pomen elektronskih postopkov za oddajo javnih naročil pri olajšanju sodelovanja MSP v postopkih za oddajo javnega naročila z zagotavljanjem preglednosti.
3. Pogodbenici prav tako priznavata pomen poslovnih združenj med ponudniki vsake pogodbenice, zlasti pa med MSP, vključno s skupnim sodelovanjem v razpisnih postopkih.
4. Pogodbenici lahko:
|
(a) |
zagotovita informacije v zvezi z njunimi ukrepi, ki jih uporabljata, da bi prispevali, podpirali, spodbujali ali olajšali sodelovanje MSP pri javnih naročilih; |
|
(b) |
sodelujeta pri pripravi mehanizmov za zagotavljanje informacij MSP o načinih sodelovanja v zajetih javnih naročilih v skladu s tem poglavjem. |
5. Za lažje sodelovanje MSP v zajetih javnih naročilih vsaka pogodbenica po možnosti:
|
(a) |
zagotovi opredelitev MSP na elektronskem portalu; |
|
(b) |
si prizadeva, da je vsa razpisna dokumentacija brezplačno na voljo; |
|
(c) |
sprejme kakršen koli drug ukrep, namenjen olajšanju sodelovanja MSP v javnih naročilih, zajetih v tem poglavju, če taki ukrepi ne diskriminirajo podjetij druge pogodbenice. |
ČLEN 21.23
Sodelovanje
1. Pogodbenici si čim bolj prizadevata razviti dejavnosti sodelovanja za medsebojno izboljšanje razumevanja sistemov javnih naročil in boljši dostop do svojih zadevnih trgov pri zadevah, kot so:
|
(a) |
izmenjava izkušenj in informacij, kot so regulativni okviri, najboljše prakse in statistični podatki: |
|
(b) |
lažje sodelovanje ponudnikov v zajetih javnih naročilih, zlasti MSP; |
|
(c) |
razvoj in razširitev uporabe elektronskih sredstev v sistemih javnih naročil; |
|
(d) |
izboljšanje zmogljivosti s spodbujanjem vzajemnega učenja med vladnimi uradniki in osebjem naročnikov, da bi izpolnili določbe tega poglavja. |
2. Pogodbenici o vsaki taki dejavnosti obvestita pododbor iz člena 21.21.
ČLEN 21.24
Nadaljnja pogajanja
Pododbor za javna naročila iz člena 21.21 pregleda delovanje tega poglavja in lahko najpozneje štiri leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma Odboru za trgovino predlaga, naj pogodbenicama priporoči, naj izvedeta nadaljnja pogajanja, da bi dosegli dodaten dostop do trga.
POGLAVJE 22
PODJETJA V DRŽAVNI LASTI, PODJETJA, KI SO JIM DODELJENE POSEBNE PRAVICE ALI PRIVILEGIJI, TER PRAVNI MONOPOLI
ČLEN 22.1
Področje uporabe
1. Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz odstavkov 1 do 3 člena XVII GATT 1994, Dogovora o razlagi člena XVII GATT 1994, ter odstavkov 1, 2 in 5 člena VIII GATS.
2. To poglavje se uporablja za podjetje v državni lasti, podjetje, ki so mu dodeljene posebne pravice ali privilegiji, in pravni monopol (v nadaljnjem besedilu: subjekt), ki opravlja komercialne dejavnosti. Če subjekt opravlja komercialne in nekomercialne dejavnosti (70), to poglavje zajema samo komercialne dejavnosti.
3. To poglavje se uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki imajo posebne pravice ali privilegije, in pravne monopole na vseh ravneh javne uprave.
4. To poglavje se ne uporablja za javna naročila blaga ali storitev, ki jih pogodbenica kupi za namene javne uprave in ne za nadaljnjo komercialno prodajo ali dobavo blaga ali storitev za komercialno prodajo, ne glede na to, ali je javno naročilo „zajeto javno naročilo“ kakor je opredeljeno v členu 21.2.
5. To poglavje se ne uporablja za nobeno storitev, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil.
6. To poglavje se ne uporablja za podjetja v državni lasti, podjetja, ki so jim dodeljene posebne pravice ali privilegiji, in pravne monopole v primerih, kadar so bili v katerem koli od treh preteklih zaporednih proračunskih let letni prihodki od komercialnih dejavnosti subjekta nižji od 100 milijonov posebnih pravic črpanja (71).
7. Člen 22.4 se ne uporablja za sektorje storitev, ki ne spadajo na področje uporabe tega sporazuma.
8. Člen 22.4 se ne uporablja, če podjetje v državni lasti, podjetje, ki so mu dodeljene posebne pravice ali privilegiji, ali pravni monopol pogodbenice kupuje in prodaja blago ali storitve v skladu s:
|
(a) |
katerim koli obstoječim neskladnim ukrepom, ki ga pogodbenica ohrani, nadaljuje, podaljša ali spremeni v skladu s členi 10.11, 11.8 ali 18.10, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge 10-A, ali |
|
(b) |
katerim koli neskladnim ukrepom, ki ga pogodbenica sprejme ali ohrani v zvezi s sektorji, podsektorji ali dejavnostmi v skladu s členi 10.11, 11.8 ali 18.10, kot je določeno na njenem seznamu iz Priloge 10-B. |
ČLEN 22.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in Prilogi 22:
|
(a) |
„komercialne dejavnosti“ pomeni dejavnosti, ki jih opravlja podjetje in katerih končni rezultat je proizvodnja blaga ali opravljanje storitev, ki bodo naprodaj na upoštevnem trgu v količinah in po cenah, ki jih določi podjetje, ter so usmerjene v ustvarjanje dobička (72); |
|
(b) |
„poslovni vidiki“ pomeni vidike cene, kakovosti, razpoložljivosti, tržljivosti, prevoza in drugih pogojev nakupa ali prodaje ali drugih dejavnikov, ki bi se običajno upoštevali pri poslovnih odločitvah podjetja v zasebni lasti, ki deluje v skladu z načeli tržnega gospodarstva v zadevni panogi ali industriji; |
|
(c) |
„določiti“ pomeni vzpostaviti ali dovoliti monopol ali ga razširiti na dodatno blago ali storitve; |
|
(d) |
„pravni monopol“ pomeni subjekt, vključno s skupino subjektov ali vladno agencijo, ki je na upoštevnem trgu na ozemlju pogodbenice določen kot edini ponudnik ali kupec blaga ali storitev, ne vključuje pa subjekta, ki mu je bila dodeljena izključna pravica intelektualne lastnine zgolj zaradi take dodelitve; |
|
(e) |
„podjetje, ki so mu dodeljene posebne pravice ali privilegiji“ (73), pomeni podjetje, javno ali zasebno, ki mu pogodbenica pravno ali dejansko dodeli posebne pravice ali privilegije; pogodbenica dodeli posebne pravice ali privilegije, ko določi ali omeji število podjetij, pooblaščenih za dobavo blaga ali storitev, na dve podjetji ali več, ob upoštevanju posebne sektorske ureditve, na podlagi katere je bila dodeljena pravica ali privilegij, ne da bi pri tem določila objektivna, sorazmerna in nediskriminatorna merila, s čimer bistveno vpliva na zmožnost katerega koli drugega podjetja, da dobavlja enako blago ali storitve na istem geografskem območju pod dejansko enakovrednimi pogoji; |
|
(f) |
„storitev, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil“ pomeni storitev, ki se opravlja pri izvajanju javnih pooblastil, kot so opredeljena v členu I, odstavek 3(c), GATS in v Prilogi o finančnih storitvah h GATS, če je to ustrezno, ter |
|
(g) |
„podjetje v državni lasti“ pomeni podjetje, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice (74). |
ČLEN 22.3
Splošne določbe
Brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenice v skladu s tem poglavjem nobena določba tega poglavja pogodbenici ne preprečuje, da bi ustanovila ali ohranila podjetja v državni lasti, da bi določila ali ohranila monopole ali da bi podjetjem dodelila posebne pravice ali privilegije.
ČLEN 22.4
Nediskriminatorna obravnava in poslovni vidiki
1. Pogodbenica zagotovi, da vsako njeno podjetje v državni lasti, podjetje, ki so mu dodeljene posebne pravice ali privilegiji, in pravni monopol ob opravljanju komercialne dejavnosti:
|
(a) |
pri nakupu ali prodaji blaga ali storitev ravna v skladu s poslovnimi vidiki, razen pri izpolnjevanju nalog, ki se nanašajo na njeno pooblastilo za opravljanje javnih storitev in niso neskladne s pododstavkom (b) ali (c) tega odstavka; |
|
(b) |
pri nakupu blaga ali storitev:
|
|
(c) |
pri prodaji blaga ali storitev:
|
2. Odstavek 1 podjetjem v državni lasti, podjetjem, ki so jim dodeljene posebne pravice ali privilegiji, ali pravnim monopolom ne preprečuje:
|
(a) |
nakupa ali dobave blaga ali storitev pod drugačnimi pogoji, vključno s pogoji glede cene, če so taki drugačni pogoji določeni v skladu s poslovnimi vidiki; ali |
|
(b) |
zavrnitve nakupa ali dobave blaga ali storitev, če je ta zavrnitev opravljena v skladu s poslovnimi vidiki. |
ČLEN 22.5
Regulativni okvir
1. Pogodbenici po potrebi čim bolje uporabljata mednarodne standarde, tudi smernice OECD za upravljanje podjetij v državni lasti, kakor je primerno.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je kateri koli regulativni organ ali drug organ, ki opravlja regulativno nalogo in ga pogodbenica ustanovi ali ohranja:
|
(a) |
neodvisen od katerega koli podjetja, ki ga nadzoruje, in mu ni odgovoren, da se zagotovi učinkovitost regulativne funkcije, ter |
|
(b) |
v podobnih okoliščinah nepristranski (75) do vseh podjetij, ki jih nadzoruje, vključno s podjetji v državni lasti, podjetji, ki so jim dodeljene posebne pravice ali privilegiji, in pravnimi monopoli (76). |
3. Vsaka pogodbenica dosledno in nediskriminatorno uporablja svoje zakone in druge predpise za podjetja v državni lasti, podjetja, ki so jim dodeljene posebne pravice ali privilegiji, in pravne monopole.
ČLEN 22.6
Preglednost
1. Pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki predloži zahtevo), ki ima razloge za domnevo, da so na njene interese v skladu s tem poglavjem škodljivo vplivale komercialne dejavnosti podjetja v državni lasti, podjetja, ki so mu dodeljene posebne pravice ali privilegiji, ali pravnega monopola druge pogodbenice, lahko od navedene druge pogodbenice (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki prejme zahtevo) zahteva, naj v pisni obliki predloži informacije o komercialnih dejavnostih navedenega subjekta v zvezi z izvajanjem tega poglavja.
2. Pogodbenica, ki predloži zahtevo, v zahtevo v skladu z odstavkom 1 vključi razlago, zakaj navedena pogodbenica meni, da dejavnosti subjekta lahko vplivajo na interese navedene pogodbenice v skladu s tem poglavjem, in navede, katere informacije iz odstavka 3 zahteva.
3. Pogodbenica, ki prejme zahtevo, zagotovi naslednje informacije v skladu z odstavkoma 1 in 2:
|
(a) |
lastništvo in strukture glasovalnih pravic subjekta z navedbo odstotka delnic, ki jih imajo skupaj pogodbenica, njena podjetja v državni lasti, podjetja, ki so jim dodeljene posebne pravice ali privilegiji, ali pravni monopoli, in odstotek glasovalnih pravic, ki jih imajo skupaj v subjektu; |
|
(b) |
opis kakršnih koli posebnih delnic ali posebnih glasovalnih ali drugih pravic, ki jih imajo pogodbenica, njena podjetja v državni lasti, podjetja, ki so jim dodeljene posebne pravice ali privilegiji, ali pravni monopoli, če se te pravice razlikujejo od pravic, povezanih s splošnimi navadnimi delnicami subjekta; |
|
(c) |
organizacijsko strukturo subjekta in sestavo njegovega upravnega odbora ali enakovrednega organa; |
|
(d) |
opis vladnih služb ali javnih organov, ki urejajo ali nadzirajo subjekt, opis zahtev za poročanje, ki mu jih nalagajo navedene vladne službe ali javni organi, ter pravic in praks navedenih vladnih služb ali katerih koli javnih organov pri imenovanju, razrešitvi ali prejemkih vodstvenih delavcev in članov njegovega upravnega odbora ali drugega enakovrednega upravljalnega organa; |
|
(e) |
letni prihodek subjekta in bilančno vsoto v zadnjem triletnem obdobju, za katerega so na voljo podatki; |
|
(f) |
vse izjeme, imunitete in povezane ukrepe, od katerih ima subjekt koristi v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, ki je prejela zahtevo, ter |
|
(g) |
kakršne koli dodatne informacije glede subjekta, ki so javno dostopne, vključno z letnimi računovodskimi poročili in revizijami s strani tretjih oseb. |
4. Odstavki 1, 2 in 3 ne zahtevajo, da katera koli pogodbenica razkrije zaupne informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z njenimi zakoni in drugimi predpisi, bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom ali bi vplivalo na upravičene poslovne interese določenih podjetij.
5. Če pogodbenica, ki prejme zahtevo, nima na voljo zahtevanih informacij, pogodbenici, ki predloži zahtevo, v pisni obliki navede razloge za to.
ČLEN 22.7
Priloga v zvezi s posamezno pogodbenico
1. Člen 22.4 se ne uporablja za neskladne dejavnosti podjetij v državni lasti ali pravnih monopolov, ki jih pogodbenica navede na seznamu iz Priloge 22 v skladu s pogoji seznama pogodbenice.
2. Svet za trgovino lahko na zahtevo katere koli pogodbenice sprejme sklep o spremembi Priloge 22 v skladu s členom 33.1(6) in v vsakem primeru preuči spremembe Priloge 22 v petih letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
POGLAVJE 23
POLITIKA KONKURENCE
ČLEN 23.1
Načela
Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence na področju trgovine in naložb. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne prakse izkrivljajo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine.
ČLEN 23.2
Regulativni okvir
1. Vsaka pogodbenica ohrani ali sprejme konkurenčno pravo, ki se uporablja za vse gospodarske sektorje (77) in učinkovito obravnava naslednje prakse:
|
(a) |
sporazume med podjetji, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence; |
|
(b) |
zlorabe prevladujočega položaja s strani enega ali več podjetij in |
|
(c) |
združitve podjetij, ki znatno ovirajo učinkovito konkurenco, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja. |
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da za vsa zasebna ali javna podjetja velja konkurenčno pravo iz odstavka 1.
3. Uporaba konkurenčnega prava vsake pogodbenice ne bi smela pravno ali dejansko ovirati izvajanja posebnih nalog v javnem interesu, dodeljenih zadevnim podjetjem. Izjeme od konkurenčnega prava pogodbenice bi morale biti omejene na naloge v javnem interesu, omejene na to, kar je nujno potrebno za dosego želenega cilja javne politike, in pregledne.
ČLEN 23.3
Izvajanje
1. Vsaka pogodbenica ohrani funkcionalno neodvisen organ, ki je pristojen ter ima ustrezna pooblastila in sredstva za popolno uporabo in učinkovito izvrševanje konkurenčnega prava iz člena 23.2.
2. Vsaka pogodbenica uporablja svoje konkurenčno pravo pregledno in nediskriminatorno ter pri tem upošteva načela poštenega postopka in pravico zadevnih podjetij do obrambe, ne glede na njihovo državljanstvo ali lastništvo.
ČLEN 23.4
Sodelovanje
1. Pogodbenici priznavata, da je spodbujanje sodelovanja pri zadevah v zvezi s politiko konkurence in njenim izvrševanjem v njunem skupnem interesu.
2. Za poenostavitev sodelovanja lahko organi pogodbenic, pristojni za konkurenco, izmenjujejo informacije v skladu s pravili o zaupnosti, določenimi v njunih zakonih in drugih predpisih.
3. Organi pogodbenic, pristojni za konkurenco, si prizadevajo za usklajevanje ukrepov izvrševanja glede istih ali podobnih ravnanj ali primerov, kolikor je to mogoče in primerno.
ČLEN 23.5
Posvetovanja
1. Da bi se spodbudilo medsebojno razumevanje med pogodbenicama ali obravnavale posebne zadeve v zvezi z razlago ali uporabo tega poglavja, pogodbenici na zahtevo katere koli od njiju takoj začneta posvetovanja o kateri koli zadevi, ki se nanaša na razlago ali uporabo tega poglavja (78). Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, po potrebi navede, kako zadeva vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.
2. Za olajšanje posvetovanj iz odstavka 1 si vsaka pogodbenica prizadeva drugi pogodbenici zagotoviti zadevne nezaupne informacije.
ČLEN 23.6
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 31 se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 24
SUBVENCIJE
ČLEN 24.1
Načela
Pogodbenici priznavata, da se subvencije lahko dodelijo, če so potrebne za doseganje ciljev javne politike. Vendar pogodbenici priznavata, da lahko nekatere subvencije izkrivljajo pravilno delovanje trgov ter ogrozijo koristi liberalizacije trgovine in konkurence. Zato pogodbenica načeloma ne dodeli subvencij, če te negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivale na trgovino ali konkurenco med pogodbenicama.
ČLEN 24.2
Opredelitev pojmov in področje uporabe
1. V tem poglavju „subvencija“ pomeni ukrep, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali se odobri podjetju, ki dobavlja blago, ali podjetju, ki opravlja storitve (79).
2. To poglavje se uporablja za subvencije, ki so specifične v skladu s členom 2 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.
3. To poglavje se uporablja za subvencije za vsa podjetja, vključno z zasebnimi in javnimi podjetji.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za subvencije za podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, uporabljajo pravila iz tega poglavja, kolikor uporaba navedenih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Dodeljene naloge so pregledne, vsaka omejitev ali odstopanje od uporabe pravil iz tega poglavja pa sta omejena na to, kar je potrebno za izvajanje dodeljenih nalog.
5. Člen 24.5 se ne uporablja za subvencije za blagovno menjavo iz Priloge 1 k Sporazumu o kmetijstvu.
6. Člena 24.5 in 24.6 se ne uporabljata za avdiovizualni sektor.
7. Člena 24.5 in 24.6 se ne uporabljata za subvencije, dodeljene za pomoč domorodnim ljudstvom in njihovim skupnostim pri gospodarskem razvoju (80). Take subvencije so ciljno usmerjene, sorazmerne in pregledne.
8. Člena 24.5 in 24.6 se ne uporabljata za subvencije, dodeljene za odpravo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izredni pojavi.
9. Člen 24.5 se ne uporablja za subvencije, ki so dodeljene začasno kot odziv na izredne gospodarske razmere (81). Takšne subvencije so sorazmerne in ciljno usmerjene za odpravo izrednih gospodarskih razmer.
10. Svet za trgovino lahko v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), sprejme sklep o spremembi opredelitve pojma „subvencija“ iz odstavka 1 tega člena, kolikor se nanaša na podjetja, ki opravljajo storitve, z namenom vključitve izida prihodnjih razprav o tej zadevi v STO ali povezanih večstranskih forumih.
ČLEN 24.3
Povezava s Sporazumom o STO
To poglavje se uporablja brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenice iz člena XV GATS, člena XVI GATT 1994, Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter Sporazuma o kmetijstvu.
ČLEN 24.4
Preglednost
1. Vsaka pogodbenica v zvezi s subvencijo, ki jo je odobrila ali ohranila na svojem ozemlju, da na voljo naslednje informacije o:
|
(a) |
pravni podlagi in namenu subvencije; |
|
(b) |
obliki subvencije; |
|
(c) |
znesku subvencije ali proračunsko predvidenem znesku za subvencijo in |
|
(d) |
imenu prejemnika subvencije, če je mogoče. |
2. Pogodbenica izpolni zahteve glede preglednosti iz odstavka 1 tega člena z:
|
(a) |
uradnim obvestilom v skladu s členom 25 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, če uradno obvestilo vključuje vse informacije iz odstavka 1 tega člena in se predloži vsaj vsaki dve leti; |
|
(b) |
uradnim obvestilom v skladu s členom 18 Sporazuma o kmetijstvu ali |
|
(c) |
objavo na javno dostopnem spletišču, ki jo zagotovi pogodbenica ali se zagotovi v njenem imenu, do 31. decembra koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je bila subvencija dodeljena ali ohranjena. |
ČLEN 24.5
Posvetovanja
1. Če pogodbenica meni, da subvencija, ki jo je dodelila druga pogodbenica, negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivalana njene trgovinske interese ali konkurenco, lahko zadevna pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki je predložila zahtevo) pisno izrazi svojo zaskrbljenost drugi pogodbenici (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena) in zahteva posvetovanja o tej zadevi. Taka zahteva vključuje razlago, kako subvencija negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na trgovinske interese pogodbenice, ki je predložila zahtevo, ali na konkurenco.
2. Pogodbenica, ki je predložila zahtevo, lahko za namene odstavka 1 od pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, zahteva naslednje informacije o subvenciji:
|
(a) |
pravno podlago in cilje politike ali namen subvencije; |
|
(b) |
obliki subvencije; |
|
(c) |
datume in trajanje subvencije ter morebitne druge roke v zvezi z njo; |
|
(d) |
zahteve glede upravičenosti do subvencije; |
|
(e) |
skupni znesek ali letni proračunsko predvideni znesek za subvencijo; |
|
(f) |
ime prejemnika subvencije, če je mogoče, ter |
|
(g) |
vse druge informacije, s katerimi je mogoče oceniti negativni vpliv subvencije. |
3. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, zagotovi informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 2, v pisni obliki najpozneje 60 dni od datuma prejema zahteve.
4. Če pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, v celoti ali delno ne zagotovi informacij, zahtevanih v skladu z odstavkoma 2 in 3, pisno pojasni razloge za to.
5. Če pogodbenica, ki je predložila zahtevo, po prejemu zahtevanih informacij in po posvetovanjih meni, da ima ali bi lahko imela zadevna subvencija pomemben negativen vpliv na njene trgovinske interese ali konkurenco, si pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, po najboljših močeh prizadeva za odpravo ali zmanjšanje tega vpliva.
ČLEN 24.6
Subvencije, za katere veljajo pogoji
1. Pri dodeljevanju naslednjih subvencij vsaka pogodbenica uporablja naslednje pogoje:
|
(a) |
v zvezi s subvencijami, pri katerih je vlada neposredno ali posredno porok za dolgove ali obveznosti nekaterih podjetij, da kritje dolgov in obveznosti ni neomejeno glede na znesek teh dolgov ali obveznosti ali da trajanje odgovornosti vlade ni neomejeno, ter |
|
(b) |
v zvezi s subvencijami za insolventna podjetja ali podjetja v težavah (kot so posojila in jamstva, denarne subvencije, kapitalske injekcije, zagotavljanje sredstev pod tržnimi cenami in davčne oprostitve), ki trajajo več kot eno leto, da je bil pripravljen verodostojen načrt prestrukturiranja, ki temelji na realnih predpostavkah, da se v razumnem roku zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja insolventnih podjetij ali podjetij v težavah, pri čemer podjetja, razen malih in srednjih podjetij, sama prispevajo k stroškom prestrukturiranja. |
2. Odstavek 1, pododstavek (b), se ne uporablja za subvencije, dodeljene podjetjem kot začasna likvidnostna podpora v obliki jamstev za posojila ali posojil, omejenih na znesek, potreben zgolj za ohranitev poslovanja podjetja v težavah za čas, potreben za sprejetje načrta prestrukturiranja ali likvidacije.
3. Ta člen se uporablja samo za subvencije, ki negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivale na trgovino in konkurenco druge pogodbenice.
4. Ta člen se ne uporablja za subvencije:
|
(a) |
dodeljene za zagotavljanje pravilnega izstopa podjetja s trga ali |
|
(b) |
katerih kumulativni zneski ali proračuni v treh zaporednih letih znašajo manj kot 170 000 posebnih pravic črpanja na podjetje. |
ČLEN 24.7
Uporaba subvencij
Vsaka pogodbenica zagotovi, da podjetja uporabljajo subvencije samo za izrecno opredeljen cilj politike, za katerega so bile dodeljene (82).
ČLEN 24.8
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 31 se ne uporablja za člen 24.5(5).
ČLEN 24.9
Zaupnost
1. Pri izmenjavi informacij na podlagi tega poglavja pogodbenici upoštevata omejitve, ki jih nalaga njuna zakonodaja v zvezi s poklicno in poslovno skrivnostjo, ter zagotovita varstvo poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij.
2. Če pogodbenica sporoči informacije v skladu s tem poglavjem, pogodbenica, ki jih prejme, ohrani njihovo zaupnost.
POGLAVJE 25
INTELEKTUALNA LASTNINA
ODDELEK A
SPLOŠNE DOLOČBE
ČLEN 25.1
Cilji
1. Cilji tega poglavja so:
|
(a) |
olajšati proizvodnjo in trženje inovativnih in ustvarjalnih izdelkov in storitev med pogodbenicama ter s tem prispevati k bolj trajnostnemu in vključujočemu gospodarstvu za pogodbenici; |
|
(b) |
olajšati in urejati trgovino med pogodbenicama ter zmanjšati izkrivljanja in ovire za to trgovino ter |
|
(c) |
doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. |
2. Cilji iz člena 7 Sporazuma TRIPS se smiselno uporabljajo za to poglavje.
ČLEN 25.2
Področje uporabe
1. Vsaka pogodbenica izpolnjuje svoje zaveze iz mednarodnih pogodb na področju intelektualne lastnine, katerih pogodbenica je, vključno s Sporazumom TRIPS.
2. To poglavje dopolnjuje in podrobneje opredeljuje pravice in obveznosti vsake pogodbenice v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi pogodbami na področju intelektualne lastnine.
3. Nobena določba v tem poglavju pogodbenici ne preprečuje, da bi uporabila določbe svoje zakonodaje, ki uvajajo višje standarde za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, če so te določbe združljive s tem poglavjem. Vsaka pogodbenica lahko sama določi ustrezno metodo izvajanja tega poglavja v okviru svojega pravnega sistema in prakse.
ČLEN 25.3
Načela
1. Načela iz člena 8 Sporazuma TRIPS se smiselno uporabljajo za to poglavje.
2. Pogodbenici ob upoštevanju temeljnih ciljev javne politike domačih sistemov priznavata, da je treba prek svojih sistemov intelektualne lastnine, ob upoštevanju načel preglednosti in interesov zadevnih deležnikov, vključno z imetniki pravic, uporabniki in širšo javnostjo storiti naslednje:
|
(a) |
spodbujati inovacije in ustvarjalnost ter |
|
(b) |
olajšati širjenje informacij, znanja, tehnologije, kulture in umetnosti. |
ČLEN 25.4
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in prilogah 25-A, 25-B in 25-C:
|
(a) |
„Bernska konvencija“ pomeni Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del, ki je bila sklenjena 9. septembra 1886 v Bernu in kakor je bila spremenjena 28. septembra 1979; |
|
(b) |
„intelektualna lastnina“ pomeni vse kategorije pravic intelektualne lastnine, ki so zajete v oddelku B, pododdelki 1 do 7, tega poglavja ali delu II, oddelki 1 do 7, Sporazuma TRIPS; varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10a Pariške konvencije; |
|
(c) |
„Pariška konvencija“ pomeni Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, kakor je bila nazadnje revidirana 14. julija 1967 v Stockholmu in spremenjena 28. septembra 1979; |
|
(d) |
„Rimska konvencija“ pomeni Mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, sklenjeno 26. oktobra 1961 v Rimu, in |
|
(e) |
„WIPO“ pomeni Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino. |
ČLEN 25.5
Nacionalna obravnava
1. Vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi kategorijami pravic intelektualne lastnine iz tega poglavja zagotovi državljanom druge pogodbenice obravnavo, ki ni manj ugodna od tiste, ki jo zagotavlja svojim državljanom v zvezi z varstvom (83) pravic intelektualne lastnine, ob upoštevanju izjem, že določenih v Pariški konvenciji, Bernski konvenciji, Rimski konvenciji ali Pogodbi o intelektualni lastnini na področju integriranih vezij, sklenjeni 26. maja 1989 v Washingtonu, in Pogodbi WIPO o izvedbah in fonogramih (v nadaljnjem besedilu: Pogodba WPPT), sklenjeni 20. decembra 1996 v Ženevi. Za izvajalce, proizvajalce fonogramov in radiodifuzne organizacije se ta obveznost nanaša samo na pravice iz tega poglavja.
2. Pogodbenica lahko pri svojih sodnih in upravnih postopkih uporabi izjeme, dovoljene v skladu z odstavkom 1, vključno z zahtevo, da državljan druge pogodbenice določi naslov za vročanje na njenem ozemlju ali da imenuje zastopnika na njenem ozemlju, če:
|
(a) |
je tako odstopanje potrebno, da se zagotovi skladnost z zakoni in drugimi predpisi zadevne pogodbenice, ki niso neskladni s tem poglavjem, in |
|
(b) |
se tako odstopanje ne uporablja na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje trgovine. |
3. Odstavek 1 se ne uporablja za postopke, določene v večstranskih sporazumih, sklenjenih pod okriljem WIPO v zvezi s pridobitvijo ali ohranitvijo pravic intelektualne lastnine.
ČLEN 25.6
Intelektualna lastnina in javno zdravje
1. Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001 na ministrski konferenci STO v Dohi (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija iz Dohe). Pri razlagi in izvajanju pravic in obveznosti iz tega poglavja zagotovita skladnost z Deklaracijo iz Dohe.
2. Vsaka pogodbenica izvaja člen 31a Sporazuma TRIPS ter Prilogo k Sporazumu TRIPS in Dodatek k Prilogi k Sporazumu TRIPS, ki je začel veljati 23. januarja 2017.
ČLEN 25.7
Izčrpanje
Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da določi, ali in pod katerimi pogoji se v skladu z njenim pravnim sistemom uporablja izčrpanje pravic intelektualne lastnine.
ODDELEK B
STANDARDI GLEDE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE
ČLEN 25.8
Mednarodni sporazumi
1. Vsaka pogodbenica potrjuje svojo zavezanost instrumentom v nadaljevanju in jih izpolnjuje:
|
(a) |
Bernska konvencija; |
|
(b) |
Rimska konvencija; |
|
(c) |
Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici (WCT), sklenjena 20. decembra 1996 v Ženevi; |
|
(d) |
Pogodbe WPPT; in |
|
(e) |
Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, sklenjena 27. junija 2013 v Marakešu. |
2. Vsaka pogodbenica si čim bolj prizadeva za ratifikacijo Pekinške pogodbe o avdiovizualnih izvedbah, sprejete 24. junija 2012 v Pekingu, ali pristop k njej.
ČLEN 25.9
Avtorji
Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
|
(a) |
neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki; |
|
(b) |
kakršno koli distribucijo izvirnikov ali kopij njihovih del javnosti s prodajo ali drugače; |
|
(c) |
kakršno koli predvajanje njihovih del javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo, in |
|
(d) |
komercialno dajanje izvirnikov ali kopij njihovih računalniških programov ali kinematografskih del v najem javnosti. |
ČLEN 25.10
Izvajalci
Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
|
(a) |
snemanje (84) njihovih izvedb; |
|
(b) |
neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote posnetkov njihovih izvedb na kakršen koli način in v kakršni koli obliki; |
|
(c) |
distribucijo posnetkov njihovih izvedb javnosti s prodajo ali drugače; |
|
(d) |
dajanje na voljo javnosti posnetkov njihovih izvedb, po žici ali brezžično, na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki si ju sami izberejo; ter |
|
(e) |
brezžično radiodifuzno oddajanje in predvajanje javnosti njihovih izvedb, razen kadar je izvedba že radiodifuzno oddajana izvedba ali kadar je narejena iz posnetka. |
ČLEN 25.11
Proizvajalci fonogramov
Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:
|
(a) |
neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih fonogramov na kakršen koli način in v kakršni koli obliki; |
|
(b) |
distribucijo njihovih fonogramov in primerkov fonogramov javnosti s prodajo ali drugim prenosom lastništva; |
|
(c) |
dajanje na voljo javnosti njihovih fonogramov, po žici ali brezžično, na način, ki omogoča posameznikom dostop do njih s kraja in v času, ki si ju sami izberejo, in |
|
(d) |
komercialno dajanje njihovih fonogramov v najem javnosti. |
ČLEN 25.12
Radiodifuzne organizacije
Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da odobrijo ali prepovejo:
|
(a) |
snemanje njihovih oddaj, ki se oddajajo brezžično; |
|
(b) |
neposredno ali posredno, začasno ali trajno reproduciranje dela ali celote posnetkov njihovih oddaj, ki se oddajajo brezžično, na kakršen koli način in v kakršni koli obliki, ter |
|
(c) |
ponoven brezžični prenos svojih oddaj in njihovo predvajanje v javnosti (85), če to predvajanje poteka na javnih mestih ob plačilu vstopnine. |
ČLEN 25.13
Radiodifuzno oddajanje in predvajanje fonogramov, objavljenih v komercialne namene, v javnosti (86)
1. Vsaka pogodbenica izvajalcem in proizvajalcem fonogramov zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki jim ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen v komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za radiodifuzijo ali predvajanje javnosti (87).
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se primerno enkratno nadomestilo iz odstavka 1 razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov. Vsaka pogodbenica lahko sprejme zakonodajo, s katero v primeru odsotnosti dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov določi pogoje, v skladu s katerimi si izvajalci in proizvajalci fonogramov delijo tako primerno enkratno nadomestilo.
ČLEN 25.14
Trajanje varstva
1. Pravice avtorja dela trajajo za čas avtorjevega življenja in najmanj 70 let po avtorjevi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito dano na voljo javnosti (88).
2. Kadar je delo ustvarilo več avtorjev se trajanje varstva, določeno v odstavku 1, računa od smrti soavtorja, ki je umrl zadnji.
3. Trajanje varstva anonimnih ali psevdonimnih del traja najmanj 70 let po zakoniti objavi dela v javnosti. Če pa psevdonim, ki ga avtor uporablja, ne dopušča dvomov o njegovi identiteti ali če avtor razkrije svojo identiteto v obdobju iz tega odstavka, traja varstvo v skladu z odstavkom 1.
4. Trajanje varstva kinematografskih ali avdiovizualnih del preneha najmanj 70 let po datumu smrti soavtorja, ki je umrl zadnji. Osebe, ki se štejejo za avtorje kinematografskega ali avdiovizualnega dela, se določijo v zakonih in drugih predpisih pogodbenic.
5. Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij preneha 50 let po prvem oddajanju programov.
6. Pravice izvajalcev trajajo najmanj 50 let od datuma posnetka izvedbe, vendar:
|
(a) |
če je posnetek izvedbe zakonito objavljen ali, če tako določi pogodbenica, zakonito priobčen javnosti v obdobju 50 let iz tega odstavka, se trajanje varstva izračuna od datuma prve take objave ali, če tako določi pogodbenica, prve take priobčitve javnosti; kadar pogodbenica predvidi obe možnosti, se trajanje varstva izračuna od dogodka, ki nastopi prej, ter |
|
(b) |
če je posnetek izvedbe na fonogramu zakonito objavljen ali, če tako določa pogodbenica, zakonito priobčen javnosti v obdobju 50 let iz tega odstavka, trajanje varstva preneha najmanj 70 let po datumu prve take objave ali, če tako določa pogodbenica, prve take priobčitve javnosti; kadar pogodbenica predvidi obe možnosti, se trajanje varstva izračuna od dogodka, ki nastopi prej. |
7. Pravice proizvajalca fonogramov trajajo najmanj 50 let, odkar je bil posnetek narejen. Če pa je bil v tem obdobju fonogram zakonito objavljen ali, če tako določa pogodbenica, zakonito priobčen javnosti, trajajo take pravice najmanj 70 let po datumu prve take objave ali, če tako določa pogodbenica, prve take priobčitve javnosti. Pogodbenici lahko sprejmeta ali ohranita učinkovite ukrepe za zagotovitev, da se dobiček, ustvarjen v 20 letih varstva, po 50 letih pravično razdeli med izvajalce in proizvajalce fonogramov.
ČLEN 25.15
Sledna pravica
1. Vsaka pogodbenica v korist avtorja izvirnega grafičnega ali likovnega umetniškega dela določi „sledno pravico“, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo (89).
2. Sledna pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi poklicni trgovci z umetninami kot prodajalci, kupci ali posredniki.
3. Vsaka pogodbenica lahko določi, da se sledna pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.
ČLEN 25.16
Kolektivno upravljanje pravic
1. Pogodbenici spodbujata sodelovanje med svojimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin na ozemlju pogodbenic ter prenosa prihodka iz pravic zaradi uporabe takih del ali drugih zaščitenih vsebin med njunimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic.
2. Pogodbenici spodbujata preglednost organizacij za kolektivno upravljanje pravic, zlasti kar zadeva pobrane prihodke iz pravic, odbitke, ki jih uporabljajo za pobrane prihodke iz pravic, uporabo pobranih prihodkov iz pravic, politiko distribucije in njihov repertoar.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se organizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na njenem ozemlju, ki zastopajo drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na ozemlju druge pogodbenice na podlagi sporazuma o zastopanju, spodbujajo k točnemu, rednemu in skrbnemu plačevanju zneskov, ki jih dolgujejo zastopani organizaciji, ter zastopani organizaciji zagotavljajo informacije o znesku prihodkov iz pravic, pobranih v njenem imenu, ter morebitnih odbitkih na te prihodke iz pravic.
ČLEN 25.17
Omejitve in izjeme
Vsaka pogodbenica omejitve ali izjeme od pravic iz členov 25.9 do 25.13 zagotovi le v določenih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela ali druge vsebine in ne vplivajo nerazumno na zakonite interese imetnika pravic.
ČLEN 25.18
Varstvo tehnoloških ukrepov
1. Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se oseba tega zaveda.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izdelavi, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najem ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:
|
(a) |
se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom; |
|
(b) |
so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom ali |
|
(c) |
se oblikujejo, producirajo, priredijo ali izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom. |
3. V tem pododdelku izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsako tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnemu obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi vsebinami (90), ki jih ni dovolil imetnik avtorske ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v zakonodaji pogodbenice. Tehnološki ukrepi se štejejo za veljavne, če uporabo zaščitenega dela ali drugih vsebin nadzorujejo imetniki pravice z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot so kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.
4. Ne glede na pravno varstvo, predvideno v odstavku 1 tega člena, lahko vsaka pogodbenica, če imetniki pravice ne sprejmejo prostovoljnih ukrepov, po potrebi sprejme primerne ukrepe za zagotovitev, da ustrezno pravno varstvo pred izogibanjem veljavnim tehnološkim ukrepom v skladu s tem členom upravičencem do izjem ali omejitev, določenih na podlagi člena 25.17, ne preprečuje uveljavljanja takih izjem ali omejitev.
ČLEN 25.19
Obveznosti glede podatkov za upravljanje s pravicami
1. Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki zavestno nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj, če se taka oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot določa pravo te pogodbenice:
|
(a) |
odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje s pravicami in |
|
(b) |
distribuira, uvaža za distribucijo, oddaja, priobči javnosti ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem pododdelkom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic. |
2. V tem členu izraz „podatki za upravljanje s pravicami“ pomeni vse podatke, ki jih predloži imetnik pravice in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine iz tega člena, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravice, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine oziroma kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke.
3. Odstavek 2 se uporablja, če je kateri koli od teh podatkov iz tega odstavka povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega člena ali pa se zdi, da je povezan s priobčitvijo teh del ali vsebin javnosti.
ČLEN 25.20
Mednarodni sporazumi
Vsaka pogodbenica:
|
(a) |
izpolnjuje Protokol k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk, sprejet 27. junija 1989 v Madridu, kakor je bil spremenjen 12. novembra 2007, |
|
(b) |
izpolnjuje Pogodbo o pravu znamk, sklenjeno 27. oktobra 1994 v Ženevi, ter Niški aranžma o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk, sklenjen 15. junija 1957, kakor je bil spremenjen 28. septembra 1979, ter |
|
(c) |
si po najboljših močeh prizadeva pristopiti k Singapurski pogodbi o pravu blagovnih znamk, sklenjeni 27. marca 2006 v Singapurju. |
ČLEN 25.21
Pravice iz blagovne znamke
Vsaka pogodbenica določi, da ima lastnik registrirane blagovne znamke izključno pravico, da tretjim osebam, ki nimajo soglasja lastnika, prepreči, da bi v gospodarskem prometu uporabljale enake ali podobne znake tistim, za katere je blagovna znamka registrirana, če bi taka uporaba povzročila verjetnost zmede. V primeru uporabe enakega znaka za enako blago ali storitve se domneva verjetnost zmede.
ČLEN 25.22
Postopek registracije
1. Vsaka pogodbenica zagotovi sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega se vsak dokončen negativen sklep, ki ga sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, vključno z delno zavrnitvijo registracije, ustrezno utemelji in pisno posreduje zadevni strani.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi možnost, da lahko tretje osebe nasprotujejo vlogam za blagovne znamke ali, kjer je to primerno v skladu z njeno zakonodajo, registracijam blagovnih znamk. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno zbirko vlog za blagovne znamke in registracij blagovnih znamk.
ČLEN 25.23
Znane blagovne znamke
Za namene varstva znanih blagovnih znamk iz člena 6a Pariške konvencije ter člena 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS pogodbenici potrjujeta pomen Skupnega priporočila glede predpisov o zaščiti znanih znamk (Joint Recommendation Concerning Provisions on the Protection of Well-Known Marks), ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina WIPO na štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO, ki je potekal od 20. do 29. septembra 1999.
ČLEN 25.24
Izjeme glede pravic iz blagovne znamke
1. Vsaka pogodbenica:
|
(a) |
zagotovi pravično uporabo opisnih izrazov kot omejene izjeme glede pravic iz blagovnih znamk in |
|
(b) |
lahko določi druge omejene izjeme. |
2. Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da izjeme upoštevajo zakonite interese lastnikov blagovnih znamk in tretjih oseb.
3. Blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da v poteku trgovine tretji osebi prepove uporabo naslednjega:
|
(a) |
njihovega imena ali naslova; |
|
(b) |
označb v zvezi z vrsto, kakovostjo, količino, predvidenim namenom, vrednostjo, geografskim poreklom in časom proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali v zvezi z drugimi značilnostmi blaga ali storitev ali |
|
(c) |
blagovne znamke, če je treba navesti namen uporabe blaga ali storitev, zlasti kot dodatkov ali rezervnih delov. |
4. Odstavek 3 se uporablja, če je uporaba s strani tretje osebe v skladu s poštenimi praksami v industrijskih ali gospodarskih zadevah (91).
5. Pogodbenica lahko določi, da blagovna znamka imetniku ne daje pravice, da tretji osebi pri trgovanju prepove uporabo prejšnje pravice, ki velja le na določenem področju, če je ta pravica priznana v zakonodaji zadevne pogodbenice in znotraj meja ozemlja, na katerem je priznana.
ČLEN 25.25
Razlogi za razveljavitev
1. Vsaka pogodbenica določi, da se blagovna znamka razveljavi, če se v neprekinjenem obdobju petih let na zadevnem ozemlju ni dejansko uporabljala za blago ali storitve, za katere je registrirana, in za neuporabo ne obstajajo upravičeni razlogi. Vendar pa lahko pogodbenica določi, da nihče ne more zahtevati, naj se imetnikove pravice glede blagovne znamke razveljavijo, če je v intervalu med iztekom petletnega obdobja in vložitvijo vloge za razveljavitev prišlo do začetka ali ponovnega začetka dejanske uporabe blagovne znamke. Začetek ali ponovni začetek uporabe v trimesečnem obdobju pred vložitvijo zahteve za razveljavitev, do katerega ni prišlo pred iztekom neprekinjenega obdobja petih let neuporabe, pa se ne upošteva, če do priprav na začetek ali ponovni začetek pride šele potem, ko imetnik ugotovi, da se lahko vloži zahteva za razveljavitev.
2. Blagovna znamka se lahko razveljavi tudi, če po datumu registracije zaradi dejanj ali nedejanj imetnika v gospodarskem prometu postane splošno ime za blago ali storitev, za katera je registrirana (92).
ČLEN 25.26
Vloge v slabi veri
Blagovna znamka se lahko razglasi za neveljavno, kadar vložnik vlogo za registracijo blagovne znamke vloži v slabi veri. Vsaka pogodbenica lahko določi tudi, da se taka blagovna znamka ne registrira.
ČLEN 25.27
Mednarodni sporazumi
Vsaka pogodbenica si po najboljših močeh prizadeva za pristop k Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov, sprejetemu 2. julija 1999 v Ženevi.
ČLEN 25.28
Varstvo registriranih modelov (94)
1. Vsaka pogodbenica zagotovi varstvo neodvisno ustvarjenih modelov, ki so novi ali izvirni (95). To varstvo se zagotovi z registracijo, njegovemu imetniku pa zagotovi izključne pravice v skladu z določbami tega člena.
2. Imetnik registriranega industrijskega modela ima pravico, da tretjim osebam, ki nimajo njegove privolitve, prepreči vsaj izdelavo, prodajo, uvoz in izvoz izdelka, ki nosi ali vsebuje zavarovani model, ali uporabo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zavarovani model, če se to izvaja v komercialne namene, neupravičeno vpliva na normalno uporabo modela ali ni združljivo s pošteno trgovinsko prakso.
3. Za modele, uporabljene na izdelku, ki je sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, šteje, da so novi in izvirni le v naslednjih primerih:
|
(a) |
če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksni izdelek, ob normalni uporabi izdelka ostane viden in |
|
(b) |
če vidne značilnosti sestavnega dela iz pododstavka (a) same po sebi izpolnjujejo zahteve glede novosti ali izvirnosti. |
4. V odstavku 3, pododstavek (a), „normalna uporaba“ pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.
ČLEN 25.29
Obdobje varstva
Obdobje varstva, ki je na voljo, znaša vsaj 15 let od datuma vložitve vloge.
ČLEN 25.30
Izjeme in izključitve
1. Vsaka pogodbenica lahko določi omejene izjeme pri varstvu modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih modelov in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnika zaščitenega modela, ob upoštevanju pravnih interesov tretjih oseb.
2. Varstvo se ne razširja na modele, ki jih v osnovi narekujejo tehnični ali funkcionalni vidiki.
3. Model ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti nujno reproducirana v natančni obliki in dimenzijah, da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je model vgrajen ali na katerem se uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okoli njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.
4. Z odstopanjem od odstavka 3 lahko model predstavlja model, namenjen omogočanju večkratnega sestavljanja ali povezovanja medsebojno zamenljivih izdelkov v modularnem sistemu.
ČLEN 25.31
Povezava z avtorsko pravico
Model je upravičen tudi do varstva na podlagi avtorskega prava pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Vsaka pogodbenica določi obseg takega varstva in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti.
ČLEN 25.32
Opredelitev pojmov in področje uporabe
1. Za namene tega sporazuma „geografska označba“ pomeni označbo, ki opredeljuje blago kot s poreklom z ozemlja pogodbenice ali iz regije ali kraja na njenem ozemlju, pri čemer se določena kakovost, sloves ali druge značilnosti blaga pripisujejo zlasti njegovemu geografskemu poreklu.
2. Ta pododdelek se uporablja za geografske označbe, ki označujejo proizvode iz Priloge 25-C.
3. Pogodbenici se strinjata, da bosta po začetku veljavnosti tega sporazuma proučili razširitev področja uporabe geografskih označb iz tega pododdelka na druge vrste proizvodov z geografskimi označbami, ki niso zajete v odstavku 2, zlasti na obrtne izdelke, pri čemer bosta upoštevali razvoj zakonodaje pogodbenic.
4. Pogodbenica zaščiti geografske označbe druge pogodbenice v skladu s tem pododdelkom, če so te geografske označbe kot take zaščitene v državi porekla.
ČLEN 25.33
Navedene geografske označbe
Vsaka pogodbenica po preučitvi zakonodaje druge pogodbenice iz Priloge 25-A in tudi geografskih označb druge pogodbenice iz Priloge 25-C ter po izvedbi ustreznih ukrepov obveščanja javnosti v skladu s svojo zakonodajo in prakso zaščiti geografske označbe druge pogodbenice iz Priloge 25-C v skladu s stopnjo zaščite, določeno v tem pododdelku.
ČLEN 25.34
Sprememba seznama geografskih označb
1. Pogodbenici se strinjata z možnostjo spremembe seznama geografskih označb v Prilogi 25-C v skladu s členom 25.40(1). Vsaka tri leta od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma lahko pogodbenica na svoj seznam geografskih označb iz Priloge 25-C doda največ 45 geografskih označb. Pogodbenici dodata nove geografske označbe po zaključku postopka nasprotovanja v skladu z merili iz Priloge 25-B in po pregledu geografskih označb, zadovoljivem za obe pogodbenici.
2. Kadar se sprememba seznama geografskih označb iz Priloge 25-C nanaša na manjšo spremembo v zvezi s črkovanjem navedene geografske označbe ali sklicevanjem na poimenovanje geografskega območja, kateremu se pripisuje, se uporabi postopek iz člena 25.40(4).
3. Vsako dodajanje ali sprememba geografske označbe v skladu z odstavkoma 1 ali 2 se opravi na podlagi medsebojnega soglasja pogodbenic.
ČLEN 25.35
Obseg zaščite geografskih označb
1. Geografske označbe iz Priloge 25-C, vključno z geografskimi označbami, dodanimi v skladu s členom 25.34, se zaščitijo pred:
|
(a) |
kakršno koli komercialno uporabo geografske označbe za proizvod, ki je iste vrste in ki:
|
|
(b) |
uporabo kakršnih koli sredstev pri imenovanju ali predstavitvi proizvoda, ki bi označevala ali nakazovala, da zadevni proizvod izvira z geografskega območja, ki ni dejanski kraj porekla, na način, ki lahko zavaja javnost glede geografskega porekla proizvoda; |
|
(c) |
kakršno koli uporabo, ki pomeni dejanje nelojalne konkurence v smislu člena 10a Pariške konvencije, vključno z izkoriščanjem ugleda geografske označbe ali kakršno koli napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, narave ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, reklamnem gradivu ali dokumentih, povezanih z blagom, in vsako prakso, ki lahko zavede potrošnika glede resničnega porekla proizvoda. |
2. Zaščitene geografske označbe na ozemljih pogodbenic ne postanejo generične.
3. Ta pododdelek ne zavezuje k zaščiti geografskih označb, ki niso ali niso več zaščitene na svojem ozemlju porekla.
4. Pogodbenica ne izključuje možnosti, da pristojni organi na ozemlju porekla prekličejo zaščito ali priznanje geografske označbe na podlagi tega, da zaščiteni ali priznani izraz ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bila zaščita ali priznanje prvotno odobrena na njenem ozemlju porekla.
5. Vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico, če geografska označba na njenem ozemlju porekla ni več zaščitena. Tako uradno obvestilo se pošlje v skladu s postopki iz člena 25.40.
6. Nobena določba tega pododdelka ne posega v pravico subjektov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen če se tako ime uporablja z namenom zavajanja javnosti.
7. Zaščita iz tega pododdelka se uporablja za prevod geografskih označb iz Priloge 25-C, če uporaba takega prevoda pomeni tveganje zavajanja javnosti.
8. Če je prevod geografske označbe enak generičnim ali opisnim izrazom, vključno s samostalniki in pridevniki, ali izrazom, ki se v splošnem jeziku navadno uporabljajo kot splošno ime za proizvod na ozemlju pogodbenice, ali jih vsebuje, ali če geografska označba ni enaka takemu izrazu, vendar ga vsebuje, določbe tega pododdelka ne posegajo v pravico katere koli osebe do uporabe tega izraza v povezavi s tem proizvodom.
9. Zaščita iz tega pododdelka se ne uporablja za posamezno komponento večkomponentnega izraza, ki je zaščiten kot geografska označba iz Dodatka 25-C-1, če je posamezna komponenta (96) izraz, ki se v splošnem jeziku navadno uporablja kot splošno ime za povezani proizvod.
10. Nobena določba tega pododdelka ne preprečuje uporabe imena rastlinske sorte ali živalske pasme na ozemlju pogodbenice v zvezi s katerim koli proizvodom (97).
11. Za nove geografske označbe, ki jih pogodbenica namerava dodati v skladu s členom 25.34, se od pogodbenice ne zahteva, da zaščiti geografsko označbo, ki je enaka izrazu, ki je v splošnem jeziku navadno uporablja kot splošno ime za povezani proizvod na ozemlju te pogodbenice (98).
ČLEN 25.36
Pravica do uporabe geografskih označb
1. Ime, zaščiteno v skladu s tem pododdelkom kot geografska označba, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži proizvod, skladen z ustrezno specifikacijo.
2. Za ime, zaščiteno v skladu s tem pododdelkom kot geografska označba, se ne zahteva registracija uporabnikov ali plačilo dodatnih pristojbin.
ČLEN 25.37
Razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami
1. Pogodbenici zavrneta registracijo blagovne znamke, katere uporaba bi bila v nasprotju s členom 25.35 in ki se nanaša na isto vrsto proizvoda kot geografska označba, če je vloga za registracijo take blagovne znamke vložena po datumu vložitve vloge za zaščito geografske označbe na ozemlju zadevne pogodbenice.
2. Blagovne znamke, registrirane v nasprotju z odstavkom 1, se razveljavijo po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani v skladu z zakonodajo in prakso pogodbenic.
3. Za geografske označbe iz člena 25.33 je datum vložitve vloge za zaščito iz odstavkov 1 in 2 1. november 2022.
4. Za geografske označbe, ki se dodajo v Prilogo 25-C v skladu s členom 25.34, je datum vložitve vloge za zaščito datum posredovanja zahteve za zaščito geografske označbe drugi pogodbenici, če je postopek za spremembo seznama zaščitenih geografskih označb iz člena 25.34 uspešno zaključen.
5. Pogodbenici zaščitita geografske označbe tudi, če obstaja predhodna blagovna znamka. Predhodna blagovna znamka, registrirana v dobri veri, se lahko podaljša in se lahko spremenijo, zaradi tega pa je treba vložiti novo prijavo blagovne znamke, če te spremembe ne ogrožajo zaščite geografskih označb in če ni razlogov za razveljavitev blagovne znamke v skladu z zakonodajo pogodbenic.
6. Za namene odstavka 5 tega člena „predhodna blagovna znamka“ pomeni blagovno znamko, katere uporaba krši člen 25.35 in za katero je bila vložena vloga za registracijo ali ki je bila, če to možnost določa zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo v dobri veri na ozemlju pogodbenice pred datumom, na katerega vlogo za zaščito geografske označbe na podlagi tega sporazuma predloži druga pogodbenica.
ČLEN 25.38
Izvrševanje zaščite
Vsaka pogodbenica izvršuje zaščito iz členov 25.35, 25.36 in 25.37 z upravnimi ukrepi na zahtevo zainteresirane strani. Vsaka pogodbenica v okviru svoje zakonodaje in prakse zagotovi dodatne upravne in sodne ukrepe za preprečevanje ali ustavitev nezakonite uporabe zaščitenih geografskih označb.
ČLEN 25.39
Splošna pravila
1. Pogodbenici ni treba zaščititi imena kot geografsko označbo v skladu s tem pododdelkom, če je ime v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.
2. Če so geografske označbe pogodbenic enakozvočnice, druga pogodbenica odobri zaščito za vsako geografsko označbo pogodbenice, če se v praksi dovolj razlikujejo pogoji uporabe in predstavitve imen, da ne zavajajo potrošnika.
3. Če pogodbenica v okviru dvostranskih pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe te tretje države, ki je enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, o tem obvesti drugo pogodbenico in ji da priložnost, da predloži pripombe, preden se ta geografska označba zaščiti.
4. Uvoz, izvoz in trženje proizvodov, ki ustrezajo geografskim označbam iz Priloge 25-C, se izvajajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice, v kateri se proizvodi dajejo na trg.
5. Vse zadeve, ki izhajajo iz specifikacij proizvoda za zaščitene geografske označbe, obravnava pododbor iz člena 25.40.
6. Geografske označbe, ki so zaščitene v skladu s tem pododdelkom, lahko prekliče le pogodbenica porekla proizvoda. Pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico, če geografska označba iz Priloge 25-C na njenem ozemlju ni več zaščitena. Priloga 25-C se po takem uradnem obvestilu spremeni v skladu s členom 25.40(3).
7. Specifikacija proizvoda iz tega pododdelka je specifikacija, ki so jo odobrili organi pogodbenice na ozemlju porekla proizvoda, vključno z vsemi prav tako odobrenimi spremembami.
ČLEN 25.40
Pododbor, sodelovanje in preglednost
1. Za namene tega pododdelka lahko pododbor iz člena 25.66 Svetu za trgovino priporoči, da v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), spremeni:
|
(a) |
Prilogo 25-A glede sklicevanja na pravo, ki se uporablja v pogodbenicah; |
|
(b) |
Prilogo 25-B glede meril, ki jih je treba vključiti v postopek nasprotovanja, in |
|
(c) |
Prilogo 25-C v zvezi z geografskimi označbami. |
2. Za namene tega pododdelka je pododbor iz člena 25.66 odgovoren za izmenjavo informacij o:
|
(a) |
razvoju zakonodaje in politike na področju geografskih označb; |
|
(b) |
geografskih označbah za namene obravnave njihove zaščite v skladu s tem pododdelkom in |
|
(c) |
vseh drugih vprašanjih skupnega interesa na področju geografskih označb. |
3. Pododbor po uradnem obvestilu iz člena 25.39(6) Svetu za trgovino priporoči, naj spremeni Prilogo 25-C v skladu z odstavkom 1, pododstavek (c), tega člena, da se konča zaščita v skladu s tem sporazumom.
4. V primeru manjše spremembe, povezane s črkovanjem navedene geografske označbe ali sklicevanjem na poimenovanje geografskega območja, ki se mu pripisuje, pogodbenica o taki spremembi skupaj z obrazložitvijo obvesti drugo pogodbenico v pododboru. Pododbor Svetu za trgovino priporoči, da v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), v Prilogo 25-C vnese tako manjšo spremembo.
5. Pogodbenici neposredno ali v okviru pododbora vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z izvajanjem in delovanjem tega pododdelka. Pogodbenica lahko od druge pogodbenice zahteva zlasti informacije v zvezi s specifikacijami proizvodov in njihovimi spremembami ter kontaktnimi točkami za upravno izvrševanje.
6. Pogodbenici lahko objavita specifikacije proizvodov ali njihove povzetke in kontaktne točke za upravno izvrševanje, ki ustrezajo geografskim označbam druge pogodbenice, zaščitenim v skladu s tem pododdelkom.
ČLEN 25.41
Druga zaščita
1. Ta pododdelek se uporablja brez poseganja v pravice in obveznosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO ali katerim koli drugim večstranskim sporazumom o pravu na področju intelektualne lastnine, katerega pogodbenici sta Evropska unija in Čile.
2. Ta pododdelek ne posega v pravico do priznanja in zaščite geografske označbe v skladu z ustrezno zakonodajo pogodbenic.
ČLEN 25.42
Mednarodni sporazumi
Vsaka pogodbenica (99) izpolnjuje obveznosti iz Pogodbe o sodelovanju na področju patentov, sklenjene 19. junija 1970 v Washingtonu, kakor je bila spremenjena 28. septembra 1979 in nazadnje spremenjena 3. oktobra 2001.
ČLEN 25.43
Dodatno varstvo v primeru zamud pri izdaji dovoljenja za promet farmacevtskih izdelkov
1. Pogodbenici priznavata, da je za farmacevtske izdelke, zaščitene s patentom na njunih ozemljih, lahko pred njihovim dajanjem na trg potreben postopek izdaje dovoljenja za promet ali sanitarnega dovoljenja.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi ustrezen in učinkovit mehanizem, ki zagotavlja dodatno obdobje varstva za nadomestilo lastniku patenta za skrajšanje dejanske veljavnosti patentnega varstva zaradi nerazumnih zamud (100) pri izdaji prvega dovoljenja za promet ali sanitarnega dovoljenja na njenem ozemlju. Dodatno obdobje varstva ne traja več kot pet let.
3. Ne glede na odstavek 2 lahko pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi za izdelek, ki je zaščiten s patentom in je bil predmet postopka za izdajo dovoljenja za promet ali sanitarnega dovoljenja, zagotovi dodatno varstvo, da bi imetniku patenta nadomestila skrajšanje dejanskega patentnega varstva. Taka dodatna zaščita ne traja več kot pet let (101).
4. Zaradi večje gotovosti lahko vsaka pogodbenica pri izvajanju obveznosti iz tega člena določi pogoje in omejitve, če ob tem še naprej izvaja ta člen.
5. Vsaka pogodbenica si po najboljših močeh prizadeva učinkovito in pravočasno obravnavati vloge za izdajo dovoljenja za promet ali sanitarno dovoljenje za farmacevtske izdelke, da bi preprečila nerazumne in nepotrebne zamude. Da bi pogodbenica preprečila nerazumne zamude, lahko sprejme ali ohrani postopke, ki pospešijo obravnavo vlog za izdajo dovoljenja za promet ali sanitarnega dovoljenja.
ČLEN 25.44
Obseg varstva poslovnih skrivnosti
1. Vsaka pogodbenica ob izpolnjevanju obveznosti spoštovanja Sporazuma TRIPS in zlasti člena 39, odstavka 1 in 2, vsem imetnikom poslovnih skrivnosti zagotovi ustrezne civilne sodne postopke in pravna sredstva, s katerimi se preprečijo pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti ter pridobijo pravna sredstva v zvezi s tem, če se ti izvedejo na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso.
2. V tem pododdelku:
|
(a) |
„poslovna skrivnost“ pomeni informacijo, ki:
|
|
(b) |
„imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo. |
3. V tem pododdelku se vsaj za naslednje oblike ravnanja šteje, da so v nasprotju s pošteno poslovno prakso:
|
(a) |
pridobitev poslovne skrivnosti brez privolitve njenega imetnika, kadar se izvede z nepooblaščenim dostopom do dokumentov, predmetov, gradiva, vsebin ali elektronskih datotek, ki so pod zakonitim nadzorom imetnika poslovne skrivnosti in vsebujejo poslovno skrivnost ali je iz njih mogoče sklepati o poslovni skrivnosti, oziroma prilastitvijo ali kopiranjem teh dokumentov; |
|
(b) |
uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, kadar koli to brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti stori oseba, za katero je ugotovljeno, da izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
|
|
(c) |
pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, kadar koli je oseba, ki je to storila, v času pridobitve, uporabe ali razkritja vedela ali bi morala v danih okoliščinah vedeti, da je poslovno skrivnost neposredno ali posredno pridobila od druge osebe, ki je poslovno skrivnost uporabila ali razkrila nezakonito v smislu pododstavka (b). |
4. Nobena določba tega pododdelka od nobene pogodbenice ne zahteva, da katero koli od naslednjih ravnanj obravnava kot da so v nasprotju s pošteno poslovno prakso:
|
(a) |
oseba neodvisno odkrije ali ustvari ustrezne informacije; |
|
(b) |
obratni inženiring izdelka s strani osebe, ki jo ima zakonito v lasti in ki je ne zavezuje nobena pravno veljavna dolžnost, da omeji pridobitev ustreznih informacij; |
|
(c) |
pridobitev, uporaba ali razkritje informacij, ki se zahtevajo ali jih dovoljuje pravo te pogodbenice, ali |
|
(d) |
uporaba izkušenj ter znanja in spretnosti zaposlenih, ki so jih ti pošteno pridobili med rednim opravljanjem dela. |
5. Nobena določba tega pododdelka ne omejuje svobode izražanja in obveščanja, vključno s svobodo medijev, kot je zaščitena v vsaki pogodbenici.
ČLEN 25.45
Civilni sodni postopki in pravna sredstva za poslovne skrivnosti
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da nobeni osebi, ki sodeluje v civilnih sodnih postopkih iz člena 25.44 ali ima dostop do dokumentov, ki so del navedenih sodnih postopkov, ni dovoljeno uporabiti ali razkriti nobene poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, ki so jo pristojni sodni organi v odziv na ustrezno utemeljeno vlogo zainteresirane strani opredelili za zaupno in s katero se je ta oseba seznanila na podlagi tega sodelovanja ali dostopa.
2. V civilnih sodnih postopkih iz člena 25.44 vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni sodni organi pooblaščeni vsaj za to, da:
|
(a) |
v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice odredijo začasne ukrepe, da bi preprečili pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso; |
|
(b) |
izdajo sodne odredbe, da bi preprečili pridobitev, uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso; |
|
(c) |
izdajo odredbe osebi, ki je vedela ali bi morala vedeti, da je pridobila, uporabila ali razkrila poslovno skrivnost na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso, da imetniku poslovne skrivnosti plačajo odškodnino, ki ustreza dejanski škodi, ki jo je utrpel zaradi te pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti; |
|
(d) |
sprejmejo posebne ukrepe za ohranitev zaupnosti katere koli poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti, nastale v civilnem postopku, ki se nanaša na domnevno pridobitev, uporabo in razkritje poslovne skrivnosti na način, ki je v nasprotju s pošteno poslovno prakso; ti posebni ukrepi lahko v skladu s pravom zadevne pogodbenice vključujejo možnost:
|
|
(e) |
naložijo sankcije stranem ali katerim koli drugim osebam, ki sodelujejo v sodnem postopku in ne ravnajo ali nočejo ravnati v skladu z odločbami pristojnih sodnih organov v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti. |
3. Vsaka pogodbenica v skladu s svojim pravom zagotovi, da njenim sodnim organom ni treba uporabiti sodnih postopkov in pravnih sredstev iz člena 25.44 v primeru ravnanja v nasprotju s pošteno poslovno prakso, da se razkrijejo kršitve, nepravilno ravnanje ali nezakonite dejavnosti z namenom zaščite pravnih interesov, ki jih priznava pravo te pogodbenice.
ČLEN 25.46
Varstvo nerazkritih podatkov v zvezi s farmacevtskimi izdelki
1. Če pogodbenica kot pogoj za pridobitev dovoljenja za promet farmacevtskega izdelka ali sanitarnega dovoljenja za farmacevtski izdelek, v katerem se uporablja nova kemijska enota, ki še ni bila odobrena, zahteva predložitev nerazkritih podatkov o preskusih ali drugih podatkov, potrebnih za ugotovitev, ali je uporaba tega izdelka varna in učinkovita, pogodbenica te podatke zavaruje pred razkritjem tretjim osebam, če je za njihovo pridobitev potrebnega veliko truda, razen kadar je razkritje potrebno zaradi prevladujočega javnega interesa ali če se sprejmejo ukrepi, s katerimi se zagotovi, da so podatki zavarovani pred nepošteno komercialno uporabo.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsaj pet let od datuma prvega dovoljenja za promet ali sanitarnega dovoljenja v zadevni pogodbenici farmacevtski izdelek, ki je bil pozneje odobren na podlagi rezultatov predkliničnih študij in kliničnih preskušanj, predloženih v vlogi za prvo dovoljenje za promet ali sanitarno dovoljenje, ne da na trg brez izrecnega soglasja imetnika prvega dovoljenja za promet ali sanitarnega dovoljenja.
3. Nobena pogodbenica ni omejena pri izvajanju skrajšanih postopkov za izdajo dovoljenj za farmacevtske izdelke na podlagi študij biološke ekvivalence in biološke uporabnosti.
4. Vsaka pogodbenica lahko določi pogoje in omejitve pri izvajanju obveznosti iz tega člena, če ob tem še naprej izvaja ta člen.
ČLEN 25.47
Varstvo podatkov v zvezi z agrokemičnimi izdelki
1. Če pogodbenica kot pogoj za izdajo dovoljenja za promet z agrokemičnim izdelkom, v katerem se uporablja nova kemijska enota, zahteva predložitev preskusov ali poročil o študijah v zvezi z varnostjo in učinkovitostjo tega izdelka, ta pogodbenica ne izda dovoljenja za drug agrokemičnim izdelek na podlagi teh preskusov ali poročil o študijah brez soglasja osebe, ki jih je predhodno predložila, vsaj deset let po datumu izdaje prvega dovoljenja za promet z agrokemičnim izdelkom.
2. Pogodbenica lahko varstvo iz tega člena omeji na preskuse ali poročila o študijah, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
|
(a) |
so nujni za odobritev ali spremembo dovoljenja, da se dovoli uporaba agrokemičnega izdelka na drugem pridelku, in |
|
(b) |
so potrjeni kot skladni z načeli dobre laboratorijske prakse ali dobre preskusne prakse. |
3. Vsaka pogodbenica lahko določi pravila za preprečevanje podvajanja preskusov na vretenčarjih.
4. Vsaka pogodbenica lahko pri izvajanju obveznosti iz tega člena določi pogoje in omejitve, če ob tem še naprej izvaja ta člen.
ČLEN 25.48
Varstvo žlahtniteljskih pravic
Pogodbenici varujeta žlahtniteljske pravice v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu novih sort rastlin z dne 2. decembra 1961, kakor je bila nazadnje revidirana 19. marca 1991 v Ženevi (v nadaljnjem besedilu: Konvencija UPOV), vključno z izjemami k pravici žlahtnitelja iz člena 15 Konvencije UPOV, ter sodelujeta pri spodbujanju in izvrševanju teh pravic.
ODDELEK C
UVELJAVLJANJE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE
ČLEN 25.49
Splošne obveznosti
1. Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS in zagotavlja uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v skladu s svojo zakonodajo in prakso. Pogodbenici zagotovita ukrepe, postopke in pravna sredstva iz tega pododdelka.
2. Ta oddelek se ne uporablja za pravice iz oddelka B, pododdelek 6.
3. Pogodbenica zagotovi ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki so pošteni in pravični ter niso po nepotrebnem zapleteni ali dragi in ne določajo nerazumnih rokov ali povzročajo neupravičenih zamud.
4. Ukrepi, postopki in pravna sredstva iz odstavka 3 so tudi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter se uporabljajo na način, ki preprečuje nastajanje ovir za zakonito trgovino in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.
5. Nobena določba tega oddelka ne ustvarja obveznosti za nobeno od pogodbenic:
|
(a) |
glede vzpostavitve sodnega sistema za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ki se razlikuje od sodnega sistema za uveljavljanje prava na splošno, ali |
|
(b) |
v zvezi z razdelitvijo sredstev med uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine in uveljavljanjem prava na splošno. |
ČLEN 25.50
Osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo izvršilnih ukrepov, postopkov in pravnih sredstev
Vsaka pogodbenica prizna kot osebe, ki imajo pravico zahtevati uporabo ukrepov, postopkov in pravnih sredstev iz tega oddelka in dela III Sporazuma TRIPS:
|
(a) |
imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu s pravom pogodbenice; |
|
(b) |
vse druge osebe, pooblaščene za uporabo navedenih pravic, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu s pravom vsake pogodbenice, |
|
(c) |
organe za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu s pravom vsake pogodbenice, |
|
(d) |
subjekte (102), ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu s pravom vsake pogodbenice. |
ČLEN 25.51
Dokazi
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve same ob vložitvi vloge strani, ki je predložila razumno razpoložljive dokaze v podporo svojim trditvam, da je njena pravica intelektualne lastnine kršena ali bo kršena, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zagotovitev zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij v skladu z zakonodajo te pogodbenice. Sodni organi pri odredbi začasnih ukrepov upoštevajo zakonite interese domnevnega kršitelja.
2. Začasni ukrepi iz odstavka 1 lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki domnevno krši pravico intelektualne lastnine, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se večinoma uporabljajo pri proizvodnji ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj.
3. Vsaka pogodbenica v primeru kršitve pravice intelektualne lastnine v komercialnem obsegu sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se pristojnim sodnim organom omogoči, da po potrebi in na predlog zadevne strani odredijo predložitev bančnih, finančnih ali komercialnih dokumentov pod nadzorom nasprotne strani, ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.
ČLEN 25.52
Pravica do obveščenosti
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni pristojni sodni organi med civilnim postopkom v zvezi s kršitvijo pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika kršitelju ali kateri koli drugi osebi odredijo, naj zagotovi informacije o poreklu in distribucijskih mrežah blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine.
2. Za namene odstavka 1 izraz „katera koli druga oseba“ pomeni vsaj osebo:
|
(a) |
za katero se ugotovi, da v komercialnem obsegu poseduje blago, ki krši pravico intelektualne lastnine; |
|
(b) |
za katero se ugotovi, da v komercialnem obsegu uporablja storitve, ki kršijo pravico intelektualne lastnine; |
|
(c) |
za katero se ugotovi, da v komercialnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, ali |
|
(d) |
za katero je oseba iz tega odstavka opozorila, da sodeluje pri proizvodnji, izdelavi ali distribuciji blaga, ki je predmet kršitve, ali opravljanju storitev, ki so predmet kršitve. |
3. Informacije iz odstavka 1 lahko po potrebi vključujejo:
|
(a) |
imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno, in |
|
(b) |
proizvedene, izdelane, dobavljene, prejete ali naročene količine ter ceno za zadevno blago ali storitve. |
4. Ta člen se uporablja brez poseganja v zakone pogodbenice, ki:
|
(a) |
imetniku pravice zagotavljajo pravice do prejemanja popolnejših informacij; |
|
(b) |
urejajo uporabo informacij, sporočenih v skladu s tem členom, v civilnem postopku; |
|
(c) |
urejajo odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti; |
|
(d) |
omogočajo zavrnitev predložitve informacij, ki bi osebo iz odstavka 1 prisilile k priznanju svojega sodelovanja ali sodelovanja njenih bližnjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, ali |
|
(e) |
urejajo varstvo zaupnosti virov informacij ali obdelavo osebnih podatkov. |
ČLEN 25.53
Začasni in previdnostni ukrepi
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika zoper domnevnega kršitelja izdajo začasno odredbo, da se prepreči kakršna koli neizbežna kršitev pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa pravo navedene pogodbenice, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji po potrebi izda tudi zoper tretjo osebo (103), za katero je pristojen ustrezni sodni organ in katere storitve se uporabljajo za kršenje pravice intelektualne lastnine.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni pravosodni organi na zahtevo vložnika odredijo zaseg ali izročitev blaga (104), za katero se sumi, da krši pravico intelektualne lastnine, da se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.
3. V primeru domnevne kršitve v komercialnem obsegu vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko sodni organi odredijo preventivni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja, če vložnik dokaže, da bi lahko okoliščine ogrozile povračilo škode. V ta namen lahko pristojni organi zahtevajo bančne, finančne ali trgovinske dokumente ali ustrezen dostop do zadevnih informacij.
ČLEN 25.54
Pravna sredstva
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so sodni organi na zahtevo vložnika in brez poseganja v morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, ter brez kakršnega koli nadomestila pooblaščeni odrediti uničenje ali vsaj dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov. Po potrebi lahko sodni organi odredijo tudi uničenje materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo navedenega blaga.
2. Sodni organi vsake pogodbenice so pooblaščeni odrediti, da se ti ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen če obstajajo posebni razlogi proti temu.
3. Pri obravnavanju zahteve za pravna sredstva se upoštevajo sorazmernost med resnostjo kršitve in odrejenimi pravnimi sredstvi ter interesi tretjih oseb.
ČLEN 25.55
Sodne odredbe
Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko sodni organi, kadar se sprejme sodna odločba, s katero se ugotovi kršitev pravice intelektualne lastnine, zoper kršitelja in po potrebi zoper tretjo osebo (105), za katero je pristojen zadevni sodni organ in katere storitve se uporabljajo za kršitev pravice intelektualne lastnine, izdajo odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve.
ČLEN 25.56
Alternativni ukrepi
Vsaka pogodbenica lahko določi, da lahko njeni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, ki bi lahko bila predmet ukrepov iz člena 25.54 ali 25.55, namesto uporabe ukrepov iz člena 25.54 ali 25.55 odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi izvedba zadevnih ukrepov tej osebi povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.
ČLEN 25.57
Odškodnina
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni sodni organi na predlog oškodovane strani kršitelju, ki je vedel ali bi moral iz utemeljenih razlogov vedeti, da je sodeloval pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, naložijo, naj imetniku pravice plača odškodnino, ki ustreza nadomestilu za škodo, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve.
2. Sodni organi vsake pogodbenice so pri določanju zneska odškodnine v skladu z odstavkom 1 pooblaščeni, da med drugim upoštevajo vsa legitimna merila vrednosti, ki jih predloži imetnik pravice in lahko vključujejo izgubljeni dobiček, vrednost blaga ali storitev, ki so predmet kršitve, merjeno s tržno ceno, ali predlagano maloprodajno ceno (106). Vsaka pogodbenica vsaj v primerih kršitev avtorske ali sorodnih pravic in ponarejanja blagovnih znamk zagotovi, da so njeni sodni organi v civilnih sodnih postopkih pooblaščeni, da kršitelju naložijo, da imetniku pravice plača del dobička kršitelja, ki ga je mogoče pripisati kršitvi, in sicer kot nadomestilo odškodnine, dodatek k njej ali kot njen del.
3. Vsaka pogodbenica lahko namesto ureditve iz odstavka 2 zagotovi, da so njeni sodni organi v ustreznih primerih pooblaščeni, da določijo odškodnino v obliki pavšalnega zneska na podlagi elementov, kot je najmanj znesek licenčnin ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.
4. Nobena določba tega člena nobeni od pogodbenic ne preprečuje, da bi določila, da lahko njeni sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej, če kršitelj ni vedel ali iz utemeljenih razlogov ni mogel vedeti, da sodeluje pri kršitvi pravice intelektualne lastnine.
ČLEN 25.58
Sodni stroški
Vsaka pogodbenica zagotovi, da so njeni sodni organi po potrebi pooblaščeni, da ob zaključku civilnega sodnega postopka v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine odredijo, da stran, ki je v postopku uspela, strani, ki v postopku ni uspela, plača sodne stroške in druge izdatke, kot je določeno v pravu zadevne pogodbenice.
ČLEN 25.59
Objava sodnih odločb
Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.
ČLEN 25.60
Domneva o avtorstvu ali lastništvu
Pogodbenici priznavata, da za namene uporabe ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov, predvidenih v tem oddelku, velja:
|
(a) |
za to, da oseba velja za avtorja literarnega ali umetniškega dela in zato lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev, zadostuje običajna navedba imena avtorja na delu, če ni dokaza o nasprotnem, in |
|
(b) |
se pododstavek (a) smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorskimi pravicami, v zvezi z njihovo zaščiteno vsebino. |
ČLEN 25.61
Upravni postopki
Kolikor je mogoče odrediti kakršno koli civilnopravno sredstvo na podlagi upravnih postopkov, so taki postopki v skladu z načeli, ki so vsebinsko enakovredna načelom iz ustreznih določb tega pododdelka.
ČLEN 25.62
Ukrepi na mejah
1. Kar zadeva blago pod carinskim nadzorom, vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, v skladu s katerimi lahko imetnik pravice vloži zahteve pri pristojnih organih, da prekinejo sprostitev sumljivega blaga ali zadržijo sumljivo blago. V tem pododdelku „sumljivo blago“ pomeni blago, glede katerega obstaja sum, da krši blagovne znamke, avtorske in sorodne pravice, geografske označbe, patente, uporabne modele, industrijske modele ali topografije integriranih vezij.
2. Vsaka pogodbenica ima vzpostavljene elektronske sisteme, s katerimi lahko pristojni organi upravljajo zahteve, ki jim je bilo ugodeno, ali evidentirane zahteve.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni pristojni organi ne zaračunavajo pristojbin za pokritje upravnih stroškov, ki nastanejo pri obravnavi zahteve ali njenem evidentiranju.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni pristojni organi v razumnem roku odločijo o ugoditvi zahtevi ali njenem evidentiranju.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se ugodena ali evidentirana zahteva uporablja za več pošiljk.
6. Kar zadeva blago pod carinskim nadzorom, vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko njeni carinski organi na lastno pobudo prekinejo sprostitev blaga, glede katerega obstaja sum, da krši blagovne znamke ali avtorske pravice, ali ga zadržijo.
7. Carinski organi uporabljajo analizo tveganja za prepoznavanje sumljivega blaga. Vsaka pogodbenica izvaja ta odstavek v skladu s svojim pravom.
8. Vsaka pogodbenica ima lahko vzpostavljene postopke, ki omogočajo uničenje sumljivega blaga, ne da bi bil pred tem potreben upravni ali sodni postopek za uradno ugotovitev kršitev v primerih, kadar se zadevne osebe z uničenjem strinjajo ali takemu uničenju ne nasprotujejo. Če sumljivo blago ni uničeno, vsaka pogodbenica zagotovi, da se tako blago, razen v izjemnih okoliščinah, iz trgovinskega toka umakne tako, da se prepreči kakršna koli škoda za imetnika pravice.
9. Vsaka pogodbenica ima lahko vzpostavljene postopke, ki omogočajo hitro uničenje blaga s ponarejeno blagovno znamko in piratskega blaga, poslanega v poštnih ali hitrih kurirskih pošiljkah.
10. Pogodbenica se lahko odloči, da tega člena ne bo uporabljala za uvoz blaga, ki ga v tretji državi dajo na trg imetniki pravic ali se tam da na trg z njihovo privolitvijo. Pogodbenica se lahko odloči tudi, da iz uporabe tega člena izključi nekomercialno blago v osebni prtljagi potnikov.
11. Carinski organi pogodbenic vodijo reden dialog z zadevnimi deležniki in drugimi organi, vključenimi v uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ter spodbujajo sodelovanje z njimi.
12. Pogodbenici sodelujeta na področju mednarodne trgovine s sumljivim blagom. Pogodbenici si zlasti, kolikor je to mogoče, izmenjujeta informacije o trgovini s sumljivim blagom, ki vpliva na drugo pogodbenico.
13. Brez poseganja v druge načine sodelovanja se za kršitve zakonodaje o pravicah intelektualne lastnine, za uveljavljanje katerih so v skladu s tem členom pristojni carinski organi pogodbenice, uporablja Protokol o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu Sporazumu.
ČLEN 25.63
Skladnost z GATT in Sporazumom TRIPS
Pri izvajanju ukrepov na mejah za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, ne glede na to, ali so zajeti v tem pododdelku ali ne, vsaka pogodbenica zagotovi skladnost s svojimi obveznostmi na podlagi GATT 1994 in Sporazuma TRIPS ter zlasti člena V GATT 1994 ter člena 41 in dela III, oddelek 4, Sporazuma TRIPS.
ODDELEK D
KONČNE DOLOČBE
ČLEN 25.64
Sodelovanje
1. Pogodbenici z medsebojnim sodelovanjem podpirata izvajanje zavez in obveznosti na podlagi tega poglavja.
2. Področja sodelovanja v okviru varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine lahko vključujejo naslednje dejavnosti:
|
(a) |
izmenjavo informacij o pravnem okviru v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnimi pravili o varstvu in uveljavljanju; |
|
(b) |
izmenjavo izkušenj med pogodbenicama o zakonodajnem napredku; |
|
(c) |
izmenjavo izkušenj med pogodbenicama o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine; |
|
(d) |
izmenjavo izkušenj med pogodbenicama pri izvrševanju s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni; |
|
(e) |
usklajevanje za preprečevanje izvoza ponarejenega blaga, tudi s tretjimi državami; |
|
(f) |
tehnično pomoč, krepitev zmogljivosti in izmenjavo in usposabljanje osebja; |
|
(g) |
varstvo in zaščito pravic intelektualne lastnine ter razširjanje informacij v zvezi s tem, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi; |
|
(h) |
javno ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic ter spodbujanje institucionalnega sodelovanja, zlasti med uradi pogodbenic za intelektualno lastnino; |
|
(i) |
dejavno ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti o politikah v zvezi s pravicami intelektualne lastnine; |
|
(j) |
javno-zasebno sodelovanje pri vključevanju MSP, tudi na dogodkih ali srečanjih, osredotočenih na MSP, v zvezi z varstvom in uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine ter zmanjševanjem njihovih kršitev in |
|
(k) |
pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev o učinku kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom. |
3. Vsaka pogodbenica lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter zadevne kontaktne točke za nadzor ali upravljanje geografskih označb druge pogodbenice, zaščitenih na podlagi oddelka B, pododdelek 4.
4. Pogodbenici neposredno ali v okviru pododbora, navedenega v členu 25.66, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z izvajanjem in delovanjem tega poglavja.
ČLEN 25.65
Prostovoljne pobude deležnikov
Vsaka pogodbenica si prizadeva spodbujati prostovoljne pobude deležnikov za zmanjšanje kršitev pravic intelektualne lastnine, tudi na spletu in drugih trgih, ki se osredotočajo na konkretne težave in iskanje praktičnih rešitev, ki so realistične, uravnotežene, sorazmerne in pravične za vse udeležene, tudi na naslednje načine:
|
(a) |
vsaka pogodbenica si prizadeva sporazumno sklicati deležnike na svojem ozemlju, da bi spodbudila prostovoljne pobude za iskanje rešitev in reševanje nesoglasij glede varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter zmanjšanja kršitev; |
|
(b) |
vsaka pogodbenica si prizadeva za izmenjavo informacij z drugo pogodbenico o prizadevanjih za spodbujanje prostovoljnih pobud deležnikov na svojem ozemlju ter |
|
(c) |
pogodbenici si prizadevata za spodbujanje odprtega dialoga in sodelovanja med deležniki pogodbenic ter deležnike pogodbenic spodbujata, da skupaj iščejo rešitve in rešujejo nesoglasja glede varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ter zmanjšanja njihovih kršitev. |
ČLEN 25.66
Pododbor za intelektualno lastnino
Pododbor za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 33.4(1), spremlja in zagotavlja pravilno izvajanje in delovanje tega poglavja ter prilog 25-A, 25-B in 25-C. Pododbor opravlja tudi posebne naloge, ki so mu dodeljene v tem poglavju, vključno s členom 25.40.
POGLAVJE 26
TRGOVINA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
ODDELEK A
SKUPNE DOLOČBE
ČLEN 26.1
Cilji
1. Pogodbenici opozarjata na Agendo 21 o okolju in razvoju, sprejeto na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju, ki je potekala od 3. do 14. junija 1992 v Riu de Janeiru, Johannesburški načrt o izvajanju svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, ki jo je Mednarodna konferenca dela sprejela 10. junija 2008 v Ženevi na svojem 97. zasedanju (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo), sklepni dokument konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju iz leta 2012 z naslovom „Prihodnost, ki si jo želimo“ ter Agendo 2030 in njene cilje trajnostnega razvoja.
2. Pogodbenici priznavata, da trajnostni razvoj zajema gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja, ti trije njegovi deli pa so medsebojno odvisni ter se vzajemno krepijo za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij.
3. Glede na navedeno je cilj tega poglavja okrepiti trgovinske in naložbene odnose med pogodbenicama na način, ki prispeva k trajnostnemu razvoju, zlasti njegovim razsežnostim na področju dela (107) in okolja, ki so pomembne za trgovino in naložbe.
4. To poglavje pooseblja sodelovalni pristop, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih.
ČLEN 26.2
Pravica do urejanja in ravni varstva
1. Pogodbenici priznavata pravico vsake pogodbenice, da vzpostavi svoje politike in prednostne naloge trajnostnega razvoja, da zlasti določi svoje ravni varstva in prednostne naloge domačega varstva okolja in dela ter sprejme ali ustrezno spremeni svojo zakonodajo na področju dela in okolja.
2. Ravni varstva, zakonodaja in politike iz odstavka 1 so skladne z zavezanostjo vsake pogodbenice večstranskim okoljskim sporazumom ter večstranskim standardom in sporazumom na področju dela iz tega poglavja, katerih pogodbenica je.
3. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da njeni zakoni in drugi predpisi ter politike na področju okolja in dela zagotavljajo in spodbujajo visoko raven varstva okolja in dela, ter si prizadeva še naprej izboljševati raven varstva okolja in dela, določeno v njenih zakonih in drugih predpisih ter politikah.
4. Pogodbenica ne oslabi ali zniža ravni varstva, določene v njenem okoljskem in delovnem pravu ter drugih predpisih, da bi tako spodbujala trgovino ali naložbe.
5. Pogodbenica ne opusti svojega okoljskega ali delovnega prava ter drugih predpisov ali drugače odstopa od obojega ter ne predlaga opustitve ali odstopa od obojega na način, ki bi oslabil ali zmanjšal raven varstva, ki ga zagotavljajo ti zakoni in predpisi, da bi tako spodbujala trgovino ali naložbe.
6. Pogodbenica ne opusti dejanskega izvrševanja svojega okoljskega ali delovnega prava ter drugih predpisov z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem na način, ki vpliva na trgovino ali naložbe.
7. Vsaka pogodbenica si pridržuje pravico do razumne presoje in sprejemanja dobronamernih odločitev glede dodeljevanja sredstev za izvrševanje v skladu s prednostnimi nalogami pri izvrševanju svojega okoljskega in delovnega prava ter drugih predpisov.
8. Pogodbenica ne uporabi svojega okoljskega in delovnega prava ter drugih predpisov na način, ki bi pomenil prikrito omejevanje trgovine ali naložb.
ČLEN 26.3
Trgovina ter odgovorno ravnanje podjetij in upravljanje dobavnih verig
1. Pogodbenici priznavata pomen odgovornega upravljanja dobavnih verig z odgovornim ravnanjem podjetij ali praksami družbene odgovornosti podjetij ter vlogo trgovine pri doseganju tega cilja.
2. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
spodbuja odgovorno ravnanje podjetij ali družbeno odgovornost podjetij s spodbujanjem podjetij k uporabi ustreznih praks, ki so skladne z mednarodno priznanimi načeli, standardi in smernicami, vključno s sektorskimi smernicami glede potrebne skrbnosti, ki jih je ta pogodbenica potrdila ali jih podpira, in |
|
(b) |
podpira razširjanje in uporabo ustreznih mednarodnih instrumentov, ki jih je ta pogodbenica potrdila ali jih podpira, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, tristranska deklaracija MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, sprejeta novembra 1977 v Ženevi, globalni dogovor Združenih narodov ter vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je Svet za človekove pravice potrdil v svoji resoluciji 17/4 z dne 16. junija 2011. |
3. Pogodbenici priznavata koristnost mednarodnih sektorskih smernic na področju družbene odgovornosti podjetij ali odgovornega ravnanja podjetij ter spodbujata skupno delo v zvezi s tem. Pogodbenici izvajata tudi ukrepe za spodbujanje spoštovanja smernic OECD o potrebni skrbnosti.
4. Pogodbenici priznavata pomen spodbujanja blagovne menjave, ki prispeva k boljšim socialnim pogojem in okolju prijaznim praksam, kot so okoljsko blago in storitve, ki prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki je gospodarno z viri, blago, katerega proizvodnja ni povezana s krčenjem gozdov, ter blago iz prostovoljnih sistemov in mehanizmov zagotavljanja trajnostnosti.
5. Pogodbenici si izmenjujeta informacije in najboljše prakse ter, če je ustrezno, dvostransko sodelujeta pri obravnavanju vprašanj iz tega člena na regionalni ravni in v mednarodnih forumih.
ČLEN 26.4
Znanstvene in tehnične informacije
1. Pri določanju ali izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, vsaka pogodbenica upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične dokaze, ki so jih po možnosti izdali priznani tehnični in znanstveni organi, ter ustrezne mednarodne standarde, smernice in priporočila, če ti obstajajo.
2. Če znanstveni dokazi ali informacije niso zadostni ali niso neprepričljivi in obstaja tveganje resnega poslabšanja stanja okolja ali tveganje za zdravje in varnost pri delu na njenem ozemlju, lahko pogodbenica sprejme ukrepe na podlagi previdnostnega načela. Taki ukrepi se pregledajo, če so na voljo nove ali dodatne znanstvene informacije.
3. Če ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 2, vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, lahko pogodbenica od pogodbenice, ki je ukrep sprejela, zahteva, da zagotovi informacije, ki kažejo, da je ukrep skladen z njenimi ravnmi varstva, in lahko zahteva razpravo o zadevi v Pododboru za trgovino in trajnostni razvoj.
4. Taki ukrepi se ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine ali naložb.
ČLEN 26.5
Preglednost in dobre regulativne prakse
Pogodbenici priznavata pomen uporabe pravil o preglednosti in dobrih regulativnih praksah v skladu s poglavjema 28 in 29, zlasti pravil, ki zainteresiranim osebam omogočajo, da predložijo stališča o:
|
(a) |
ukrepih za varovanje okolja in delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, in |
|
(b) |
trgovinskih ali naložbenih ukrepih, ki bi lahko vplivali na varovanje okolja ali delovnih pogojev. |
ČLEN 26.6
Ozaveščanje javnosti, obveščanje, sodelovanje in postopkovna jamstva
1. Vsaka pogodbenica spodbuja ozaveščanje javnosti o svojem delovnem in okoljskem pravu ter drugih predpisih, vključno z zagotavljanjem, da so njeno delovno in okoljsko pravo in drugi predpisi ter postopki izvrševanja in skladnosti javno dostopni.
2. Vsaka pogodbenica si prizadeva ugoditi zahtevam za informacije, ki jih v zvezi s tem, kako pogodbenica izvaja to poglavje, predloži kdorkoli.
3. Vsaka pogodbenica uporabi mehanizme iz členov 33.5, 33.6 in 33.7 za pridobivanje mnenj o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja.
4. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi domačimi postopki zagotovi sprejemanje in ustrezno obravnavo sporočil in mnenj v obliki pisnih vlog, ki jih vloži oseba te pogodbenice o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja. Pogodbenica se na take vloge odzove pisno in pravočasno. O takih sporočilih in mnenjih lahko uradno obvesti svojo domačo posvetovalno skupino, ustanovljeno v skladu s členom 33.6, in kontaktno točko druge pogodbenice, določeno v skladu s členom 26.19(6)
5. Vsaka pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo zagotovi, da je dostop do upravnih ali sodnih postopkov na voljo osebam, ki imajo pravno priznan interes v določeni zadevi ali ki trdijo, da je bila njihova pravica kršena, da se omogoči ukrepanje proti kršitvam njenega okoljskega ali delovnega prava, vključno z ustreznimi pravnimi sredstvi za kršitve takega prava.
6. Vsaka pogodbenica v skladu s svojim zakonodajo zagotovi, da so postopki iz odstavka 5 v skladu z ustreznim pravnim postopanjem, niso pretirano dragi, ne določajo nerazumnih rokov ali ne povzročajo neupravičenih zamud, po potrebi z izdajo sodnih odredb, ter da so pošteni, pravični in pregledni.
ČLEN 26.7
Dejavnosti sodelovanja
1. Pogodbenici priznavata pomen dejavnosti sodelovanja na področju trgovinskih vidikov politik na področju okolja in dela za doseganje ciljev tega sporazuma in izvajanje tega poglavja.
2. Dejavnosti sodelovanja se lahko razvijajo in izvajajo ob sodelovanju mednarodnih in regionalnih organizacij ter tretjih držav, podjetij, organizacij delodajalcev in delavcev, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter po potrebi drugih nevladnih organizacij.
3. Dejavnosti sodelovanja se izvajajo v zvezi z vprašanji in temami, o katerih se pogodbenici dogovorita, da bi obravnavali zadeve skupnega interesa.
4. Pogodbenici lahko sodelujeta pri vprašanjih, določenih v tem poglavju, ter med drugim pri:
|
(a) |
delovnih in okoljskih vidikih trgovine in trajnostnega razvoja v mednarodnih forumih, vključno zlasti s STO, političnim forumom Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj, programom Združenih narodov za okolje (UNEP), MOD in večstranskimi okoljskimi sporazumi; |
|
(b) |
vplivu delovnega in okoljskega prava in standardov na trgovino in naložbe; |
|
(c) |
vplivu trgovinske in naložbene zakonodaje na delo in okolje ter |
|
(d) |
trgovinskih vidikih:
|
5. Pogodbenici skupaj določita prednostne naloge za dejavnosti sodelovanja na podlagi področij skupnega interesa in razpoložljivih sredstev.
6. Pogodbenici lahko dejavnosti na področjih sodelovanja, določenih v tem poglavju, izvajata osebno ali s tehnološkimi sredstvi, ki so jima na voljo.
ODDELEK B
OKOLJE IN TRGOVINA
ČLEN 26.8
Cilji
1. Pogodbenici si prizadevata spodbujati trgovinske in okoljske politike, ki se medsebojno podpirajo, visoko raven varstva okolja v skladu z večstranskimi okoljskimi sporazumi, katerih pogodbenici sta, ter učinkovito izvajanje svojega okoljskega prava in drugih predpisov ter okrepiti svoje zmogljivosti za reševanje okoljskih vprašanj, povezanih s trgovino, tudi s sodelovanjem.
2. Pogodbenici priznavata, da ima okrepljeno sodelovanje pri varstvu in ohranjanju okolja ter trajnostnem upravljanju njunih naravnih virov koristi, ki lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju, krepijo njuno okoljsko upravljanje in dopolnjujejo cilje tega sporazuma.
3. Pogodbenici priznavata pomen trgovinskih in okoljskih politik in praks, ki se medsebojno podpirajo, za izboljšanje varstva okolja pri spodbujanju trajnostnega razvoja.
ČLEN 26.9
Večstransko okoljsko upravljanje in sporazumi
1. Pogodbenici se zavedata pomena Skupščine ZN za okolje programa Združenih narodov za okolje. Pogodbenici priznavata ključno vlogo večstranskih okoljskih sporazumov pri reševanju globalnih, regionalnih in domačih okoljskih izzivov. Pogodbenici nadalje priznavata, da je treba okrepiti vzajemno podporo med trgovinsko in okoljsko politiko. V skladu s tem vsaka pogodbenica učinkovito izvaja večstranske okoljske sporazume, katerih pogodbenica je, vključno z njihovimi protokoli.
2. Pogodbenici priznavata pravico vsake pogodbenice, da sprejme ali ohrani ukrepe za spodbujanje ciljev večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je.
3. Pogodbenici vzpostavita dialog in po potrebi sodelujeta pri trgovinskih in okoljskih vprašanjih skupnega interesa, zlasti v zvezi z večstranskimi okoljskimi sporazumi. To vključuje redne izmenjave informacij o pobudah vsake pogodbenice glede ratifikacij večstranskih okoljskih sporazumov, vključno z njihovimi protokoli in spremembami.
ČLEN 26.10
Trgovina in podnebne spremembe
1. Pogodbenici priznavata pomen večstranskih okoljskih sporazumov na področju podnebnih sprememb, zlasti potrebo po uresničitvi cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, podpisane 9. Maja 1992 v New Yorku (UNFCCC), ter namena in ciljev Pariškega sporazuma, da bi se spopadli z neposredno grožnjo podnebnih sprememb. V skladu s tem pogodbenici priznavata vlogo trgovine pri doseganju cilja trajnostnega razvoja in obravnavanju podnebnih sprememb ter pomen individualnih in kolektivnih prizadevanj za obravnavanje učinkov podnebnih sprememb z ukrepi za njihovo blažitev in prilagajanje nanje.
2. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
učinkovito izvaja UNFCCC in Pariški sporazum, vključno z zavezami glede svojih nacionalno določenih prispevkov; |
|
(b) |
spodbuja pozitiven prispevek trgovine k prehodu na krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu proti podnebnim spremembam, vključno z ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ter |
|
(c) |
olajšuje in spodbuja trgovino in naložbe v blago in storitve, ki so zlasti pomembne za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, za trajnostno obnovljivo energijo in energijsko učinkovitost, na način, ki je skladen z drugimi določbami tega sporazuma. |
3. V skladu s členom 26.7 pogodbenici po potrebi sodelujeta pri trgovinskih vidikih podnebnih sprememb na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih, vključno z UNFCCC, STO in Montrealskim protokolom o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, sklenjenim 16. septembra 1987 v Montrealu (v nadaljnjem besedilu: Montrealski protokol). Poleg tega lahko pogodbenici pri teh vprašanjih po potrebi sodelujeta tudi v okviru Mednarodne pomorske organizacije.
4. V skladu z odstavkom 1 pogodbenici sodelujeta na področjih, kot so:
|
(a) |
izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma ter pobudami za spodbujanje odpornosti proti podnebnim spremembam, obnovljivih virov energije, tehnologij z nizkimi emisijami, energijske učinkovitosti, cen ogljika, trajnostnega prometa, trajnostnega in podnebno odpornega razvoja infrastrukture, spremljanja emisij in rešitev, ki temeljijo na naravi, ter proučitev možnosti za sodelovanje na področjih, kot so kratkotrajna podnebna onesnaževala in sekvestracija ogljika v tleh, ter |
|
(b) |
izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z ambicioznim postopnim opuščanjem snovi, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in postopnim zmanjšanjem fluoriranih ogljikovodikov v okviru Montrealskega protokola, in sicer z ukrepi za nadzor njihove proizvodnje, porabe in trgovanja z njimi, uvedbo okolju prijaznih alternativ snovem, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč in fluoriranim ogljikovodikom, posodobitvijo varnostnih in drugih ustreznih standardov ter po potrebi bojem proti nezakoniti trgovini s substancami, ki jih ureja Montrealski protokol. |
ČLEN 26.11
Trgovina in gozdovi
1. Pogodbenici priznavata pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in vlogo trgovine pri uresničevanju tega cilja.
2. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
izvaja ukrepe za boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, po potrebi tudi s sodelovanjem s tretjimi državami; |
|
(b) |
spodbuja varstvo in ohranjanje gozdov ter trajnostno gospodarjenje z njimi; |
|
(c) |
spodbuja trgovino in porabo lesa in lesnih proizvodov, ki so zakonito pridobljeni iz gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari, ter |
|
(d) |
izmenjuje informacije in po potrebi sodeluje z drugo pogodbenico pri pobudah za boj proti nezakoniti sečnji, povezanih s trgovino, trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, krčenju in degradaciji gozdov, upravljanju gozdov in ohranjanju gozdnih površin, da bi povečala učinek in vzajemno podporo svojih politik skupnega interesa. |
3. Ob priznavanju, da imajo gozdovi in trajnostno gospodarjenje z njimi ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, vsaka pogodbenica spodbuja pobude za odpravo krčenja gozdov, vključno z dobavnimi verigami, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Poleg tega pogodbenici po potrebi in v skladu s členom 26.7 sodelujeta dvostransko in regionalno ter v ustreznih mednarodnih forumih, da bi zmanjšali krčenje in degradacijo gozdov po vsem svetu.
ČLEN 26.12
Trgovina ter prostoživeče rastlinske in živalske vrste
1. Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja, da mednarodna trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja, kot je določeno v Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, sprejeti 3. marca 1973 v Washingtonu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija CITES).
2. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
|
(a) |
izvaja učinkovite ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, po potrebi tudi s sodelovanjem s tretjimi državami, ter |
|
(b) |
spodbuja dolgoročno ohranjanje in trajnostno rabo vrst, navedenih v dodatkih h Konvenciji CITES, vključno s sodelovanjem z ustreznimi organi Konvencije CITES pri posodabljanju dodatkov h Konvenciji CITES in spodbujanjem vključitve vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine in drugih meril, določenih v okviru Konvencije CITES. |
3. V skladu s členom 26.7 lahko pogodbenici po potrebi na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih sodelujeta ali izmenjujeta informacije o vprašanjih skupnega interesa, povezanih z bojem proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, vključno z ozaveščanjem za zmanjšanje povpraševanja po nezakonitih proizvodih iz prostoživečih živali in pobudami za krepitev sodelovanja na področju izmenjave informacij in izvrševanja.
ČLEN 26.13
Trgovina in biotska raznovrstnost
1. Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti ter vlogo trgovine pri uresničevanju teh ciljev v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti, sklenjeno 5. junija 1992 v Riu de Janeiru, drugimi ustreznimi večstranskimi okoljskimi sporazumi, katerih pogodbenici sta, in sklepi, sprejetimi na njihovi podlagi.
2. V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kadar je ta izpostavljena pritiskom, povezanim s trgovino in naložbami, vključno z izmenjavo informacij in izkušenj, ter ukrepe za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst, pri čemer se zaveda, da lahko gibanje kopenskih in vodnih invazivnih tujerodnih vrst prek meja po poteh, povezanih s trgovino, škodljivo vpliva na okolje, gospodarske dejavnosti in razvoj ter zdravje ljudi.
3. Pogodbenici priznavata pomen spoštovanja, ohranjanja in vzdrževanja znanja in praks domorodnih in lokalnih skupnosti, ki poosebljajo tradicionalne načine življenja, ki prispevajo k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti, ter vlogo trgovine pri tem.
4. Pogodbenici priznavata, da je pomembno olajšati dostop do genskih virov ter spodbujati pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, v skladu s svojimi domačimi ukrepi in mednarodnimi obveznostmi vsake pogodbenice.
5. Pogodbenici priznavata tudi pomen sodelovanja javnosti in posvetovanja z njo v skladu s svojo zadevno zakonodajo ali politiko pri razvoju in izvajanju ukrepov v zvezi z ohranjanjem in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti.
6. Pogodbenici lahko v skladu s členom 26.7 po potrebi spodbujata, sodelujeta ali izmenjujeta informacije na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih o trgovinskih vidikih politik in ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki so v skupnem interesu, kot so:
|
(a) |
pobude in dobre prakse v zvezi s trgovino s proizvodi, ki temeljijo na naravnih virih in so pridobljeni s trajnostno rabo biotskih virov ter prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti; |
|
(b) |
ohranjanje in trajnostna raba biotske raznovrstnosti ter varstvo, obnova in vrednotenje ekosistemov in njihovih storitev ter s tem povezanih ekonomskih instrumentov in |
|
(c) |
dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi od njihove uporabe. |
ČLEN 26.14
Trgovina ter trajnostno upravljanje ribištva in akvakulture
1. Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja morskih bioloških virov in morskih ekosistemov ter vlogo trgovine pri uresničevanju teh ciljev.
2. Pogodbenici pri razvoju in izvajanju ukrepov za ohranjanje in upravljanje upoštevata družbene, trgovinske, razvojne in okoljske pomisleke ter pomen obrtnega ali malega ribolova za preživetje lokalnih ribiških skupnosti.
3. Pogodbenici priznavata, da ima lahko nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (108) velike negativne posledice za staleže rib, trajnost trgovine z ribiškimi proizvodi, razvoj in okolje, ter potrjujeta potrebo po ukrepih za reševanje težav prelova in netrajnostne rabe ribolovnih virov.
4. V skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena vsaka pogodbenica:
|
(a) |
izvaja načela Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, podpisane 10. decembra 1982 v Montego Bayu, Sporazuma Združenih narodov o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, sprejetega 4. avgusta 1995 v New Yorku, Sporazuma Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo o pospeševanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje, sprejetega 24. novembra 1993 v Rimu, kodeksa odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, sprejetega 31. oktobra 1995 v resoluciji št. 4/95, ter Sporazuma Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, podpisanega 22. novembra 2009 v Rimu, ter deluje v skladu z njimi; |
|
(b) |
sodeluje pri pobudi Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za svetovno evidenco ribiških plovil, plovil za prevoz zamrznjenih proizvodov in oskrbovalnih plovil; |
|
(c) |
si prizadeva za delovanje sistema upravljanja ribištva, ki temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih in mednarodno priznanih najboljših praksah za upravljanje in ohranjanje ribištva, kot se odražajo v ustreznih določbah mednarodnih instrumentov, namenjenih zagotavljanju trajnostne rabe in ohranjanja morskih vrst (109), ter je med drugim zasnovan tako, da bi pogodbenica:
|
|
(d) |
v podporo prizadevanjem za boj proti praksam nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter za pomoč pri preprečevanju trgovine z izdelki iz vrst, pridobljenih s temi praksami:
|
|
(e) |
aktivno sodeluje pri delu regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih članica, opazovalka ali sodelujoča nepogodbenica je, da bi dosegla dobro upravljanje ribištva in trajnostno ribištvo, na primer s spodbujanjem znanstvenih raziskav in sprejetjem ukrepov za ohranjanje na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov, krepitvijo mehanizmov za zagotavljanje skladnosti, izvajanjem rednih pregledov uspešnosti ter sprejetjem učinkovitega nadziranja, spremljanja in izvrševanja upravljanja regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ter po potrebi sprejetjem in izvajanjem sistemov dokumentiranja ali potrjevanja ulova in ukrepov države pristanišča; |
|
(f) |
si prizadeva delovati skladno z ustreznimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih članica ni, da ne bi ogrozila teh ukrepov, in si prizadeva, da ne bi ogrozila sistemov dokumentacije o ulovu ali trgovini, ki jih upravljajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ali dogovorov, katerih članica ni, ter |
|
(g) |
spodbuja razvoj trajnostne in odgovorne akvakulture ob upoštevanju njenih ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov v skladu z izvajanjem ciljev in načel iz Kodeksa odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. |
5. Pogodbenici po potrebi in skladno s členom 26.7 sodelujeta na dvostranski ravni in znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, da bi spodbujali trajnostne ribolovne prakse in trgovino z ribiškimi proizvodi iz trajnostno upravljanih dejavnosti ribištva. Poleg tega lahko pogodbenici sodelujeta pri izmenjavi znanja in dobrih praks v podporo izvajanju tega člena.
ODDELEK C
DELO IN TRGOVINA
ČLEN 26.15
Cilji
1. Pogodbenici priznavata, da trgovina in naložbe zagotavljajo priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in dostojno delo, tudi za mlade, s pogoji zaposlovanja, ki upoštevajo načela iz Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, sprejete 18. junija 1998 na Mednarodni konferenci dela v Ženevi in spremenjene leta 2022, ter Deklaracije MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, sprejete 10. junija 2008, inspremenjene leta 2022 (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo).
2. Pogodbenici si prizadevata zagotoviti visoko raven varstva pri delu v skladu z mednarodnimi standardi dela, ki jih spoštujeta, ter spodbujati politike na področju trgovine in dela, ki se medsebojno podpirajo, za izboljšanje delovnih pogojev in kakovosti poklicnega življenja zaposlenih. Prizadevali si bosta izboljšati razvoj in upravljanje človeškega kapitala za večjo zaposljivost, poslovno odličnost in večjo produktivnost v korist delavcev in tudi podjetij. V skladu s tem si pogodbenici prizadevata mladim zagotoviti priložnosti za razvoj potrebnih znanj in spretnosti za uspešen dostop do trga dela in obstoj na njem.
3. Pogodbenici si prizadevata sodelovati pri trgovinskih vprašanjih s področja dela, ki so v skupnem interesu, da bi okrepili širše odnose med pogodbenicama.
ČLEN 26.16
Večstranski standardi in sporazumi na področju dela
1. Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki spodbuja dostojno delo za vse, zlasti ženske, mlade in invalide, v skladu z njunimi obveznostmi v okviru MOD, vključno s tistimi iz Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, in Deklaracije MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo.
2. Pogodbenici ob sklicevanju na Deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, opozarjata, da kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ni mogoče uveljavljati ali kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se delovni standardi ne bi smeli uporabljati za zaščito trgovine.
3. Vsaka pogodbenica učinkovito izvaja konvencije MOD, ki so jih ratificirale države članice in Čile.
4. V skladu z ustavo MOD, sprejeto kot XIII. del Versajske pogodbe, podpisane 28. junija 1919, in Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, vsaka pogodbenica spoštuje, spodbuja in učinkovito izvaja mednarodno priznane temeljne delovne standarde, kot so opredeljeni v temeljnih konvencijah MOD, in sicer:
|
(a) |
svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj; |
|
(b) |
odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela; |
|
(c) |
učinkovito odpravo dela otrok, vključno s prepovedjo najhujših oblik dela otrok; |
|
(d) |
odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih ter |
|
(e) |
varno in zdravo delovno okolje. |
5. Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o svojem napredku pri ratifikaciji konvencij ali protokolov MOD, ki jih MOD uvršča med aktualne in katerih podpisnici še nista.
6. Vsaka pogodbenica spodbuja agendo MOD za dostojno delo, kot je določena v Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, zlasti glede:
|
(a) |
dostojnih delovnih pogojev za vse, med drugim v zvezi s plačami in zaslužki, delovnim časom, drugimi delovnimi pogoji in socialnim varstvom, in |
|
(b) |
socialnega dialoga o zadevah s področja dela med delavci in delodajalci ter njihovimi organizacijami in z zadevnimi vladnimi organi. |
7. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi obveznostmi v okviru MOD:
|
(a) |
sprejme in izvaja ukrepe in politike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ter |
|
(b) |
vzdržuje sistem inšpekcije dela v skladu z ustreznimi standardi MOD o inšpekciji dela. |
ČLEN 26.17
Prisilno ali obvezno delo
1. Pogodbenici opozarjata, da je odprava prisilnega dela med cilji Agende 2030, ter poudarjata pomen ratifikacije in učinkovitega izvajanja Protokola iz leta 2014 h Konvenciji o odpravi prisilnega dela iz leta 1930, sprejetega 11. junija 2014 v Ženevi.
2. Pogodbenici priznavata cilj odprave vseh oblik prisilnega ali obveznega dela, vključno s prisilnim ali obveznim delom otrok.
3. Pogodbenici zato opredeljujeta možnosti za sodelovanje, izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks, povezanih z odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela.
ČLEN 26.18
Sodelovanje na področju trgovine in dela
V skladu s členom 26.7 se pogodbenici po potrebi posvetujeta in sodelujeta na dvostranski ravni ter v okviru MOD glede vprašanj v zvezi s trgovino in delom, ki so v skupnem interesu in med drugim zadevajo:
|
(a) |
ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje produktivnega, visokokakovostnega zaposlovanja, vključno s politikami za rast, ki ustvarjajo delovna mesta, ter spodbujanje trajnostnih podjetij in podjetništva; |
|
(b) |
spodbujanje izboljšanja produktivnosti podjetij in dela, zlasti v zvezi z malimi in srednjimi podjetji; |
|
(c) |
razvoj človeškega kapitala, dostop do trga dela in izboljšanje zaposljivosti, zlasti mladih, tudi z vseživljenjskim učenjem in poklicnim usposabljanjem, stalnim izobraževanjem, usposabljanjem ter razvojem in nadgradnjo znanj in spretnosti, vključno v nastajajočih in okoljskih panogah; |
|
(d) |
ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter inovativne prakse na delovnem mestu za izboljšanje dobrobiti delavcev; |
|
(e) |
spodbujanje ozaveščenosti o agendi MOD za dostojno delo, vključno z medsebojnimi povezavami med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo, prilagajanjem trga dela, temeljnimi delovnimi standardi, dostojnim delom v svetovnih dobavnih verigah, socialno zaščito in socialnim vključevanjem, socialnim dialogom in enakostjo spolov; |
|
(f) |
spodbujanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest s trgovino, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile; |
|
(g) |
varnost in zdravje pri delu ter inšpekcijo dela, na primer z izboljšanjem mehanizmov skladnosti in izvrševanja; |
|
(h) |
obravnavanje izzivov in priložnosti raznolike večgeneracijske delovne sile, vključno s:
|
|
(i) |
izboljšanje delovnih odnosov, na primer najboljše prakse na področju alternativnega reševanja sporov in tristranskega posvetovanja; |
|
(j) |
izvajanje temeljnih, prednostnih in drugih aktualnih konvencij MOD ter tristranske deklaracije MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike ter vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah in |
|
(k) |
statistiko dela. |
ODDELEK D
INSTITUCIONALNE UREDITVE
ČLEN 26.19
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj ter kontaktne točke
1. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 33.4(1), za Čile sestavljajo uradniki institucij, pristojnih za trgovino, delo, okolje in enakost spolov.
2. Pododbor ima posebne seje za zadeve s področja okolja in dela (110) ter za medsektorska vprašanja, povezana s trgovino in trajnostnim razvojem.
3. Pododbor ima naslednje naloge:
|
(a) |
olajšati, spremljati in pregledovati izvajanje tega poglavja; |
|
(b) |
določiti, organizirati, nadzirati in ocenjevati dejavnosti sodelovanja iz tega poglavja, vključno z izmenjavo informacij in izkušenj na področjih skupnega interesa; |
|
(c) |
poročati Odboru za trgovino in mu dati priporočila o vseh zadevah, povezanih s tem poglavjem, tudi v zvezi s temami za razpravo z mehanizmi civilne družbe iz člena 33.5; |
|
(d) |
izvajati naloge iz členov 26.21 in 26.22; |
|
(e) |
po potrebi se usklajevati z drugimi pododbori, ustanovljenimi na podlagi tega sporazuma, tudi glede prizadevanj za vključitev vprašanj, premislekov in dejavnosti, povezanih s spolom, v njihovo delo, kot je navedeno v členu 27.4(8), in |
|
(f) |
izvajati vse druge naloge, o katerih se dogovorita pogodbenici. |
4. Pododbor se lahko po medsebojnem dogovoru posvetuje z ustreznimi deležniki ali izvedenci o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja, ali jih zaprosi za nasvet.
5. Pododbor soglasno pripravi poročilo o vsakem sestanku in ga po sestanku objavi.
6. Vsaka pogodbenica v okviru svoje uprave imenuje kontaktno točko za lažje komuniciranje in usklajevanje med pogodbenicama o vseh zadevah v zvezi z izvajanjem tega poglavja. Za Čile so posebne kontaktne točke za vprašanja s področja dela, okolja in enakosti spolov predstavniki njegovega podsekretariata za mednarodne ekonomske odnose ministrstva za zunanje zadeve ali njegovega naslednika. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o svojih kontaktnih točkah in zagotovi njihove kontaktne podatke.
7. Kontaktne točke:
|
(a) |
omogočajo redno komunikacijo in usklajevanje med pogodbenicama; |
|
(b) |
ne glede na člen 33.3(2) pomagajo pododboru, vključno s pripravo dnevnega reda in izvedbo vseh drugih potrebnih priprav na sestanke pododbora; |
|
(c) |
po potrebi obveščajo civilno družbo ter |
|
(d) |
sodelujejo, tudi z drugimi ustreznimi organi svojih uprav, pri razvoju in izvajanju dejavnosti sodelovanja. |
ČLEN 26.20
Reševanje sporov
1. Pogodbenici si z dialogom, izmenjavo informacij in sodelovanjem po najboljših močeh prizadevata odpraviti vsa nesoglasja glede razlage ali uporabe tega poglavja.
2. Pogodbenici v primeru nesoglasja glede razlage ali uporabe tega poglavja uporabita izključno postopke za reševanje sporov, določene v skladu s členoma 26.21 in 26.22.
ČLEN 26.21
Posvetovanja
1. Pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki je predložila zahtevo) lahko kadar koli zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena) o kateri koli zadevi v zvezi z razlago ali uporabo tega poglavja, tako da kontaktni točki pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, pošlje pisno zahtevo. V zahtevi navede razloge za zahtevo za posvetovanja, vključno z dovolj natančnim opisom sporne zadeve in določb tega poglavja, za katere meni, da se uporabljajo.
2. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, pisno odgovori najpozneje 10 dni od datuma prejema zahteve, razen če se s pogodbenico, ki je predložila zahtevo, dogovori drugače.
3. Pogodbenici začneta posvetovanja najpozneje 30 dni od datuma prejema zahteve s strani pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
4. Posvetovanja se lahko izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi, ki jih imata na voljo pogodbenici. Če se posvetovanja izvajajo v živo, potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
5. Pogodbenici v okviru posvetovanj:
|
(a) |
zagotovita zadostne informacije, da se zadeva lahko v celoti preuči, in |
|
(b) |
zaupno obravnavata vse informacije, izmenjane med posvetovanji. |
6. Pogodbenici se posvetujeta, da bi dosegli obojestransko zadovoljivo rešitev zadeve, pri čemer upoštevata možnosti za sodelovanje v zvezi z zadevo. V zvezi z zadevami, povezanimi z večstranskimi sporazumi iz tega poglavja, pogodbenici upoštevata informacije MOD ali ustreznih organov, ustanovljenih na podlagi teh sporazumov. Pogodbenici se lahko po potrebi dogovorita, da bosta za pomoč pri posvetovanjih zaprosili za nasvet take organizacije ali organe ali katerega koli drugega izvedenca ali organ, ki se jima zdi primeren.
7. Če pogodbenici zadeve ne moreta rešiti v 60 dneh po vročitvi pisne zahteve za posvetovanja v skladu z odstavkom 1, lahko vsaka pogodbenica s pisno zahtevo, ki jo pošlje kontaktni točki druge pogodbenice, zahteva sklic pododbora za obravnavo zadeve. Pododbor se nemudoma sestane in si prizadeva doseči dogovor o rešitvi zadeve.
8. Vsaka pogodbenica ali pododbor, sklican v skladu z odstavkom 7 tega člena, lahko po potrebi zaprosi za mnenje domače posvetovalne skupine iz člena 33.6 ali za druge strokovne nasvete.
9. Če lahko pogodbenici zadevo rešita, dokumentirata izid, po potrebi vključno z dogovorjenimi posebnimi ukrepi in časovnimi okviri. Pogodbenici izid objavita, razen če se dogovorita drugače.
ČLEN 26.22
Skupina izvedencev
1. Če pogodbenici zadeve ne rešita v 60 dneh od predložitve pisne zahteve za sklic pododbora iz člena 26.21(7) ali če ne zahtevata tega v 120 dneh od predložitve pisne zahteve za posvetovanja v skladu s členom 26.21(1), lahko pogodbenica, ki je predložila zahtevo, zahteva ustanovitev skupine izvedencev za proučitev zadeve.
Vsaka taka zahteva se v pisni obliki predloži kontaktni točki pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena. V zahtevi so navedeni razlogi za zahtevo za ustanovitev skupine izvedencev, vključno z dovolj natančnim opisom sporne zadeve, in je pojasnjeno, kako ta zadeva pomeni kršitev posebnih določb tega poglavja.
2. Razen če je v tem členu določeno drugače, se smiselno uporabljajo členi 31.6, 31.10, 31.13, člen 31.14(1), člen 31.15, 31.19, člen 31.20(2) in členi 31.21, 31.22, 31.24, 31.32, 31.33, 31.34 ter 31.35 ter poslovnik iz Priloge 31-A in kodeks ravnanja iz Priloge 31-B.
3. Pododbor na svojem prvem sestanku Odboru za trgovino priporoči imenovanje najmanj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni sodelovati v skupini izvedencev. Odbor za trgovino na podlagi tega priporočila najpozneje eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam takih posameznikov. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov:
|
(a) |
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Evropske unije; |
|
(b) |
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Čila, in |
|
(c) |
enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki opravljajo funkcijo predsednika skupine izvedencev. |
4. Na vsakem podseznamu je najmanj pet posameznikov. Odbor za trgovino zagotovi, da se seznam posodablja in da je na njem to najmanjše število posameznikov.
5. Posamezniki iz odstavka 3 morajo imeti strokovno znanje ali izkušnje na področju delovnega ali okoljskega prava, vprašanj, obravnavanih v tem poglavju, ali reševanja sporov, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov. So neodvisni, delujejo kot posamezniki, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade v zvezi s spornimi vprašanji, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge 31-B.
6. Kadar je skupina izvedencev sestavljena v skladu s postopki iz člena 31.6(3), (4) in (6), se izvedenci izberejo z ustreznih podseznamov iz odstavka 3 tega člena.
7. Če se pogodbenici v petih dneh od datuma ustanovitve skupine izvedencev ne dogovorita drugače, so pristojnosti odbora naslednje:
„ob upoštevanju ustreznih določb poglavja 26 Začasnega sporazuma o trgovini med Evropsko unijo in Republiko Čile proučiti zadevo, navedeno v zahtevi za ustanovitev skupine izvedencev, ter v skladu s členom 26.23 navedenega sporazuma izdati poročilo s svojimi ugotovitvami in priporočili za rešitev zadeve“.
8. V zvezi z zadevami, povezanimi z večstranskimi sporazumi iz tega poglavja, bi morala skupina izvedencev pridobiti informacije od MOD ali ustreznih organov, ustanovljenih na podlagi teh sporazumov, vključno z vsemi ustreznimi razpoložljivimi smernicami za razlago, ugotovitvami ali sklepi, ki so jih sprejeli MOD in ti organi. Vse take informacije se zagotovijo obema pogodbenicama, da predložita pripombe.
9. Skupina izvedencev razlaga določbe tega poglavja v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno s tistimi iz Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.
10. Skupina izvedencev pogodbenicama predloži vmesno in končno poročilo, v katerem navede ugotovljena dejstva, uporabo ustreznih določb ter utemeljitev vseh ugotovitev, sklepov in priporočil, ki jih je pripravila.
11. Skupina izvedencev pogodbenicama predloži vmesno poročilo v 100 dneh od datuma ustanovitve skupine izvedencev. Če skupina izvedencev meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik skupine izvedencev o tem uradno pisno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava skupina izvedencev predložiti vmesno poročilo. Rok iz tega odstavka lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
12. Pogodbenica lahko skupini izvedencev predloži utemeljeno zahtevo za pregled določenih vidikov vmesnega poročila v 25 dneh od datuma predložitve vmesnega poročila. Pogodbenica lahko predloži pripombe na zahtevo druge pogodbenice v 15 dneh od predložitve zahteve.
13. Skupina izvedencev po preučitvi zahteve in pripomb pripravi končno poročilo. Če v roku iz odstavka 12 ni prejeta nobena zahteva za pregled določenih vidikov vmesnega poročila, postane vmesno poročilo končno poročilo skupine izvedencev.
14. Skupina izvedencev predloži pogodbenicama končno poročilo v 175 dneh od datuma ustanovitve skupine izvedencev. Če skupina izvedencev meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik skupine izvedencev o tem uradno pisno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava skupina izvedencev predložiti končno poročilo. Rok iz tega odstavka lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
15. Končno poročilo vključuje razpravo o vseh pisnih zahtevah pogodbenic glede vmesnega poročila in jasno obravnava morebitne pripombe, ki sta jih predložili pogodbenici.
16. Pogodbenici objavita končno poročilo v 15 dneh po tem, ko ga predloži skupina izvedencev.
17. Če skupina izvedencev v končnem poročilu ugotovi, da pogodbenica ni izpolnila svojih obveznosti iz tega poglavja, pogodbenici razpravljata o ustreznih ukrepih, ki jih je treba izvesti ob upoštevanju poročila in priporočil skupine izvedencev. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, obvesti svojo domačo posvetovalno skupino iz člena 33.6 in drugo pogodbenico o svojih odločitvah glede vseh dejavnosti ali ukrepov, ki jih je treba izvesti, najpozneje tri mesece po objavi poročila.
18. Pododbor spremlja nadaljnje ukrepe na podlagi končnega poročila in priporočil skupine izvedencev. Domači posvetovalni skupini iz člena 33.6 lahko opažanja v zvezi s tem predložita pododboru.
ČLEN 26.23
Pregled
1. Da bi pogodbenici izboljšali uresničevanje ciljev tega poglavja, na sestankih pododbora razpravljata o njegovem učinkovitem izvajanju, pri čemer med drugim upoštevata glavni razvoj politike v vsaki pogodbenici in razvoj mednarodnih sporazumov.
2. Pogodbenica lahko ob upoštevanju izida takih razprav kadar koli po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma zahteva pregled tega poglavja. V ta namen lahko pododbor pogodbenicam priporoči spremembe ustreznih določb tega poglavja v skladu s postopkom sprememb iz člena 33.9(1).
POGLAVJE 27
TRGOVINA IN ENAKOST SPOLOV
ČLEN 27.1
Ozadje in cilji
1. Pogodbenici se strinjata glede pomena vključevanja vidika spolov v spodbujanje vključujoče gospodarske rasti in glede ključne vloge, ki jo v zvezi s tem lahko imajo politike, ki upoštevajo vidik spola. To vključuje odpravljanje ovir za udeležbo žensk v gospodarstvu in mednarodni trgovini, vključno z izboljšanjem enakih možnosti dostopa do delovnih funkcij in sektorjev za moške in ženske na trgu dela.
2. Pogodbenici priznavata, da sta mednarodna trgovina in naložbe gonilo gospodarske rasti, ter priznavata tudi pomemben prispevek žensk h gospodarski rasti z njihovo udeležbo v gospodarskih dejavnostih, vključno s podjetništvom in mednarodno trgovino.
3. Pogodbenici priznavata, da lahko udeležba žensk v mednarodni trgovini prispeva k pospeševanju njihovega ekonomskega opolnomočenja in ekonomske neodvisnosti. Poleg tega dostop žensk do gospodarskih virov in njihovo lastništvo prispevata k trajnostni in vključujoči gospodarski rasti, blaginji, konkurenčnosti in dobrobiti družbe. Skladno s tem pogodbenici poudarjata svojo namero, da bosta ta sporazum izvajali na način, ki spodbuja in krepi enakost žensk in moških.
4. Pogodbenici opozarjata na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njene cilje, ki se nanašajo na trgovino in enakost spolov, zlasti na cilj 5: „doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklet“.
5. Pogodbenici opozarjata na cilje skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk z zasedanja ministrske konference STO decembra 2017 v Buenos Airesu.
6. Pogodbenici opozarjata na svoje zaveze glede vključevanja načela enakosti spolov in opolnomočenja žensk in deklet ter spoštovanja demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je določeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948, in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, povezanih z enakostjo spolov, katerih pogodbenici sta.
7. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze iz Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala od 4. do 15. septembra 1995 v Pekingu, pri čemer upoštevata zlasti cilje in določbe v zvezi z enakim dostopom žensk do virov, zaposlovanja, trgov in trgovine.
8. Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen vključujočih trgovinskih politik, ki prispevajo k spodbujanju enakih pravic, obravnave in možnosti moških in žensk ter k odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.
9. Pogodbenici poudarjata vlogo zasebnega sektorja pri spodbujanju enakosti spolov z izvajanjem politik nediskriminacije in raznolikosti pri poslovanju podjetij v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi, ki jih pogodbenici potrjujeta ali podpirata.
10. Pogodbenici si prizadevata:
|
(a) |
krepiti svoje trgovinske odnose, sodelovanje in dialog na načine, ki spodbujajo enake možnosti in obravnavo žensk in moških kot delavcev, proizvajalcev, trgovcev ali potrošnikov, v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi; |
|
(b) |
olajšati sodelovanje in dialog z namenom izboljšanja zmogljivosti, pogojev in dostopa žensk do priložnosti, ki jih ustvarja trgovina; |
|
(c) |
dodatno izboljšati svoje zmogljivosti za obravnavanje vprašanj enakosti spolov, povezanih s trgovino, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks. |
ČLEN 27.2
Večstranski sporazumi
1. Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezanost učinkovitemu izvajanju obveznosti iz Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 18. decembra 1979, pri čemer se zlasti poudarjajo določbe v zvezi z odpravo diskriminacije žensk v gospodarskem življenju in na področju zaposlovanja.
2. Pogodbenici opozarjata na svoje obveznosti iz člena 26.16 tega sporazuma v zvezi s konvencijami MOD, povezanimi z enakostjo spolov in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih, ki so jih ratificirale države članice in Čile.
3. Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezo, da bo učinkovito izvajala svoje obveznosti iz drugih večstranskih sporazumov, katerih pogodbenica je in ki obravnavajo enakost spolov ali pravice žensk.
ČLEN 27.3
Splošne določbe
1. Pogodbenici priznavata pravico vsake pogodbenice, da določi svoj obseg in jamstva glede enakih možnosti za moške in ženske ter sprejme ali ustrezno spremeni svoje ustrezne zakone in politike v skladu s svojimi obveznostmi iz mednarodnih sporazumov iz člena 27.2.
2. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da njeni ustrezni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo enake pravice, obravnavo in možnosti za moške in ženske v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi. Vsaka pogodbenica si prizadeva za izboljšanje teh zakonov in politik.
3. Vsaka pogodbenica si prizadeva za zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, povezanih s trgovino in spolom, da bi bolje razumela različne vplive instrumentov trgovinske politike na ženske in moške kot delavce, proizvajalce, trgovce ali potrošnike.
4. Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju spodbuja ozaveščanje javnosti o svojih zakonih in politikah, povezanih z enakostjo spolov, vključno z njihovim vplivom na vključujočo gospodarsko rast in trgovinsko politiko ter pomembnostjo zanju.
5. Vsaka pogodbenica pri oblikovanju, izvajanju in pregledu ukrepov na področjih, ki jih zajema ta sporazum, po potrebi upošteva cilj enakosti moških in žensk.
6. Vsaka pogodbenica spodbuja trgovino in naložbe s spodbujanjem enakih možnosti ter udeležbe žensk in moških v gospodarstvu in mednarodni trgovini. To med drugim vključuje ukrepe, katerih cilj je: postopna odprava vseh vrst diskriminacije na podlagi spola; spodbujanje načela enakega plačila za delo enake vrednosti za odpravo razlik v plačilu med spoloma ter omogočanje nediskriminacije žensk pri zaposlovanju in opravljanju poklica, tudi zaradi nosečnosti in materinstva.
7. Pogodbenica zaradi spodbujanja trgovine ali naložb ne sme oslabiti ali zmanjšati zaščite, ki jo zagotavlja njena ustrezna zakonodaja, namenjena zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške.
8. Pogodbenica ne opusti svojih zakonov, namenjenih zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške, ali drugače odstopa od njih ter ne predlaga njihove opustitve ali odstopa od njih na način, ki bi oslabil ali zmanjšal zaščito, ki jo zagotavljajo ti zakoni, da bi tako spodbujala trgovino ali naložbe.
9. Pogodbenica je s trajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem uspešna pri učinkovitem izvajanju zaščite, ki jo zagotavljajo njeni zakoni, namenjeni zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške na način, ki vpliva na trgovino ali naložbe.
ČLEN 27.4
Dejavnosti sodelovanja
1. Pogodbenici priznavata koristi izmenjave izkušenj pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in krepitvi trgovinskih vidikov ukrepov za enakost spolov.
2. Pogodbenici v skladu z odstavkom 1 izvajata dejavnosti sodelovanja, namenjene izboljšanju zmogljivosti in pogojev za ženske, vključno z delavkami, poslovnimi ženskami in podjetnicami, da bi dostopale do priložnosti, ki jih ustvarja ta sporazum, in jih v celoti izkoristile.
3. Dejavnosti sodelovanja se izvajajo v zvezi z vprašanji in temami, o katerih se dogovorita pogodbenici.
4. Dejavnosti sodelovanja se lahko razvijajo in izvajajo ob sodelovanju Združenih narodov, STO, MOD, OECD in drugih mednarodnih organizacij ter tretjih držav, podjetij, organizacij delodajalcev in delavcev, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter po potrebi drugih nevladnih organizacij.
5. Področja sodelovanja lahko vključujejo izmenjavo izkušenj in najboljših praks v zvezi s politikami in programi za spodbujanje večje udeležbe žensk v mednarodni trgovini ter s trgovino povezanimi vidiki:
|
(a) |
spodbujanja finančne vključenosti in izobraževanja žensk ter dostopa do financiranja in finančne pomoči; |
|
(b) |
pospeševanja vodilnega položaja žensk in razvoja mrež žensk; |
|
(c) |
spodbujanja polne udeležbe žensk v gospodarstvu s spodbujanjem njihove udeležbe, vodilnega položaja in izobraževanja, zlasti na področjih, na katerih so premalo zastopane, kot so znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika, pa tudi inovacije in poslovanje; |
|
(d) |
spodbujanja enakosti spolov v podjetjih; |
|
(e) |
sodelovanja žensk na položajih odločanja v javnem in zasebnem sektorju; |
|
(f) |
javnih in zasebnih pobud, namenjenih spodbujanju ženskega podjetništva, vključno z vključevanjem žensk v formalni sektor gospodarstva, povečanjem konkurenčnosti podjetij, ki jih vodijo ženske, da se jim omogoči udeležba in konkurenčnost v lokalnih, regionalnih in globalnih vrednostnih verigah, ter dejavnostmi za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske; |
|
(g) |
politik in programov za izboljšanje digitalnih spretnosti žensk ter dostopa do spletnih poslovnih orodij in platform za e-trgovanje; |
|
(h) |
pospeševanja politik in programov na področju oskrbe ter ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja z vidika spola; |
|
(i) |
raziskovanja povezave med večjo udeležbo žensk v mednarodni trgovini in zmanjšanjem razlik v plačilu med spoloma; |
|
(j) |
razvoja analize trgovinskih politik na podlagi spola, vključno z oblikovanjem, izvajanjem in spremljanjem njihovih učinkov; |
|
(k) |
zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu, uporabe kazalnikov, metodologij spremljanja in vrednotenja ter analize statističnih podatkov, povezanih s trgovino, z vidika spola; |
|
(l) |
raziskovanja povezav med udeležbo žensk v mednarodni trgovini ter področji, kot so dostojno delo, poklicna segregacija in delovni pogoji žensk, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile, v skladu s členom 26.18, pododstavek (f); |
|
(m) |
politik in programov za preprečevanje različnega gospodarskega vpliva, ki ga imajo krize in izredne razmere na ženske in moške, njegovo blažitev in odzivanje nanj ter |
|
(n) |
drugih vprašanj, o katerih se dogovorita pogodbenici. |
6. Pogodbenici skupaj določita prednostne naloge za dejavnosti sodelovanja na podlagi področij skupnega interesa in razpoložljivih sredstev.
7. Sodelovanje, tudi na področjih iz odstavka 5, se lahko izvaja v živo ali s tehnološkimi sredstvi, ki so pogodbenicama na voljo, in sicer z dejavnostmi, kot so: delavnice, seminarji, konference, programi in projekti sodelovanja; izmenjava izkušenj ter izmenjava najboljših praks na področju politik in postopkov ter izmenjava izvedencev.
8. Pogodbenici prek Pododbora za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljenega v skladu s členom 33.4(1), spodbujata prizadevanja organov, ustanovljenih s tem sporazumom, da v svoje delo vključijo vprašanja, premisleke in dejavnosti, povezane s spolom.
9. Pogodbenici spodbujata vključujočo udeležbo žensk pri izvajanju dejavnosti sodelovanja, vzpostavljenih v skladu s tem členom, če je to primerno.
ČLEN 27.5
Institucionalne ureditve
1. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljen v skladu s členom 33.4(1), je odgovoren za izvajanje tega poglavja. Za to poglavje se smiselno uporablja člen 26.19 (111).
2. Pri sodelovanju s civilno družbo v domačih posvetovalnih skupinah, ustanovljenih ali imenovanih v skladu s členom 33.6, ter v forumu civilne družbe, organiziranem v skladu s členom 33.7, pogodbenici spodbujata sodelovanje organizacij, ki spodbujajo enakost moških in žensk.
ČLEN 27.6
Reševanje sporov
Za to poglavje se smiselno uporabljajo členi 26.20, 26.21 in 26.22 (112).
ČLEN 27.7
Pregled
1. Pogodbenici se strinjata, da je pomembno, da skupaj ali posamezno v okviru svojih postopkov in institucij ter institucij, ustanovljenih v skladu s tem sporazumom, spremljata in ocenjujeta vpliv izvajanja tega sporazuma na enakost moških in žensk ter priložnosti, ki se ženskam zagotovijo v zvezi s trgovino.
2. Pogodbenici lahko to poglavje pregledata glede na izkušnje, pridobljene pri njegovem izvajanju, in po potrebi predlagata, kako bi ga lahko okrepili.
POGLAVJE 28
PREGLEDNOST
ČLEN 28.1
Cilj
1. Pogodbenici si ob priznavanju vpliva, ki ga imata lahko njuni regulativni okolji na trgovino in naložbe med njima, prizadevata za zagotavljanje predvidljivega regulativnega okolja in učinkovitih postopkov za gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja.
2. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma STO, v tem poglavju pa nadgrajujeta te zaveze in določata nadaljnje ureditve za preglednost.
ČLEN 28.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
|
(a) |
„upravna odločitev“ pomeni odločbo, sklep ali ukrep s pravnim učinkom, ki se v posameznem primeru nanaša na določeno osebo, blago ali storitve, zajema pa tudi nesprejetje upravne odločitve, kot je določeno v pravu pogodbenice, ter |
|
(b) |
„upravna odločba za splošno uporabo“ pomeni upravno odločbo ali razlago, ki se uporablja za vse osebe in dejanske primere, ki na splošno spadajo na področje uporabe te upravne odločbe ali razlage, pri čemer določa normo ravnanja, vendar ne vključuje:
|
ČLEN 28.3
Objava
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni zakoni, drugi predpisi, postopki, upravne odločbe za splošno uporabo in sodne odločbe v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu, takoj objavijo v uradno določenem mediju in, kadar je to izvedljivo, v elektronski obliki, ali so drugače razpoložljivi na način, ki vsakomur omogoča, da se z njimi seznani.
2. Vsaka pogodbenica obrazloži cilj in utemeljitev svojih zakonov, predpisov, postopkov, upravnih odločb za splošno uporabo in sodnih odločb v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi razumen rok med datumom objave in datumom začetka veljavnosti zakonov in drugih predpisov v zvezi s katero koli zadevo, ki je zajeta v tem sporazumu, razen kadar to ni mogoče zaradi nujnosti. Ta odstavek se ne uporablja za upravne odločbe za splošno uporabo in sodne odločbe.
ČLEN 28.4
Poizvedbe in zagotavljanje informacij
1. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb glede katerih koli zakonov ali drugih predpisov v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
2. Druga pogodbenica na zahtevo pogodbenice nemudoma zagotovi informacije in odgovori na poizvedbe v zvezi s katerimi koli veljavnimi ali načrtovanimi zakoni ali drugimi predpisi, povezanim s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu, razen če je v okviru drugega poglavja tega sporazuma vzpostavljen poseben mehanizem.
ČLEN 28.5
Upravni postopki
1. Vsaka pogodbenica objektivno, nepristransko in razumno izvršuje vse zakone, druge predpise, postopke in upravne odločbe za splošno uporabo v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
2. Če se upravni postopki v zvezi z določenimi osebami, blagom ali storitvami druge pogodbenice začnejo v zvezi z uporabo zakonov, drugih predpisov, postopkov ali upravnih odločb za splošno uporabo iz odstavka 1, vsaka pogodbenica:
|
(a) |
poizkuša osebe, ki jih upravni postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnega koli zadevnega vprašanja, in |
|
(b) |
takim osebam zagotovi razumno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršno koli končno upravno odločitvijo, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes. |
ČLEN 28.6
Pregled in pritožba
1. Vsaka pogodbenica ustanovi ali ohrani splošna, arbitražna ali upravna sodišča ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, če je to upravičeno, poprave upravnih odločitev v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da njena splošna, arbitražna ali upravna sodišča nediskriminatorno in nepristransko izvajajo postopke za pritožbo ali pregled. Ta sodišča so nepristranska in neodvisna od organa, pristojnega za upravno izvrševanje, in nimajo kakršnega koli interesa glede izida zadeve.
3. Kar zadeva sodišča ali postopke iz odstavka 1, vsaka pogodbenica zagotovi, da je stranem, ki nastopijo pred temi organi ali so udeležene v takih postopkih, zagotovljena:
|
(a) |
razumna možnost, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, in |
|
(b) |
odločitev na podlagi dokazov in predložitve evidenc ali, kadar to zahteva pravo pogodbenice, evidenc, ki jih pripravi pristojni organ. |
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da odločitev iz odstavka 3, pododstavek (b), ob upoštevanju pritožbe ali nadaljnjega pregleda izvrši organ, pristojen za upravno izvrševanje, kot je določeno v njenih zakonih in drugih predpisih.
ČLEN 28.7
Razmerje do drugih poglavij
Določbe iz tega poglavja se uporabljajo poleg posebnih pravil iz drugih poglavij.
POGLAVJE 29
DOBRE REGULATIVNE PRAKSE
ČLEN 29.1
Področje uporabe
1. To poglavje se uporablja za regulativne ukrepe, ki jih sprejmejo ali uvedejo regulativni organi v zvezi s katero koli zadevo, ki jo zajema ta sporazum.
2. To poglavje se ne uporablja za regulativne organe in regulativne ukrepe, prakse ali pristope držav članic.
ČLEN 29.2
Splošna načela
1. Pogodbenici priznavata pomen:
|
(a) |
uporabe dobrih regulativnih praks v procesu načrtovanja, oblikovanja, izdajanja, izvajanja, ocenjevanja in pregledovanja regulativnih ukrepov, da se dosežejo cilji domače politike, in |
|
(b) |
ohranjanja in krepitve koristi tega sporazuma za olajšanje blagovne menjave in trgovine s storitvami ter povečanje naložb med pogodbenicama. |
2. Vsaka pogodbenica lahko svobodno določi svoj pristop k dobrim regulativnim praksam na podlagi tega sporazuma, in sicer na način, ki je skladen z njenim pravnim okvirom, prakso in temeljnimi načeli, tudi s previdnostnim načelom, na katerih temelji njen regulativni sistem.
3. Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da:
|
(a) |
odstopa od domačih postopkov za pripravo in sprejetje regulativnih ukrepov; |
|
(b) |
sprejme ukrepe, ki bi ogrozili ali ovirali pravočasno sprejetje regulativnih ukrepov za doseganje ciljev njene javne politike, ali |
|
(c) |
doseže kakršen koli specifičen regulativen rezultat. |
ČLEN 29.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
|
(a) |
„regulativni organ“ pomeni:
|
|
(b) |
„regulativni ukrepi“ pomeni:
|
ČLEN 29.4
Notranje usklajevanje regulativnega razvoja
Vsaka pogodbenica za pripravo, ocenjevanje in pregled regulativnih ukrepov ohranja notranje postopke ali mehanizme za usklajevanje ali pregled. Namen takih postopkov ali mehanizmov bi moral biti med drugim:
|
(a) |
spodbujanje dobrih regulativnih praks, vključno s tistimi iz tega poglavja; |
|
(b) |
ugotavljanje in preprečevanje nepotrebnega podvajanja ter neskladnih zahtev regulativnih ukrepov pogodbenice; |
|
(c) |
zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi trgovinskimi obveznostmi pogodbenice ter |
|
(d) |
spodbujanje upoštevanja vpliva regulativnih ukrepov, ki se pripravljajo, vključno z vplivom na mala in srednja podjetja. |
ČLEN 29.5
Preglednost regulativnih postopkov in mehanizmov
Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi pravili in postopki objavi opis postopkov in mehanizmov, ki jih njen regulativni organ uporablja za pripravo, oceno ali pregled regulativnih ukrepov. Ti opisi se nanašajo na zadevne smernice, pravila ali postopke, vključno s tistimi glede omogočanja javnosti, da predloži pripombe.
ČLEN 29.6
Zgodnje obveščanje o načrtovanih regulativnih ukrepih
1. Vsaka pogodbenica si prizadeva vsako leto v skladu s svojimi pravili in postopki objaviti informacije o načrtovanih večjih (114) regulativnih ukrepih.
2. V zvezi z vsakim večjim regulativnim ukrepom iz odstavka 1 si vsaka pogodbenica prizadeva pravočasno objaviti:
|
(a) |
kratek opis področja uporabe in ciljev in |
|
(b) |
če je na voljo, predvideni čas za njegovo sprejetje, po potrebi vključno z možnostmi za javna posvetovanja. |
ČLEN 29.7
Javna posvetovanja
1. Pri pripravi večjega regulativnega ukrepa vsaka pogodbenica po potrebi v skladu s svojimi pravili in postopki:
|
(a) |
objavi osnutek regulativnega ukrepa ali posvetovalne dokumente, ki zagotavljajo dovolj podrobnosti o regulativnem ukrepu v pripravi, da lahko vsakdo (115) oceni, ali in kako bi lahko ukrep znatno vplival na njegove interese; |
|
(b) |
vsem osebam nediskriminatorno zagotovi razumne možnosti za predložitev pripomb in |
|
(c) |
prouči prejete pripombe. |
2. Regulativni organ vsake pogodbenice si prizadeva uporabljati elektronska komunikacijska sredstva ter si prizadevati za vzdrževanje posebnega elektronskega portala za zagotavljanje informacij in sprejemanje pripomb v zvezi z javnimi posvetovanji.
3. Regulativni organ vsake pogodbenice si prizadeva objaviti povzetek rezultatov posvetovanj ali kakršnih koli prejetih pripomb, razen kadar to onemogoča varstvo zaupnih informacij ali nerazkrivanje osebnih podatkov ali neobjavljanje neprimernih vsebin.
ČLEN 29.8
Ocena učinka
1. Vsaka pogodbenica spodbuja svoj regulativni organ, naj pri pripravi večjih regulativnih ukrepov v skladu z veljavnimi pravili in postopki izvaja oceno učinka.
2. Regulativni organ vsake pogodbenice pri izvajanju ocene učinka spodbuja postopke in mehanizme, ki upoštevajo naslednje dejavnike:
|
(a) |
potrebo po regulativnem ukrepu, vključno z naravo in pomenom težave, ki jo ima regulativni ukrep namen obravnavati; |
|
(b) |
izvedljive in ustrezne regulativne ali neregulativne druge možnosti, če obstajajo, ki bi dosegle cilj javne politike pogodbenice, vključno z možnostjo neregulacije; |
|
(c) |
kolikor je to mogoče in ustrezno, morebitni socialni, gospodarski in okoljski učinek teh možnosti, tudi na mednarodno trgovino ter mala in srednja podjetja, in |
|
(d) |
kako se obravnavane možnosti nanašajo na morebitne zadevne mednarodne standarde, vključno z razlogom za kakršno koli odstopanje, če je ustrezno. |
3. V zvezi s kakršno koli oceno učinka regulativnega ukrepa, ki jo je regulativni organ izvedel, zadevni regulativni organ pripravi končno poročilo, v katerem podrobno opiše dejavnike, ki jih je upošteval pri oceni, in povzame zadevne ugotovitve. Tako poročilo se objavi, ko se objavi zadevni regulativni ukrep.
ČLEN 29.9
Retrospektivna ocena
Pogodbenici priznavata pozitiven prispevek rednih retrospektivnih ocen obstoječih veljavnih regulativnih ukrepov k zmanjšanju nepotrebnega regulativnega bremena, tudi za mala in srednja podjetja, ter k učinkovitejšemu doseganju ciljev javne politike. Pogodbenici si prizadevata spodbujati uporabo rednih retrospektivnih ocen v svojih regulativnih sistemih.
ČLEN 29.10
Register regulativnih ukrepov
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se veljavni regulativni ukrepi objavijo v imenovanem registru, ki opredeljuje regulativne ukrepe po temah ter je objavljen na enotnem in prosto dostopnem spletnem mestu. Spletno mesto bi moralo omogočati iskanje regulativnih ukrepov po sklicih ali besedah. Vsaka pogodbenica redno posodablja svoj register.
ČLEN 29.11
Sodelovanje in izmenjava informacij
Pogodbenici lahko sodelujeta, da bi olajšali izvajanje tega poglavja. To sodelovanje lahko vključuje organizacijo vseh ustreznih dejavnosti za krepitev sodelovanja med njunimi regulativnimi organi in izmenjavo informacij o regulativnih praksah iz tega poglavja.
ČLEN 29.12
Kontaktne točke
Vsaka pogodbenica v enem mesecu po začetku veljavnosti tega sporazuma določi kontaktno točko za lažjo izmenjavo informacij med pogodbenicama.
ČLEN 29.13
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 31 se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 30
MALA IN SREDNJA PODJETJA
ČLEN 30.1
Cilji
Pogodbenici priznavata pomen malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) v svojih dvostranskih trgovinskih in naložbenih odnosih ter potrjujeta svojo zavezo povečanju zmožnosti MSP, da izkoristijo ugodnosti tega sporazuma.
ČLEN 30.2
Izmenjava informacij
1. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani javno dostopno spletišče, namenjeno MSP, ki vsebuje informacije v zvezi s tem sporazumom, vključno s:
|
(a) |
povzetkom tega sporazuma in |
|
(b) |
informacijami, namenjenimi MSP, ki vsebujejo:
|
2. Vsaka pogodbenica na spletišče iz odstavka 1 doda internetno povezavo do:
|
(a) |
besedila tega sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in dodatki, zlasti tarifnimi seznami in pravili o poreklu za določen izdelek; |
|
(b) |
enakovrednega spletišča druge pogodbenice in |
|
(c) |
spletišč svojih organov, za katera pogodbenica meni, da zagotavljajo koristne informacije za osebe, ki želijo trgovati in poslovati v pogodbenici. |
3. Vsaka pogodbenica na spletišče iz odstavka 1 vključi internetno povezavo do spletišč svojih organov z informacijami, ki vključujejo:
|
(a) |
carinske predpise in postopke za uvoz, izvoz in tranzit ter ustrezne obrazce, dokumente in druge potrebne informacije; |
|
(b) |
predpise in postopke v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, tudi geografskimi označbami; |
|
(c) |
tehnične predpise, po potrebi vključno z obveznimi postopki ugotavljanja skladnosti in povezavami do seznamov organov za ugotavljanje skladnosti, kadar je obvezno ugotavljanje skladnosti s strani tretjih oseb, kot je določeno v poglavju 9; |
|
(d) |
sanitarne in fitosanitarne ukrepe v zvezi z uvozom in izvozom, kot je določeno v poglavju 6; |
|
(e) |
pravila o javnih naročilih, podatkovno zbirko z obvestili o javnih naročilih in drugimi ustreznimi določbami, kot je določeno v poglavju 21; |
|
(f) |
postopke registracije podjetja in |
|
(g) |
druge informacije, za katere pogodbenica meni, da bi lahko pomagale MSP. |
4. Vsaka pogodbenica na spletišče iz odstavka 1 doda internetno povezavo do podatkovne zbirke, ki omogoča elektronsko iskanje po oznaki harmoniziranega sistema in ki vključuje naslednje informacije v zvezi z dostopom do njenega trga:
|
(a) |
stopnje carin in kvot, vključno s stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi carinske stopnje, stopnje, ki zadevajo države, ki nimajo največjih ugodnosti, ter preferencialne stopnje in tarifne kvote; |
|
(b) |
trošarine; |
|
(c) |
davki (kot je davek na dodano vrednost); |
|
(d) |
carine ali druge pristojbine, vključno z drugimi pristojbinami za določene izdelke; |
|
(e) |
pravila o poreklu, kot so določena v poglavju 3; |
|
(f) |
povračilo carine, odlog ali druge vrste olajšav, ki zmanjšujejo, vračajo ali oproščajo carino; |
|
(g) |
merila za določitev carinske vrednosti blaga; |
|
(h) |
drugi tarifni ukrepi; |
|
(i) |
informacije, potrebne za uvozne postopke, in |
|
(j) |
informacije, povezane z netarifnimi ukrepi ali predpisi. |
5. Vsaka pogodbenica redno ali na zahtevo druge pogodbenice posodobi informacije in povezave iz odstavkov 1 do 4, ki jih vzdržuje na svojem spletišču, da zagotovi njihovo posodobljenost in točnost.
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se informacije iz tega člena predstavijo na način, ustrezen za uporabo s strani MSP. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da so take informacije na voljo v angleščini.
7. Pogodbenica nobeni osebi iz pogodbenice ne zaračuna pristojbine za dostop do informacij, zagotovljenih v skladu z odstavki 1 do 4.
ČLEN 30.3
Kontaktni točki za MSP
1. Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici sporoči svojo kontaktno točko za MSP, ki bo opravljala naloge iz tega člena. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah podatkov teh kontaktnih točk.
2. Kontaktni točki za MSP:
|
(a) |
zagotovita, da se pri izvajanju tega sporazuma upoštevajo potrebe MSP, tako da lahko MSP iz obeh pogodbenic izkoristijo nove priložnosti iz tega sporazuma; |
|
(b) |
zagotovita, da so informacije iz člena 30.2 posodobljene in upoštevne za MSP; vsaka pogodbenica lahko prek kontaktne točke za MSP predlaga dodatne informacije, ki bi jih druga pogodbenica lahko vključila v informacije, ki jih mora predložiti v skladu s členom 30.2; |
|
(c) |
proučita vsako zadevo, povezano z MSP, v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, med drugim:
|
|
(d) |
o svojih dejavnostih redno skupaj ali posamično poročata Odboru za trgovino v proučitev in |
|
(e) |
obravnavata vsa druga vprašanja, ki izhajajo iz tega sporazuma in so povezana z MSP, po dogovoru med pogodbenicama. |
3. Kontaktni točki za MSP se sestajata po potrebi in opravljata svoje delo prek komunikacijskih kanalov, o katerih se dogovorita pogodbenici in ki lahko vključujejo elektronsko pošto, videokonference ali druga sredstva.
4. Kontaktni točki za MSP se lahko pri izvajanju svojih dejavnosti po potrebi poskušata povezati z izvedenci in zunanjimi organizacijami.
ČLEN 30.4
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 31 se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 31
REŠEVANJE SPOROV
ODDELEK A
CILJ IN PODROČJE UPORABE
ČLEN 31.1
Cilj
Cilj tega poglavja je vzpostavitev učinkovitega mehanizma za izogibanje in reševanje kakršnih koli sporov med pogodbenicama glede razlage in uporabe tega sporazuma, da se doseže sporazumna rešitev.
ČLEN 31.2
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za vse spore med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo določb tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: zajete določbe), razen če je v tem sporazumu določeno drugače.
ČLEN 31.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in prilogah 31-A in 31-B:
|
(a) |
„pogodbenica pritožnica“ pomeni pogodbenico, ki zahteva ustanovitev senata v skladu s členom 31.5; |
|
(b) |
„mediator“ pomeni posameznika, ki je izbran kot mediator v skladu s členom 31.27; |
|
(c) |
„senat“ pomeni senat, ustanovljen v skladu s členom 31.6; |
|
(d) |
„član senata“ pomeni člana senata; in |
|
(e) |
„pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba“ pomeni pogodbenico, ki je domnevno kršila zajeto določbo. |
ODDELEK B
POSVETOVANJA
ČLEN 31.4
Posvetovanja
1. Pogodbenici si prizadevata za rešitev kakršnega koli spora iz člena 31.2 z začetkom posvetovanj v dobri veri, da bi dosegli sporazumno rešitev.
2. Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisno zahtevo, ki jo predloži drugi pogodbenici in v kateri opredeli sporni ukrep ter zajete določbe, ki se po njenem mnenju uporabljajo.
3. Pogodbenica, ki ji je bila predložena zahteva za posvetovanja, na zahtevo odgovori nemudoma, vendar najpozneje v desetih dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja. Posvetovanja se izvedejo v 30 dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljen, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 46 dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja, razen če se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali posvetovanja.
4. Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi v zvezi s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, se opravijo v 15 dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 23 dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja, razen če se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali posvetovanja.
5. Med posvetovanji vsaka pogodbenica zagotovi zadostne informacije o dejstvih za popoln pregled, kako bi sporni ukrep lahko vplival na uporabo tega sporazuma. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti sodelovanje osebja svojih pristojnih vladnih organov z ustreznim strokovnim znanjem o zadevi, ki je predmet posvetovanj.
6. Posvetovanja ter zlasti vse informacije z oznako zaupnosti in stališča, ki jih pogodbenica izrazi med posvetovanji, so zaupni in ne posegajo v pravice vsake pogodbenice v nadaljnjih postopkih.
7. Če se pogodbenica, na katero je naslovljena zahteva za posvetovanja, nanjo ne odzove v 10 dneh od datuma njene predložitve ali če se posvetovanja ne izvedejo v rokih iz odstavka 3 ali 4, če se pogodbenici strinjata, da ne bosta izvedli posvetovanj, ali če so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, uporabi člen 31.5.
ODDELEK C
POSTOPKI SENATA
ČLEN 31.5
Uvedba postopkov senata
1. Če pogodbenicama ne uspe rešiti zadeve s posvetovanji, kot so opredeljena v členu 31.4, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, zahteva ustanovitev senata.
2. Zahteva za ustanovitev senata se v pisni obliki predloži drugi pogodbenici. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi opredeli sporni ukrep, navede zajete določbe, za katere meni, da se uporabljajo, in pojasni, kako ta ukrep pomeni kršitev zajetih določb na tak način, ki zadostuje za jasno predstavitev pravne podlage za pritožbo.
ČLEN 31.6
Ustanovitev senata
1. Senat sestavljajo trije člani.
2. Pogodbenici se v 14 dneh od datuma predložitve pisne zahteve za ustanovitev senata pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, posvetujeta, da bi dosegli dogovor o sestavi senata.
3. Če se pogodbenici o sestavi senata ne dogovorita v roku iz odstavka 2 tega člena, vsaka pogodbenica v 10 dneh po izteku roka iz odstavka 2 tega člena imenuje člana senata s podseznama te pogodbenice, sestavljenega v skladu s členom 31.8(1). Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne imenuje člana senata s svojega podseznama v navedenem roku, sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice pritožnice v petih dneh po datumu izteka navedenega roka z žrebom izbere člana senata s podseznama te pogodbenice. Sopredsednik Odbora za trgovino iz pogodbenice pritožnice lahko prenese pooblastilo za tak izbor člana senata z žrebom.
4. Če se pogodbenici o predsedniku senata ne dogovorita v roku iz odstavka 2 tega člena, sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice pritožnice v 10 dneh po datumu izteka navedenega roka z žrebom izbere predsednika senata s podseznama predsednikov, sestavljenega v skladu s pododstavkom (c) člena 31.8(1). Sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice pritožnice lahko prenese pooblastilo za tak izbor predsednika senata.
5. Šteje se, da je senat ustanovljen 15 dni po datumu, ko trije izbrani člani senata uradno obvestijo pogodbenici o sprejetju imenovanja v skladu s Prilogo 31-A, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Vsaka pogodbenica takoj objavi datum ustanovitve senata.
6. Če kateri koli seznam iz člena 31.8 ni bil sestavljen ali ne vključuje dovolj imen ob predložitvi zahteve v skladu z odstavkom 3 ali 4 tega člena, se člani senata z žrebom izberejo med posamezniki, ki jih je uradno predlagala ena pogodbenica ali obe pogodbenici v skladu s Prilogo 31-A.
ČLEN 31.7
Izbira razsodišča
1. V primeru spora glede določenega ukrepa, ki domnevno krši obveznost iz tega sporazuma in enakovredno obveznost iz drugega mednarodnega sporazuma, katerih pogodbenici sta obe pogodbenici, vključno s Sporazumom o STO, razsodišče za rešitev spora izbere pogodbenica, ki želi kršitev odpraviti.
2. Ko pogodbenica izbere razsodišče in začne postopke za reševanje sporov v okviru tega oddelka ali drugega mednarodnega sporazuma, v zvezi z določenim ukrepom iz odstavka 1 ne začne postopkov za reševanje sporov v okviru nobenega drugega mednarodnega sporazuma ali tega oddelka, razen če prvo izbrano razsodišče iz postopkovnih ali jurisdikcijskih razlogov ne more odločiti o zadevi.
3. V tem členu:
|
(a) |
se šteje, da se postopki za reševanje sporov v okviru tega oddelka začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevo za ustanovitev senata v skladu s členom 31.5; |
|
(b) |
se šteje, da se postopki za reševanje sporov na podlagi Sporazuma STO začnejo, ko pogodbenica vloži zahtevo za ustanovitev senata v skladu s členom 6 Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO, ter |
|
(c) |
se šteje, da se postopki za reševanje sporov v okviru katerega koli drugega sporazuma začnejo v skladu z ustreznimi določbami navedenega sporazuma. |
4. Brez poseganja v odstavek 2 nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje začasne opustitve obveznosti z dovoljenjem Organa STO za reševanje sporov ali na podlagi postopkov za reševanje sporov iz drugega mednarodnega sporazuma, katerega podpisnici sta pogodbenici. Sporazum STO ali kateri koli drug mednarodni sporazum med pogodbenicama se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila začasna opustitev obveznosti iz tega oddelka.
ČLEN 31.8
Seznami članov senata
1. Odbor za trgovino najpozneje v enem letu od začetku veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati nalogo članov senata. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov:
|
(a) |
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Evropske unije; |
|
(b) |
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Čila, in |
|
(c) |
enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki opravljajo funkcijo predsednika senata. |
2. Na vsakem podseznamu je najmanj pet posameznikov. Odbor za trgovino zagotavlja, da je na seznamu ves čas tako najmanjše število posameznikov.
3. Odbor za trgovino lahko pripravi dodatne sezname posameznikov s strokovnim znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, zajetih v tem sporazumu. Če pogodbenici soglašata, se taki dodatni seznami uporabijo za sestavo senata v skladu s postopkom iz člena 31.6.
ČLEN 31.9
Zahteve za člane senata
1. Vsak član senata:
|
(a) |
ima dokazano strokovno znanje in izkušnje na področju prava, mednarodne trgovine in drugih zadev, zajetih v tem sporazumu; |
|
(b) |
je neodvisen od obeh pogodbenic, ni povezan z njima in od njiju ne sprejema navodil; |
|
(c) |
deluje v svoji individualni pristojnosti in v zvezi s sporom ne sprejema navodil od nobene organizacije ali vlade in |
|
(d) |
izpolnjuje določbe Priloge 31-B. |
2. Predsednik ima poleg izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1 tudi izkušnje s postopki za reševanje sporov.
3. Glede na predmet posameznega spora se lahko pogodbenici dogovorita o odstopanju od zahtev iz odstavka 1, pododstavek (a).
ČLEN 31.10
Naloge senata
Senat:
|
(a) |
objektivno presodi predloženo zadevo, vključno z objektivno presojo dejstev primera, in uporabnost ter skladnost z zajetimi določbami; |
|
(b) |
v svojih odločitvah in poročilih navede ugotovitve glede dejstev, uporabo zajetih določb in utemeljitev sprejetih ugotovitev in sklepov in |
|
(c) |
bi se moral redno posvetovati s pogodbenicama in zagotoviti ustrezne priložnosti za razvoj sporazumne rešitve. |
ČLEN 31.11
Pristojnosti
1. Če se pogodbenici v petih dneh od datuma ustanovitve senata ne dogovorita drugače, so pristojnosti senata naslednje:
„ob upoštevanju ustreznih določb Začasnega sporazuma o trgovini med Evropsko unijo na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, na katere se sklicujeta pogodbenici, prouči zadevo, na katero se nanaša zahteva za ustanovitev senata, sprejme ugotovitve o združljivosti zadevnega ukrepa z zajetimi določbami navedenega sporazuma in predloži poročilo v skladu s členom 31.13 navedenega sporazuma“.
2. Če se pogodbenici dogovorita o drugačnih pristojnostih, kot so navedene v odstavku 1, o tem uradno obvestita senat v roku iz odstavka 1.
ČLEN 31.12
Odločitev o nujnosti
1. Če pogodbenica tako zahteva, senat v desetih dneh od datuma svoje ustanovitve odloči, ali zadeva spada med nujne.
2. V nujnih primerih so veljavni roki iz tega oddelka polovični v njem določeni roki, z izjemo rokov iz členov 31.6 in 31.11.
ČLEN 31.13
Vmesno in končno poročilo
1. Senat predloži pogodbenicama vmesno poročilo v 90 dneh od datuma svoje ustanovitve. Če senat meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik senata o tem uradno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava senat predložiti vmesno poročilo. Senat v nobenem primeru ne predloži vmesnega poročila pozneje kot 120 dni od datuma ustanovitve senata.
2. Vsaka pogodbenica lahko senatu predloži pisno zahtevo za pregled natančnih vidikov vmesnega poročila v desetih dneh od datuma njegove predložitve. Pogodbenica lahko predloži pripombe na zahtevo druge pogodbenice v šestih dneh od datuma predložitve te zahteve.
3. Če se v skladu z odstavkom 2 ne predloži nobena zahteva, postane vmesno poročilo končno poročilo.
4. Senat predloži pogodbenicama končno poročilo v 120 dneh od datuma ustanovitve senata. Če senat meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik senata o tem uradno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava senat predložiti končno poročilo. Senat v nobenem primeru ne predloži končnega poročila pozneje kot 150 dni od datuma ustanovitve senata.
5. Končno poročilo vključuje razpravo o vseh pisnih zahtevah pogodbenic glede vmesnega poročila in jasno obravnava pripombe pogodbenic. Senat v vmesnem in končnem poročilu navede naslednje:
|
(a) |
opisni del, ki vsebuje povzetek argumentov pogodbenic in pripomb iz odstavka 2; |
|
(b) |
svoje ugotovitve o dejstvih primera in uporabi zadevnih zajetih določb; |
|
(c) |
svoje ugotovitve o tem, ali je zadevni ukrep združljiv z zadevnimi zajetimi določbami ali ne, in |
|
(d) |
razloge za ugotovitve iz pododstavkov (b) in (c). |
6. Končno poročilo je dokončno in zavezujoče za pogodbenici.
ČLEN 31.14
Ukrepi za izpolnitev obveznosti
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz končnega poročila, zaradi uskladitve z zajetimi določbami.
2. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje v 30 dneh po datumu predložitve končnega poročila uradno obvesti pogodbenico pritožnico o vseh ukrepih, ki jih je sprejela ali ki jih namerava sprejeti za izpolnitev obveznosti iz končnega poročila.
ČLEN 31.15
Razumni rok
1. Če takojšnja izpolnitev obveznosti ni mogoča, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje v 30 dneh po datumu predložitve končnega poročila uradno obvesti pogodbenico pritožnico o dolžini razumnega roka, ki ga bo potrebovala za izpolnitev obveznosti. Pogodbenici si prizadevata za dogovor o dolžini razumnega roka za izpolnitev obveznosti iz končnega poročila.
2. Če se pogodbenici ne dogovorita o dolžini razumnega roka, lahko pogodbenica pritožnica ne prej kot 20 dni po datumu predložitve uradnega obvestila iz odstavka 1 pisno zahteva od prvotnega senata, da določi dolžino razumnega roka. Senat predloži svojo odločitev pogodbenicama v 20 dneh od datuma predložitve zahteve.
3. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najmanj en mesec pred iztekom razumnega roka uradno obvesti pogodbenico pritožnico o svojem napredku pri izpolnitvi obveznosti iz končnega poročila.
4. Pogodbenici se lahko dogovorita za podaljšanje razumnega roka.
ČLEN 31.16
Pregled izpolnitve obveznosti
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje na datum izteka razumnega roka iz člena 31.15 uradno obvesti pogodbenico pritožnico o vseh ukrepih, sprejetih za izpolnitev obveznosti iz končnega poročila.
2. Kadar se pogodbenici ne strinjata glede obstoja ali usklajenosti z zajetimi določbami katerega koli ukrepa, sprejetega za izpolnitev obveznosti, lahko pogodbenica pritožnica od prvotnega senata pisno zahteva, da odloči o zadevi. V zahtevi izrecno opredeli sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep pomeni kršitev zajetih določb na način, ki zadostuje za jasno predstavitev pravne podlage za pritožbo. Senat predloži svojo odločitev pogodbenicama v 46 dneh od datuma predložitve zahteve.
ČLEN 31.17
Začasna pravna sredstva
1. Na zahtevo pogodbenice pritožnice in po posvetovanju z njo pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predloži ponudbo za začasno nadomestilo, če:
|
(a) |
pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno obvesti pogodbenico pritožnico, da ne more izpolniti obveznosti iz končnega poročila; |
|
(b) |
pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, v roku iz člena 31.14 uradno ne sporoči nobenega ukrepa, ki ga je sprejela ali ga namerava sprejeti za izpolnitev obveznosti, ali nobenega ukrepa, ki ga je sprejela za izpolnitev pred iztekom razumnega roka iz člena 31.15; |
|
(c) |
senat ugotovi, da v skladu s členom 31.16 ne obstaja noben ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, ali |
|
(d) |
senat ugotovi, da ukrep v skladu s členom 31.16, sprejet za izpolnitev obveznosti, ni skladen z zajetimi določbami. |
2. Pogodbenica pritožnica lahko na podlagi katere koli od okoliščin iz odstavka 1, pododstavki (a), (b), (c) ali (d), uradno obvesti pogodbenico, proti kateri je vložena pritožba, da namerava začasno opustiti obveznosti iz zajetih določb, če:
|
(a) |
se pogodbenica pritožnica odloči, da ne bo vložila zahteve v skladu z odstavkom 1, ali |
|
(b) |
pogodbenica pritožnica vloži zahtevo v skladu z odstavkom 1, pogodbenici pa se ne dogovorita o začasnem nadomestilu v 20 dneh po datumu izteka razumnega roka iz člena 31.15 ali po predložitvi odločitve senata v skladu s členom 31.16. |
3. Pogodbenica pritožnica lahko obveznosti začasno opusti 10 dni po datumu predložitve uradnega obvestila iz odstavka 2, razen če je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, vložila zahtevo v skladu z odstavkom 6.
4. Raven opustitve obveznosti ne presega ravni, enakovredne izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve. V uradnem obvestilu iz odstavka 2 je navedena raven nameravane opustitve obveznosti.
5. Pogodbenica pritožnica bi si morala pri odločanju o tem, katere obveznosti bo začasno opustila, najprej prizadevati za začasno opustitev obveznosti v sektorju ali sektorjih, na katere vpliva ukrep, za katerega je senat ugotovil, da ni v skladu z zajetimi določbami. Opustitev obveznosti se lahko uporabi za sektor ali sektorje, ki jih zajema ta sporazum in ki niso sektorji, v katerih je senat ugotovil izničenje ali poslabšanje, zlasti če pogodbenica pritožnica meni, da je taka opustitev v drugem sektorju ali sektorjih izvedljiva ali učinkovita za spodbujanje izpolnjevanja obveznosti.
6. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da priglašena raven opustitve obveznosti presega raven, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pred iztekom roka iz odstavka 3 predloži pisno zahtevo prvotnemu senatu, da odloči o zadevi. Senat pogodbenicama predloži svojo odločitev o ravni opustitve obveznosti v 30 dneh od datuma zahteve. Pogodbenica pritožnica ne opusti nobenih obveznosti, dokler senat ne predloži odločitve. Opustitev obveznosti je skladna z navedeno odločitvijo.
7. Opustitev obveznosti ali nadomestilo iz tega člena sta začasna in prenehata, ko:
|
(a) |
pogodbenici dosežeta sporazumno rešitev v skladu s členom 31.32; |
|
(b) |
se pogodbenici dogovorita, da ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, prispeva k izpolnjevanju zajetih določb pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, ali |
|
(c) |
je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, za katerega je senat ugotovil, da ni skladen z zajetimi določbami, umaknjen ali spremenjen, da bi se pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uskladila z navedenimi določbami. |
ČLEN 31.18
Pregled ukrepov, sprejetih za izpolnitev obveznosti po začasnih pravnih sredstvih
1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno obvesti pogodbenico pritožnico o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev obveznosti po opustitvi obveznosti oziroma uporabi začasnega nadomestila, odvisno od primera. Z izjemo primerov iz odstavka 2 pogodbenica pritožnica opustitev obveznosti preneha v 30 dneh od datuma predložitve tega uradnega obvestila. Kadar je bilo uporabljeno nadomestilo, z izjemo primerov iz odstavka 2, lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, tako nadomestilo preneha uporabljati v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila, da je izpolnila obveznosti.
2. Če pogodbenici v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali se je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, z ukrepom, ki je bil priglašen v skladu z odstavkom 1, uskladila z zajetimi določbami, lahko pogodbenica pritožnica od prvotnega senata pisno zahteva, da odloči o zadevi. Senat predloži svojo odločitev pogodbenicama v 46 dneh od datuma predložitve zahteve. Če senat meni, da je ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, skladen z zajetimi določbami, opustitev obveznosti oziroma uporaba nadomestila preneha. Če je ustrezno, pogodbenica pritožnica prilagodi raven opustitve obveznosti ali nadomestila na podlagi odločitve senata.
3. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven opustitve obveznosti, ki jo izvaja pogodbenica pritožnica, presega raven, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko od prvotnega senata pisno zahteva, da odloči o zadevi.
ČLEN 31.19
Zamenjava članov senata
Če med postopki senata v skladu s tem oddelkom član senata ne more sodelovati, se umakne ali ga je treba zamenjati, ker ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 31-B, se v skladu s členom 31.6 imenuje nov član senata. Rok za predložitev poročila ali odločitve iz tega oddelka se podaljša za toliko časa, kolikor je potrebno za imenovanje novega člana senata.
ČLEN 31.20
Poslovnik
1. Postopke senata iz tega oddelka urejata to poglavje in Priloga 31-A.
2. Vsa zaslišanja senata so odprta za javnost, razen če je v Prilogi 31-A določeno drugače.
ČLEN 31.21
Začasna prekinitev in prenehanje
1. Na skupno zahtevo pogodbenic senat kadar koli začasno prekine delo za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 zaporednih mesecev.
2. Senat nadaljuje delo pred koncem obdobja začasne prekinitve na pisno zahtevo obeh pogodbenic ali ob koncu obdobja začasne prekinitve na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica, je predložila zahtevo, o tem ustrezno uradno obvesti drugo pogodbenico. Če ob koncu obdobja začasne prekinitve pogodbenica ne zahteva nadaljevanja dela senata, pooblastilo senata preneha in postopek za reševanje sporov se ustavi.
3. Če je delo senata začasno prekinjeno v skladu s tem členom, se ustrezna obdobja iz tega oddelka podaljšajo za enako obdobje, za katero se je delo senata začasno prekinilo.
ČLEN 31.22
Pravica zahtevati informacije
1. Na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo lahko senat od pogodbenic zahteva informacije, ki jih šteje za potrebne in ustrezne. Pogodbenici se nemudoma in celovito odzoveta na kakršno koli zahtevo senata za predložitev takih informacij.
2. Senat lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo od katerega koli vira zahteva informacije, ki jih šteje za potrebne in ustrezne. Senat ima tudi pravico, da pridobi mnenje ali tehnični nasvet izvedencev, vključno z informacijami in tehničnim nasvetom, če meni, da je to primerno, ter ob upoštevanju pogojev, o katerih se dogovorita pogodbenici, če je ustrezno.
3. Senat obravnava stališča amicus curiae, ki jih predložijo fizične osebe pogodbenice ali pravne osebe s sedežem v pogodbenici, v skladu s Prilogo 31-A.
4. Vse informacije, ki jih senat pridobi v skladu s tem členom, se razkrijejo pogodbenicama, ki lahko v zvezi z njimi predložita pripombe.
ČLEN 31.23
Pravila razlage
1. Senat razlaga zajete določbe v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb.
2. Senat tudi upošteva relevantne razlage iz poročil ugotovitvenih svetov STO in pritožbenega organa, ki jih sprejme Organ STO za reševanje sporov.
3. Poročila in odločitve senata ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti pogodbenic, določenih na podlagi tega sporazuma.
ČLEN 31.24
Poročila in odločitve senata
1. Posvetovanja senata so zaupna. Senat si po najboljših močeh prizadeva za sprejemanje osnutkov poročil in odločitev s soglasjem. Če to ni mogoče, senat o zadevi odloči z večino glasov. Ločena mnenja članov senata se ne razkrijejo v nobenem primeru.
2. Vsaka pogodbenica javno objavi svoje predložitve ter poročila in odločitve senata ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.
3. Pogodbenici brezpogojno sprejmeta poročila in odločitve senata. Ta poročila in odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti za osebe.
4. Senat in pogodbenici obravnavajo kot zaupno vsako informacijo, ki jo pogodbenica predloži senatu v skladu s Prilogo 31-A.
ODDELEK D
MEHANIZEM MEDIACIJE
ČLEN 31.25
Cilj
1. Cilj mehanizma mediacije je olajšati sprejemanje sporazumnih rešitev s celovitim in hitrim postopkom ob pomoči mediatorja.
2. Postopek mediacije se lahko začne le na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic, da se proučijo sporazumne rešitve ter upoštevajo vsi nasveti in predlagane rešitve mediatorja.
ČLEN 31.26
Začetek postopka mediacije
1. Pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki je predložila zahtevo) lahko od druge pogodbenice (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena) kadar koli pisno zahteva, naj začne postopek mediacije v zvezi s katerim koli ukrepom pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, ki domnevno škodljivo vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.
2. Zahteva iz odstavka 1 je dovolj podrobna, da jasno predstavlja pomisleke pogodbenice, ki je predložila zahtevo, pri čemer so v njej navedeni:
|
(a) |
zadevni sporni ukrep; |
|
(b) |
izjava o škodljivih vplivih, ki jih po mnenju pogodbenice, ki je predložila zahtevo, ukrep ima ali bo imel na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, ter |
|
(c) |
pojasnilo povezave, ki po mnenju pogodbenice, ki je predložila zahtevo, obstaja med navedenimi vplivi in ukrepom. |
3. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, z razumevanjem preuči tako zahtevo ter jo sprejme ali zavrne v pisnem odgovoru, ki ga predloži pogodbenici, ki je predložila zahtevo, v desetih dneh po njeni predložitvi. Sicer se šteje, da je zahteva zavrnjena.
ČLEN 31.27
Izbira mediatorja
1. Pogodbenici si prizadevata najpozneje v 14 dneh od datuma začetka postopka mediacije sprejeti dogovor o mediatorju.
2. Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o mediatorju v roku iz odstavka 1 tega člena, lahko katera koli pogodbenica od sopredsednika Odbora za trgovino pogodbenice, ki je predložila zahtevo, zahteva, da v petih dneh po datumu predložitve zahteve z žrebom izbere mediatorja s podseznama predsednikov, sestavljenega v skladu s členom 31.8(1), pododstavek (c). Sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice, ki je predložila zahtevo, lahko prenese pooblastilo za tak izbor mediatorja z žrebom.
3. Če podseznam predsednikov iz člena 31.8(1), pododstavek (c), ni sestavljen ob predložitvi zahteve na podlagi člena 31.26, se mediator izbere z žrebom med posamezniki, ki jih uradno predlaga ena ali obe pogodbenici za navedeni podseznam.
4. Mediator ni državljan nobene od pogodbenic niti ni zaposlen s strani nobene od pogodbenic, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače.
5. Mediator izpolnjuje določbe Priloge 31-B.
ČLEN 31.28
Pravila postopka mediacije
1. Pogodbenica, ki je predložila zahtevo, v desetih dneh od imenovanja mediatorja mediatorju in pogodbenici, na katero je zahteva naslovljena, predloži podroben pisni opis svojih pomislekov, zlasti v zvezi z izvajanjem spornega ukrepa in njegovimi možnimi škodljivimi vplivi na trgovino ali naložbe. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, lahko v 20 dneh po datumu predložitve tega opisa predloži pisne pripombe nanj. Pogodbenica lahko v svoj opis ali pripombe vključi vse informacije, ki se ji zdijo pomembne.
2. Mediator pogodbenicama pregledno pomaga, da razjasnita sporni ukrep in njegove možne škodljive vplive na trgovino ali naložbe. Mediator lahko zlasti organizira srečanja med pogodbenicama, se z njima skupaj ali posamezno posvetuje, zaprosi ustrezne izvedence in deležnike za pomoč ali se z njimi posvetuje ter zagotovi kakršno koli dodatno podporo, ki jo zahtevata pogodbenici. Mediator se posvetuje s pogodbenicama, preden zaprosi ustrezne izvedence in deležnike za pomoč ali se posvetuje z njimi.
3. Mediator lahko daje nasvete ali predlaga rešitev glede pomislekov pogodbenic. Pogodbenici lahko ponujeno rešitev sprejmeta ali zavrneta ali pa se dogovorita o drugačni rešitvi. Mediator ne daje nasvetov ali pripomb glede skladnosti spornega ukrepa s tem sporazumom.
4. Postopek mediacije poteka na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, ali na kateri koli drugi lokaciji ali s kakršnimi koli sredstvi ob soglasju pogodbenic.
5. Pogodbenici si prizadevata sprejeti sporazumno rešitev v 60 dneh od datuma imenovanja mediatorja. Do sprejetja dokončnega dogovora lahko pogodbenici proučita morebitne začasne rešitve, zlasti če se ukrep nanaša na pokvarljivo ali sezonsko blago ali storitve.
6. Mediator na zahtevo katere koli od pogodbenic pogodbenicama predloži osnutek poročila o dejanskem stanju, v katerem so navedeni:
|
(a) |
kratek povzetek zadevnega spornega ukrepa; |
|
(b) |
uporabljeni postopki ter |
|
(c) |
kadar je primerno, morebitna dosežena sporazumna rešitev, vključno z morebitnimi vmesnimi rešitvami. |
7. Mediator pogodbenicama da na voljo 15 dni od datuma predložitve osnutka poročila o dejanskem stanju za predložitev pripomb nanj. Mediator po proučitvi prejetih pripomb pogodbenic v 15 dneh po njihovi predložitvi pogodbenicama predloži končno poročilo o dejanskem stanju. Osnutek poročila o dejanskem stanju in končno poročilo o dejanskem stanju ne vsebujeta nobene razlage tega sporazuma.
8. Postopek mediacije se konča:
|
(a) |
ko pogodbenici sprejmeta sporazumno rešitev, in sicer na datum, ko o njej uradno obvestita mediatorja; |
|
(b) |
ko pogodbenici dosežeta sporazumni dogovor v kateri koli fazi postopka, in sicer na datum, ko o dogovoru uradno obvestita mediatorja; |
|
(c) |
ko mediator po posvetovanju s pogodbenicama predloži pisno izjavo, da bi bila nadaljnja prizadevanja v okviru mediacije neuspešna, in sicer na datum, ko o tej izjavi uradno obvesti pogodbenici, ali |
|
(d) |
ko pogodbenica predloži pisno izjavo po proučitvi sporazumnih rešitev v okviru postopka mediacije ter po obravnavi morebitnih nasvetov in predlaganih rešitev mediatorja, in sicer na datum, ko zadevna pogodbenica o tej izjavi uradno obvesti mediatorja in drugo pogodbenico. |
ČLEN 31.29
Zaupnost
Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, so vse faze postopka mediacije, vključno z morebitnimi nasveti ali predlaganimi rešitvami, zaupne. Pogodbenica lahko javnosti razkrije, da se izvaja mediacija.
ČLEN 31.30
Razmerje do postopkov za reševanje sporov
1. Postopek mediacije ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic iz oddelkov B in C ali v okviru postopkov za reševanje sporov na podlagi katerega koli drugega sporazuma.
2. Pogodbenica se v drugih postopkih za reševanje sporov na podlagi tega sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma ne sklicuje na naslednje niti tega ne predlaga kot dokaz, prav tako pa senat ne upošteva naslednjega:
|
(a) |
stališč druge pogodbenice v postopku mediacije ali informacij, ki so bile zbrane izključno v skladu s členom 31.28(2); |
|
(b) |
dejstva, da je druga pogodbenica izrazila pripravljenost, da sprejme rešitev v zvezi z ukrepom, ki je predmet mediacije, ali |
|
(c) |
nasvetov ali predlogov mediatorja. |
3. Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, mediator ni član senata v postopkih za reševanje sporov v okviru tega sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma, če je imel v isti zadevi vlogo mediatorja.
ODDELEK E
SKUPNE DOLOČBE
ČLEN 31.31
Zahteva za informacije
1. Pogodbenica lahko pred vložitvijo zahteve za posvetovanja ali mediacijo v skladu s členom 31.4 ali 31.26 od druge pogodbenice zahteva informacije glede ukrepa, ki domnevno škodljivo vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama. Pogodbenica, ki prejme tako zahtevo, v 20 dneh od datuma predložitve zahteve predloži pisni odgovor s pripombami na zahtevane informacije.
2. Če pogodbenica, ki prejme tako zahtevo, meni, da ne bo mogla predložiti odgovora v 20 dneh od datuma predložitve zahteve, drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o razlogih za odlog in predvidenem najkrajšem možnem roku, v katerem bo lahko predložila svoj odgovor.
3. Praviloma se pričakuje, da pogodbenica zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 pred predložitvijo zahteve za posvetovanja ali mediacijo v skladu s členom 31.4 ali 31.26.
ČLEN 31.32
Sporazumna rešitev
1. Pogodbenici lahko kadar koli sprejmeta sporazumno rešitev za kakršne koli spore iz člena 31.2.
2. Če se v postopkih senata ali mediacije sprejme sporazumna rešitev, pogodbenici o navedeni rešitvi skupaj uradno obvestita predsednika senata oziroma mediatorja. Po takem uradnem obvestilu se postopki senata ali mediacije končajo.
3. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za izvedbo sporazumne rešitve nemudoma ali v dogovorjenem roku, kakor je primerno.
4. Pogodbenica, ki izvaja rešitev, najpozneje do izteka dogovorjenega roka pisno obvesti drugo pogodbenico o kakršnem koli ukrepu, ki ga je sprejela za izvedbo sporazumne rešitve.
ČLEN 31.33
Roki
1. Vsi roki, določeni v tem poglavju, se štejejo od dneva po dejanju, na katerega se nanašajo.
2. Vsak rok iz tega poglavja lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
3. V skladu z oddelkom C lahko senat pogodbenicama kadar koli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloge za svoj predlog.
ČLEN 31.34
Stroški
1. Vsaka pogodbenica krije svoje stroške, ki nastanejo pri udeležbi v postopkih senata ali mediacije.
2. Pogodbenici si skupaj v enaki meri delita organizacijske stroške, vključno s plačilom in stroški članov senata in mediatorja. Plačilo članom senata se določi v skladu s Prilogo 31-A. Pravila o plačilu članom senata iz Priloge 31-A se smiselno uporabljajo za mediatorje.
ČLEN 31.35
Sprememba prilog
Svet za trgovino lahko v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), sprejme sklep o spremembi prilog 31-A in 31-B.
POGLAVJE 32
IZJEME
ČLEN 32.1
Splošne izjeme
1. Za namene poglavij 2, 4, 8, 10 (116), 19 in 22 tega sporazuma je člen XX GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum ter je njegov sestavni del.
2. V skladu z zahtevo, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladujejo podobne razmere, ali prikrito omejevanje liberalizacije naložb ali trgovine s storitvami, se nobena določba v poglavju 8, poglavjih10 (117) do 20 (118) ali poglavju 22 tega sporazuma ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov, ki so:
|
(a) |
potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda (119); |
|
(b) |
potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin; |
|
(c) |
potrebni za zagotovitev skladnosti z zakoni ali predpisi, ki niso v neskladju s tem sporazumom, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:
|
3. Pojasniti je treba, da se pogodbenici zavedata, da če taki ukrepi niso združljivi z določbami poglavij tega sporazuma iz odstavkov 1 in 2 tega člena:
|
(a) |
ukrepi iz člena XX, pododstavek (b), GATT 1994 in odstavka 2, pododstavek (b), tega člena vključujejo okoljske ukrepe, potrebne za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin; |
|
(b) |
se člen XX, pododstavek (g), GATT 1994 uporablja za ukrepe za ohranjanje živih in neživih neobnovljivih naravnih virov in |
|
(c) |
lahko ukrepi, sprejeti za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, spadajo pod člen XX, pododstavek (b) ali (g), GATT 1994 ali pod odstavek 2, pododstavek (b), tega člena. |
4. Preden ena pogodbenica uporabi kateri koli ukrep iz člena XX GATT 1994, pododstavka (i) in (j), drugi pogodbenici zagotovi vse ustrezne informacije, da se najde rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici. Če pogodbenici v 30 dneh od predložitve ustreznih informacij ne dosežeta sprejemljive rešitve, lahko pogodbenica, ki namerava uporabiti ukrep, to stori. Če izjemne in kritične okoliščine, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, preprečujejo predhodno zagotovitev in proučitev informacij, lahko pogodbenica, ki namerava uporabiti ukrepe, nemudoma uporabi vse previdnostne ukrepe, potrebne za rešitev razmer. Navedena pogodbenica o uporabi takih ukrepov takoj obvesti drugo pogodbenico.
ČLEN 32.2
Varnostne izjeme
1. Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:
|
(a) |
se od pogodbenice zahteva, da zagotovi kakršne koli informacije, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi, ali zagotovi dostop do takih informacij, ali |
|
(b) |
pogodbenici prepreči sprejetje kakršnega koli ukrepa, za katerega meni, da je potreben za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:
|
|
(c) |
pogodbenici prepreči sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov za ohranjanje miru in mednarodne varnosti. |
2. Pogodbenica v največji možni meri obvesti Odbor za trgovino o vseh ukrepih, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 1, pododstavka (b) in (c), ter o prenehanju teh ukrepov.
ČLEN 32.3
Obdavčitev
1. V tem členu:
|
(a) |
„rezidentstvo“ pomeni rezidentstvo za davčne namene |
|
(b) |
„davčni sporazum“ pomeni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali kateri koli drug mednarodni dogovor ali ureditev, ki se v celoti ali pretežno nanaša na obdavčitev, pogodbenica katerega je katera koli država članica, Evropska unija ali Čile, in |
|
(c) |
„davčni ukrep“ pomeni ukrep za uporabo davčne zakonodaje Evropske unije, katere koli države članice ali Čila. |
2. Ta sporazum se uporablja za davčne ukrepe le, če je njihova uporaba potrebna za izvajanje določb tega sporazuma.
3. Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na pravice in obveznosti Evropske unije ali njenih držav članic ali Čila v okviru katerega koli davčnega sporazuma. V primeru kakršne koli neskladnosti med tem sporazumom in katerim koli davčnim sporazumom prevlada davčni sporazum, kar zadeva to neskladnost. V zvezi z davčnim sporazumom med Evropsko unijo ali njenimi državami članicami in Čilom ustrezni pristojni organi Evropske unije ali njenih držav članic na eni strani in Čila na drugi strani v skladu s tem sporazumom in navedenim davčnim sporazumom skupaj odločijo, ali obstaja neskladnost med tem sporazumom in navedenim davčnim sporazumom.
4. Nobena obveznost po načelu države z največjimi ugodnostmi iz tega sporazuma se ne uporablja za ugodnosti, ki jih Evropska unija, njene države članice ali Čile odobrijo v skladu z davčnim sporazumom.
5. V skladu z zahtevo, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladujejo podobne razmere, ali prikrito omejevanje trgovine in naložb, se nobena določba tega sporazuma ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje sprejetje, ohranjanje ali izvajanje katerega koli ukrepa, namenjenega zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, ki:
|
(a) |
razlikuje med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na njihovo rezidentstvo ali kraj, kjer so vložili svoj kapital, ali |
|
(b) |
katerega cilj je preprečiti izogibanje ali utajo davkov v skladu z davčnim sporazumom ali davčno zakonodajo te pogodbenice. |
ČLEN 32.4
Razkrivanje informacij
1. Nobena določba tega sporazuma od pogodbenice ne zahteva, naj da na voljo zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi vplivalo na upravičene poslovne interese določenih javnih ali zasebnih podjetij, razen če senat potrebuje take zaupne informacije v postopku za reševanje sporov v skladu s poglavjem 31. V takih primerih senat zagotovi, da je zaupnost v celoti zagotovljena.
2. Kadar pogodbenica Svetu za trgovino, Odboru za trgovino, pododborom ali drugim organom, ustanovljenim v skladu s tem sporazumom, predloži informacije, ki se v skladu z njeno zakonodajo štejejo za zaupne, druga pogodbenica navedene informacije obravnava kot zaupne, razen če se s pogodbenico, ki je informacije predložila, dogovori drugače.
ČLEN 32.5
Oprostitev obveznosti STO
Če je obveznost iz tega naslova vsebinsko enakovredna obveznosti iz Sporazuma STO, se šteje, da je vsak ukrep, sprejet na podlagi oprostitve obveznosti, sprejete v skladu s členom IX Sporazuma STO, skladen z vsebinsko enakovredno obveznostjo na podlagi tega sporazuma.
POGLAVJE 33
INSTITUCIONALNE IN KONČNE DOLOČBE
ODDELEK A
INSTITUCIONALNE DOLOČBE
ČLEN 33.1
Svet za trgovino
1. Pogodbenici ustanovita Svet za trgovino. Svet za trgovino nadzoruje doseganje ciljev tega sporazuma in njegovo izvajanje. Preverja vse zadeve, ki izhajajo iz okvira tega sporazuma.
2. Svet za trgovino se sestane v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa vsaki dve leti ali kakor se dogovorita pogodbenici. Sestanki Sveta za trgovino se izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi v skladu z njegovim poslovnikom. Sestanki v živo se izvajajo izmenično v Bruslju in Santiagu. Dnevni red sestanka Sveta za trgovino določita koordinatorja tega sporazuma v skladu s členom 33.3(2).
3. Svet za trgovino sestavljajo predstavniki pogodbenic, pristojni za trgovinske in naložbene zadeve. Svetu za trgovino sopredseduje predstavnik vsake pogodbenice.
4. Svet za trgovino je pristojen za sprejemanje odločitev v primerih, predvidenih v tem sporazumu, in za oblikovanje priporočil v skladu s svojim poslovnikom. Svet za trgovino sprejema sklepe in oblikuje priporočila na podlagi vzajemnega dogovora. Sklepi so zavezujoči za pogodbenici, ki sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvajanje teh sklepov (120). Priporočila niso zavezujoča.
5. Svet za trgovino na svojem prvem sestanku sprejme svoj poslovnik in poslovnik Odbora za trgovino.
6. Svet za trgovino lahko:
|
(a) |
sprejme sklepe o spremembi:
|
|
(b) |
sprejema sklepe o razlagi določb tega sporazuma, ki so zavezujoči za pogodbenici in vse organe, ustanovljene v skladu s tem sporazumom, ter senate in skupine izvedencev iz poglavij 26 in 31; |
|
(c) |
na Odbor za trgovino prenese katero koli od svojih nalog, vključno s pooblastilom za sprejemanje sklepov in oblikovanje priporočil; |
|
(d) |
ustanovi dodatne pododbore in druge organe v skladu s členom 33.4(2) in |
|
(e) |
če meni, da je to primerno, na podlagi člena 33.4(7) določi poslovnik pododborov in drugih organov. |
ČLEN 33.2
Odbor za trgovino
1. Pogodbenici ustanovita Odbor za trgovino. Odbor za trgovino pomaga Svetu za trgovino pri opravljanju njegovih nalog.
2. Odbor za trgovino je odgovoren za splošno izvajanje tega sporazuma. Čeprav zadevo ali vprašanje obravnava Odbor za trgovino, to Svetu za trgovino ne preprečuje, da bi ju obravnaval tudi sam.
3. Odbor za trgovino se sestane v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa enkrat na leto ali kakor se dogovorita pogodbenici. Sestanki Odbora za trgovino se izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi v skladu z njegovim poslovnikom. Sestanki v živo se izvajajo izmenično v Bruslju in Santiagu. Dnevni red sestanka Odbora za trgovino določita koordinatorja tega sporazuma v skladu s členom 33.3(2).
4. Odbor za trgovino sestavljajo predstavniki pogodbenic, pristojni za trgovinske in naložbene zadeve. Odboru za trgovino sopredseduje predstavnik vsake pogodbenice.
5. Odbor za trgovino je pooblaščen za sprejemanje sklepov v primerih, določenih v tem sporazumu, ali če tako pooblastilo nanj prenese Svet za trgovino v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (c). Odbor za trgovino je pristojen tudi za oblikovanje priporočil, tudi kadar je bilo to pooblastilo preneseno v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (c). Odbor za trgovino sprejema sklepe in oblikuje priporočila na podlagi medsebojnega dogovora in v skladu s svojim poslovnikom. Odbor za trgovino pri izvajanju prenesenih nalog sprejema sklepe in oblikuje priporočila v skladu s poslovnikom Sveta za trgovino. Sklepi so zavezujoči za pogodbenici, ki sprejmeta vse potrebne ukrepe za izvajanje teh sklepov (121). Priporočila niso zavezujoča.
6. Odbor za trgovino:
|
(a) |
je odgovoren za ustrezno izvajanje tega sporazuma; v zvezi s tem in brez poseganja v pravice, navedene v poglavju 31, lahko pogodbenica predloži Odboru za trgovino v obravnavo katero koli vprašanje v zvezi z uporabo ali razlago tega sporazuma; |
|
(b) |
nadzoruje nadaljnjo podrobno razčlenitev določb tega sporazuma, če je potrebna, in vrednoti rezultate, dosežene z njegovo uporabo; |
|
(c) |
išče ustrezne načine za preprečevanje in reševanje težav, ki bi se sicer lahko pojavile na področjih, zajetih s tem sporazumom; |
|
(d) |
nadzoruje delo vseh pododborov, ustanovljenih na podlagi člena 33.4, in |
|
(e) |
prouči morebitni vpliv pristopa nove države članice k Evropski uniji na ta sporazum. |
7. Odbor za trgovino lahko:
|
(a) |
ustanovi dodatne pododbore in druge organe v skladu s členom 33.4(2); |
|
(b) |
sprejema sklepe o spremembi tega sporazuma v skladu s členom 33.1(6), pododstavek (a), in pripravi razlage iz člena 33.1(6), pododstavek (b), v obdobju med posameznimi sejami Sveta za trgovino, kadar se Svet za trgovino ne more sestati ali kakor je drugače določeno v tem sporazumu, in |
|
(c) |
v skladu s členom 33.4(7) določi poslovnik pododborov in drugih organov, če meni, da je to primerno. |
ČLEN 33.3
Koordinatorja
1. Vsaka pogodbenica v 60 dneh od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma določi koordinatorja za ta sporazum in drugo pogodbenico uradno obvesti o kontaktnih podatkih tega koordinatorja.
2. Koordinatorja skupaj določita dnevni red in opravita vse druge potrebne priprave za seje Sveta za trgovino, Odbora za trgovino ter pododborov in drugih organov, ustanovljenih v skladu s členom 33.4. Koordinatorja po potrebi spremljata izvajanje sklepov Sveta za trgovino in Odbora za trgovino.
ČLEN 33.4
Pododbori in drugi organi
1. Pogodbenici ustanovita naslednje pododbore:
|
(a) |
Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu, |
|
(b) |
Pododbor za finančne storitve, |
|
(c) |
Pododbor za intelektualno lastnino, |
|
(d) |
Pododbor za javna naročila, |
|
(e) |
Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, |
|
(f) |
Pododbor za storitve in naložbe, |
|
(g) |
Pododbor za trajnostne prehranske sisteme, |
|
(h) |
Pododbor za tehnične ovire v trgovini, |
|
(i) |
Pododbor za blagovno menjavo in |
|
(j) |
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. |
2. Svet za trgovino ali Odbor za trgovino lahko sprejme sklep o ustanovitvi dodatnega pododbora ali drugega organa. Svet za trgovino ali Odbor za trgovino lahko pododboru ali drugemu organu, ustanovljenemu v skladu s tem odstavkom, dodeli naloge v okviru svojih pristojnosti, da bi pomagal pri opravljanju njegovih funkcij in obravnaval posebne naloge ali zadeve. Svet za trgovino ali Odbor za trgovino lahko spremeni naloge, dodeljene pododboru ali drugemu organu, ustanovljenemu v skladu s tem odstavkom, ali ga razpusti.
3. Pododbore in druge organe sestavljajo predstavniki pogodbenic, sopredseduje pa jim predstavnik vsake pogodbenice.
4. Razen če je v tem sporazumu določeno drugače ali če se pogodbenici dogovorita drugače, se pododbori na ustrezni ravni sestanejo v enem letu po ustanovitvi, nato pa na zahtevo ene od pogodbenic ali Sveta za trgovino ali Odbora za trgovino. Pododbori se lahko sestanejo tudi na lastno pobudo v skladu s svojim poslovnikom. Seje pododborov se izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi v skladu z njihovim poslovnikom. Seje v živo se izvajajo izmenično v Bruslju in Santiagu. Dnevni red sestanka pododborov in drugih teles določita koordinatorja tega sporazuma v skladu s členom 33.3(2).
5. Razen če je v tem sporazumu določeno drugače, pododbori in drugi organi o svojih dejavnostih redno in na zahtevo Odbora za trgovino poročajo Odboru za trgovino.
6. Čeprav zadevo ali vprašanje obravnavajo kateri koli pododbori ali drugi organi, to Svetu za trgovino ali Odboru za trgovino ne preprečuje, da bi ga obravnaval tudi sam.
7. Svet za trgovino ali Odbor za trgovino lahko določi poslovnik pododborov in drugih organov, če meni, da je to primerno. Če Svet za trgovino ali Odbor za trgovino takega poslovnika ne določi, se smiselno uporablja poslovnik Odbora za trgovino.
8. Pododbori in drugi organi lahko oblikujejo priporočila v skladu s svojim poslovnikom. Pododbori in drugi organi oblikujejo priporočila na podlagi medsebojnega dogovora. Priporočila pododborov in drugih organov niso zavezujoča.
ČLEN 33.5
Sodelovanje civilne družbe
Vsaka pogodbenica spodbuja sodelovanje civilne družbe pri izvajanju tega sporazuma, zlasti prek sodelovanja z ustrezno domačo posvetovalno skupino iz člena 33.6 in forumom civilne družbe iz člena 33.7.
ČLEN 33.6
Domače posvetovalne skupine
1. Vsaka pogodbenica v dveh letih od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ustanovi ali določi domačo posvetovalno skupino. V vsaki domači posvetovalni skupini so uravnoteženo zastopane neodvisne organizacije civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, sindikati ter poslovnimi organizacijami in organizacijami delodajalcev. V ta namen vsaka pogodbenica določi svoja pravila za imenovanje, da bi določila sestavo zadevne domače posvetovalne skupine, pri čemer zagotovi možnosti dostopa akterjem iz različnih sektorjev. Članstvo v vsaki domači posvetovalni skupini se redno obnavlja v skladu s pravili za imenovanje, določenimi v skladu s tem odstavkom.
2. Vsaka pogodbenica se vsaj enkrat letno sestane s svojo domačo posvetovalno skupino, da bi razpravljala o izvajanju tega sporazuma. Vsaka pogodbenica lahko preuči stališča ali priporočila, ki jih predloži njena domača posvetovalna skupina.
3. Vsaka pogodbenica za spodbujanje ozaveščenosti javnosti o svoji domači posvetovalni skupini objavi seznam organizacij, ki sodelujejo v njeni domači posvetovalni skupini, in njene kontaktne podatke.
4. Pogodbenici z ustreznimi sredstvi spodbujata sodelovanje med domačimi posvetovalnimi skupinami.
ČLEN 33.7
Forum civilne družbe
1. Pogodbenici spodbujata redno organizacijo foruma civilne družbe za dialog o izvajanju tega sporazuma.
2. Pogodbenici sklicujeta sestanke foruma civilne družbe na podlagi medsebojnega dogovora. Vsaka pogodbenica na sestanek foruma civilne družbe povabi neodvisne organizacije civilne družbe s sedežem na svojem ozemlju, vključno s člani svoje domače posvetovalne skupine iz člena 33.6. Vsaka pogodbenica spodbuja uravnoteženo zastopanost, ki omogoča sodelovanje nevladnih organizacij, sindikatov ter poslovnih organizacij in organizacij delodajalcev. Vsaka organizacija krije stroške, povezane z njenim sodelovanjem v forumu civilne družbe.
3. Predstavniki pogodbenic, ki sodelujejo v Svetu za trgovino ali Odboru za trgovino, se po potrebi udeležujejo sestankov foruma civilne družbe. Pogodbenici skupaj ali posamično objavita morebitne uradne izjave, predložene v okviru foruma civilne družbe.
ODDELEK B
KONČNE DOLOČBE
ČLEN 33.8
Ozemeljska uporaba
1. Ta sporazum se uporablja:
|
(a) |
v zvezi z Evropsko unijo za ozemlja, na katerih veljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije, ter v skladu s pogoji, določenimi v navedenih pogodbah, in |
|
(b) |
v zvezi s Čilom za kopenski, morski in zračni prostor pod njegovo suverenostjo ter izključno ekonomsko cono in epikontinentalni pas, v katerih izvaja suverene pravice in jurisdikcijo v skladu z mednarodnim pravom (122) in pravom Čila (123). |
Sklici na „ozemlje“ v tem sporazumu se razumejo v skladu s tem odstavkom, razen če je v tem sporazumu izrecno navedeno drugače.
2. Določbe tega sporazuma v zvezi s tarifno obravnavo blaga, vključno s pravili o poreklu in opustitvijo take obravnave, se v smislu člena 4 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (124) uporabljajo tudi za tista ozemlja carinskega območja Evropske unije, ki niso zajeta v odstavku 1, pododstavek (a) tega člena.
ČLEN 33.9
Začetek veljavnosti
1. Ta sporazum začne veljati prvi dan tretjega meseca, ki sledi datumu zadnjega uradnega obvestila, s katerim se pogodbenici obvestita o zaključku svojih notranjih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma.
2. V skladu z odstavkom 1 se uradna obvestila, če so naslovljena na Evropsko unijo, pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, če so naslovljena na Čile, pa ministrstvu za zunanje zadeve.
ČLEN 33.10
Spremembe
1. Pogodbenici se lahko pisno dogovorita, da bosta spremenili ta sporazum. Spremembe začnejo smiselno veljati v skladu s členom 33. 9.
2. Svet za trgovino lahko ne glede na odstavek 1 tega člena sprejme sklepe o spremembi tega sporazuma, kot je določeno v členu 33.1, poodstavek (a) in členu 33.13(4).
ČLEN 33.11
Drugi sporazumi
1. Del IV Sporazuma o pridružitvi, vključno z vsemi sklepi, sprejetimi znotraj njegovega institucionalnega okvira, preneha veljati z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
2. Ta sporazum nadomesti del IV Sporazuma o pridružitvi, vključno z vsemi sklepi, sprejetimi znotraj njegovega institucionalnega okvira. Sklici na navedeni sporazum, vključno z vsemi sklepi, sprejetimi znotraj njegovega institucionalnega okvira, v vseh drugih sporazumih in dogovorih med pogodbenicama se štejejo za sklice na ta sporazum.
3. Obstoječi sporazumi, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma, prenehajo veljati z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
4. Sporazum o trgovini z vini iz Priloge V k Sporazumu o pridružitvi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o vinu) in Sporazum o trgovini z žganimi in aromatiziranimi pijačami iz Priloge VI k Sporazumu o pridružitvi (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o žganih pijačah) (125), vključno z vsemi dodatki, sta smiselno vključena v ta sporazum in sta njegov sestavni del ter:
|
(a) |
sklici v Sporazumu o vinu in Sporazumu o žganih pijačah na mehanizem za reševanje sporov iz dela IV Sporazuma o pridružitvi in na kodeks ravnanja iz Priloge XVI k Sporazumu o pridružitvi se razumejo kot sklici na mehanizem za reševanje sporov iz poglavja 31 oziroma na kodeks ravnanja iz Priloge 31-B k temu sporazumu; |
|
(b) |
sklici v Sporazumu o vinu in Sporazumu o žganih pijačah na Skupnost se razumejo kot sklici na Evropsko unijo; |
|
(c) |
sklici v Sporazumu o vinu in Sporazumu o žganih pijačah na Pridružitveni odbor, ustanovljen s Sporazumom o pridružitvi, se razumejo kot sklici na Odbor za trgovino, ustanovljen v skladu s členom 33.2 tega sporazuma; |
|
(d) |
sklici v Sporazumu o vinu in Sporazumu o žganih pijačah na Prilogo IV Sporazuma o pridružitvi se razumejo kot sklici na poglavje 6 tega sporazuma; |
|
(e) |
pojasniti je treba, da Skupni odbor, ustanovljen s členom 30 Sporazuma o vinu, in Skupni odbor, ustanovljen s členom 17 Sporazuma o žganih pijačah, ostaneta v veljavi in še naprej izvajata naloge iz člena 29 Sporazuma o vinu in člena 16 Sporazuma o žganih pijačah; in |
|
(f) |
pojasniti je treba, da se člen 1.5(2) tega sporazuma uporablja za Sporazum o vinu in Sporazum o žganih pijačah. |
5. Šteje se, da je Odbor za trgovino, ustanovljen v skladu s členom 33.2 tega sporazuma sprejel vse odločitve, sprejete v zvezi s Sporazumom o vinu ali Sporazumom o žganih pijačah znotraj institucionalnega okvira Sporazuma o pridružitvi, ki veljajo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.
6. Pogodbenici lahko z izmenjavo pisem spremenita dodatke k Sporazumu o vinu in Sporazumu o žganih pijačah, kakor so vključeni (126).
ČLEN 33.12
Priloge, dodatki, protokoli, opombe in sprotne opombe
Priloge, dodatki, protokoli, opombe in sprotne opombe k temu sporazumu so njegov sestavni del.
ČLEN 33.13
Prihodnji pristopi k Evropski uniji
1. Evropska unija uradno obvesti Čile o vsaki zahtevi tretje države za pristop k Evropski uniji.
2. Evropska unija uradno obvesti Čile o datumu podpisa in začetku veljavnosti Pogodbe o pristopu nove države članice k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o pristopu).
3. Ta sporazum se za novo državo članico uporablja od datuma pristopa te nove države članice k Evropski uniji.
4. Za lažje izvajanje odstavka 3 tega člena Odbor za trgovino v skladu s členom 33.2(6), pododstavek (e), z datumom podpisa pristopne pogodbe prouči morebitne vplive pristopa nove države članice k Evropski uniji na ta sporazum. Svet za trgovino sprejme odločitev o vseh potrebnih spremembah prilog k temu sporazumu in o vseh drugih potrebnih prilagoditvah, vključno s prehodnimi ukrepi. Vsaka odločitev Sveta za trgovino, sprejeta v skladu s tem odstavkom, začne veljati na dan pristopa te nove države članice k Evropski uniji.
ČLEN 33.14
Zasebne pravice
1. Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da osebam neposredno dodeljuje pravice ali nalaga obveznosti, razen pravic ali obveznosti, ki so ustvarjene med pogodbenicama v skladu z mednarodnim javnim pravom, ali da dovoljuje neposredne sklice na ta sporazum v okviru pravnih sistemov pogodbenic.
2. Pogodbenica ne zagotavlja pravice do ukrepanja v skladu s pravom te pogodbenice proti drugi pogodbenici zato, ker ukrep druge pogodbenice ni skladen s tem sporazumom.
ČLEN 33.15
Trajanje
Ta sporazum ostane v veljavi do datuma začetka veljavnosti naprednega okvirnega sporazuma.
ČLEN 33.16
Odpoved sporazuma
Ne glede na člen 33.15 lahko katera koli pogodbenica drugo pogodbenico uradno pisno obvesti, da namerava odpovedati ta sporazum. To uradno obvestilo se pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, če je naslovljeno na Evropsko unijo, če je naslovljeno na Čile, pa ministrstvu za zunanje zadeve. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu tega uradnega obvestila.
ČLEN 33.17
Verodostojna besedila
Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
(1) Pojasniti je treba, da „ukrep“ vključuje opustitve dejanj pogodbenice, ki so potrebna za izpolnjevanje obveznosti na podlagi tega sporazuma.
(2) Pojasniti je treba, da se obveznosti pogodbenice na podlagi tega sporazuma uporabljajo za podjetje v državni lasti ali drugo osebo, kadar izvaja katero koli regulativno, upravno ali drugo javno pooblastilo, ki jih je zadevna pogodbenica prenesla nanjo, kot je pooblastilo za razlastitev, izdajo licenc, odobritev komercialnih poslov ali naložitev kvot, pristojbin ali drugih taks.
(3) Pojasniti je treba, da če pogodbenica trdi, da subjekt deluje v skladu s pododstavkom (iii), navedena pogodbenica nosi dokazno breme in mora vsaj zagotoviti konkretne indice.
(4) V poglavjih 10 do 20 opredelitev pojma „fizična oseba“ vključuje tudi fizično osebo s stalnim prebivališčem v Republiki Latviji, ki nima državljanstva Republike Latvije ali katere koli druge države, vendar je v skladu s pravom Republike Latvije upravičena do potnega lista za nedržavljane.
(5) V pogodbenici EU se za namene tega odstavka uporablja postopek aktivnega oplemenitenja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL EU L 269, 10.10.2013, str. 1).
(6) „Tretja država“ je opredeljena v členu 1.3, pododstavek (aa).
(7) Poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema v skladu z opombo 9 iz Priloge 3-A.
(8) Pojasniti je treba, da se „objava“ nanaša na javno objavo zakonov in drugih predpisov.
(9) Pojasniti je treba, da za začasni uvoz blaga iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ki se iz Evropske unije vnese v Čile, ne plača pristojbina iz člena 107 carinskega odloka Čila (Ordenanza de Aduanas), vključenega v odlok ministrstva za finance št. 30, uradni list, 4. junij 2005, (Decreto con Fuerza de Ley 30 del Ministerio de Hacienda, Diario Oficial, 04 de junio de 2005 ).
(10) Pojasniti je treba, da se v primeru Čila sprejemajo zvezki ATA, kot so bili opredeljeni v odloku ministrstva za zunanje zadeve št. 103 iz leta 2004 (Decreto No103 de 2004 del Ministerio de Relaciones Exteriores), ki uzakonja „Konvencijo o začasnem uvozu“ in njene priloge A, B1, B2 in B3 z ustrezno označenimi pridržki ter spremembe konvencije in prilog.
(11) Na datum začetka veljavnosti tega sporazuma so najbolj oddaljene regije Evropske unije: Gvadelup, Francoska Gvajana, Martinik, Réunion, Mayotte, Saint-Martin, Azori, Madeira in Kanarski otoki. Ta člen se uporablja tudi za državo ali čezmorsko ozemlje, ki spremeni svoj status v najbolj oddaljeno regijo s sklepom Evropskega sveta v skladu s postopkom iz člena 355(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, od datuma sprejetja navedenega sklepa. Če najbolj oddaljena regija Evropske unije po istem postopku preneha biti najbolj oddaljena regija, se ta člen za navedeno državo ali čezmorsko ozemlje preneha uporabljati od datuma sklepa Evropskega sveta v zvezi s tem. Evropska unija uradno obvesti Čile o vseh spremembah v zvezi z ozemlji, ki se štejejo za najbolj oddaljene regije Evropske unije.
(12) V primeru Evropske unije lahko ta zahtevek vloži ena ali več držav članic v imenu domače industrije.
(13) Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).
(14) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).
(15) Pojasniti je treba, da ta člen ne posega v poglavja 10, 11 in 22 in njihove sezname v Prilogi 10-A do 10-C in 22 ter ne vključuje pravice, ki izhaja iz dodelitve pravice intelektualne lastnine.
(16) Pojasniti je treba, da ta člen ne posega v Prilogo 22.
(17) Pojasniti je treba, da v primeru morebitnega neskladja med tem členom in poglavjema 10 in 11 in prilogami 10-A, 10-B in 10-C prevladajo navedena poglavja in priloge.
(18) Za Čile „presoja vplivov na okolje“ pomeni študijo vplivov na okolje, kot je opredeljena v zakonu 19 300, naslov 1, člen 2, točka (i), ali njegovem nasledniku in kot jo zakonsko ureja člen 11 istega zakona.
(19) Dokument G/TBT/9 z dne 13. novembra 2000, Priloga 4.
(20) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL ES L 11, 15.1.2002, str. 4).
(21) Nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja brez poseganja v področje uporabe dejavnosti, ki se lahko štejejo za kabotažo v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Čilu ali državi članici in drugim pristaniščem ali točko v Čilu ali isti državi članici, vključno z njenim epikontinentalnim pasom, kot je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter promet, ki se začne in konča v istem pristanišču ali točki v Čilu ali državi članici.
(22) Pojasniti je treba, da zračni prevoz ali povezane storitve v podporo zračnemu prevozu vključujejo naslednje storitve: zračni prevoz; storitve, ki se opravljajo z zrakoplovom, pri čemer glavni namen teh storitev ni prevoz blaga ali potnikov, kot so gašenje požarov iz zraka, usposabljanje za letenje, ogledi znamenitosti, škropljenje, geodetske meritve, kartiranje, fotografiranje, skoki s padalom, vleka jadralnih letal, helikopterske gradbene storitve in helikoptersko spravilo lesa ter druge letalske storitve na področju kmetijstva, industrije in nadzora; dajanje zrakoplovov s posadko v najem in obratovanje letališč.
(23) Izraz „pridobitev“ se razume tako, da vključuje kapitalsko udeležbo v pravni osebi z namenom vzpostavitve ali ohranjanja trajnih gospodarskih povezav.
(24) Pojasniti je treba, da se ladjarske družbe iz te opredelitve štejejo za pravne osebe pogodbenice le v zvezi z njihovimi dejavnostmi, povezanimi z opravljanjem storitev pomorskega prevoza.
(25) V skladu s svojim uradnim obvestilom glede Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Svetovni trgovinski organizaciji (WT/REG39/1) se Evropska unija zaveda, da je koncept „dejanske in trajne povezave“ z gospodarstvom države članice iz člena 54 PDEU enak konceptu „bistvenih poslovnih dejavnosti“.
(26) Odstavek 1, pododstavki (a), (b) in (c), ne zajema ukrepov, sprejetih za omejitev proizvodnje kmetijskega ali ribiškega proizvoda.
(27) Pojasniti je treba, da zagotavljanje obravnave v „podobnih okoliščinah“ zahteva analizo vsakega primera posebej na podlagi dejstev in je odvisno od vseh okoliščin.
(28) Pojasniti je treba, da zagotavljanje obravnave v „podobnih okoliščinah“ zahteva analizo vsakega primera posebej na podlagi dejstev in je odvisno od vseh okoliščin.
(29) Pojasniti je treba, da obravnava, ki jo zagotavlja vlada države članice ali v njej, po potrebi vključuje regionalno in lokalno raven javne uprave.
(30) Pojasniti je treba, da zagotavljanje obravnave v „podobnih okoliščinah“ zahteva analizo vsakega primera posebej na podlagi dejstev in je odvisno od vseh okoliščin.
(31) Pojasniti je treba, da zagotavljanje obravnave v „podobnih okoliščinah“ zahteva analizo vsakega primera posebej na podlagi dejstev in je odvisno od vseh okoliščin.
(32) Licenčna pogodba v tem pododstavku pomeni pogodbo o licenciranju tehnologije, postopku proizvodnje ali drugem lastniškem znanju.
(33) Nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja brez poseganja v področje uporabe dejavnosti, ki se lahko štejejo za kabotažo v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Čilu ali državi članici in drugim pristaniščem ali točko v Čilu ali isti državi članici, vključno z njenim epikontinentalnim pasom, kot je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter promet, ki se začne in konča v istem pristanišču ali točki v Čilu ali državi članici.
(34) Pojasniti je treba, da zračni prevoz ali povezane storitve v podporo zračnemu prevozu vključujejo naslednje storitve: zračni prevoz; storitve, ki se opravljajo z zrakoplovom, pri čemer glavni namen teh storitev ni prevoz blaga ali potnikov, kot so gašenje požarov iz zraka, usposabljanje za letenje, ogledi znamenitosti, škropljenje, geodetske meritve, kartiranje, fotografiranje, skoki s padalom, vleka jadralnih letal, helikopterske gradbene storitve in helikoptersko spravilo lesa ter druge letalske storitve na področju kmetijstva, industrije in nadzora; dajanje zrakoplovov s posadko v najem in obratovanje letališč.
(35) Pojasniti je treba, da se ladjarske družbe iz te opredelitve štejejo za pravne osebe pogodbenice le v zvezi z njihovimi dejavnostmi, povezanimi z opravljanjem storitev pomorskega prevoza.
(36) V skladu s svojim uradnim obvestilom glede Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Svetovni trgovinski organizaciji (WT/REG39/1) se Evropska unija zaveda, da je koncept „dejanske in trajne povezave“ z gospodarstvom države članice iz člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije enak konceptu „bistvenih poslovnih dejavnosti“.
(37) Ta pododstavek ne zajema ukrepov pogodbenice, ki omejujejo vložke za opravljanje storitev.
(38) Pogodba o opravljanju storitev iz tega pododstavka izpolnjuje zahteve prava pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.
(39) Pogodba o opravljanju storitev iz tega pododstavka izpolnjuje zahteve prava pogodbenice, v kateri se pogodba izvaja.
(40) Pojasniti je treba, da ta opredelitev ne izključuje vodstvenih delavcev, ki, čeprav ne izvajajo neposredno nalog v zvezi z dejanskim opravljanjem storitev, pri izvajanju svojih nalog, kot so navedene v tej opredelitvi, opravljajo naloge, potrebne za opravljanje storitev.
(41) Od podjetja prejemnika se lahko zaradi predhodne odobritve zahteva, da predloži program usposabljanja, ki obsega čas bivanja, s čimer dokaže, da je namen bivanja usposabljanje. Za AT, CZ, DE, FR, ES, HU in LT mora biti usposabljanje povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo.
(42) Če diploma ali kvalifikacija ni bila pridobljena v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.
(43) Če diploma ali kvalifikacija ni bila pridobljena v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.
(44) Pojasniti je treba, da se to poglavje, kar zadeva ukrepe v zvezi s tehničnimi standardi, uporablja le za tiste ukrepe, ki vplivajo na trgovino s storitvami.
(45) Pojasniti je treba, da lahko ta merila med drugim vključujejo pristojnost in sposobnost opravljanja storitve ali opravljanja katere koli druge gospodarske dejavnosti, vključno z zagotavljanjem tega na način, skladen z regulativnimi zahtevami pogodbenice, kot so zdravstvene in okoljske zahteve. Pristojni organi lahko ocenijo, kakšno težo je treba pripisati vsakemu merilu.
(46) Izraz „ustrezne mednarodne organizacije“ se nanaša na mednarodne organe, v katere se lahko včlanijo vsi ustrezni organi obeh pogodbenic.
(47) Pristojbine za izdajo dovoljenja ne vključujejo pristojbin za uporabo naravnih virov, plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij ali obveznih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.
(48) Pojasniti je treba, da dogovori o vzajemnem priznavanju ne vodijo k samodejnemu priznanju kvalifikacij, temveč v obojestranskem interesu pogodbenic določajo pogoje za pristojne organe, ki podeljujejo priznanje takih kvalifikacij.
(49) Pojasniti je treba, da regulativni organ za telekomunikacije vključuje vsak organ, ki ga pogodbenica zadolži za izvrševanje obveznosti iz tega oddelka.
(50) Pojasniti je treba, da ta člen pogodbenici ne preprečuje izdaje dovoljenja za zagotavljanje telekomunikacijskih omrežij ali storitev na podlagi preproste priglasitve, ne da bi bilo treba čakati na odločitev regulativnega organa za telekomunikacije.
(51) Upravne pristojbine ne vključujejo plačil za pravice do uporabe redkih virov in obveznih prispevkov za opravljanje univerzalne storitve.
(52) V tem členu „nediskriminatoren“ pomeni obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi in nacionalno obravnavo, kot je opredeljena v členih 10.6, 10.8, 11.4 in 11.5, ter pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih kateremu koli drugemu uporabniku podobnih javnih telekomunikacijskih omrežij ali storitev v podobnih okoliščinah.
(53) V skladu z izjemami, ki jih določajo zakoni in predpisi pogodbenice.
(54) V skladu s svojim uradnim obvestilom glede Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Svetovni trgovinski organizaciji (WT/REG39/1) se Evropska unija zaveda, da je koncept „dejanske in trajne povezave“ z gospodarstvom države članice iz člena 54 PDEU enak konceptu „bistvenih poslovnih dejavnosti“.
(55) Pojasniti je treba, da zagotavljanje obravnave v „podobnih okoliščinah“ zahteva analizo vsakega primera posebej na podlagi dejstev in je odvisno od vseh okoliščin.
(56) Pojasniti je treba, da zagotavljanje obravnave v „podobnih okoliščinah“ zahteva analizo vsakega primera posebej na podlagi dejstev in je odvisno od vseh okoliščin.
(57) Pojasniti je treba, da obravnava, ki jo zagotovi vlada države članice ali v njej, po potrebi vključuje regionalno in lokalno raven javne uprave.
(58) Pojasniti je treba, da zagotavljanje obravnave v „podobnih okoliščinah“ zahteva analizo vsakega primera posebej na podlagi dejstev in je odvisno od vseh okoliščin.
(59) Pojasniti je treba, da zagotavljanje obravnave v „podobnih okoliščinah“ zahteva analizo vsakega primera posebej na podlagi dejstev in je odvisno od vseh okoliščin.
(60) Taka merila lahko med drugim vključujejo pristojnost in sposobnost opravljanja storitve, vključno s sposobnostjo zagotavljanja tega na način, skladen z regulativnimi zahtevami pogodbenice. Pristojni organi lahko ocenijo, kakšno težo je treba pripisati vsakemu merilu.
(61) V tem poglavju „dovoljenje“ pomeni dovoljenje za opravljanje finančne storitve, ki izhaja iz postopka, ki ga mora vložnik upoštevati, da dokaže skladnost z zahtevami za izdajo licence ali kvalifikacijskimi zahtevami.
(62) Pojasniti je treba, da pristojnim organom ni treba začeti obravnavati vlog zunaj svojega uradnega delovnega časa in delovnih dni.
(63) Taka „možnost“ ne pomeni, da mora pristojni organ zagotoviti podaljšanje rokov.
(64) Pristojbine za izdajo dovoljenja ne vključujejo pristojbin za uporabo naravnih virov, plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij ali obveznih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.
(65) Storitev se zagotavlja na spletu, če se zagotavlja z elektronskimi sredstvi in brez sočasno navzočih oseb.
(66) V primeru posrednih ponudnikov storitev to vključuje identiteto in kontaktne podatke dejanskega ponudnika blaga in storitve.
(67) Pojasniti je treba, da za to poglavje velja Priloga 20.
(68) Pojasniti je treba, da so eden od dejavnikov, ki lahko povzročijo resne plačilnobilančne ali zunanjefinančne težave oziroma tveganje zanje, resne težave v zvezi z monetarno politiko ali politiko deviznega tečaja ali tveganje zanje.
(69) Pojasniti je treba, da so uradni jeziki STO angleščina, španščina in francoščina.
(70) Nekomercialne dejavnosti lahko vključujejo izvajanje zakonitega pooblastila za opravljanje javnih storitev ali katero koli dejavnost, neposredno povezano z zagotavljanjem nacionalne obrambe ali javne varnosti.
(71) Prag je v prvih petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma nižji od 200 milijonov posebnih pravic črpanja.
(72) Pojasniti je treba, da izraz „komercialne dejavnosti“ izključuje dejavnosti, ki jih opravlja podjetje, ki posluje na neprofitni podlagi ali na podlagi povračila stroškov.
(73) Pojasniti je treba, da izdaja licence omejenemu številu podjetij pri dodeljevanju omejenih virov v skladu z objektivnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili sama po sebi ni posebna pravica.
(74) Za določitev lastništva ali nadzora se za vsak primer posebej preučijo vsi ustrezni pravni in dejanski elementi.
(75) Pojasniti je treba, da je treba nepristranskost, s katero regulativni organ izvaja regulativne funkcije, oceniti glede na splošni vzorec ali prakso tega regulativnega organa.
(76) Pojasniti je treba, da za tiste sektorje, za katere sta se pogodbenici v drugih poglavjih tega sporazuma dogovorili o posebnih obveznostih glede regulativnega organa, prevladajo ustrezne določbe navedenih drugih poglavij.
(77) Pojasniti je treba, da se konkurenčno pravo v Evropski uniji uporablja za kmetijski sektor v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(78) Za Evropsko unijo je sogovornik GD Evropske komisije za konkurenco.
(79) Pojasniti je treba, da ta člen ne posega v izid prihodnjih razprav v STO ali povezanih večstranskih forumih o opredelitvi subvencij za storitve.
(80) Za namene tega odstavka so avtohtoni prebivalci in njihove skupnosti tisti, ki so opredeljeni v zakonodaji vsake pogodbenice. Za Evropsko unijo njena zakonodaja zajema zakonodajo Evropske unije in tudi zakonodajo vseh njenih držav članic.
(81) „Izredne gospodarske razmere“ pomenijo gospodarski dogodek, ki povzroči resne motnje v gospodarstvu pogodbenice. Za Evropsko unijo „gospodarstvo pogodbenice“ pomeni gospodarstvo Evropske unije ali ene ali več njenih držav članic.
(82) Pojasniti je treba, da se šteje, da je obveznost izpolnjena, če pogodbenica v ta namen vzpostavi ustrezne zakonodajne okvire in upravne postopke.
(83) V tem odstavku izraz „varstvo“ vključuje zadeve, ki vplivajo na razpoložljivost, pridobitev, obseg, ohranjanje in izvrševanje pravic intelektualne lastnine, kakor tudi zadeve, ki vplivajo na uporabo pravic intelektualne lastnine, ki jih posebej obravnava to poglavje. Poleg tega izraz „varstvo“ v tem odstavku vključuje tudi ukrepe za preprečitev izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom in ukrepom v zvezi s podatki za upravljanje pravic.
(84) „Posnetek“ pomeni vključitev zvokov ali njihovih zapisov na nosilec, s katerega se ti lahko zaznajo, reproducirajo ali priobčujejo s pomočjo naprave.
(85) Pojasniti je treba, da nobena določba v tem odstavku pogodbenici ne preprečuje, da v skladu s členom 13(d) Rimske konvencije določi pogoje, pod katerimi se ta pravica lahko uveljavlja.
(86) Vsaka pogodbenica lahko izvajalcem in proizvajalcem fonogramov podeli večje pravice v zvezi z radiodifuznim oddajanjem in predvajanjem fonogramov, objavljenih v komercialne namene, v javnosti.
(87) Za namene tega člena „predvajanje javnosti“ ne vključuje objave fonograma v javnosti žično ali brezžično na tak način, da imajo posamezniki javnosti do fonograma dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.
(88) Če pogodbenica določi posebno trajanje varstva v primerih, ko je za imetnika pravice določena pravna oseba, traja varstvo najmanj 70 let po tem, ko je delo zakonito dano na voljo javnosti.
(89) Ne glede na ta člen se za Čile v zvezi z izračunom licenčnin lahko še naprej uporablja prvi odstavek člena 36 zakona št. 17.366 z dne 28. avgusta 1970, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 21.045 z dne 13. oktobra 2017.
(90) Pojasniti je treba, da se „dela ali druge vsebine“ ne uporabljajo za dela ali druge vsebine, za katere je trajanje varstva prenehalo.
(91) Druga možnost je, da lahko pogodbenica tako uporabo izvede pod pogojem, da ni zavajajoča ali da ne povzroča zmede med ustreznim delom javnosti.
(92) Blagovna znamka se lahko razveljavi tudi, če po datumu registracije zaradi uporabe s strani imetnika blagovne znamke ali z njegovim soglasjem glede blaga ali storitev, za katera je registrirana, blagovna znamka lahko zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega porekla tega blaga ali storitev.
(93) Sklicevanja na modele v tem poglavju se štejejo za sklicevanja na registrirane industrijske modele.
(94) Unija podeli varstvo tudi neregistriranemu modelu, če izpolnjuje zahteve Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL ES L 3, 5.1.2002, str. 1).
(95) Pogodbenica lahko v svoji zakonodaji določi, da se lahko zahteva tudi individualna narava modelov. Evropska unija meni, da ima model individualno naravo, če se splošni vtis, ki ga ustvari pri obveščenem uporabniku, razlikuje od splošnega vtisa, ki ga pri takem uporabniku ustvari kateri koli model, dan na voljo javnosti.
(96) Kot je določeno v Dodatku 25-C-1, ki zajema izraze, za katere se zaščita ne zahteva.
(97) Pojasnjevalne opombe v Prilogi 25-C opredeljujejo rastlinske sorte in živalske pasme, katerih uporaba se ne sme preprečiti.
(98) Kadar pogodbenica pri odločanju, ali naj doda novo geografsko označbo, določi, ali gre za izraz, ki se v splošnem jeziku navadno uporablja kot splošno ime za zadevno blago na ozemlju pogodbenice, so organi te pogodbenice pooblaščeni, da upoštevajo, kako potrošniki razumejo izraz na ozemlju te pogodbenice. Dejavniki, pomembni za tako razumevanje potrošnika, so lahko med drugim: (a) ali se izraz uporablja za vrsto zadevnega proizvoda, kot je razvidno iz zanesljivih virov, na primer slovarjev, časopisov in spletnih mest, ali (b) kako se proizvod, na katerega se nanaša izraz, trži in uporablja v trgovini na ozemlju te pogodbenice.
(99) Za Evropsko unijo obveznost iz tega člena izpolnijo države članice.
(100) Za namene tega člena nerazumna zamuda vključuje zamudo vsaj več kot dve leti pri prvem vsebinskem odgovoru vložniku po datumu vložitve vloge za pridobitev dovoljenja za trženje ali sanitarnega dovoljenja. Kakršnih koli zamud, ki nastanejo pri izdaji dovoljenja za trženje ali sanitarnega dovoljenja zaradi obdobij, ki jih je mogoče pripisati vložniku, ali kakršnega koli obdobja, ki ga organ, ki obravnava vlogo za izdajo dovoljenja za trženje, ali organ za sanitarno registracijo ne more nadzorovati, ni nujno treba vključiti v ugotavljanje take zamude.
(101) To najdaljše trajanje ne posega v morebitno nadaljnje podaljšanje obdobja varstva v primeru zdravil, za katera so bile izvedene pediatrične študije, katerih rezultati so razvidni iz informacij o zdravilu.
(102) Za Čile izraz „subjekti“ pomeni „zveze in združenja“. Za Evropsko unijo izraz „subjekti“ pomeni „strokovne organe za obrambo“.
(103) Za namene tega člena lahko pogodbenica določi, da „tretja oseba“ vključuje tudi posrednika.
(104) Pogodbenica lahko za izvajanje tega odstavka izbere med zasegom in izročitvijo.
(105) Za namene tega člena lahko pogodbenica določi, da „tretja oseba“ vključuje tudi posrednika.
(106) Za Evropsko unijo bi to po potrebi vključevalo tudi elemente, ki niso ekonomski dejavniki, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo.
(107) Za namene tega poglavja izraz „delo“ pomeni strateške cilje MOD v okviru agende za dostojno delo, ki so izraženi v Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo.
(108) Izraz „nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov“ ima enak pomen, kot je določen v odstavku 3 Mednarodnega akcijskega načrta Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, sprejetega leta 2001 v Rimu (Akcijski načrt za nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov iz leta 2001).
(109) Ti instrumenti med drugim vključujejo, kakor se lahko uporabljajo, Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, Sporazum o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib, kodeks odgovornega ribištva Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Sporazum Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo o pospeševanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje, Akcijski načrt za nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov iz leta 2001 ter Sporazum Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.
(110) O zadevah s področja okolja in dela se lahko razpravlja na ločenih sejah ali na zaporednih sejah.
(111) Pojasniti je treba, da se vsako sklicevanje na poglavje 26 ali na okoljska in delovna vprašanja ali zadeve v tem členu razume kot sklicevanje na to poglavje ali na vprašanja ali zadeve v zvezi s spolom, kot je ustrezno.
(112) Pojasniti je treba, da se vsako sklicevanje na poglavje 26 ali na okoljska in delovna vprašanja, zadeve ali zakone v teh členih razume kot sklicevanje na to poglavje ali na vprašanja, zadeve ali zakone v zvezi s spolom, ki se nanašajo na ta vprašanja ali zadeve, kot je ustrezno.
(113) V skladu z odstavkom II.1 predsedniškega navodila št. 3 iz leta 2019 in njegovimi spremembami.
(114) Regulativni organ vsake pogodbenice lahko za namene njenih obveznosti iz tega poglavja določi, kaj pomeni večji regulativni ukrep.
(115) Pojasniti je treba, da ta odstavek pogodbenici ne preprečuje ciljno usmerjenih posvetovanj z zainteresiranimi osebami pod pogoji, določenimi v njenih pravilih in postopkih.
(116) Ta določba se ne uporablja za člen 10.7.
(117) Ta določba se ne uporablja za člen 10.7.
(118) Pojasniti je treba, da se nobena določba tega člena ne razlaga tako, da omejuje pravice iz Priloge 20.
(119) Izjeme iz tega pododstavka se lahko uporabijo samo, kadar obstaja resnična in dovolj resna grožnja za enega od temeljnih interesov družbe.
(120) Pojasniti je treba, da bo Čile vse sklepe, ki jih sprejme Svet za trgovino, izvajal z acuerdos de ejecución (izvršilnimi sporazumi) v skladu s čilsko zakonodajo.
(121) Pojasniti je treba, da bo Čile vse sklepe, ki jih sprejme Odbor za trgovino, izvajal z acuerdos de ejecución (izvršilnimi sporazumi) v skladu s čilsko zakonodajo.
(122) Pojasniti je treba, da mednarodno pravo vključuje zlasti Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, podpisano 10. decembra 1982 v Montego Bayu.
(123) Pojasniti je treba, da v primeru neskladnosti med čilskim in mednarodnim pravom prevlada slednje.
(124) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL EU L 269, 10.10.2013, str. 1).
(125) Pojasniti je treba, da sta datum podpisa in datum začetka veljavnosti Sporazuma o vinu in Sporazuma o žganih pijačah enaka datumu podpisa in datumu začetka veljavnosti Sporazuma o pridružitvi.
(126) Pojasniti je treba, da bo Čile vse spremembe Sporazuma o vinu in Sporazuma o žganih pijačah, kakor sta vključena v ta sporazum, izvedel z acuerdos de ejecución (izvršilnimi sporazumi) v skladu s čilsko zakonodajo.
PRILOGA 2
SEZNAMI ZA ODPRAVO CARIN
ODDELEK A
SPLOŠNE DOLOČBE
|
1. |
V tej prilogi „leto 0“ pomeni obdobje, ki se začne na datum začetka veljavnosti tega sporazuma in konča 31. decembra istega koledarskega leta. „Leto 1“ se začne 1. januarja, ki sledi datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, pri čemer vsako nadaljnje znižanje tarif začne veljati 1. januarja vsakega naslednjega leta. |
|
2. |
V tej prilogi se Sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, podpisan v Bruslju 18. novembra 2002, kakor je bil nazadnje spremenjen s Tretjim dodatnim protokolom k navedenemu sporazumu, podpisanim v Bruslju 29. junija 2017, imenuje „Pridružitveni sporazum iz leta 2002“. |
|
3. |
Blago s poreklom, ki ni navedeno na seznamu pogodbenice iz te priloge, bo ob uvozu v to pogodbenico še naprej deležno dajatve proste obravnave, kot je bilo dogovorjeno v okviru Pridružitvenega sporazuma iz leta 2002. Za blago s poreklom iz Čila, uvoženo v Evropsko unijo, se to nanaša na blago, uvrščeno v poglavja 5, 6, 9, 14, 25 do 28, 30, 31, 32, 34, 36, 37 in 39 do 97 ali pod tarifne številke 2901 do 2904, 2906 do 2942, 3301, 3303 do 3307, 3501, 3503, 3504, 3506, 3507, 3801 do 3808, 3810 do 3823, 3825 in 3826 harmoniziranega sistema (kakor je bil spremenjen 1. januarja 2017). Za blago s poreklom iz Evropske unije, uvoženo v Čile, se to nanaša na blago, uvrščeno v poglavja 1, 2, 5 do 9, 13, 14, 18, 20, 22 in 24 do 97 harmoniziranega sistema (kakor je bil spremenjen 1. januarja 2017). |
|
4. |
Za blago s poreklom iz druge pogodbenice, navedeno na tarifnem seznamu vsake pogodbenice iz te priloge, se uporabljajo naslednje kategorije postopnega znižanja ali odprave carin v skladu s členom 2.5:
|
|
5. |
Osnovna stopnja, na podlagi katere se za postavko določi vmesna znižana carinska stopnja, je carinska stopnja po načelu države z največjimi ugodnostmi, ki se uporablja 1. januarja 2018, ali preferencialna dajatev, določena v Pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, pri čemer se upošteva nižja stopnja. |
|
6. |
Za namen odprave carin v skladu s členom 2.5 se vmesne znižane stopnje dajatev zaokrožijo navzdol najmanj na najbližjo desetinko odstotne točke ali, če je stopnja dajatve izražena v denarnih enotah, najmanj na najbližjo stotinko uradne denarne enote pogodbenice. |
|
7. |
Kadar je blago na seznamu pogodbenice za odpravo carin označeno z oznako „TRQ“, se kategorija postopnega znižanja uporablja za uvoz blaga zunaj tarifne kvote, določene v oddelku B. |
|
8. |
Ta priloga temelji na harmoniziranem sistemu, kakor je bil spremenjen 1. januarja 2017. |
ODDELEK B
TARIFNE KVOTE
V letu 0 pogodbenici za upravljanje tarifne kvote (TRQ), določene v skladu s to prilogo, izračunata obseg te tarifne kvote z zmanjšanjem sorazmernega obsega, ki ustreza obdobju med 1. januarjem in dnevom začetka veljavnosti tega sporazuma (1).
Pogodbenica, ki odpre tarifne kvote drugi pogodbenici, kot je navedeno v tej prilogi, te tarifne kvote upravlja na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način v skladu s svojo zakonodajo. Pogodbenica, ki odpre tarifne kvote, pravočasno in stalno objavlja vse ustrezne informacije v zvezi z upravljanjem kvot, vključno z razpoložljivimi količinami in merili za upravičenost.
Čile tarifne kvote iz te priloge upravlja po načelu „prvi prispe, prvi dobi“.
Evropska unija tarifne kvote iz te priloge upravlja po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ ali na podlagi sistema uvoznih ali izvoznih dovoljenj, ki deluje v skladu z njeno zakonodajo.
PODODDELEK 1
TARIFNE KVOTE ČILA
1. Tarifna kvota za sir
|
(a) |
Blago s poreklom v naslednjih skupnih letnih količinah, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-Cheese“ na seznamu Čila za odpravo carin v Dodatku 2-2 in v pododstavku (c) tega odstavka, je prosto carine od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (2).
|
|
(b) |
Če ta sporazum začne veljati leta 2024 ali pozneje, se skupne letne količine iz pododstavka (a) povečajo za 75 metričnih ton za vsako celotno koledarsko leto, ki preteče med 1. januarjem 2021 in 1. januarjem leta, v katerem začne veljati ta sporazum (3). |
|
(c) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 0406 10 10 , 0406 10 20 , 0406 10 30 , 0406 10 90 , 0406 20 00 , 0406 30 00 , 0406 40 00 , 0406 90 10 , 0406 90 20 , 0406 90 30 , 0406 90 40 in 0406 90 90 . |
|
(d) |
Ta tarifna kvota se postopno odpravi po odpravi carin v skladu s seznamom Čila za odpravo carin iz Dodatka 2-2. |
2. Tarifna kvota za ribiške proizvode
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-Fish“ na seznamu Čila za odpravo carin v Dodatku 2-2 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 5 000 metričnih ton (masa proizvoda) od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma v letih 0 do 2 (4). |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 0302 54 11 , 0302 54 12 , 0302 54 13 , 0302 54 14 , 0302 54 15 , 0302 54 16 , 0302 54 19 in 0302 59 19 . |
|
(c) |
Ta tarifna kvota se postopno odpravi po odpravi carin v skladu s seznamom Čila za odpravo carin iz Dodatka 2-2. |
PODODDELEK 2
TARIFNE KVOTE EVROPSKE UNIJE
1. Tarifna kvota za goveje meso
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-BF“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (c) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 4 800 metričnih ton (masa proizvoda) od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (5). |
|
(b) |
Če ta sporazum začne veljati leta 2022 ali pozneje, se skupna letna količina iz pododstavka (a) poveča za 100 metričnih ton za vsako celotno koledarsko leto, ki preteče med 1. januarjem 2021 in 1. januarjem leta, v katerem začne veljati ta sporazum (6). |
|
(c) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 0201 10 00 , 0201 20 20 , 0201 20 30 , 0201 20 50 , 0201 20 90 , 0201 30 00 , 0202 10 00 , 0202 20 10 , 0202 20 30 , 0202 20 50 , 0202 20 90 , 0202 30 10 , 0202 30 50 , 0202 30 90 , 0206 10 95 , 0206 29 91 , 0210 20 10 , 0210 20 90 , 0210 99 51 , 1602 50 10 in 1602 90 61 . |
2. Tarifna kvota za prašičje meso
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-PK“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (c) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 19 800 metričnih ton (masa proizvoda) od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (7). |
|
(b) |
Če ta sporazum začne veljati leta 2022 ali pozneje, se skupna letna količina iz pododstavka (a) poveča za 350 metričnih ton za vsako celotno koledarsko leto, ki preteče med 1. januarjem 2021 in 1. januarjem leta, v katerem začne veljati ta sporazum (8). |
|
(c) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 0203 11 10 , 0203 12 11 , 0203 12 19 , 0203 19 11 , 0203 19 13 , 0203 19 15 , 0203 19 55 , 0203 19 59 , 0203 21 10 , 0203 22 11 , 0203 22 19 , 0203 29 11 , 0203 29 13 , 0203 29 15 , 0203 29 55 , 0203 29 59 , 1601 00 91 , 1601 00 99 , 1602 41 10 , 1602 42 10 , 1602 49 11 , 1602 49 13 , 1602 49 15 , 1602 49 19 , 1602 49 30 , 1602 49 50 in 1602 90 51 . |
3. Tarifna kvota za ovčje meso
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-SP“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (c) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 9 600 metričnih ton (masa proizvoda) od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (9). |
|
(b) |
Če ta sporazum začne veljati leta 2022 ali pozneje, se skupna letna količina iz pododstavka (a) poveča za 200 metričnih ton za vsako celotno koledarsko leto, ki preteče med 1. januarjem 2021 in 1. januarjem leta, v katerem začne veljati ta sporazum (10). |
|
(c) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod tarifno številko 0204. |
4. Tarifna kvota za perutninsko meso
|
(a) |
Blago s poreklom v naslednjih skupnih letnih količinah, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-PY“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (c) tega odstavka, je prosto carine od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (11).
|
|
(b) |
Če ta sporazum začne veljati leta 2022 ali pozneje, se skupne letne količine iz pododstavka (a) povečajo za 725 metričnih ton za vsako celotno koledarsko leto, ki preteče med 1. januarjem 2021 in 1. januarjem leta, v katerem začne veljati ta sporazum (12). |
|
(c) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 0207 11 10 , 0207 11 30 , 0207 11 90 , 0207 12 10 , 0207 12 90 , 0207 13 10 , 0207 13 20 , 0207 13 30 , 0207 13 40 , 0207 13 50 , 0207 13 60 , 0207 13 70 , 0207 13 99 , 0207 14 10 , 0207 14 20 , 0207 14 30 , 0207 14 40 , 0207 14 50 , 0207 14 60 , 0207 14 70 , 0207 14 99 , 0207 24 10 , 0207 24 90 , 0207 25 10 , 0207 25 90 , 0207 26 10 , 0207 26 20 , 0207 26 30 , 0207 26 40 , 0207 26 50 , 0207 26 60 , 0207 26 70 , 0207 26 80 , 0207 26 99 , 0207 27 10 , 0207 27 20 , 0207 27 30 , 0207 27 40 , 0207 27 50 , 0207 27 60 , 0207 27 70 , 0207 27 80 , 0207 27 99 , 0207 41 20 , 0207 41 30 , 0207 41 80 , 0207 42 30 , 0207 42 80 , 0207 44 10 , 0207 44 21 , 0207 44 31 , 0207 44 41 , 0207 44 51 , 0207 44 61 , 0207 44 71 , 0207 44 81 , 0207 44 99 , 0207 45 10 , 0207 45 21 , 0207 45 31 , 0207 45 41 , 0207 45 51 , 0207 45 61 , 0207 45 71 , 0207 45 81 , 0207 45 99 , 0207 51 10 , 0207 51 90 , 0207 52 10 , 0207 52 90 , 0207 54 10 , 0207 54 21 , 0207 54 31 , 0207 54 41 , 0207 54 51 , 0207 54 61 , 0207 54 71 , 0207 54 81 , 0207 54 99 , 0207 55 10 , 0207 55 21 , 0207 55 31 , 0207 55 41 , 0207 55 51 , 0207 55 61 , 0207 55 71 , 0207 55 81 , 0207 55 99 , 0207 60 05 , 0207 60 10 , 0207 60 21 , 0207 60 31 , 0207 60 41 , 0207 60 51 , 0207 60 61 , 0207 60 81 , 0207 60 99 , 1602 32 11 in 1602 39 21 . |
5. Tarifna kvota za ribe
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-Fish“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 250 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (13). |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1604 14 21 , 1604 14 26 , 1604 14 28 , 1604 14 31 , 1604 14 36 , 1604 14 38 , 1604 14 41 , 1604 14 46 , 1604 14 48 , 1604 19 31 , 1604 19 39 in 1604 20 70 . |
6. Tarifna kvota za jajca in jajčne proizvode
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-EG“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 500 metričnih ton (ekvivalent jajc v lupini) od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 0407 11 00 , 0407 19 11 , 0407 19 19 , 0407 21 00 , 0407 29 10 , 0407 90 10 , 0408 11 80 , 0408 19 81 , 0408 19 89 , 0408 91 80 , 0408 99 80 , 3502 11 90 in 3502 19 90 . |
7. Tarifna kvota za česen
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-GC“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 2 000 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (14). |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod tarifno oznako 0703 20 00 . |
8. Tarifna kvota za škrobove derivate
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-SH“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 300 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1108 11 00 , 1108 12 00 , 1108 13 00 , 1108 14 00 , 1108 19 10 , 1108 19 90 , 1109 00 00 , 2905 43 00 , 2905 44 11 , 2905 44 19 , 2905 44 91 , 2905 44 99 , 3505 10 10 , 3505 10 90 , 3824 60 11 , 3824 60 19 , 3824 60 91 in 3824 60 99 . |
9. Tarifna kvota za oljčno olje
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-OL“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 11 000 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1509 10 10 , 1509 10 20 , 1509 10 80 , 1509 90 00 , 1510 00 10 in 1510 00 90 . |
10. Tarifna kvota za proizvode z visoko vsebnostjo sladkorja
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-SR“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 1 000 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1702 30 10 , 1702 30 50 , 1702 30 90 , 1702 40 10 , 1702 40 90 , 1702 50 00 , 1702 60 10 , 1702 60 80 , 1702 60 95 , 1702 90 30 , 1704 90 99 , 1806 10 30 , 1806 10 90 , 1806 20 95 , 1901 90 95 , 1901 90 99 , 2006 00 31 , 2006 00 38 , 2007 91 10 , 2101 12 98 , 2101 20 98 , ex 2106 90 98 in 3302 10 29 . V letih 0 do 6 se ta odstavek uporablja tudi za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1702 90 50 , 1702 90 71 , 1702 90 75 , 1702 90 79 , 1702 90 80 , 1702 90 95 , 2106 90 30 , 2106 90 55 in 2106 90 59 . |
11. Tarifna kvota za predelana žita
|
(a) |
Blago s poreklom v naslednjih skupnih letnih količinah, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-PC“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (c) tega odstavka, je prosto carine od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (15).
|
|
(b) |
Če ta sporazum začne veljati leta 2022 ali pozneje, se skupna letna količina iz pododstavka (a) poveča za 50 metričnih ton za vsako celotno koledarsko leto, ki preteče med 1. januarjem 2021 in 1. januarjem leta, v katerem začne veljati ta sporazum (16). |
|
(c) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod tarifno številko 1104. |
|
(d) |
Ta tarifna kvota se postopno odpravi po odpravi carin v skladu s seznamom Evropske unije za odpravo carin iz Dodatka 2-1. |
12. Tarifna kvota za sladkorne proizvode
|
(a) |
Blago s poreklom v naslednjih skupnih letnih količinah, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-SRa“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (17).
|
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1704 10 10 , 1704 10 90 , 1704 90 10 , 1704 90 30 , 1704 90 51 , 1704 90 55 , 1704 90 61 , 1704 90 65 , 1704 90 71 , 1704 90 75 in 1704 90 81 . |
|
(c) |
Ta tarifna kvota se postopno odpravi po odpravi carin v skladu s seznamom Evropske unije za odpravo carin iz Dodatka 2-1. |
13. Tarifna kvota za čokolado
|
(a) |
Blago s poreklom v naslednjih skupnih letnih količinah, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-SRb“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma (18).
|
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1806 20 10 , 1806 20 30 , 1806 20 50 , 1806 20 70 , 1806 20 80 , 1806 31 00 , 1806 32 10 , 1806 32 90 , 1806 90 11 , 1806 90 19 , 1806 90 31 , 1806 90 39 , 1806 90 50 , 1806 90 60 , 1806 90 70 in 1806 90 90 . |
|
(c) |
Ta tarifna kvota se postopno odpravi po odpravi carin v skladu s seznamom Evropske unije za odpravo carin iz Dodatka 2-1. |
14. Tarifna kvota za sladke kekse, vaflje in oblate
|
(a) |
Blago s poreklom v naslednjih skupnih letnih količinah, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-BS“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin in v pododstavku (b), je prosto carine od začetka veljavnosti tega sporazuma (19).
|
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1905 31 11 , 1905 31 19 , 1905 31 30 , 1905 31 91 , 1905 31 99 , 1905 32 05 , 1905 32 11 , 1905 32 19 , 1905 32 91 , 1905 32 99 in 1905 90 45 . |
|
(c) |
Ta tarifna kvota se postopno odpravi po odpravi carin v skladu s seznamom Evropske unije za odpravo carin iz Dodatka 2-1. |
15. Tarifna kvota za pripravljene gobe
|
(a) |
Blago s poreklom v naslednjih skupnih letnih količinah, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-MS“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (c) tega odstavka, je prosto carine od začetka veljavnosti tega sporazuma (20).
|
|
(b) |
Če ta sporazum začne veljati leta 2022 ali pozneje, se skupna letna količina iz pododstavka (a) poveča za 25 metričnih ton za vsako celotno koledarsko leto, ki preteče med 1. januarjem 2021 in 1. januarjem leta, v katerem začne veljati ta sporazum (21). |
|
(c) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod tarifni oznaki 2003 10 20 in 2003 10 30 . |
|
(d) |
Ta tarifna kvota se postopno odpravi po odpravi carin v skladu s seznamom Evropske unije za odpravo carin iz Dodatka 2-1. |
16. Tarifna kvota za sladko koruzo
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-SC“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 800 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 2001 90 30 , 2004 90 10 in 2005 80 00 . |
17. Tarifna kvota za jabolčni sok
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-AJ“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 2 000 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednji tarifni oznaki: 2009 79 11 in 2009 79 91 . |
18. Tarifna kvota za sadne pripravke
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-FP“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 10 000 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 2007 10 10 , 2007 91 30 , 2007 99 20 , ex 2007 99 31 , ex 2007 99 33 , ex 2007 99 39 , 2008 30 19 in 2008 40 19 . |
19. Tarifna kvota za etanol
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-EL“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 2 000 metričnih ton od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednji tarifni oznaki: 2207 10 00 in 2207 20 00 . |
20. Tarifna kvota za rum
|
(a) |
Blago s poreklom, ki je navedeno v postavkah z oznako „TRQ-RM“ na seznamu Evropske unije za odpravo carin v Dodatku 2-1 in v pododstavku (b) tega odstavka, je prosto carine v skupni letni količini 500 hektolitrov (ekvivalent čistega alkohola) od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. |
|
(b) |
Ta odstavek se uporablja za blago s poreklom, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 2208 40 11 , 2208 40 39 , 2208 40 51 in 2208 40 99 . |
21. V zvezi s tarifno kvoto, določeno v odstavku 6, se za pretvorbo mase proizvoda v ekvivalent jajc v lupini uporabljajo naslednji pretvorbeni faktorji:
|
Tarifna oznaka |
Poimenovanje tarifne oznake (samo za ponazoritev) |
Pretvorbeni količnik |
|
0407 11 00 |
Oplojena jajca domačih kokoši za valitev |
100 % |
|
0407 19 11 |
Oplojena jajca domačih puranov ali gosi za valitev |
100 % |
|
0407 19 19 |
Oplojena perutninska jajca za valitev (razen puranov, gosi in kokoši) |
100 % |
|
0407 21 00 |
Sveža jajca domačih kokoši, v lupini (razen oplojenih jajc za valitev) |
100 % |
|
0407 29 10 |
Sveža perutninska jajca, v lupini (razen jajc kokoši in oplojenih jajc za valitev) |
100 % |
|
0407 90 10 |
Perutninska jajca, v lupini, konzervirana ali kuhana |
100 % |
|
0408 11 80 |
Rumenjaki, sušeni, za človeško prehrano, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih |
246 % |
|
0408 19 81 |
Rumenjaki, tekoči, primerni za človeško prehrano, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih |
116 % |
|
0408 19 89 |
Rumenjaki (razen tekočih rumenjakov), zamrznjeni ali kako drugače konzervirani, primerni za človeško prehrano, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih (razen sušeni) |
116 % |
|
0408 91 80 |
Sušena ptičja jajca brez lupine, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, primerna za človeško prehrano (razen jajčnih rumenjakov) |
452 % |
|
0408 99 80 |
Ptičja jajca brez lupine, sveža, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, primerna za človeško prehrano (razen sušena ptičja jajca in jajčni rumenjaki) |
116 % |
|
3502 11 90 |
Jajčni albumin, posušen (npr. v lističih, kosmičih, prahu), primeren za človeško prehrano |
856 % |
|
3502 19 90 |
Jajčni albumin, primeren za človeško prehrano (razen posušen, npr. v lističih, kosmičih, kristalih, prahu) |
116 % |
(1) Pojasniti je treba, da se obseg, ki je na voljo za leto 0, izračuna tako, da se dovoljeni obseg, ki ustreza letu 0 (kot je določeno v tej prilogi), pomnoži z ulomkom, katerega števec je preostalo število dni v letu 0 in katerega imenovalec je skupno število dni koledarskega leta, na katero pade leto 0 (365 ali 366, kot je ustrezno).
(2) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 1 500 metričnih ton (začetna količina), določeno v oddelku 1, odstavek 1, Priloge II k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(3) Pojasniti je treba, da naj bi ta določba odražala letno povečanje obsega, določeno v Pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(4) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 5 000 metričnih ton (začetna količina), določeno v oddelku 1, pododstavka (a) odstavka 3, Priloge II k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(5) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 1 000 metričnih ton (začetna količina), določeno v oddelku 1, pododstavka (a) odstavka 1, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002. Na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se odpravi 10-odstotno letno povečanje začetne količine, določene v oddelku 1, pododstavek 1, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(6) Pojasniti je treba, da naj bi ta določba odražala letno povečanje obsega, določeno v Pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(7) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 3 500 metričnih ton (začetna količina) in 1 000 metričnih ton, dodanih po pristopu Hrvaške k Evropski uniji, določeno v oddelku 1, pododstavka (b) in (e) odstavka 1, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002. Na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se odpravi 10-odstotno letno povečanje začetne količine, določene v oddelku 1, odstavek 1, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(8) Pojasniti je treba, da naj bi ta določba odražala letno povečanje obsega, določeno v Pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(9) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 2 000 metričnih ton (začetna količina), določeno v oddelku 1, pododstavka (c) odstavka 1, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002. Na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se odpravi 10-odstotno letno povečanje začetne količine, določene v oddelku 1, odstavek 1, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(10) Pojasniti je treba, da naj bi ta določba odražala letno povečanje obsega, določeno v Pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(11) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 7 250 metričnih ton (začetna količina), določeno v oddelku 1, pododstavka (d) odstavka 1, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002. Na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se odpravi 10-odstotno letno povečanje začetne količine, določene v oddelku 1, odstavek 1, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(12) Pojasniti je treba, da naj bi ta določba odražala letno povečanje obsega, določeno v Pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(13) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 150 metričnih ton iz oddelka 1, odstavek 5, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(14) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 500 metričnih ton (začetna količina) in 30 metričnih ton (začetna količina, dodana po pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji) iz oddelka 1, pododstavka (b), odstavka 2 Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002. Na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se odpravi 5-odstotno letno povečanje začetne količine, določene v odstavku 2 Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(15) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 1 000 metričnih ton (začetna količina), določeno v oddelku 1, pododstavka (c) odstavka 2, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(16) Pojasniti je treba, da naj bi ta določba odražala letno povečanje obsega, določeno v Pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
(17) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 400 metričnih ton iz oddelka 1, pododstavka (a) odstavka 3, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(18) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 400 metričnih ton iz oddelka 1, pododstavka (b) odstavka 3, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(19) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 500 metričnih ton iz oddelka 1, pododstavka (c) odstavka 3, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(20) Ta tarifna kvota nadomesti tarifno kvoto 500 metričnih ton (začetna količina), določeno v oddelku 1, pododstavka (d) odstavka 2, Priloge I k Pridružitvenemu sporazumu iz leta 2002.
(21) Pojasniti je treba, da naj bi ta določba odražala letno povečanje obsega, določeno v Pridružitvenem sporazumu iz leta 2002, do datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.
Dodatek 2-1
TARIFNI SEZNAM EVROPSKE UNIJE
|
Opomba 1: |
Obseg izdelkov na tem seznamu določajo oznake KN iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1577 (1). |
|
Opomba 2: |
Blago s poreklom iz Čila, uvoženo v Evropsko unijo in uvrščeno pod tarifno postavko z oznako, ki se sklicuje na to opombo, bo še naprej deležno dajatve proste obravnave, kot je bilo dogovorjeno v okviru Pridružitvenega sporazuma iz leta 2002. |
|
Opomba 3: |
Sistem vstopnih cen je določen v Prilogi 2 h kombinirani nomenklaturi v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1577. |
|
Tarifna oznaka (KN 2021) |
Poimenovanje (glej opombo 1) |
Osnovna stopnja |
Kategorija postopnega znižanja |
Opombe |
||
|
0101 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0101 29 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0101 29 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0101 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0101 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0102 21 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0102 21 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0102 21 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0102 29 05 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0102 29 10 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 21 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 29 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 41 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 49 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 51 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 59 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 61 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 69 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 91 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 29 99 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0102 39 10 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 39 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0102 90 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0102 90 91 |
|
10,2 + 93,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0102 90 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0103 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0103 91 10 |
|
41,2 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0103 91 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0103 92 11 |
|
35,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0103 92 19 |
|
41,2 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0103 92 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0104 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0104 10 30 |
|
80,5 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0104 10 80 |
|
80,5 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0104 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0104 20 90 |
|
80,5 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0105 11 11 |
|
52 EUR/1 000 p/st |
7 |
|
||
|
0105 11 19 |
|
52 EUR/1 000 p/st |
7 |
|
||
|
0105 11 91 |
|
52 EUR/1 000 p/st |
7 |
|
||
|
0105 11 99 |
|
52 EUR/1 000 p/st |
7 |
|
||
|
0105 12 00 |
|
152 EUR/1 000 p/st |
7 |
|
||
|
0105 13 00 |
|
52 EUR/1 000 p/st |
7 |
|
||
|
0105 14 00 |
|
152 EUR/1 000 p/st |
7 |
|
||
|
0105 15 00 |
|
52 EUR/1 000 p/st |
7 |
|
||
|
0105 94 00 |
|
20,9 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0105 99 10 |
|
32,3 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0105 99 20 |
|
31,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0105 99 30 |
|
23,8 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0105 99 50 |
|
34,5 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0106 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 12 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 13 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 14 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 14 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 33 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 39 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 39 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 41 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 49 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0106 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0201 10 00 |
|
12,8 + 176,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0201 20 20 |
|
12,8 + 176,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0201 20 30 |
|
12,8 + 141,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0201 20 50 |
|
12,8 + 212,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0201 20 90 |
|
12,8 + 265,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0201 30 00 |
|
12,8 + 303,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0202 10 00 |
|
12,8 + 176,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0202 20 10 |
|
12,8 + 176,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0202 20 30 |
|
12,8 + 141,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0202 20 50 |
|
12,8 + 221,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0202 20 90 |
|
12,8 + 265,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0202 30 10 |
|
12,8 + 221,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0202 30 50 |
|
12,8 + 221,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0202 30 90 |
|
12,8 + 304,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0203 11 10 |
|
53,6 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 11 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0203 12 11 |
|
77,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 12 19 |
|
60,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 12 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0203 19 11 |
|
60,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 19 13 |
|
86,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 19 15 |
|
46,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 19 55 |
|
86,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 19 59 |
|
86,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 19 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0203 21 10 |
|
53,6 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 21 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0203 22 11 |
|
77,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 22 19 |
|
60,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 22 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0203 29 11 |
|
60,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 29 13 |
|
86,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 29 15 |
|
46,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 29 55 |
|
86,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 29 59 |
|
86,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
0203 29 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0204 10 00 |
|
12,8 + 171,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 21 00 |
|
12,8 + 171,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 22 10 |
|
12,8 + 119,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 22 30 |
|
12,8 + 188,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 22 50 |
|
12,8 + 222,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 22 90 |
|
12,8 + 222,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 23 00 |
|
12,8 + 311,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 30 00 |
|
12,8 + 128,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 41 00 |
|
12,8 + 128,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 42 10 |
|
12,8 + 90,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 42 30 |
|
12,8 + 141,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 42 50 |
|
12,8 + 167,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 42 90 |
|
12,8 + 167,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 43 10 |
|
12,8 + 234,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 43 90 |
|
12,8 + 234,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 11 |
|
12,8 + 171,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 13 |
|
12,8 + 119,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 15 |
|
12,8 + 188,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 19 |
|
12,8 + 222,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 31 |
|
12,8 + 222,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 39 |
|
12,8 + 311,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 51 |
|
12,8 + 128,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 53 |
|
12,8 + 90,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 55 |
|
12,8 + 141,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 59 |
|
12,8 + 167,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 71 |
|
12,8 + 167,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0204 50 79 |
|
12,8 + 234,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SP |
||
|
0205 00 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0205 00 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 10 95 |
|
12,8 + 303,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0206 10 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 22 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 29 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 29 91 |
|
12,8 + 304,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0206 29 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 41 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 49 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 80 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 80 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 80 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0206 90 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 11 10 |
|
26,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 11 30 |
|
29,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 11 90 |
|
32,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 12 10 |
|
29,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 12 90 |
|
32,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 13 10 |
|
102,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 13 20 |
|
35,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 13 30 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 13 40 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 13 50 |
|
60,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 13 60 |
|
46,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 13 70 |
|
100,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 13 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 13 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 14 10 |
|
102,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 14 20 |
|
35,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 14 30 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 14 40 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 14 50 |
|
60,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 14 60 |
|
46,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 14 70 |
|
100,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 14 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 14 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 24 10 |
|
34 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 24 90 |
|
37,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 25 10 |
|
34 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 25 90 |
|
37,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 10 |
|
85,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 20 |
|
41 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 30 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 40 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 50 |
|
67,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 60 |
|
25,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 70 |
|
46 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 80 |
|
83 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 26 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 26 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 10 |
|
85,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 20 |
|
41 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 30 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 40 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 50 |
|
67,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 60 |
|
25,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 70 |
|
46 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 80 |
|
83 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 27 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 27 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 41 20 |
|
38 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 41 30 |
|
46,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 41 80 |
|
51,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 42 30 |
|
46,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 42 80 |
|
51,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 43 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 44 10 |
|
128,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 44 21 |
|
56,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 44 31 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 44 41 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 44 51 |
|
115,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 44 61 |
|
46,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 44 71 |
|
66 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 44 81 |
|
123,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 44 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 44 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 10 |
|
128,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 21 |
|
56,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 31 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 41 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 51 |
|
115,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 61 |
|
46,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 71 |
|
66 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 81 |
|
123,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 45 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 45 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 45 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 51 10 |
|
45,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 51 90 |
|
48,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 52 10 |
|
45,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 52 90 |
|
48,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 53 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 54 10 |
|
110,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 54 21 |
|
52,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 54 31 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 54 41 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 54 51 |
|
86,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 54 61 |
|
69,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 54 71 |
|
66 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 54 81 |
|
123,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 54 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 54 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 10 |
|
110,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 21 |
|
52,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 31 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 41 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 51 |
|
86,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 61 |
|
69,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 71 |
|
66 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 81 |
|
123,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 55 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 55 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 55 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 05 |
|
49,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 10 |
|
128,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 21 |
|
54,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 31 |
|
26,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 41 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 51 |
|
115,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 61 |
|
46,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 81 |
|
123,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0207 60 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0207 60 99 |
|
18,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
0208 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 40 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 40 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 40 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 50 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 60 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 90 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 90 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 90 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0208 90 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0209 10 11 |
|
21,4 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0209 10 19 |
|
23,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0209 10 90 |
|
12,9 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0209 90 00 |
|
41,5 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 11 11 |
|
77,8 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 11 19 |
|
60,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 11 31 |
|
151,2 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 11 39 |
|
119 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 11 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 12 11 |
|
46,7 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 12 19 |
|
77,8 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 12 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 19 10 |
|
68,7 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 20 |
|
75,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 30 |
|
60,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 40 |
|
86,9 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 50 |
|
86,9 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 60 |
|
119 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 70 |
|
149,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 81 |
|
151,2 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 89 |
|
151,2 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 19 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 20 10 |
|
15,4 + 265,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0210 20 90 |
|
15,4 + 303,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0210 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 92 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 92 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 92 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 92 99 |
|
15,4 + 303,4 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 93 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 99 21 |
|
222,7 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 99 29 |
|
311,8 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 99 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 99 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 99 41 |
|
64,9 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 99 49 |
|
47,2 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0210 99 51 |
|
15,4 + 303,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
0210 99 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 99 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 99 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 99 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0210 99 90 |
|
15,4 + 303,4 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0301 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 91 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 91 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 92 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 92 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 92 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 93 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 94 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 94 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 95 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 99 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 99 17 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0301 99 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 11 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 11 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 11 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 13 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 14 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 21 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 21 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 21 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 22 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 23 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 24 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 29 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 29 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 31 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 31 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 32 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 32 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 33 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 33 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 34 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 34 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 35 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 35 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 35 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 35 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 36 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 36 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 39 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 39 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 41 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 42 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 43 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 43 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 43 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 44 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 45 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 45 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 45 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 46 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 47 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 49 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 49 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 49 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 51 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 51 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 52 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 53 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 54 11 |
|
11,5 |
0 |
|
||
|
0302 54 15 |
|
11,5 |
0 |
|
||
|
0302 54 19 |
|
11,5 |
0 |
|
||
|
0302 54 90 |
|
11,5 |
0 |
|
||
|
0302 55 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 56 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 59 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 59 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 59 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 59 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 59 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 71 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 72 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 73 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 74 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 79 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 81 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 81 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 81 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 81 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 82 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 83 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 84 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 84 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 85 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 85 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 85 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 89 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 92 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0302 99 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 12 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 13 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 14 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 14 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 14 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 23 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 24 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 25 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 26 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 29 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 31 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 31 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 31 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 33 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 34 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 39 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 39 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 39 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 39 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 41 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 41 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 42 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 42 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 43 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 43 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 44 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 44 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 45 12 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 45 18 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 45 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 45 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 46 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 46 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 49 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 49 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 51 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 53 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 53 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 53 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 54 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 54 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 55 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 55 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 55 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 56 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 57 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 59 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 59 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 59 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 59 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 63 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 63 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 63 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 64 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 65 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 66 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 66 12 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 66 13 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 66 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 66 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 67 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 68 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 68 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 69 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 69 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 69 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 69 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 69 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 69 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 81 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 81 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 81 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 81 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 82 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 83 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 84 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 84 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 55 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 65 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 89 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 91 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 91 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 92 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0303 99 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 33 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 39 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 41 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 42 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 42 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 42 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 43 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 44 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 44 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 44 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 45 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 46 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 47 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 47 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 47 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 47 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 48 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 49 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 49 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 49 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 51 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 52 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 53 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 54 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 55 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 56 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 56 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 56 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 56 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 57 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 59 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 59 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 59 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 61 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 62 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 63 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 69 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 71 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 71 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 72 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 73 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 74 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 74 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 74 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 74 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 75 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 79 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 79 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 79 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 79 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 79 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 81 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 82 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 82 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 82 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 83 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 83 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 83 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 83 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 84 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 85 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 86 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 87 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 88 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 88 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 88 18 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 88 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 88 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 89 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 89 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 89 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 89 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 89 41 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 89 49 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 89 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 89 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 92 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 93 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 93 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 94 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 94 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 25 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 95 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 96 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 96 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 96 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 96 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 97 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 99 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 99 23 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 99 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 99 55 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 99 61 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 99 65 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0304 99 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 32 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 32 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 32 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 39 10 |
|
11,5 |
0 |
|
||
|
0305 39 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 39 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 41 00 |
|
9,5 |
0 |
|
||
|
0305 42 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 43 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 44 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 44 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 49 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 49 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 49 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 49 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 51 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 51 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 52 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 53 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 53 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 54 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 54 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 54 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 59 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 59 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 61 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 62 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 63 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 64 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 69 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 69 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 69 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 69 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 71 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 72 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0305 79 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 11 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 11 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 12 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 12 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 14 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 14 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 14 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 15 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 16 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 16 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 17 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 17 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 17 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 17 94 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 17 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 19 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 19 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 32 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 32 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 32 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 33 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 33 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 34 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 35 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 35 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 35 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 36 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 36 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 36 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 39 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 39 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 92 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 92 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 93 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 93 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 94 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 95 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 95 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 95 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 95 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 95 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 95 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0306 99 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 11 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 11 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 12 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 22 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 22 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 29 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 31 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 31 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 32 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 32 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 39 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 39 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 42 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 42 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 42 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 42 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 42 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 25 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 33 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 35 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 38 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 43 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 49 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 49 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 49 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 49 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 49 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 51 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 52 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 59 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 60 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 71 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 72 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 72 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 79 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 81 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 82 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 83 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 84 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 87 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 88 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 92 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0307 99 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 12 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 22 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 29 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 30 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 30 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 90 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0308 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0401 10 10 |
|
13,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 10 90 |
|
12,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 20 11 |
|
18,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 20 19 |
|
17,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 20 91 |
|
22,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 20 99 |
|
21,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 40 10 |
|
57,5 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 40 90 |
|
56,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 50 11 |
|
57,5 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 50 19 |
|
56,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 50 31 |
|
110 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 50 39 |
|
109,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 50 91 |
|
183,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0401 50 99 |
|
182,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 10 11 |
|
125,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 10 19 |
|
118,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 10 91 |
|
1,19 EUR/kg/mlečne snovi + 27,5 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 10 99 |
|
1,19 EUR/kg/mlečne snovi + 21 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 21 11 |
|
135,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 21 18 |
|
130,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 21 91 |
|
167,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 21 99 |
|
161,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 29 11 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 29 15 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 29 19 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 16,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 29 91 |
|
1,62 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 29 99 |
|
1,62 EUR/kg/mlečne snovi + 16,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 91 10 |
|
34,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 91 30 |
|
43,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 91 51 |
|
110 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 91 59 |
|
109,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 91 91 |
|
183,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 91 99 |
|
182,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 99 10 |
|
57,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 99 31 |
|
1,08 EUR/kg/mlečne snovi + 19,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 99 39 |
|
1,08 EUR/kg/mlečne snovi + 18,5 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 99 91 |
|
1,81 EUR/kg/mlečne snovi + 19,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0402 99 99 |
|
1,81 EUR/kg/mlečne snovi + 18,5 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 11 |
|
20,5 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 13 |
|
24,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 19 |
|
59,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 31 |
|
0,17 EUR/kg/mlečne snovi + 21,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 33 |
|
0,2 EUR/kg/mlečne snovi + 21,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 39 |
|
0,54 EUR/kg/mlečne snovi + 21,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 51 |
|
0 + 95 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 53 |
|
0 + 130,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 59 |
|
0 + 168,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 91 |
|
0 + 12,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 93 |
|
0 + 17,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 10 99 |
|
0 + 26,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 11 |
|
100,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 13 |
|
135,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 19 |
|
167,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 31 |
|
0,95 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 33 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 39 |
|
1,62 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 51 |
|
20,5 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 53 |
|
24,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 59 |
|
59,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 61 |
|
0,17 EUR/kg/mlečne snovi + 21,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 63 |
|
0,2 EUR/kg/mlečne snovi + 21,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 69 |
|
0,54 EUR/kg/mlečne snovi + 21,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 71 |
|
0 + 95 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 73 |
|
0 + 130,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 79 |
|
0 + 168,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 91 |
|
0 + 12,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 93 |
|
0 + 17,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0403 90 99 |
|
0 + 26,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 02 |
|
7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 04 |
|
135,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 06 |
|
167,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 12 |
|
100,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 14 |
|
135,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 16 |
|
167,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 26 |
|
0,07 EUR/kg/mlečne snovi + 16,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 28 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 32 |
|
1,62 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 34 |
|
0,95 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 36 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 38 |
|
1,62 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 48 |
|
0,07 EUR/kg/suhe mlečne snovi |
0 |
|
||
|
0404 10 52 |
|
135,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 54 |
|
167,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 56 |
|
100,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 58 |
|
135,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 62 |
|
167,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 72 |
|
0,07 EUR/kg/suhe mlečne snovi + 16,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 74 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 76 |
|
1,62 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 78 |
|
0,95 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 82 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 10 84 |
|
1,62 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 90 21 |
|
100,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 90 23 |
|
135,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 90 29 |
|
167,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 90 81 |
|
0,95 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 90 83 |
|
1,31 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0404 90 89 |
|
1,62 EUR/kg/mlečne snovi + 22 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0405 10 11 |
|
189,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0405 10 19 |
|
189,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0405 10 30 |
|
189,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0405 10 50 |
|
189,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0405 10 90 |
|
231,3 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0405 20 10 |
|
0 + EA |
0 |
|
||
|
0405 20 30 |
|
0 + EA |
0 |
|
||
|
0405 20 90 |
|
189,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0405 90 10 |
|
231,3 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0405 90 90 |
|
231,3 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 10 30 |
|
185,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 10 50 |
|
185,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 10 80 |
|
221,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 20 00 |
|
188,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 30 10 |
|
144,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 30 31 |
|
139,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 30 39 |
|
144,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 30 90 |
|
215 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 40 10 |
|
140,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 40 50 |
|
140,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 40 90 |
|
140,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 01 |
|
167,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 13 |
|
171,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 15 |
|
171,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 17 |
|
171,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 18 |
|
171,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 21 |
|
167,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 23 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 25 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 29 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 32 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 35 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 37 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 39 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 50 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 61 |
|
188,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 63 |
|
188,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 69 |
|
188,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 73 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 74 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 75 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 76 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 78 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 79 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 81 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 82 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 84 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 85 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 86 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 89 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 92 |
|
151 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 93 |
|
185,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0406 90 99 |
|
221,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0407 11 00 |
|
35 EUR/1 000 p/st |
E |
TRQ-EG |
||
|
0407 19 11 |
|
105 EUR/1 000 p/st |
E |
TRQ-EG |
||
|
0407 19 19 |
|
35 EUR/1 000 p/st |
E |
TRQ-EG |
||
|
0407 19 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0407 21 00 |
|
30,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
0407 29 10 |
|
30,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
0407 29 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0407 90 10 |
|
30,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
0407 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0408 11 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0408 11 80 |
|
142,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
0408 19 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0408 19 81 |
|
62 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
0408 19 89 |
|
66,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
0408 91 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0408 91 80 |
|
137,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
0408 99 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0408 99 80 |
|
35,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
0409 00 00 |
Med, naravni |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0410 00 00 |
Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0701 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0701 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0701 90 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0701 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0702 00 00 |
Paradižnik, svež ali ohlajen |
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0703 10 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0703 10 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0703 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0703 20 00 |
|
0 + 120 EUR/100 kg |
E |
TRQ-GC |
||
|
0703 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0704 10 00 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
10,1 |
0 |
|
||
|
|
|
6,1 |
0 |
|
||
|
0704 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0704 90 10 |
|
8,5 |
0 |
|
||
|
0704 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0705 11 00 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
8,5 |
0 |
|
||
|
|
|
6,9 |
0 |
|
||
|
0705 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0705 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0705 29 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0706 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0706 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0706 90 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0706 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0707 00 05 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0707 00 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0708 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0708 20 00 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
10,1 |
0 |
|
||
|
|
|
6,9 |
0 |
|
||
|
0708 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 51 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 59 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 59 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 59 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 59 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 60 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 60 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 60 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 60 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 70 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 91 00 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0709 92 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 92 90 |
|
13,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0709 93 10 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0709 93 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 99 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 99 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 99 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0709 99 60 |
|
9,4 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0709 99 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 22 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 29 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 40 00 |
|
1,6 + 9,4 EUR/100 kg/net eda |
3 |
|
||
|
0710 80 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 80 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 80 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 80 61 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 80 69 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 80 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 80 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 80 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 80 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0710 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0711 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0711 20 90 |
|
13,1 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
0711 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0711 51 00 |
|
6,1 + 191 EUR/100 kg/net eda |
7 |
|
||
|
0711 59 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0711 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0711 90 30 |
|
1,6 + 9,4 EUR/100 kg/net eda |
3 |
|
||
|
0711 90 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0711 90 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0711 90 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0711 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 33 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 39 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 90 05 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 90 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 90 19 |
|
9,4 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0712 90 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 90 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0712 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 33 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 33 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 34 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 35 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 39 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 50 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 60 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0713 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0714 10 00 |
|
9,5 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0714 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0714 20 90 |
|
4,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0714 30 00 |
|
9,5 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0714 40 00 |
|
9,5 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0714 50 00 |
|
9,5 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0714 90 20 |
|
9,5 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0714 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0801 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0801 12 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0801 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0801 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0801 22 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0801 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0801 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 11 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 11 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 12 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 12 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 22 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 41 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 42 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 51 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 52 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 61 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 62 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 70 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 80 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 90 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0802 90 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0803 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0803 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0803 90 10 |
|
117 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
0803 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0804 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0804 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0804 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0804 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0804 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0804 50 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0805 10 22 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0805 10 24 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0805 10 28 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0805 10 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0805 21 10 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0805 21 90 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0805 22 00 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0805 29 00 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0805 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0805 50 10 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0805 50 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0805 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0806 10 10 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0806 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0806 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0806 20 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0806 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0807 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0807 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0807 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0808 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0808 10 80 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0808 30 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0808 30 90 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
0808 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0809 10 00 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0809 21 00 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0809 29 00 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0809 30 10 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0809 30 90 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0809 40 05 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
|
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0809 40 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 30 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 30 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 30 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 40 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 40 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 40 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 40 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 50 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 60 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 70 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 90 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0810 90 75 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 10 11 |
|
20,8 + 8,4 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0811 10 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 20 11 |
|
17,3 + 8,4 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0811 20 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 20 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 20 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 20 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 20 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 90 11 |
|
9,5 + 5,3 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
0811 90 19 |
|
17,3 + 8,4 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
0811 90 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 90 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 90 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 90 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 90 75 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 90 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 90 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0811 90 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0812 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0812 90 25 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0812 90 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0812 90 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0812 90 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0812 90 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 40 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 40 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 40 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 40 65 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 40 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 50 12 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 50 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 50 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 50 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 50 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 50 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0813 50 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
0814 00 00 |
Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1001 11 00 |
|
148 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1001 19 00 |
|
148 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1001 91 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1001 91 20 |
|
95 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1001 91 90 |
|
95 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1001 99 00 |
|
95 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1002 10 00 |
|
93 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1002 90 00 |
|
93 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1003 10 00 |
|
93 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1003 90 00 |
|
93 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1004 10 00 |
|
89 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1004 90 00 |
|
89 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1005 10 13 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1005 10 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1005 10 18 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1005 10 90 |
|
94 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1005 90 00 |
|
94 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1006 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1006 10 30 |
|
211 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 10 50 |
|
211 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 10 71 |
|
211 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 10 79 |
|
211 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 20 11 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 20 13 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 20 15 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 20 17 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 20 92 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 20 94 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 20 96 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 20 98 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 21 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 23 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 25 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 27 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 42 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 44 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 46 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 48 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 61 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 63 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 65 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 67 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 92 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 94 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 96 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 30 98 |
|
175 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1006 40 00 |
|
65 EUR/1 000 kg |
E |
|
||
|
1007 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1007 10 90 |
|
94 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1007 90 00 |
|
94 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1008 10 00 |
|
37 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1008 21 00 |
|
56 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1008 29 00 |
|
56 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1008 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1008 40 00 |
|
37 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1008 50 00 |
|
25,9 EUR/1 000 kg |
3 |
|
||
|
1008 60 00 |
|
93 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1008 90 00 |
|
37 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1101 00 11 |
|
172 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1101 00 15 |
|
172 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1101 00 90 |
|
172 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1102 20 10 |
|
173 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1102 20 90 |
|
98 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1102 90 10 |
|
171 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1102 90 30 |
|
164 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1102 90 50 |
|
138 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1102 90 70 |
|
168 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1102 90 90 |
|
98 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 11 10 |
|
267 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 11 90 |
|
186 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 13 10 |
|
173 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 13 90 |
|
98 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 19 20 |
|
171 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 19 40 |
|
164 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 19 50 |
|
138 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 19 90 |
|
98 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 20 25 |
|
171 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 20 30 |
|
164 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 20 40 |
|
173 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 20 50 |
|
138 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 20 60 |
|
175 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1103 20 90 |
|
98 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
1104 12 10 |
|
93 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 12 90 |
|
182 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 19 10 |
|
175 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 19 30 |
|
171 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 19 50 |
|
173 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 19 61 |
|
97 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 19 69 |
|
189 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 19 91 |
|
234 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 19 99 |
|
173 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 22 40 |
|
162 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 22 50 |
|
145 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 22 95 |
|
93 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 23 40 |
|
152 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 23 98 |
|
98 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 04 |
|
150 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 05 |
|
236 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 08 |
|
97 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 17 |
|
129 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 30 |
|
154 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 51 |
|
99 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 55 |
|
97 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 59 |
|
98 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 81 |
|
99 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 85 |
|
97 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 29 89 |
|
98 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 30 10 |
|
76 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1104 30 90 |
|
75 EUR/1 000 kg |
3 |
TRQ-PC |
||
|
1105 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1105 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1106 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1106 20 10 |
|
95 EUR/1 000 kg |
5 |
|
||
|
1106 20 90 |
|
166 EUR/1 000 kg |
5 |
|
||
|
1106 30 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1106 30 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1107 10 11 |
|
177 EUR/1 000 kg |
5 |
|
||
|
1107 10 19 |
|
134 EUR/1 000 kg |
5 |
|
||
|
1107 10 91 |
|
173 EUR/1 000 kg |
5 |
|
||
|
1107 10 99 |
|
131 EUR/1 000 kg |
5 |
|
||
|
1107 20 00 |
|
152 EUR/1 000 kg |
5 |
|
||
|
1108 11 00 |
|
224 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
1108 12 00 |
|
166 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
1108 13 00 |
|
166 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
1108 14 00 |
|
166 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
1108 19 10 |
|
216 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
1108 19 90 |
|
166 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
1108 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1109 00 00 |
Pšenični gluten, osušen ali neosušen |
512 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
1201 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1201 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1202 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1202 41 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1202 42 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1203 00 00 |
Kopra |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1204 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1204 00 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1205 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1205 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1205 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1206 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1206 00 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1206 00 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 29 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 40 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 40 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 50 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 50 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 60 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 70 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 91 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 91 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 99 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 99 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1207 99 96 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1208 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1208 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 22 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 22 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 23 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 23 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 23 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 24 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 25 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 25 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 29 45 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 29 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 29 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 29 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 91 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 91 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 99 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1209 99 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1210 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1210 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1210 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1211 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1211 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1211 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1211 50 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1211 90 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1211 90 86 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1212 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1212 29 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1212 91 20 |
|
23 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
1212 91 80 |
|
6,7 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
1212 92 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1212 93 00 |
|
4,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
1212 94 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1212 99 41 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1212 99 49 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1212 99 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1213 00 00 |
Žitna slama in pleve, nepripravljene, vključno zrezane, stisnjene ali ne, ali v obliki peletov |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1214 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1214 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1214 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1301 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1301 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 12 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 13 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 14 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 19 05 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 19 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 20 10 |
|
9,6 |
0 |
|
||
|
1302 20 90 |
|
5,6 |
0 |
|
||
|
1302 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 32 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 32 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1302 39 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1501 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1501 10 90 |
|
17,2 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
1501 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1501 20 90 |
|
17,2 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
1501 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1502 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1502 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1502 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1502 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1503 00 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1503 00 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1503 00 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1503 00 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1504 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1504 10 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1504 10 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1504 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1504 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1504 30 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1504 30 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1505 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1505 00 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1506 00 00 |
Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1507 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1507 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1507 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1507 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1508 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1508 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1508 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1508 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1509 10 10 |
|
122,6 EUR/100 kg |
E |
TRQ-OL |
||
|
1509 10 20 |
|
124,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-OL |
||
|
1509 10 80 |
|
124,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-OL |
||
|
1509 90 00 |
|
134,6 EUR/100 kg |
E |
TRQ-OL |
||
|
1510 00 10 |
|
110,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-OL |
||
|
1510 00 90 |
|
160,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-OL |
||
|
1511 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1511 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1511 90 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1511 90 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1511 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1511 90 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 11 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 11 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 11 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 19 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 19 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 21 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 21 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 29 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1512 29 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 11 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 11 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 11 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 19 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 19 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 19 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 19 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 19 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 21 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 21 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 21 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 29 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 29 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 29 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 29 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1513 29 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1514 11 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1514 11 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1514 19 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1514 19 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1514 91 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1514 91 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1514 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1514 99 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 19 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 19 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 21 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 21 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 29 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 29 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 30 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 30 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 50 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 50 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 50 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 50 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1515 90 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1516 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1516 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1516 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1516 20 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1516 20 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1516 20 96 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1516 20 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1517 10 10 |
|
0 + 28,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
1517 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1517 90 10 |
|
0 + 28,4 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
1517 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1517 90 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1517 90 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1518 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1518 00 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1518 00 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1518 00 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1518 00 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1518 00 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1520 00 00 |
Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1521 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1521 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1521 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1521 90 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1522 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1522 00 31 |
|
29,9 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
1522 00 39 |
|
47,8 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
1522 00 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1522 00 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1601 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1601 00 91 |
|
149,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1601 00 99 |
|
100,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 31 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 31 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 31 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 32 11 |
|
2 765 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
1602 32 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 32 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 32 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 39 21 |
|
2 765 EUR/1 000 kg |
E |
TRQ-PY |
||
|
1602 39 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 39 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 41 10 |
|
156,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 41 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 42 10 |
|
129,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 42 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 49 11 |
|
156,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 49 13 |
|
129,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 49 15 |
|
129,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 49 19 |
|
85,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 49 30 |
|
75 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 49 50 |
|
54,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 49 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 50 10 |
|
303,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
1602 50 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 50 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 90 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 90 51 |
|
85,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-PK |
||
|
1602 90 61 |
|
303,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-BF |
||
|
1602 90 69 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 90 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1602 90 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1603 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1603 00 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 12 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 12 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 12 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 13 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 13 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 13 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 14 21 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 26 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 28 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 31 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 36 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 38 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 41 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 46 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 48 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 14 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 15 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 15 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 15 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 16 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 17 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 18 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 19 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 19 31 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 19 39 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 19 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 19 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 19 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 19 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 19 94 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 19 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 19 97 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 20 05 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 20 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 20 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 20 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 20 70 |
|
20,5 |
E |
TRQ-Fish |
||
|
1604 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1604 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 21 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 21 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 29 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 30 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 30 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 51 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 52 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 53 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 53 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 54 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 55 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 56 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 57 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 58 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 59 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 61 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 62 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 63 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1605 69 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1701 12 10 |
|
33,9 EUR/100 kg std qual |
E |
|
||
|
1701 12 90 |
|
41,9 EUR/100 kg |
E |
|
||
|
1701 13 10 |
|
33,9 EUR/100 kg std qual |
E |
|
||
|
1701 13 90 |
|
41,9 EUR/100 kg |
E |
|
||
|
1701 14 10 |
|
33,9 EUR/100 kg std qual |
E |
|
||
|
1701 14 90 |
|
41,9 EUR/100 kg |
E |
|
||
|
1701 91 00 |
|
41,9 EUR/100 kg |
E |
|
||
|
1701 99 10 |
|
41,9 EUR/100 kg |
E |
|
||
|
1701 99 90 |
|
41,9 EUR/100 kg |
E |
|
||
|
1702 11 00 |
|
14 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
1702 19 00 |
|
14 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
1702 20 10 |
|
0,4 EUR/100 kg/net/% sahar. |
7 |
|
||
|
1702 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1702 30 10 |
|
50,7 EUR/100 kg/net mas |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 30 50 |
|
26,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 30 90 |
|
20 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 40 10 |
|
50,7 EUR/100 kg/net mas |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 40 90 |
|
20 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 50 00 |
|
12,5 + 50,7 EUR/100 kg/net mas |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 60 10 |
|
50,7 EUR/100 kg/net mas |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 60 80 |
|
0,4 EUR/100 kg/net/% sahar. |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 60 95 |
|
0,4 EUR/100 kg/net/% sahar. |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 90 10 |
|
8,9 |
5 |
|
||
|
1702 90 30 |
|
50,7 EUR/100 kg/net mas |
E |
TRQ-SR |
||
|
1702 90 50 |
|
20 EUR/100 kg |
7 |
TRQ-SR |
||
|
1702 90 71 |
|
0,4 EUR/100 kg/net/% sahar. |
7 |
TRQ-SR |
||
|
1702 90 75 |
|
27,7 EUR/100 kg |
7 |
TRQ-SR |
||
|
1702 90 79 |
|
19,2 EUR/100 kg |
7 |
TRQ-SR |
||
|
1702 90 80 |
|
0,4 EUR/100 kg/net/% sahar. |
7 |
TRQ-SR |
||
|
1702 90 95 |
|
0,4 EUR/100 kg/net/% sahar. |
7 |
TRQ-SR |
||
|
1703 10 00 |
|
0,35 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
1703 90 00 |
|
0,35 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
1704 10 10 |
|
0 + 27,1 EUR/100 kg MAX 17,9 |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 10 90 |
|
0 + 30,9 EUR/100 kg MAX 18,2 |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 10 |
|
4,6 |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 30 |
|
0 + 45,1 EUR/100 kg MAX 18,9 + 16,5 EUR/100 kg |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 51 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 55 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 61 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 65 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 71 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 75 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 81 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRa |
||
|
1704 90 99 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
E |
TRQ-SR |
||
|
1801 00 00 |
Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1802 00 00 |
Kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1803 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1803 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1804 00 00 |
Kakavovo maslo, mast in olje |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1805 00 00 |
Kakavov prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1806 10 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1806 10 20 |
|
0 + 25,2 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
1806 10 30 |
|
0 + 31,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SR |
||
|
1806 10 90 |
|
0 + 41,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SR |
||
|
1806 20 10 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 20 30 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 20 50 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 20 70 |
|
0 + EA |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 20 80 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 20 95 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
E |
TRQ-SR |
||
|
1806 31 00 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 32 10 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 32 90 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 90 11 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 90 19 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 90 31 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 90 39 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 90 50 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 90 60 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 90 70 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1806 90 90 |
|
0 + EA MAX 18,7 +ADSZ |
3 |
TRQ-SRb |
||
|
1901 10 00 |
|
0 + EA |
3 |
|
||
|
1901 20 00 |
|
0 + EA |
3 |
|
||
|
1901 90 11 |
|
0 + 18 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1901 90 19 |
|
0 + 14,7 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1901 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1901 90 95 |
|
0 + EA |
E |
TRQ-SR |
||
|
1901 90 99 |
|
0 + EA |
E |
TRQ-SR |
||
|
1902 11 00 |
|
0 + 24,6 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1902 19 10 |
|
0 + 24,6 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1902 19 90 |
|
0 + 21,1 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1902 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1902 20 30 |
|
38 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1902 20 91 |
|
0 + 6,1 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1902 20 99 |
|
0 + 17,1 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1902 30 10 |
|
0 + 24,6 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1902 30 90 |
|
0 + 9,7 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1902 40 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1902 40 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
1903 00 00 |
Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, kroglic, mrvic ali podobnih oblikah |
0 + 15,1 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 10 10 |
|
0 + 20 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 10 30 |
|
0 + 46 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 10 90 |
|
0 + 33,6 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 20 10 |
|
0 + EA |
3 |
|
||
|
1904 20 91 |
|
0 + 20 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 20 95 |
|
0 + 46 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 20 99 |
|
0 + 33,6 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 30 00 |
|
0 + 25,7 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 90 10 |
|
0 + 46 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1904 90 80 |
|
0 + 25,7 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1905 10 00 |
|
0 + 13 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1905 20 10 |
|
0 + 18,3 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1905 20 30 |
|
0 + 24,6 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1905 20 90 |
|
0 + 31,4 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1905 31 11 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 31 19 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 31 30 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 31 91 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 31 99 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 32 05 |
|
0 + EA MAX 20,7 +ADFM |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 32 11 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 32 19 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 32 91 |
|
0 + EA MAX 20,7 +ADFM |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 32 99 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 40 10 |
|
0 + EA |
3 |
|
||
|
1905 40 90 |
|
0 + EA |
3 |
|
||
|
1905 90 10 |
|
0 + 15,9 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1905 90 20 |
|
0 + 60,5 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
1905 90 30 |
|
0 + EA |
3 |
|
||
|
1905 90 45 |
|
0 + EA MAX 20,7 +ADFM |
3 |
TRQ-BS |
||
|
1905 90 55 |
|
0 + EA MAX 20,7 +ADFM |
3 |
|
||
|
1905 90 70 |
|
0 + EA MAX 24,2 +ADSZ |
3 |
|
||
|
1905 90 80 |
|
0 + EA MAX 20,7 +ADFM |
3 |
|
||
|
2001 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2001 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2001 90 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2001 90 30 |
|
1,6 + 9,4 EUR/100 kg/net eda |
E |
TRQ-SC |
||
|
2001 90 40 |
|
0 + 3,8 EUR/100 kg/net eda |
5 |
|
||
|
2001 90 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2001 90 65 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2001 90 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2001 90 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2001 90 97 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2002 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2002 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2002 90 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2002 90 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2002 90 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2002 90 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2002 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2002 90 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2003 10 20 |
|
14,9 + 191 EUR/100 kg/net eda |
7 |
TRQ-MS |
||
|
2003 10 30 |
|
14,9 + 222 EUR/100 kg/net eda |
7 |
TRQ-MS |
||
|
2003 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2003 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2004 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2004 10 91 |
|
0 + EA |
5 |
|
||
|
2004 10 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2004 90 10 |
|
1,6 + 9,4 EUR/100 kg/net eda |
E |
TRQ-SC |
||
|
2004 90 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2004 90 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2004 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2004 90 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 20 10 |
|
0 + EA |
5 |
|
||
|
2005 20 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 20 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 51 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 59 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 60 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 70 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 80 00 |
|
5,1 + 9,4 EUR/100 kg/net eda |
E |
TRQ-SC |
||
|
2005 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 99 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 99 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 99 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 99 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2005 99 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2006 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2006 00 31 |
|
16,5 + 23,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SR |
||
|
2006 00 35 |
|
9 + 15 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2006 00 38 |
|
16,5 + 23,9 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SR |
||
|
2006 00 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2006 00 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2007 10 10 |
|
20,4 + 4,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
2007 10 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2007 10 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2007 91 10 |
|
16,5 + 23 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SR |
||
|
2007 91 30 |
|
16,5 + 4,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
2007 91 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2007 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2007 99 20 |
|
20,5 + 19,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
2007 99 31 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2007 99 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
ex 2007 99 31 |
|
20,5 + 23 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
2007 99 33 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2007 99 33 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
ex 2007 99 33 |
|
20,5 + 23 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
2007 99 35 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2007 99 35 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
ex 2007 99 35 |
|
20,5 + 23 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2007 99 39 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2007 99 39 |
|
20,5 + 23 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
ex 2007 99 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
ex 2007 99 39 |
|
20,5 + 23 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
2007 99 50 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2007 99 50 |
|
20,5 + 4,2 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
ex 2007 99 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
ex 2007 99 50 |
|
20,5 + 4,2 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2007 99 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2007 99 97 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 11 10 |
|
4,4 |
5 |
|
||
|
2008 11 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 11 96 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 11 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 19 12 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 19 13 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 19 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 19 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 19 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 19 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 19 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 20 11 |
|
22,1 + 2,5 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2008 20 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 20 31 |
|
22,1 + 2,5 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2008 20 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 20 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 20 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 20 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 20 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 19 |
|
22,1 + 4,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
2008 30 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 55 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 75 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 30 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 19 |
|
25,6 + 4,2 EUR/100 kg |
E |
TRQ-FP |
||
|
2008 40 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 31 |
|
25,6 + 4,2 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
2008 40 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 40 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 19 |
|
22,1 + 4,2 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
2008 50 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 51 |
|
22,1 + 4,2 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
2008 50 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 61 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 69 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 50 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 60 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 60 19 |
|
22,1 + 4,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2008 60 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 60 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 60 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 60 60 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 60 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 60 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 19 |
|
25,6 + 4,2 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
2008 70 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 51 |
|
25,6 + 4,2 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
2008 70 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 61 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 69 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 70 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 80 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 80 19 |
|
22,1 + 4,2 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2008 80 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 80 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 80 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 80 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 80 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 93 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 93 19 |
|
22,1 + 4,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2008 93 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 93 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 93 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 93 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 93 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 03 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 05 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 12 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 14 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 16 |
|
12,5 + 2,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2008 97 18 |
|
22,1 + 4,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2008 97 32 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 34 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 36 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 38 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 72 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 74 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 76 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 78 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 94 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 96 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 97 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 97 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 21 |
|
22,1 + 3,8 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2008 99 23 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 24 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 28 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 31 |
|
12,5 + 2,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2008 99 34 |
|
22,1 + 4,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2008 99 36 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 37 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 38 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 41 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 43 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 45 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 48 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 49 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 63 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 67 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 72 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 78 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2008 99 85 |
|
0 + 9,4 EUR/100 kg/net eda |
3 |
|
||
|
2008 99 91 |
|
0 + 3,8 EUR/100 kg/net eda |
0 |
|
||
|
2008 99 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 11 11 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 11 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 11 91 |
|
11,7 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 11 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 12 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 19 11 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 19 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 19 91 |
|
11,7 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 19 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 21 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 29 11 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 29 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 29 91 |
|
8,5 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 29 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 31 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 31 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 31 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 31 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 31 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 31 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 39 11 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 39 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 39 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 39 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 39 51 |
|
10,9 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 39 55 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 39 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 39 91 |
|
10,9 + 20,6 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
2009 39 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 39 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 41 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 41 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 49 11 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 49 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 49 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 49 91 |
|
11,7 + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 49 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 49 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 50 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 50 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 61 10 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
2009 61 90 |
|
18,9 + 27 EUR/hl |
7 |
|
||
|
2009 69 11 |
|
36,5 + 121 EUR/hl + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 69 19 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
2009 69 51 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
2009 69 59 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
2009 69 71 |
|
18,9 + 131 EUR/hl + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 69 79 |
|
18,9 + 27 EUR/hl + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 69 90 |
|
18,9 + 27 EUR/hl |
5 |
|
||
|
2009 71 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 71 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 79 11 |
|
26,5 + 18,4 EUR/100 kg |
E |
TRQ-AJ |
||
|
2009 79 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 79 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 79 91 |
|
14,5 + 19,3 EUR/100 kg |
E |
TRQ-AJ |
||
|
2009 79 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 81 11 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 81 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 81 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 81 51 |
|
13,3 + 20,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 81 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 81 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 81 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 11 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 89 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 34 |
|
17,5 + 12,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 89 35 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 89 36 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 38 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 61 |
|
15,7 + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 89 63 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 69 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 73 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 85 |
|
7 + 12,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 89 86 |
|
13,3 + 20,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 89 88 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 89 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 96 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 97 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 89 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 11 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 90 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 21 |
|
30,1 + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 90 29 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 31 |
|
16,5 + 20,6 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2009 90 39 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 41 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 49 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 51 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 59 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 71 |
|
11,7 + 20,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 90 73 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 92 |
|
7 + 12,9 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 90 94 |
|
13,3 + 20,6 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2009 90 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 96 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 97 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2009 90 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2101 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2101 12 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2101 12 98 |
|
0 + EA |
E |
TRQ-SR |
||
|
2101 20 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2101 20 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2101 20 98 |
|
0 + EA |
E |
TRQ-SR |
||
|
2101 30 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2101 30 19 |
|
0 + 12,7 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2101 30 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2101 30 99 |
|
0 + 22,7 EUR/100 kg |
5 |
|
||
|
2102 10 10 |
|
7,4 |
5 |
|
||
|
2102 10 31 |
|
8,5 |
5 |
|
||
|
2102 10 39 |
|
4,2 |
5 |
|
||
|
2102 10 90 |
|
5,1 |
5 |
|
||
|
2102 20 11 |
|
2,4 |
5 |
|
||
|
2102 20 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2102 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2102 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2103 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2103 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2103 30 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2103 30 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2103 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2103 90 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2103 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2104 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2104 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2105 00 10 |
|
0 + 20,2 EUR/100 kg MAX 19,4 + 9,4 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
2105 00 91 |
|
0 + 38,5 EUR/100 kg MAX 18,1 + 7 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
2105 00 99 |
|
0 + 54 EUR/100 kg MAX 17,8 + 6,9 EUR/100 kg |
3 |
|
||
|
2106 10 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2106 10 80 |
|
0 + EA |
3 |
|
||
|
2106 90 20 |
|
12,1 |
3 |
|
||
|
2106 90 30 |
|
42,7 EUR/100 kg/net mas |
7 |
TRQ-SR |
||
|
2106 90 51 |
|
14 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2106 90 55 |
|
20 EUR/100 kg |
7 |
TRQ-SR |
||
|
2106 90 59 |
|
0,4 EUR/100 kg/net/% sahar. |
7 |
TRQ-SR |
||
|
2106 90 92 |
|
8,9 |
3 |
|
||
|
2106 90 98 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2106 90 98 |
|
5,5 + EA |
3 |
|
||
|
ex 2106 90 98 |
|
5,5 + EA |
E |
TRQ-SR |
||
|
2201 10 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2201 10 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2201 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2201 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2202 10 00 |
|
3 |
0 |
|
||
|
2202 91 00 |
|
3 |
0 |
|
||
|
2202 99 11 |
|
3 |
0 |
|
||
|
2202 99 15 |
|
3 |
0 |
|
||
|
2202 99 19 |
|
3 |
0 |
|
||
|
2202 99 91 |
|
0 + 13,7 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2202 99 95 |
|
0 + 12,1 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2202 99 99 |
|
0 + 21,2 EUR/100 kg |
0 |
|
||
|
2203 00 01 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2203 00 09 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2203 00 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 10 11 |
|
32 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 10 13 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 10 15 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 10 91 |
|
32 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 10 93 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 10 94 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 10 96 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 10 98 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 06 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 07 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 08 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 09 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 11 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 12 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 13 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 17 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 18 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 19 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 22 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 23 |
|
15,8 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 24 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 26 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 27 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 28 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 31 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 32 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 34 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 36 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 37 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 38 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 42 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 43 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 44 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 46 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 47 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 48 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 61 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 62 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 66 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 67 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 68 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 69 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 71 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 74 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 76 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 77 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 78 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 79 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 80 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 81 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 82 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 83 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 84 |
|
15,4 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 85 |
|
15,8 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 86 |
|
15,8 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 87 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 88 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 89 |
|
15,8 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 90 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 91 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 21 93 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 94 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 95 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 96 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 97 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 21 98 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 22 10 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 22 22 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 23 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 24 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 26 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 27 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 28 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 32 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 33 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 38 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 78 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 79 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 80 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 81 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 82 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 83 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 84 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 85 |
|
13,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 86 |
|
13,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 88 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 90 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 91 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 22 93 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 22 94 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 22 95 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 22 96 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 22 97 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 22 98 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 29 10 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 29 22 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 23 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 24 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 26 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 27 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 28 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 32 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 38 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 78 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 79 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 80 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 81 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 82 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 83 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 84 |
|
12,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 85 |
|
13,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 86 |
|
13,1 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 88 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 90 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 91 |
|
20,9 EUR/hl |
0 |
|
||
|
2204 29 93 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 29 94 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 29 95 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 29 96 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 29 97 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 29 98 |
|
0 EUR/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 30 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2204 30 92 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
2204 30 94 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
2204 30 96 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
2204 30 98 |
|
0 % + komponenta posebne dajatve v sistemu vstopnih cen |
0+EP |
Glej opombo 3 |
||
|
2205 10 10 |
|
7,6 EUR/hl |
5 |
|
||
|
2205 10 90 |
|
0 EUR/% vol/hl + 4,4 EUR/hl |
5 |
|
||
|
2205 90 10 |
|
6,3 EUR/hl |
5 |
|
||
|
2205 90 90 |
|
0 EUR/% vol/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2206 00 10 |
|
0 EUR/% vol/hl |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2206 00 31 |
|
13,4 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2206 00 39 |
|
13,4 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2206 00 51 |
|
5,3 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2206 00 59 |
|
5,3 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2206 00 81 |
|
4 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2206 00 89 |
|
4 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2207 10 00 |
|
19,2 EUR/hl |
E |
TRQ-EL |
||
|
2207 20 00 |
|
10,2 EUR/hl |
E |
TRQ-EL |
||
|
2208 20 12 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 14 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 16 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 18 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 26 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 28 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 62 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 66 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 69 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 86 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 20 88 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 41 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 49 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 61 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 69 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 79 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 82 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 30 88 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 40 11 |
|
0,6 EUR/%vol/hl + 3,2 EUR/hl |
E |
TRQ-RM |
||
|
2208 40 31 |
|
0 |
0 |
|
||
|
2208 40 39 |
|
0,6 EUR/%vol/hl + 3,2 EUR/hl |
E |
TRQ-RM |
||
|
2208 40 51 |
|
0,6 EUR/%vol/hl |
E |
TRQ-RM |
||
|
2208 40 91 |
|
0 |
0 |
|
||
|
2208 40 99 |
|
0,6 EUR/%vol/hl |
E |
TRQ-RM |
||
|
2208 50 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 50 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 50 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 50 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 60 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 60 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 60 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 60 99 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 70 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 70 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 33 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 38 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 41 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 45 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 48 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 54 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 56 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 69 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 71 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 75 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 77 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 78 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2208 90 91 |
|
0,7 EUR/% vol/hl + 4,4 EUR/hl |
5 |
|
||
|
2208 90 99 |
|
0,7 EUR/% vol/hl |
5 |
|
||
|
2209 00 11 |
|
4,4 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2209 00 19 |
|
3,3 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2209 00 91 |
|
3,5 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2209 00 99 |
|
2,6 EUR/hl |
3 |
|
||
|
2301 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2301 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2302 10 10 |
|
44 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2302 10 90 |
|
89 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2302 30 10 |
|
44 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2302 30 90 |
|
89 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2302 40 02 |
|
44 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2302 40 08 |
|
89 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2302 40 10 |
|
44 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2302 40 90 |
|
89 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2302 50 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2303 10 11 |
|
320 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2303 10 19 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2303 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2303 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2303 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2303 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2304 00 00 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2305 00 00 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov |
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 20 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 41 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 49 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 50 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 60 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 90 05 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 90 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2306 90 19 |
|
48 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2306 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2307 00 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2307 00 19 |
|
0 EUR/kg/sk/alk |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2307 00 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2308 00 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2308 00 19 |
|
0 EUR/kg/sk/alk |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2308 00 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2308 00 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2309 10 11 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2309 10 13 |
|
498 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 15 |
|
730 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 19 |
|
948 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 31 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2309 10 33 |
|
530 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 39 |
|
888 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 51 |
|
102 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 53 |
|
577 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 59 |
|
730 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 70 |
|
948 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2309 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2309 90 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2309 90 31 |
|
23 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 33 |
|
498 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 35 |
|
730 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 39 |
|
948 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 41 |
|
55 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 43 |
|
530 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 49 |
|
888 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 51 |
|
102 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 53 |
|
577 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 59 |
|
730 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 70 |
|
948 EUR/1 000 kg |
7 |
|
||
|
2309 90 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2309 90 96 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2401 10 35 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2401 10 35 |
|
14,9 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 10 35 |
|
6,4 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 10 35 |
|
3,9 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 10 60 |
|
7,7 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 10 70 |
|
7,7 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 10 85 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2401 10 85 |
|
14,9 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 10 85 |
|
3,9 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 10 95 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
— |
— |
|
||
|
ex 2401 10 95 |
|
14,9 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 10 95 |
|
6,4 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 10 95 |
|
3,9 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 20 35 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2401 20 35 |
|
14,9 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 20 35 |
|
6,4 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 20 35 |
|
3,9 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 20 60 |
|
7,7 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 20 70 |
|
7,7 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 20 85 |
|
— |
— |
|
||
|
ex 2401 20 85 |
|
14,9 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 20 85 |
|
3,9 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 20 95 |
|
— |
— |
|
||
|
|
|
— |
— |
|
||
|
ex 2401 20 95 |
|
14,9 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 20 95 |
|
6,4 MAX 24 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
ex 2401 20 95 |
|
3,9 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2401 30 00 |
|
3,9 MAX 56 EUR/100 kg/net |
3 |
|
||
|
2402 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2402 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2402 20 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2402 90 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2403 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2403 19 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2403 19 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2403 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2403 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2403 99 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 11 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 12 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 13 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 14 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 14 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 16 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 16 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 17 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 19 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 22 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 29 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 29 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 31 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 32 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 39 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 39 26 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 39 28 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 39 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 39 95 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 41 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 42 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 43 00 |
|
9,6 + 125,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
2905 44 11 |
|
7,7 + 16,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
2905 44 19 |
|
9 + 37,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
2905 44 91 |
|
7,7 + 23 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
2905 44 99 |
|
9 + 53,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
2905 45 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 49 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 51 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 59 91 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
2905 59 98 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3302 10 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3302 10 21 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3302 10 29 |
|
0 + EA |
E |
TRQ-SR |
||
|
3302 10 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3302 10 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3302 90 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3302 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3502 11 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3502 11 90 |
|
123,5 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
3502 19 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3502 19 90 |
|
16,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-EG |
||
|
3502 20 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3502 20 91 |
|
123,5 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
3502 20 99 |
|
16,7 EUR/100 kg |
7 |
|
||
|
3502 90 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3502 90 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3502 90 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3505 10 10 |
|
9 + 17,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
3505 10 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3505 10 90 |
|
9 + 17,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
3505 20 10 |
|
8,3 + 4,5 EUR/100 kg MAX 11,5 |
5 |
|
||
|
3505 20 30 |
|
8,3 + 8,9 EUR/100 kg MAX 11,5 |
5 |
|
||
|
3505 20 50 |
|
8,3 + 14,2 EUR/100 kg MAX 11,5 |
5 |
|
||
|
3505 20 90 |
|
8,3 + 17,7 EUR/100 kg MAX 11,5 |
5 |
|
||
|
3809 10 10 |
|
8,3 + 8,9 EUR/100 kg MAX 12,8 |
5 |
|
||
|
3809 10 30 |
|
8,3 + 12,4 EUR/100 kg MAX 12,8 |
5 |
|
||
|
3809 10 50 |
|
8,3 + 15,1 EUR/100 kg MAX 12,8 |
5 |
|
||
|
3809 10 90 |
|
8,3 + 17,7 EUR/100 kg MAX 12,8 |
5 |
|
||
|
3809 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3809 92 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3809 93 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 10 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 30 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 40 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 50 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 50 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 60 11 |
|
7,7 + 16,1 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
3824 60 19 |
|
9 + 37,8 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
3824 60 91 |
|
7,7 + 23 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
3824 60 99 |
|
9 + 53,7 EUR/100 kg |
E |
TRQ-SH |
||
|
3824 71 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 72 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 73 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 74 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 75 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 76 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 77 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 78 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 78 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 78 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 78 40 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 78 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 78 90 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 79 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 81 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 82 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 83 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 84 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 85 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 86 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 87 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 88 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 91 00 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 10 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 15 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 20 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 25 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 30 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 45 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 50 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 55 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 56 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 57 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 58 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 61 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 62 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 64 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 65 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 70 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 75 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 80 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 85 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 86 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 92 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 93 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
||
|
3824 99 96 |
|
0 |
0 |
Glej opombo 2 |
(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1577 z dne 21. septembra 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL EU L 361, 30.10.2020, str. 1).
Dodatek 2-2
TARIFNI SEZNAM ČILA
|
Opomba 1: |
Obseg izdelkov na tem seznamu določajo oznake iz Odloka ministrstva za finance št. 514 z dne 1. decembra 2016, kakor je bil spremenjen z odloki št. 334 iz leta 2017, št. 175 iz leta 2018 in št. 458 iz leta 2019. |
|
Opomba 2: |
Blago s poreklom iz Evropske unije, uvoženo v Čile in uvrščeno pod tarifno postavko z oznako, ki se sklicuje na to opombo, bo še naprej deležno dajatve proste obravnave, kot je bilo dogovorjeno v okviru Pridružitvenega sporazuma iz leta 2002. |
|
Opomba 3: |
Sistem cenovnih pasov je vzpostavljen s členom 12 Zakona št. 18.525 (1). Čile lahko ohrani svoj sistem cenovnih pasov, kot je določen v členu 12 Zakona št. 18.525, ali sistem, ki ga nasledi, za blago, uvrščeno pod naslednje tarifne oznake: 1701.1200, 1701.1300, 1701.1400, 1701.9100, 1701.9910, 1701.9920, 1701.9990; pod pogojem, da se uporablja v skladu s pravicami in obveznostmi Čila iz Sporazuma STO in na način, ki ne zagotavlja ugodnejše obravnave za uvoz iz katere koli tretje države, vključno z državami, s katerimi je Čile sklenil ali bo v prihodnosti sklenil sporazum, priglašen v skladu s členom XXIV GATT 1994. |
|
Oznaka HS 2021 |
Poimenovanje (glej opombo 1) |
Osnovna stopnja |
Kategorija postopnega znižanja |
Opombe |
||
|
0301.1100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0301.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0301.9100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0301.9200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0301.9300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0301.9400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0301.9500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0301.9900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1130 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1310 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1320 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1330 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1340 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1410 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1420 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1430 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1440 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1490 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.2100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.2200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.2300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.2400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.2921 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.2922 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.2929 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.2990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3600 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.3900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4311 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4312 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4319 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4511 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4512 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4519 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4590 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4600 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4710 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4720 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4730 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4790 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.4900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5411 |
|
6 % |
3 |
TRQ-Fish |
||
|
0302.5412 |
|
6 % |
3 |
TRQ-Fish |
||
|
0302.5413 |
|
6 % |
3 |
TRQ-Fish |
||
|
0302.5414 |
|
6 % |
3 |
TRQ-Fish |
||
|
0302.5415 |
|
6 % |
3 |
TRQ-Fish |
||
|
0302.5416 |
|
6 % |
3 |
TRQ-Fish |
||
|
0302.5419 |
|
6 % |
3 |
TRQ-Fish |
||
|
0302.5490 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5611 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5612 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5613 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5619 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5690 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5911 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5912 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.5919 |
|
6 % |
3 |
TRQ-Fish |
||
|
0302.5990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.7100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.7200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.7300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.7400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.7900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8111 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8112 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8113 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8114 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8119 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8121 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8122 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8123 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8124 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8129 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8131 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8132 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8139 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8141 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8142 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8143 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8144 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8149 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8151 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8152 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8153 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8159 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8311 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8312 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8313 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8319 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8921 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8922 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8929 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8931 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8932 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8939 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8941 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8942 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8943 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8944 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8945 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8946 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8947 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8949 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8991 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8992 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.8999 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9211 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9212 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9213 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9214 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9215 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9216 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9217 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9219 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9221 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9222 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9223 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9224 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9229 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9231 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9232 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9239 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9241 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9242 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9243 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9244 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9249 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0302.9990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1130 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1140 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1150 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1220 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1230 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1240 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1250 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1310 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1320 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1330 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1340 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1350 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1410 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1420 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1430 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1440 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1490 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.2300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.2400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.2500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.2600 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.2900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.3100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.3200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.3300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.3400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.3921 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.3922 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.3929 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.3990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4600 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.4900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5311 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5312 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5319 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5411 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5419 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5490 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5511 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5512 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5513 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5519 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5590 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5600 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5710 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5720 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5790 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.5900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6611 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6612 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6613 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6614 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6615 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6616 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6619 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6690 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6700 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6811 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6812 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6813 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6819 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6890 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6921 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6922 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6929 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.6990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8111 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8112 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8113 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8114 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8115 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8116 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8117 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8119 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8121 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8122 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8123 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8124 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8129 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8131 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8132 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8139 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8141 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8142 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8143 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8144 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8149 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8311 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8312 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8313 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8319 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8921 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8922 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8929 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8931 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8932 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8939 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8941 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8942 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8943 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8944 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8945 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8949 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8951 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8952 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8953 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8959 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8971 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8972 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8979 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8991 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8992 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8994 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8995 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8996 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8998 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.8999 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9130 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9211 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9212 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9213 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9214 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9215 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9216 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9217 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9219 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9221 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9222 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9223 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9224 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9229 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9231 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9232 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9239 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9241 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9242 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9243 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9244 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9249 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0303.9990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.3100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.3200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.3300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.3900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4410 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4420 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4430 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4440 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4490 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4610 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4690 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4711 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4712 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4713 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4714 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4715 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4716 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4717 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4719 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4721 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4722 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4723 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4724 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4729 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4731 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4732 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4739 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4741 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4742 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4743 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4744 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4749 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4790 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4810 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4890 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4970 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4980 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4991 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4992 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4993 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.4999 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5611 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5612 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5613 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5614 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5615 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5616 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5617 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5619 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5621 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5622 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5623 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5624 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5629 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5631 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5632 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5639 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5641 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5642 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5643 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5644 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5649 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5690 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5710 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5790 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.5900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.6100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.6200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.6300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.6900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7411 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7412 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7419 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7490 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.7990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8510 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8590 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8600 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8700 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8811 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8812 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8813 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8814 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8815 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8816 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8817 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8819 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8821 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8822 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8823 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8824 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8829 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8831 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8832 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8839 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8841 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8842 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8843 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8844 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8849 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8851 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8859 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8890 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8930 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8940 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8950 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8960 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8971 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8972 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8973 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8974 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8979 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.8990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9211 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9212 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9219 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9511 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9512 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9513 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9514 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9515 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9519 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9591 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9599 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9611 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9612 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9613 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9614 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9615 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9616 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9617 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9619 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9621 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9622 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9623 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9624 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9629 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9631 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9632 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9639 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9641 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9642 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9643 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9644 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9649 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9690 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9710 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9790 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9921 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9922 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9929 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9941 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9942 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9943 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9944 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9951 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9959 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9961 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9962 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9963 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9964 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9969 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9971 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9979 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9992 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9993 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0304.9999 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.2010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.2020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.3100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.3200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.3910 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.3920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.3930 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.3940 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.3950 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.3960 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.3990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.4110 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4120 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4130 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4140 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4150 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4160 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4170 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4180 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4190 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.4200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.4310 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.4320 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.4330 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.4390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.4400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.4900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5930 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5940 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5950 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.5990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6911 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6912 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6913 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6914 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6915 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6916 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6919 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6921 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6922 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6923 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6924 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6925 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6926 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6929 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.6990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7111 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7112 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7113 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7114 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7115 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7116 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7117 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7119 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7121 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7122 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7123 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7124 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7129 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7131 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7132 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7139 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7141 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7142 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7143 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7144 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7149 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7200 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0305.7910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0305.7990 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
0306.1110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1130 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1410 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1421 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1422 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1423 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1424 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1429 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1490 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1600 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1711 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1712 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1713 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1719 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1721 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1722 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1729 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1791 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1799 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1930 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.1990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3130 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3310 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3321 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3322 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3323 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3324 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3329 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3510 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3520 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3590 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3611 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3612 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3613 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3619 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3621 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3622 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3629 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3691 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3699 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3930 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.3990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.9100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.9200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.9300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.9400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.9500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0306.9900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.1110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.1120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.1190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.1210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.1220 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.1290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2220 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.2990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.3100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.3200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.3900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4220 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4310 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4320 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4330 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4340 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.4900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.5110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.5120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.5190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.5210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.5220 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.5290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.5900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.6000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7211 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7212 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7213 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7214 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7215 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7216 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7219 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.7900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8310 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8320 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8700 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.8800 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9130 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9221 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9222 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9223 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9224 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9229 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9230 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0307.9900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.1100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.1200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.2110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.2190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.2210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.2290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.2900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0308.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0401.1000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0401.2000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0401.4000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0401.5010 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0401.5020 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0401.5030 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0401.5040 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0401.5090 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.1000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2111 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2112 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2113 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2114 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2115 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2116 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2117 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2118 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2120 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2911 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2912 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2913 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2914 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2915 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2916 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2917 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2918 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.2920 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.9110 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.9120 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.9910 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0402.9990 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0403.1010 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0403.1020 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0403.1090 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0403.9000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0404.1000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0404.9000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0405.1000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0405.2000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0405.9000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
0406.1010 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.1020 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.1030 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.1090 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.2000 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.3000 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.4000 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.9010 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.9020 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.9030 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.9040 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0406.9090 |
|
6 % |
7* |
TRQ-Cheese |
||
|
0407.1100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0407.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0407.2100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0407.2900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0407.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0408.1100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0408.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0408.9100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0408.9900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0409.0010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0409.0090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0410.0011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0410.0019 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0410.0021 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0410.0029 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0410.0031 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0410.0039 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
0410.0090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1001.1100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1001.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1001.9100 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9911 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9912 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9913 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9919 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9921 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9922 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9923 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9929 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9931 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9932 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9933 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9939 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9941 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9942 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9943 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9949 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9951 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9952 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9953 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9959 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9961 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9962 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9963 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9969 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9971 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9972 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9973 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9979 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9991 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9992 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9993 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1001.9999 |
|
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1002.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1002.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1002.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1003.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1003.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1003.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1004.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1004.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1005.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1005.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1005.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1005.9020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1005.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1006.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1006.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1006.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1006.3010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1006.3020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1006.3090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1006.4000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1007.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1007.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1007.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.2100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.2900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.4000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.5010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.5090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.6000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1008.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1101.0000 |
Pšenična moka ali soržična moka |
6 % + PBS |
0 |
|
||
|
1102.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1102.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1103.1100 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1103.1300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1103.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1103.2000 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1104.1200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1104.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1104.2210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1104.2290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1104.2300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1104.2900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1104.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1105.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1105.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1106.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1106.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1106.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1107.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1107.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1108.1100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1108.1200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1108.1300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1108.1400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1108.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1108.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1109.0000 |
Pšenični gluten, osušen ali neosušen |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1201.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1201.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1202.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1202.4100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1202.4200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1203.0000 |
Kopra |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1204.0010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1204.0090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1205.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1205.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1205.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1205.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1206.0010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1206.0090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.2100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.2900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.3010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.3090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.4010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.4090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.5010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.5090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.6010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.6090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.7010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.7090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.9110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.9190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1207.9900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1208.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1208.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2220 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2230 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2400 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2930 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2940 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.2990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.3010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.3090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9111 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9112 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9113 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9119 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9121 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9122 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9123 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9124 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9125 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9129 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9131 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9132 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9133 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9134 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9135 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9136 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9139 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9141 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9142 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9144 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9145 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9146 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9149 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9151 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9152 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9153 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9154 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9155 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9159 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9161 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9162 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9163 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9164 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9165 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9169 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9171 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9172 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9173 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9174 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9179 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9181 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9182 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9189 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9911 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9919 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1209.9990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1210.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1210.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.4000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.5000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9019 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9040 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9050 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9061 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9069 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9071 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9072 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9079 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9081 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9082 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9083 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9089 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9092 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9093 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9094 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1211.9099 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2130 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2140 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2150 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2160 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2170 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2930 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2940 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2950 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2960 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2970 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.2990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.9100 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1212.9200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1212.9300 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1212.9400 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1212.9900 |
|
|
|
|
||
|
ex ex 1212.9900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
ex ex 1212.9900 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1213.0000 |
Žitna slama in pleve, nepripravljene, vključno zrezane, stisnjene ali ne, ali v obliki peletov |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1214.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1214.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1214.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1501.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1501.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1501.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1502.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1502.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1502.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1503.0000 |
Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1504.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1504.2010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1504.2020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1504.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1504.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1505.0000 |
Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1506.0000 |
Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirani |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1507.1000 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1507.9010 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1507.9090 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1508.1000 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1508.9000 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1509.1011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1509.1019 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1509.1091 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1509.1099 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1509.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1509.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1510.0000 |
Druga olja, dobljena izključno iz oljk in njihove frakcije, rafinirana ali ne, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509 |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1511.1000 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1511.9000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1512.1110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1512.1120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1512.1911 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1512.1919 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1512.1920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1512.2100 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1512.2900 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1513.1100 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1513.1900 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1513.2100 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1513.2900 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1514.1100 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1514.1900 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1514.9100 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1514.9900 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1515.1100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.1900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.2100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.2900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.5000 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1515.9011 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1515.9019 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1515.9021 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.9029 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.9031 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.9039 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1515.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1516.1011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1516.1012 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1516.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1516.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1517.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1517.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1517.9010 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1517.9020 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1517.9090 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1518.0000 |
Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1520.0000 |
Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1521.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1521.9011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1521.9019 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1521.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1522.0000 |
Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1601.0000 |
Klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi; prehrambeni proizvodi na osnovi teh proizvodov |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3120 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3130 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3220 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3230 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.3900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.4100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.4200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.4900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.5000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.9020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.9030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.9040 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.9050 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.9060 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.9070 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1602.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1603.0000 |
Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1110 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1190 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1311 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1312 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1319 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1390 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1410 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1604.1420 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1604.1430 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1610 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1690 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1700 |
|
|
|
|
||
|
ex ex 1604.1700 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
ex ex 1604.1700 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1800 |
|
|
|
|
||
|
ex ex 1604.1800 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
ex ex 1604.1800 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1911 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1912 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1913 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1919 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1930 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1940 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.1990 |
|
|
|
|
||
|
ex ex 1604.1990 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
ex ex 1604.1990 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
ex ex 1604.1990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.2010 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
1604.2020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.2030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.2040 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.2050 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.2060 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.2070 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.2090 |
|
|
|
|
||
|
ex ex 1604.2090 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
ex ex 1604.2090 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
ex ex 1604.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.3100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1604.3200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1012 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1019 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1021 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1022 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1023 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1024 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1025 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1026 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1027 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1028 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1029 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2111 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2112 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2113 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2119 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2121 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2122 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2123 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2129 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2131 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2132 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2139 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2141 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2142 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2149 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2151 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2159 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2161 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2169 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2911 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2912 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2913 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2919 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2921 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2922 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2929 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2931 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2939 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.2990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.4000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5210 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5290 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5410 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5490 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5500 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5611 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5612 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5619 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5690 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5710 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5790 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5800 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5931 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5932 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5933 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5934 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5939 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5940 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5950 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5960 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5970 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.5990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.6100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.6200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.6300 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1605.6900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1701.1200 |
|
6 % + PBS |
E |
|
||
|
1701.1300 |
|
6 % + PBS |
E |
|
||
|
1701.1400 |
|
6 % + PBS |
E |
|
||
|
1701.9100 |
|
6 % + PBS |
E |
|
||
|
1701.9910 |
|
6 % + PBS |
E |
|
||
|
1701.9920 |
|
6 % + PBS |
E |
|
||
|
1701.9990 |
|
6 % + PBS |
E |
|
||
|
1702.1100 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.1900 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.2000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.3000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.4000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.5000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.6010 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.6020 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.6090 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.9010 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.9020 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1702.9090 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1703.1000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1703.9000 |
|
6 % |
7 |
|
||
|
1704.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1704.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1704.9020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1704.9030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1704.9050 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1704.9060 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1704.9070 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1704.9080 |
slaščice, izdelane v celoti ali deloma iz „dulce de leche“ |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1704.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1901.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1901.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1901.2010 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1901.2090 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
1901.9011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1901.9019 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1901.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1902.1100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1902.1910 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1902.1920 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1902.1990 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1902.2010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1902.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1902.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1902.4000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1903.0000 |
Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, kroglic, mrvic ali podobnih oblikah |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1904.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1904.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1904.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1904.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.3100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.3200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.4000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.9020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.9030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
1905.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2101.1111 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2101.1119 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2101.1191 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2101.1199 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2101.1200 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2101.2010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2101.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2101.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2102.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2102.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2102.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2103.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2103.2010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2103.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2103.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2103.9010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2103.9020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2103.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2104.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2104.1020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2104.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2104.2010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2104.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2105.0010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2105.0020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2105.0090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2106.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2106.1020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2106.9010 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
2106.9020 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
2106.9090 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
2301.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.1020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.1030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.2011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.2012 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.2013 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.2021 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.2022 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.2029 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2301.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2302.1010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2302.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2302.3000 |
|
6 % |
3 |
|
||
|
2302.4000 |
|
|
|
|
||
|
ex ex 2302.4000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
ex ex 2302.4000 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
2302.5000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2303.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2303.2010 |
|
6 % |
0 |
|
||
|
2303.2090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2303.3000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2304.0010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2304.0020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2304.0030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2304.0090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2305.0000 |
Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.1000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.2000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.3010 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.3020 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.3030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.3090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.4100 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.4900 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.5000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.6000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2306.9000 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2307.0000 |
Vinske droži; vinski kamen |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2308.0000 |
Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, rastlinski ostanki in stranski proizvodi, v obliki peletov ali ne, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.1011 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.1019 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.1021 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.1029 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.1090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.9030 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.9040 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.9050 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.9060 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.9070 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.9080 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
||
|
2309.9090 |
|
0 % |
|
Glej opombo 2 |
(1) Ley 18.525, de 1986, del Ministerio de Hacienda, que establece Normas sobre Importación de Mercancías al país (Zakon Ministrstva za finance št. 18.525 iz leta 1986, ki določa pravila za uvoz blaga v državo).
PRILOGA 3-A
UVODNE OPOMBE K PRAVILOM O POREKLU ZA DOLOČENE IZDELKE
Opomba 1
Splošna načela
|
1. |
V tej prilogi so določena splošna pravila za veljavne zahteve iz Priloge 3-B, določene v pododstavku (c) člena 3.2(1). |
|
2. |
V tej prilogi in Prilogi 3-B so zahteve glede porekla izdelka v skladu s pododstavkom (c) člena 3.2(1) sprememba tarifne uvrstitve, postopek izdelave, največja vrednost uporabljenih materialov brez porekla ali katera koli druga zahteva, določena v tej prilogi ali Prilogi 3-B. |
|
3. |
Sklicevanje na težo v pravilu o poreklu za določene izdelke pomeni neto težo, ki je teža materiala ali izdelka in ne vključuje teže embalaže. |
|
4. |
Ta priloga in Priloga 3-B temeljita na harmoniziranem sistemu, kakor je bil spremenjen 1. januarja 2022. |
Opomba 2
Struktura Priloge 3-B
|
1. |
Opombe k oddelkom ali poglavjem se, kjer je primerno, berejo v povezavi s pravili o poreklu za določene izdelke, ki se uporabljajo za ustrezni oddelek, poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko. |
|
2. |
Vsako pravilo o poreklu za določen izdelek, navedeno v stolpcu 2 Priloge 3-B, se uporablja za ustrezen izdelek, opredeljen v stolpcu 1 navedene priloge. |
|
3. |
Če za izdelek veljajo alternativna pravila o poreklu za določene izdelke, je izdelek izdelek s poreklom, če izpolnjuje eno od alternativnih pravil. Če za izdelek velja posebno pravilo o poreklu za določen izdelek, ki vključuje več zahtev, je izdelek izdelek s poreklom samo, če izpolnjuje vse zahteve. |
|
4. |
V tej prilogi in Prilogi 3-B:
|
|
5. |
V pravilih o poreklu za določene izdelke se uporabljajo naslednji pojmi (1):
|
Opomba 3
Uporaba Priloge 3-B
|
1. |
Člen 3.2(2) o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se kot material vgradijo v drug izdelek, se uporablja ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen v isti tovarni v pogodbenici, v kateri se izdelki uporabljajo, ali ne. |
|
2. |
Če pravilo o poreklu za določen izdelek določa, da se določen material brez porekla ne sme uporabljati ali da vrednost oziroma teža določenega materiala brez porekla ne sme presegati določenega praga, se te zahteve ne uporabljajo za material brez porekla, uvrščen drugje v harmoniziranem sistemu. |
|
3. |
Če pravilo o poreklu za določen izdelek določa, da je izdelek izdelan iz določenega materiala, to ne preprečuje uporabe drugih materialov, če ti zaradi svoje narave zahtevi ne morejo zadostiti. |
Opomba 4
Izračun največje vrednosti materialov brez porekla
|
1. |
V tej prilogi in Prilogi 3-B:
Kadar dejanska plačana cena ne odraža vseh stroškov v zvezi z izdelavo izdelka, ki so dejansko nastali v Evropski uniji ali v Čilu, cena franko tovarna pomeni vsoto vseh navedenih stroškov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se povrnejo ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka. |
|
2. |
Za izračun MaxMBP se uporablja naslednja formula:
|
Opomba 5
Opredelitev postopkov iz oddelkov V do VII Priloge 3-B
V oddelkih V do VII Priloge 3-B:
|
(a) |
„biotehnološki postopek“ pomeni:
|
|
(b) |
„sprememba velikosti delcev“ pomeni namerno in nadzorovano spreminjanje velikosti delcev izdelka, ki ne nastane zgolj s stiskanjem ali iztiskanjem in katere rezultat je izdelek z določeno velikostjo delcev, določeno porazdelitvijo velikosti delcev ali določeno površino, kar je pomembno za namene nastalega izdelka, ter s fizikalnimi ali kemijskimi lastnostmi, ki se razlikujejo od fizikalnih ali kemijskih lastnosti vhodnih materialov; |
|
(c) |
„kemijska reakcija“ pomeni postopek, vključno z biokemično obdelavo, v katerem nastane molekula z novo strukturo, tako da se vezi med molekulami pretrgajo, nato pa se vzpostavijo nove, ali da se atomi v molekuli prostorsko prerazporedijo, razen v naslednjih primerih, ki se za namene te opredelitve ne štejejo za kemijske reakcije:
|
|
(d) |
„destilacija“ pomeni:
|
|
(e) |
„ločevanje izomerov“ pomeni izolacijo ali ločevanje izomera iz mešanice izomerov; |
|
(f) |
„mešanje in združevanje“ pomeni namerno in sorazmerno nadzorovano mešanje ali združevanje, vključno z razprševanjem, materialov, razen dodajanja razredčil, zgolj zaradi skladnosti s predhodno določenimi specifikacijami, katerega rezultat je izdelava izdelka s fizikalnimi ali kemijskimi lastnostmi, ki so pomembne za namene ali uporabe izdelka ter so drugačne kot pri vhodnih materialih; |
|
(g) |
„izdelava standardnih materialov“, vključno s standardnimi raztopinami, pomeni izdelavo pripravkov, primernih za analizo, umerjanje ali referenco, z natančnimi stopnjami čistoče ali deleži, ki jih potrdi proizvajalec; |
|
(h) |
„prečiščevanje“ pomeni postopek, s katerim se izloči vsaj 80 % vsebnosti obstoječih nečistoč ali s katerim se zmanjšajo ali izločijo nečistoče, rezultat pa je izdelek, primeren za eno ali več naslednjih uporab:
|
Opomba 6
Opredelitev pojmov, uporabljenih v oddelku XI Priloge 3-B
V oddelku XI Priloge 3-B:
|
(a) |
„umetna in sintetična rezana vlakna“ pomeni pramene iz sintetičnih ali umetnih filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507; |
|
(b) |
„naravna vlakna“ pomeni vlakna, ki niso sintetična ali umetna; njihova uporaba je omejena na stopnje pred predenjem, vključuje odpadke, in, če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena; „naravna vlakna“ vključujejo konjsko žimo iz tarifne številke 0511, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003 ter volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305; |
|
(c) |
„tiskanje“ pomeni tehniko, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo sit, valjev, digitalnih ali prenosnih tehnik trajno doda objektivno ocenjena funkcija, kot je barva, vzorec ali tehnična učinkovitost, tekstilnemu substratu z uporabo sita, valja, digitalnih ali prenosnih tehnik in |
|
(d) |
„tiskanje (kot samostojen postopek)“ pomeni tehniko, pri kateri se tekstilnemu substratu z uporabo sit, valjev, digitalnih ali prenosnih tehnik trajno dodaja objektivno ocenjena funkcija, kot je barva, vzorec ali tehnična zmogljivost, skupaj z vsaj dvema pripravljalnima ali končnima postopkoma, kot so čiščenje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, trajna dodelava, dekatiranje, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov, smojenje, uporaba zračnega bobna, postopek raztegovanja tkanine, mletje, parjenje in krčenje ter mokro dekatiranje, če vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene izdelka EXW. |
Opomba 7
Dovoljena odstopanja, ki se uporabljajo za izdelke, ki vsebujejo dva ali več osnovnih tekstilnih materialov
|
1. |
V tej opombi so osnovni tekstilni materiali naslednji:
|
|
2. |
Ta opomba v Prilogi 3-B pomeni, da se zahteve iz stolpca 2 navedene priloge ne uporabljajo kot dovoljeno odstopanje za osnovne tekstilne materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelka, če:
za volneno tkanino iz tarifne številke 5112, ki vsebuje volneno prejo iz tarifne številke 5107, sintetično prejo iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509 in materiale, ki niso osnovni tekstilni materiali, se lahko uporablja volneno prejo brez porekla, ki ne izpolnjuje zahteve iz Priloge 3-B, ali sintetično prejo brez porekla, ki ne izpolnjuje zahteve iz Priloge 3-B, ali kombinacijo obeh, če njuna skupna teža ne presega 10 % teže vseh osnovnih tekstilnih materialov. |
|
3. |
Ne glede na pododstavek (b) odstavka 2 je za izdelke, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti polietra, ovito ali ne,“ največje dovoljeno odstopanje 20 %. Vendar delež ostalih osnovnih tekstilnih materialov brez porekla ne sme presegati 10 %. |
|
4. |
Ne glede na pododstavek (b) odstavka 2 je za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali plastičnega sloja, prevlečenega z aluminijastim prahom ali ne, širine največ 5 mm, pri čemer je jedro vstavljeno med dva plastična sloja s prozornim ali barvnim lepilom,“ največje dovoljeno odstopanje 30 %. Vendar delež ostalih osnovnih tekstilnih materialov brez porekla ne sme presegati 10 %. |
Opomba 8
Druga dovoljena odstopanja, ki se uporabljajo za nekatere tekstilne izdelke
|
1. |
Ta opomba v Prilogi 3-B pomeni, da se lahko uporabljajo tekstilni materiali brez porekla, razen podlog in medvlog, ki ne izpolnjujejo zahtev iz stolpca 2 za tekstilni izdelek, če se uvrščajo v drugo tarifno številko kot izdelek ter če njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka EXW. |
|
2. |
Materiali brez porekla, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema, se lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ki se uvrščajo v poglavja 61 do 63 harmoniziranega sistema, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne. |
Na primer: če zahteva iz Priloge 3-B določa, da se za neki tekstilni izdelek, na primer hlače, uporabi preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov brez porekla, kot so gumbi, ker kovinski predmeti niso uvrščeni v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg brez porekla, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil.
|
3. |
Če zahteva iz Priloge 3-B določa največjo vrednost materialov brez porekla, se pri izračunu vrednosti materialov brez porekla upošteva vrednost materialov brez porekla, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema. |
Opomba 9
Kmetijski izdelki
|
1. |
Kmetijski izdelki, uvrščeni v poglavja 6, 7, 8, 9, 10 in 12 ter tarifno številko 2401 harmoniziranega sistema, ki se pridelujejo ali pobirajo na ozemlju pogodbenice, se obravnavajo kot izdelki s poreklom z ozemlja te pogodbenice, tudi če se pridelujejo iz semen, čebulic, podlag, potaknjencev, cepičev, cepljenk, poganjkov, brstov ali drugih živih delov rastlin, uvoženih iz druge države. |
|
2. |
Ne glede na člen 3.5 za izdelke, uvrščene pod tarifne podštevilke 1602 31, 1602 32, 1602 41 in 1602 50 harmoniziranega sistema, vrednost iz pododstavka (a) člena 3.5(1) ne sme presegati 15 % cene izdelka franko tovarna. |
(1) Pojasniti je treba, da če zahteva za spremembo tarifne uvrstitve omogoča izjemo za spremembo iz nekaterih poglavij, tarifnih številk ali tarifnih podštevilk, se samostojno ali skupaj ne sme uporabljati nobeden od materialov brez porekla iz zadevnih poglavij, številk ali podštevilk.
PRILOGA 3-B
PRAVILA O POREKLU ZA DOLOČENE IZDELKE
|
Stolpec 1 Uvrstitev v harmonizirani sistem (2022), vključno s poimenovanjem |
Stolpec 2 Pravilo o poreklu za določen izdelek |
||||||||
|
ODDELEK I |
ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA |
||||||||
|
Poglavje 1 |
Žive živali |
||||||||
|
01.01 –01.06 |
Vse živali iz poglavja 1 so v celoti pridobljene. |
||||||||
|
Poglavje 2 |
Meso in užitni klavnični proizvodi |
||||||||
|
02.01 –02.10 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 1 in 2 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
Poglavje 3 |
Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji |
||||||||
|
03.01 –03.09 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
Poglavje 4 |
Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
||||||||
|
04.01 –04.10 |
Izdelava, pri kateri:
|
||||||||
|
Poglavje 5 |
Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
||||||||
|
0501 –0511 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
ODDELEK II |
RASTLINSKI PROIZVODI |
||||||||
|
Poglavje 6 |
Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje |
||||||||
|
06.01 –06.04 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
Poglavje 7 |
Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji |
||||||||
|
07.01 –07.14 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
Poglavje 8 |
Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon |
||||||||
|
08.01 –08.14 |
Izdelava, pri kateri:
in
|
||||||||
|
Poglavje 9 |
Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe |
||||||||
|
09.01 –09.10 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
Poglavje 10 |
Žita |
||||||||
|
10.01 –10.08 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
Poglavje 11 |
Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten |
||||||||
|
11.01 –11.09 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali brez porekla iz poglavij 10 in 11, tarifnih številk 0701 in 0714 ter 2302 do 2303 ali tarifne podštevilke 0710 10 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
Poglavje 12 |
Oljna semena in plodovi; različna zrna, semena in plodovi; industrijske ali zdravilne rastline; slama in krma |
||||||||
|
12.01 .10–1207.91 |
STŠ |
||||||||
|
1207.99 |
|
||||||||
|
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
12.08 –12.14 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 13 |
Šelak, gume, smole in drugi rastlinski sokovi in ekstrakti |
||||||||
|
1301.20 –1302.39 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, pri kateri:
|
||||||||
|
Poglavje 14 |
Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu |
||||||||
|
14.01 –14.04 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
ODDELEK III |
MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA, RASTLINSKEGA ALI MIKROBNEGA IZVORA IN PROIZVODI NJIHOVE RAZGRADNJE; PRIPRAVLJENE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA ALI RASTLINSKEGA IZVORA |
||||||||
|
Poglavje 15 |
Masti in olja živalskega, rastlinskega ali mikrobnega izvora in proizvodi njihove razgradnje; pripravljene užitne masti; voski živalskega ali rastlinskega izvora |
||||||||
|
15.01 –15.04 |
STŠ |
||||||||
|
15.05 –15.06 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
15.07 –15.08 |
STPŠ |
||||||||
|
15.09 –15.10 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
15.11 –15.15 |
STPŠ |
||||||||
|
15.16 –15.17 |
STŠ |
||||||||
|
15.18 |
STPŠ |
||||||||
|
15.20 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
15.21 –15.22 |
STPŠ |
||||||||
|
ODDELEK IV |
PROIZVODI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS; TOBAK IN IZDELANI TOBAČNI NADOMESTKI; IZDELKI, KI VSEBUJEJO NIKOTIN ALI NE, NAMENJENI ZA VDIHAVANJE BREZ ZGOREVANJA; DRUGI IZDELKI, KI VSEBUJEJO NIKOTIN, NAMENJENI VNOSU NIKOTINA V ČLOVEŠKO TELO |
||||||||
|
Poglavje 16 |
Proizvodi iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali insektov |
||||||||
|
1601 –1605 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 1, 2, 3 in 16 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
Poglavje 17 |
Sladkorji in sladkorni proizvodi |
||||||||
|
17.01 |
STŠ |
||||||||
|
17.02 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 1101 do 1108 , 1701 in 1703 ne presega 20 % teže izdelka. |
||||||||
|
17.03 |
STŠ |
||||||||
|
17.04 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 1701 in 1702 ne presega 40 % teže izdelka. |
||||||||
|
Poglavje 18 |
Kakav in kakavovi proizvodi |
||||||||
|
18.01 –18.05 |
STŠ |
||||||||
|
1806 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 1701 in 1702 ne presega 40 % teže izdelka. |
||||||||
|
Poglavje 19 |
Proizvodi iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski proizvodi |
||||||||
|
19.01–19.05 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
Poglavje 20 |
Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin |
||||||||
|
20.01 |
STŠ |
||||||||
|
20.02–20.03 |
Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
20.04–20.07 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 1701 in 1702 ne presega 40 % teže izdelka. |
||||||||
|
2008.11 –2008.93 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 1701 in 1702 ne presega 40 % teže izdelka. |
||||||||
|
2008.97 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 1701 in 1702 ne presega 40 % teže izdelka. lahko pa se uporabijo pripravki iz ananasa brez porekla iz tarifne podštevilke 2008 20 . |
||||||||
|
2008.99 –2009.90 |
STŠ, če skupna teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifnih številk 1701 in 1702 ne presega 40 % teže izdelka. |
||||||||
|
Poglavje 21 |
Razna živila |
||||||||
|
21.01 –21.02 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
2103.10 2103.20 2103.90 |
STŠ; lahko pa se uporabi gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica brez porekla. |
||||||||
|
2103.30 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
21.04 –21.06 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
Poglavje 22 |
Pijače, alkoholne tekočine in kis |
||||||||
|
22.01 –22.06 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 2207 in 2208 , če:
|
||||||||
|
22.07 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 2207 in 2208 , če so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 ter tarifnih podštevilk 0806 10 , 2009 61 in 2009 69 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
22.08 –22.09 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 2207 in 2208 , če so vsi uporabljeni materiali iz tarifnih podštevilk 0806 10 , 2009 61 in 2009 69 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
Poglavje 23 |
Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali |
||||||||
|
23.01 |
STŠ |
||||||||
|
23.02 –2303.10 |
STŠ, če teža uporabljenih materialov brez porekla iz poglavja 10 ne presega 20 % teže izdelka. |
||||||||
|
2303.20 –23.08 |
STŠ |
||||||||
|
23.09 |
STŠ, če:
|
||||||||
|
Poglavje 24 |
Tobak in izdelani tobačni nadomestki; izdelki, ki vsebujejo nikotin ali ne, namenjeni za vdihavanje brez zgorevanja; drugi izdelki, ki vsebujejo nikotin, namenjeni vnosu nikotina v človeško telo |
||||||||
|
24.01 |
Izdelava, pri kateri so vsi materiali iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljeni. |
||||||||
|
2402.10 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, če teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifne številke 2401 ne presega 40 % teže uporabljenih materialov iz poglavja 24. |
||||||||
|
2402.20 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka in tobaka za kajenje iz tarifne podštevilke 2403 19 , pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljenih. |
||||||||
|
2402.90 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, če teža uporabljenih materialov brez porekla iz tarifne številke 2401 ne presega 40 % teže uporabljenih materialov iz poglavja 24. |
||||||||
|
2403.11 –2404.19 |
STŠ, pri kateri je vsaj 10 mas. % vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2401 v celoti pridobljenih. |
||||||||
|
2404.91 –2404.99 |
STŠ |
||||||||
|
ODDELEK V |
MINERALNI PROIZVODI Opomba k oddelku: za opredelitve horizontalnih pravil za predelavo v tem oddelku glej opombo 5 k Prilogi 3-A. |
||||||||
|
Poglavje 25 |
Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement |
||||||||
|
25.01 –25.30 |
STŠ ali MaxMBP 70 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 26 |
Rude, žlindre in pepeli |
||||||||
|
26.01 –26.21 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 27 |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski |
||||||||
|
27.01 –27.09 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
27.10 |
STŠ, razen za biodizel iz tarifne podštevilke 3824 99 in 3826 00 , ali izvedeta se destilacija ali kemijska reakcija, če je uporabljeni biodizel (vključno z rastlinskim oljem, obdelanim z vodikom) iz tarifne številke 27.10 ter tarifnih podštevilk 3824.99 in 3826.00 pridobljen z esterifikacijo, transesterifikacijo ali obdelavo z vodikom. |
||||||||
|
27.11 –27.15 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
ODDELEK VI |
PROIZVODI KEMIJSKE INDUSTRIJE ALI PODOBNIH INDUSTRIJ Opomba k oddelku: za opredelitve horizontalnih pravil za predelavo v tem oddelku glej opombo 5 k Prilogi 3-A. |
||||||||
|
Poglavje 28 |
Anorganski kemijski proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov |
||||||||
|
28.01 –28.53 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 29 |
Organski kemijski proizvodi |
||||||||
|
2901.10 –2905.42 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
2905.43 –2905.44 |
STŠ, razen iz tarifne podštevilke 3824 60 , ali MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
2905.45 |
STPŠ; lahko pa se uporabijo materiali iz iste tarifne podštevilke kot je tarifna podštevilka izdelka, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka EXW. ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
2905.49 –29.42 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 30 |
Farmacevtski izdelki |
||||||||
|
30.01 –30.06 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 31 |
Gnojila |
||||||||
|
31.01 –31.04 |
STŠ; materiali brez porekla iz tarifne številke izdelka pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka EXW, ali MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
31.05 |
|
||||||||
|
STŠ; materiali brez porekla iz tarifne številke izdelka pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka EXW, ali MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
STŠ; materiali brez porekla iz tarifne številke izdelka pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka EXW in pri katerih vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene izdelka EXW ali MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 32 |
Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila |
||||||||
|
32.01 –3215.90 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 33 |
Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki |
||||||||
|
3301.12 –3301.90 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3302.10 |
STŠ, materiali brez porekla iz tarifne številke 3302 10 pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka (EXW); ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3302.90 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
33.03 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
33.04 –33.07 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 34 |
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi mavca |
||||||||
|
34.01 –34.07 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 35 |
Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi |
||||||||
|
35.01 |
STŠ |
||||||||
|
3502.11 –3502.19 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 0407 in 0408 . |
||||||||
|
3502.20 –3504.00 |
STŠ |
||||||||
|
35.05 |
STŠ, razen iz tarifne številke 1108 . |
||||||||
|
35.06 –35.07 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 36 |
Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; nekateri vnetljivi preparati |
||||||||
|
36.01 –36.06 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 37 |
Proizvodi za fotografske in kinematografske namene |
||||||||
|
37.01 –37.07 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 38 |
Razni kemijski proizvodi |
||||||||
|
38.01 –38.08 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3809.10 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 1108 in 3505 . |
||||||||
|
3809.91 –3822.90 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
38.23 |
Izdelava iz materiala brez porekla iz katere koli tarifne številke ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3824.10 –3824.50 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
3824 60 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 2905 43 in 2905 44 . |
||||||||
|
3824.81 –38.25 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
38.26 |
Izdelava, pri kateri je biodizel pridobljen s transesterifikacijo, esterifikacijo ali hidrotretiranjem. |
||||||||
|
38.27 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK VII |
PLASTIČNE MASE IN PROIZVODI IZ PLASTIČNIH MAS; KAVČUK IN PROIZVODI IZ KAVČUKA IN GUME Opomba k oddelku: za opredelitve horizontalnih pravil za predelavo v tem oddelku glej opombo 5 k Prilogi 3-A. |
||||||||
|
Poglavje 39 |
Plastične mase in izdelki iz plastičnih mas |
||||||||
|
39.01 –39.15 |
STPŠ; izvedejo se kemijska reakcija, prečiščevanje, mešanje in združevanje, izdelava standardnih materialov, sprememba velikosti delcev, ločevanje izomerov ali biotehnološki postopek; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
39.16 –39.26 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 40 |
Kavčuk in izdelki iz kavčuka in gume |
||||||||
|
40.01 –40.11 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
4012.11 –4012.19 |
STPŠ; ali Protektiranje rabljenih pnevmatik. |
||||||||
|
4012.20 –4017.00 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK VIII |
SUROVE KOŽE Z DLAKO ALI BREZ DLAKE, USNJE, KRZNA IN KRZNENI IZDELKI; SEDLARSKI IN JERMENARSKI IZDELKI; PREDMETI ZA POTOVANJE, ROČNE TORBE IN PODOBNI IZDELKI; IZDELKI IZ ŽIVALSKIH ČREV (RAZEN IZ SVILENEGA KATGUTA) |
||||||||
|
Poglavje 41 |
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje |
||||||||
|
41.01 –4104.19 |
STŠ |
||||||||
|
4104.41 –4104.49 |
STPŠ, razen iz tarifnih podštevilk 4104 41 do 4104 49 . |
||||||||
|
4105.10 |
STŠ |
||||||||
|
4105.30 |
STPŠ |
||||||||
|
4106.21 |
STŠ |
||||||||
|
4106.22 |
STPŠ |
||||||||
|
4106.31 |
STŠ |
||||||||
|
4106.32 –4106.40 |
STPŠ |
||||||||
|
4106.91 |
STŠ |
||||||||
|
4106.92 |
STPŠ |
||||||||
|
4107 –4113 |
STŠ, razen tarifnih podštevilk 4104 41 , 4104 49 , 4105 30 , 4106 22 , 4106 32 in 4106 92 . Materiali brez porekla iz tarifnih podštevilk 4104 41 , 4104 49 , 4105 30 , 4106 22 , 4106 32 ali 4106 92 se lahko uporabijo, če so prej ponovno strojeni. |
||||||||
|
4114.10 |
STŠ |
||||||||
|
4114.20 |
STŠ, razen tarifnih podštevilk 4104 41 , 4104 49 , 4105 30 , 4106 22 , 4106 32 , 4106 92 in tarifne številke 4107 . Materiali brez porekla iz tarifnih podštevilk 4104 41 , 4104 49 , 4105 30 , 4106 22 , 4106 32 , 4106 92 in tarifne številke 4107 se lahko uporabijo, če so prej ponovno strojeni. |
||||||||
|
41.15 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 42 |
Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta) |
||||||||
|
42.01 –42.06 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 43 |
Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki |
||||||||
|
43.01 –4302.20 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
430. 30 |
STPŠ |
||||||||
|
43.03 –43.04 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK IX |
LES IN LESNI IZDELKI; OGLJE; PLUTA IN PLUTASTI IZDELKI; IZDELKI IZ SLAME, ESPARTA ALI DRUGIH MATERIALOV ZA PLETARSTVO; KOŠARSKI IN PLETARSKI IZDELKI |
||||||||
|
Poglavje 44 |
Les in lesni izdelki; lesno oglje |
||||||||
|
44.01 –44.21 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 45 |
Pluta in plutasti izdelki |
||||||||
|
45.01 –45.04 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 46 |
Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki |
||||||||
|
46.01 –46.02 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK X |
CELULOZA, LESNA ALI IZ DRUGIH VLAKNASTIH CELULOZNIH MATERIALOV; PAPIR IN KARTON ZA RECIKLIRANJE (ODPADKI IN OSTANKI); PAPIR IN KARTON, PAPIRNI IZDELKI IN KARTONSKI IZDELKI |
||||||||
|
Poglavje 47 |
Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki) |
||||||||
|
47.01 –47.07 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 48 |
Papir in karton; izdelki iz papirne pulpe, papirja ali kartona |
||||||||
|
48.01 –48.23 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 49 |
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti |
||||||||
|
49.01 –49.11 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XI |
TEKSTIL IN TEKSTILNI IZDELKI Opomba k oddelku: za opredelitve horizontalnih pravil za predelavo v tem oddelku glej opombe 6, 7 in 8 k Prilogi 3-A. |
||||||||
|
Poglavje 50 |
Svila |
||||||||
|
50.01 –50.02 |
STŠ |
||||||||
|
50.03 |
|
||||||||
|
Mikanje ali česanje svilenih odpadkov. |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
50.04 –50.05 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje brezkončnih sintetičnih ali umetnih filamentov v povezavi s predenjem; ekstrudiranje brezkončnih sintetičnih ali umetnih filamentov v povezavi s sukanjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
50.06 |
|
||||||||
|
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje brezkončnih sintetičnih ali umetnih filamentov v povezavi s predenjem; ekstrudiranje brezkončnih sintetičnih ali umetnih filamentov v povezavi s sukanjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
50.07 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; sukanje ali kateri koli mehanski postopek v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Poglavje 51 |
Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja in tkanine iz konjske žime |
||||||||
|
51.01 –51.05 |
STŠ |
||||||||
|
51.06 –51.10 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
51.11 –51.13 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Poglavje 52 |
Bombaž |
||||||||
|
52.01 –52.03 |
STŠ |
||||||||
|
52.04 –52.07 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
52.08 –52.12 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; sukanje ali kateri koli mehanski postopek v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Poglavje 53 |
Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje |
||||||||
|
53.01 –53.05 |
STŠ |
||||||||
|
53.06 –53.08 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
53.09 –53.11 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem: tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Poglavje 54 |
Sintetični ali umetni filamenti; trakovi in podobno iz sintetičnih ali umetnih tekstilnih materialov |
||||||||
|
54.01 –54.06 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
54.07 –54.08 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; sukanje ali kateri koli mehanski postopek v povezavi s tkanjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Poglavje 55 |
Umetna in sintetična rezana vlakna |
||||||||
|
55.01 –55.07 |
Ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken. |
||||||||
|
55.08 –55.11 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
55.12 –55.16 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; sukanje ali kateri koli mehanski postopek v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Poglavje 56 |
Vata, klobučevina in netkan tekstil; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi |
||||||||
|
56.01 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem; oblikovanje vate; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; ali vezava, premazanje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima postopkoma priprave ali zaključnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, termostabiliziranje in trajna zaključna obdelava), če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
56.02 |
|
||||||||
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem tekstila; vendar:
pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna manjša od 9 deciteksov, če njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka EXW; ali zgolj oblikovanje netkanega tekstila v primeru klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken. |
||||||||
|
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken v kombinaciji z oblikovanjem tekstila ali zgolj oblikovanje netkanega tekstila v primeru druge klobučevine, izdelane iz naravnih vlaken. |
||||||||
|
5603.11 –5603.14 |
Izdelava iz:
v obeh primerih sledi vezanje v netkan tekstil. |
||||||||
|
5603.91 –5603.94 |
Izdelava iz:
v obeh primerih sledi vezanje v netkan tekstil. |
||||||||
|
5604.10 |
Izdelava iz gumijastih niti ali korda, ki niso prekriti s tekstilnim materialom. |
||||||||
|
5604.90 |
Predenje naravnih vlaken; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
56.05 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem ali sukanje v povezavi s katerim koli mehanskim postopkom. |
||||||||
|
56.06 |
ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem; sukanje v povezavi z ovijanjem; Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken; ali kosmičenje v povezavi z barvanjem. |
||||||||
|
56.07 –56.09 |
Predenje naravnih vlaken; ali ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s predenjem. |
||||||||
|
Poglavje 57 |
Preproge in druga tekstilna talna prekrivala Opomba k poglavju: za izdelke iz tega poglavja se za podlago lahko uporablja tkanina iz jute brez porekla. |
||||||||
|
57.01 –57.05 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali taftanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem ali taftanjem; izdelava iz preje iz kokosovega vlakna, preje iz sisala ali preje iz jute ali prstansko predene viskozne preje; taftanje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s tehnikami brez tkanja, vključno z vtiskovanjem z iglo, ali taftanje ali tkanje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v kombinaciji s premazanjem ali laminiranjem. |
||||||||
|
Poglavje 58 |
Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine |
||||||||
|
58.01 –58.04 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali taftanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem ali taftanjem; tkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo; taftanje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
58.05 |
STŠ |
||||||||
|
58.06 –58.09 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali taftanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem ali taftanjem; tkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo; taftanje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
58.10 |
Vezenje, pri katerem vrednost uporabljenih materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, razen tarifne številke izdelka, ne presega 50 % cene EXW izdelka. |
||||||||
|
58.11 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali taftanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem ali taftanjem; tkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo; taftanje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; barvanje preje v povezavi s tkanjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Poglavje 59 |
Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni, prekriti ali laminirani; tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene |
||||||||
|
59.01 |
tkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo; ali kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem. |
||||||||
|
59.02 |
|
||||||||
|
Tkanje. |
||||||||
|
Ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s tkanjem. |
||||||||
|
59.03 |
Tkanje v povezavi z impregnacijo, barvanjem, premazanjem, prevlečenjem, laminiranjem ali metalizacijo; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
59.04 |
Kalandiranje v kombinaciji z barvanjem, premazanjem, laminiranjem ali metaliziranjem. Kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute brez porekla. ali Tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem, laminiranjem ali metalizacijo. Kot podloga se lahko uporablja tkanina iz jute brez porekla. |
||||||||
|
59.05 |
|
||||||||
|
Tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z impregnacijo, premazanjem, prevlečenjem, laminiranjem ali metalizacijo. |
||||||||
|
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s tkanjem; tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; tkanje v kombinaciji s tiskanjem ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
59.06 |
|
||||||||
|
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; pletenje ali kvačkanje v kombinaciji z gumiranjem ali gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima postopkoma priprave ali zaključnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, termostabiliziranje in trajna zaključna obdelava), če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s tkanjem. |
||||||||
|
Tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z barvanjem, premazanjem ali gumiranjem; barvanje preje v kombinaciji s tkanjem, pletenjem ali oblikovanjem netkanega tekstila ali gumiranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima postopkoma priprave ali zaključnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, termostabiliziranje in trajna zaključna obdelava), če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
59.07 |
Tkanje, pletenje ali oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z barvanjem, tiskanjem, premazanjem, impregnacijo ali prevlečenjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; ali tiskanje (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
59.08 |
|
||||||||
|
Izdelava iz cevasto pletenih ali kvačkanih plinskih mrežic. |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
59.09 –59.11 |
Predenje naravnih ali umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken v kombinaciji s tkanjem; Ekstrudiranje sintetičnih ali umetnih vlaken v povezavi s tkanjem; tkanje v povezavi z barvanjem ali premazanjem ali laminiranjem; ali premazanje, kosmičenje, laminiranje ali metaliziranje v kombinaciji z najmanj dvema drugima glavnima postopkoma priprave ali zaključnima postopkoma (kot so kalandiranje, obdelava za odpornost proti krčenju, termostabiliziranje in trajna zaključna obdelava), če vrednost uporabljenih materialov brez porekla ne presega 50 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Poglavje 60 |
Pleteni ali kvačkani materiali |
||||||||
|
60.01 –60.06 |
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; pletenje ali kvačkanje v povezavi z barvanjem, kosmičenjem, premazanjem, laminiranjem ali tiskanjem; kosmičenje v povezavi z barvanjem ali tiskanjem; barvanje preje v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem ali sukanje ali teksturiranje v kombinaciji s pletenjem ali kvačkanjem, če vrednost uporabljenih nesukanih ali neteksturiranih prej brez porekla ne presega 50 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Poglavje 61 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani |
||||||||
|
61.01 –61.17 |
|
||||||||
|
Pletenje ali kvačkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine. |
||||||||
|
Predenje naravnih ali sintetičnih ali umetnih rezanih vlaken v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; ekstrudiranje preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov v povezavi s pletenjem ali kvačkanjem; ali pletenje in izdelava v enem postopku. |
||||||||
|
Poglavje 62 |
Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani |
||||||||
|
62.01 |
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.02 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.03 |
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.04 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.05 |
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.06 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.07 –62.08 |
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.09 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.10 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali premazanje ali laminiranje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, če vrednost uporabljene nepremazane ali nelaminirane tkanine brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.11 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.12 |
|
||||||||
|
Pletenje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.13 –62.14 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.15 |
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.16 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali premazanje ali laminiranje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, če vrednost uporabljene nepremazane ali nelaminirane tkanine brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine: ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
62.17 |
|
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW, ali izdelava, vključno z razrezom tkanine po tiskanju (kot samostojen postopek). |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali premazanje ali laminiranje v kombinaciji z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, če vrednost uporabljene nepremazane ali nelaminirane tkanine brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
STŠ, če vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine. |
||||||||
|
Poglavje 63 |
Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe |
||||||||
|
63.01 –63.04 |
|
||||||||
|
Oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine. |
||||||||
|
Tkanje, pletenje ali kvačkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine, ali izdelava iz nevezenih tkanin (razen pletenih ali kvačkanih), če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin brez porekla ne presega 40 % cene izdelka EXW. |
||||||||
|
Tkanje, pletenje ali kvačkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine. |
||||||||
|
63.05 |
Ekstrudiranje umetnih ali sintetičnih vlaken ali predenje naravnih ali umetnih in sintetičnih rezanih vlaken v povezavi s tkanjem ali pletenjem in izdelavo, vključno z razrezom tkanine. |
||||||||
|
63.06 |
|
||||||||
|
Oblikovanje netkanega tekstila v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine. |
||||||||
|
Tkanje v povezavi z izdelavo, vključno z razrezom tkanine. |
||||||||
|
63.07 |
MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
63.08 |
Vsak sestavni del ali izdelek v kompletu mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v kompletu, izdelki brez porekla pa so lahko del garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta EXW. |
||||||||
|
63.09 –63.10 |
STŠ |
||||||||
|
ODDELEK XII |
OBUTEV, POKRIVALA, DEŽNIKI, SONČNIKI, SPREHAJALNE PALICE, PALICE-STOLČKI, BIČI, KOROBAČI IN NJIHOVI DELI; PREPARIRANO PERJE IN IZDELKI IZ PERJA; UMETNO CVETJE; IZDELKI IZ ČLOVEŠKIH LAS |
||||||||
|
Poglavje 64 |
Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov |
||||||||
|
64.01 –64.05 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke, razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406 . |
||||||||
|
64.06 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 65 |
POKRIVALA IN NJIHOVI DELI |
||||||||
|
65.01 –65.07 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 66 |
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli |
||||||||
|
66.01 –66.03 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 67 |
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las |
||||||||
|
67.01 –67.04 |
STŠ |
||||||||
|
ODDELEK XIII |
IZDELKI IZ KAMNA, SADRE, CEMENTA, AZBESTA, SLJUDE ALI PODOBNIH MATERIALOV; KERAMIČNI IZDELKI; STEKLO IN STEKLENI IZDELKI |
||||||||
|
Poglavje 68 |
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov |
||||||||
|
68.01 –68.15 |
STŠ; ali MaxMBP 70 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 69 |
Keramični izdelki |
||||||||
|
69.01 –69.14 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 70 |
Steklo in stekleni izdelki |
||||||||
|
70.01 –70.09 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
70.10 |
STŠ |
||||||||
|
70.11 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
7013 |
STŠ, razen iz tarifne številke 7010 . |
||||||||
|
7014 –7020 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XIV |
NARAVNI IN KULTIVIRANI BISERI, DRAGI IN POLDRAGI KAMNI, PLEMENITE KOVINE, KOVINE, PLATIRANE S PLEMENITIMI KOVINAMI, IN IZ NJIH NAREJENI IZDELKI; IMITACIJE NAKITA; KOVANCI |
||||||||
|
Poglavje 71 |
Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci |
||||||||
|
71.01 –71.05 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
71.06 |
|
||||||||
|
STŠ, razen iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 ; elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 ; ali zlitje ali legiranje plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami ali prečiščevanje. |
||||||||
|
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin brez porekla. |
||||||||
|
71.07 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
71.08 |
|
||||||||
|
STŠ, razen iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 ; elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 ; ali zlitje ali legiranje plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami ali prečiščevanje. |
||||||||
|
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin brez porekla. |
||||||||
|
71.09 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
71.10 |
|
||||||||
|
STŠ, razen iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 ; elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 ; ali zlitje ali legiranje plemenitih kovin brez porekla iz tarifnih številk 7106 , 7108 in 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami ali prečiščevanje. |
||||||||
|
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin brez porekla. |
||||||||
|
71.11 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
71.12 –71.18 |
STŠ |
||||||||
|
ODDELEK XV |
NAVADNE KOVINE IN IZDELKI IZ NAVADNIH KOVIN |
||||||||
|
Poglavje 72 |
Železo in jeklo |
||||||||
|
72.01 –72.06 |
STŠ |
||||||||
|
72.07 |
STŠ, razen iz tarifne številke 7206 . |
||||||||
|
72.08 –72.17 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 7208 do 7217 . |
||||||||
|
72.18 |
STŠ |
||||||||
|
72.19 –72.23 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 7219 do 7223 . |
||||||||
|
72.24 |
STŠ |
||||||||
|
72.25 –72.29 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 7225 do 7229 . |
||||||||
|
Poglavje 73 |
Izdelki iz železa in jekla |
||||||||
|
7301.10 |
SP, razen iz tarifnih številk 7208 do 7217 . |
||||||||
|
7301.20 |
STŠ |
||||||||
|
73.02 |
SP, razen iz tarifnih številk 7208 do 7217 . |
||||||||
|
73.03 |
STŠ |
||||||||
|
73.04 –73.06 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz tarifnih številk 7206 , 7207 , 7208 , 7209 , 7210 , 7211 , 7212 , 7218 , 7219 , 7220 ali 7224 . |
||||||||
|
73.07 |
|
||||||||
|
STŠ, razen iz kovanih polizdelkov; kovani polizdelki brez porekla pa se lahko uporabljajo, če njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelkaEXW. |
||||||||
|
STŠ |
||||||||
|
73.08 |
STŠ, razen iz tarifne podštevilke 7301 20 . |
||||||||
|
7309.00 –7315.19 |
STŠ |
||||||||
|
7315.20 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
7315.81 –7326.90 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 74 |
Baker in bakreni izdelki |
||||||||
|
74.01 –74.02 |
STŠ |
||||||||
|
74.03 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
74.04 –74.07 |
STŠ |
||||||||
|
74.08 |
STŠ in MaxMBP 50 % (EXW) |
||||||||
|
74.09 –74.19 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 75 |
Nikelj in nikljevi izdelki |
||||||||
|
75.01 |
STŠ |
||||||||
|
75.02 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
75.03 –75.08 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 76 |
Aluminij in aluminijasti izdelki |
||||||||
|
76.01 |
STŠ in MaxMBP 50 % (EXW) ali izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijastih odpadkov in ostankov. |
||||||||
|
76.02 –76.03 |
STŠ |
||||||||
|
7604.10 –7607.19 |
STŠ in MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
7607.20 |
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
7608.10 –7616.99 |
STŠ in MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 78 |
Svinec in svinčeni izdelki |
||||||||
|
7801.10 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
7801.91 –7806.00 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 79 |
Cink in cinkovi izdelki |
||||||||
|
79.01 –79.07 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 80 |
Kositer in kositrni izdelki |
||||||||
|
80.01 –80.07 |
STŠ |
||||||||
|
Poglavje 81 |
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki |
||||||||
|
81.01 –81.13 |
Izdelava iz materialov brez porekla iz katere koli tarifne številke. |
||||||||
|
Poglavje 82 |
Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin |
||||||||
|
8201.10 –8205.70 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
8205.90 |
STŠ; orodje brez porekla iz tarifne številke 8205 pa se lahko vključi v komplet, če njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta EXW. |
||||||||
|
82.06 |
STŠ, razen iz tarifnih številk 8202 do 8205 ; orodje brez porekla iz tarifnih številk 8202 do 8205 pa se lahko vključi v komplet, če njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta EXW. |
||||||||
|
82.07 –82.15 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 83 |
Razni izdelki iz navadnih kovin |
||||||||
|
83.01 –83.11 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XVI |
STROJI IN MEHANSKE NAPRAVE; ELEKTROTEHNIŠKA OPREMA; NJIHOVI DELI; APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA, APARATI ZA SNEMANJE IN REPRODUKCIJO TELEVIZIJSKE SLIKE IN ZVOKA, DELI IN PRIBOR ZA TE PROIZVODE |
||||||||
|
Poglavje 84 |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli |
||||||||
|
84.01 –84.06 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.07 –84.08 |
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.09 –84.24 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.25 –84.30 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8431 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.31 –84.43 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.44 –84.47 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8448 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.48 –84.55 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.56 –84.65 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8466 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.66 –84.68 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.70 –84.72 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8473 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
84.73 –84.87 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 85 |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke |
||||||||
|
85.01 –85.02 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8503 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.03 –85.18 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.19 –85.21 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8522 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.22 –85.24 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.25 –85.28 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8529 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.29 –85.34 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.35 –85.37 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8538 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.38 –85.43 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
85.44 –85.49 |
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XVII |
VOZILA, ZRAKOPLOVI, PLOVILA IN SPREMLJAJOČA TRANSPORTNA OPREMA |
||||||||
|
Poglavje 86 |
Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst |
||||||||
|
86.01 –86.09 |
STŠ, razen iz tarifne številke 8607 ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 87 |
Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor |
||||||||
|
87.01 –87.07 |
MaxMBP 45 % (EXW). |
||||||||
|
87.08 –87.11 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
87.12 |
MaxMBP 45 % (EXW). |
||||||||
|
87.13 –87.16 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 88 |
Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli |
||||||||
|
88.01 –88.07 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 89 |
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije |
||||||||
|
89.01 –89.08 |
SP; ali MaxMBP 40 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XVIII |
OPTIČNI, FOTOGRAFSKI, KINEMATOGRAFSKI, MERILNI, KONTROLNI, PRECIZNI, MEDICINSKI ALI KIRURŠKI INSTRUMENTI IN APARATI; URE; GLASBILA; |
||||||||
|
Poglavje 90 |
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor |
||||||||
|
9001.10 –9001.40 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
9001.50 |
STŠ; ali izdelava, pri kateri se izvede eden od naslednjih postopkov:
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
9001.90 –9033.00 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 91 |
Ure in njihovi deli |
||||||||
|
9101 –9114 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 92 |
Glasbila; njihovi deli in pribor |
||||||||
|
92.01 –92.09 |
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XIX |
OROŽJE IN STRELIVO; NJUNI DELI IN PRIBOR |
||||||||
|
Poglavje 93 |
Orožje in strelivo; njuni deli in pribor |
||||||||
|
93.01 –93.07 |
MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XX |
RAZNI IZDELKI |
||||||||
|
Poglavje 94 |
Pohištvo; medicinsko-kirurško pohištvo; posteljni vložki, posteljna dna, polnjena posteljnina in podobna posteljna oprema; svetilke in druga svetila, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe |
||||||||
|
94.01 –94.06 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 95 |
Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor |
||||||||
|
95.03 –95.08 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
Poglavje 96 |
Razni izdelki |
||||||||
|
96.01 –96.04 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
96.05 |
Vsak sestavni del ali izdelek v kompletu mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v kompletu. Izdelki brez porekla pa so lahko del kompleta, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta EXW. |
||||||||
|
96.06 –9608.40 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
9608.50 |
Vsak sestavni del ali izdelek v kompletu mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v kompletu. Izdelki brez porekla pa so lahko del kompleta, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene kompleta EXW. |
||||||||
|
9608.60 –96.20 |
STŠ; ali MaxMBP 50 % (EXW). |
||||||||
|
ODDELEK XXI |
UMETNIŠKI IZDELKI, ZBIRATELJSKI PREDMETI IN STARINE |
||||||||
|
Poglavje 97 |
Umetniški izdelki, zbirateljski predmeti in starine |
||||||||
|
97.01 –97.06 |
STŠ |
PRILOGA 3-C
NAVEDBA O POREKLU
Navedba o poreklu, katere besedilo je navedeno spodaj, se sestavi v skladu z ustreznimi opombami. Opomb ni treba ponovno navajati.
Bolgarska različica
(Период: от ___ до ___( 1 ))
Износителят на продуктите, обхванати от този документ (износител №…( 2 )) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с …( 3 ) преференциален произход.
……………………………………………………………..............................................................
(Място и дата( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Наименование и подпис на износителя( 5 ))
Hrvaška različica
(Razdoblje: od ___________ do __________( 1 ))
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (referentni broj izvoznika: ...............( 2 )) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi ...........................................( 3 ) preferencijalnog podrijetla.
……………………………………………………………..............................................................
(Mjesto i datum( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Ime i potpis izvoznika( 5 ))
Češka različica
(Období: od_________ do_________( 1 ))
Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (referenční číslo vývozce …( 2 )) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Místo a datum( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Jméno vývozce a podpis( 5 ))
Danska različica
(Periode: fra den ___________ til den __________( 1 ))
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (eksportørreferencenr. …( 2 )) erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Sted og dato( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Eksportørens navn og underskrift( 5 ))
Nizozemska različica
(Periode: van___________ tot __________( 1 ))
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (referentienr. exporteur …( 2 )) verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Plaats en datum( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Naam en handtekening van de exporteur( 5 ))
Angleška različica
(Period: from___________ to __________( 1 ))
The exporter of the products covered by this document (Exporter reference No …( 2 )) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … preferential origin( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Place and date( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Name and signature of the exporter( 5 ))
Estonska različica
(Ajavahemik: ___________ kuni __________( 1 ))
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (eksportija viitenumber …( 2 )) deklareerib, et need tooted on …( 3 ) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.
……………………………………………………………..............................................................
(Koht ja kuupäev( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Eksportija nimi ja allkiri( 5 ))
Finska različica
(___________ ja___________ välinen aika( 1 ))
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (viejän viitenumero …( 2 )) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Paikka ja päiväys( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Viejän nimi ja allekirjoitus( 5 ))
Francoska različica
(Période: du___________ au __________( 1 ))
L'exportateur des produits couverts par le présent document (no de référence exportateur …( 2 )) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Lieu et date( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Nom et signature de l'exportateur( 5 ))
Nemška različica
(Zeitraum: von___________ bis __________( 1 ))
Der Ausführer (Referenznummer des Ausführers . …( 2 )) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nichts anderes angegeben, präferenzbegünstigte Ursprungswaren …( 3 ) sind.
……………………………………………………………..............................................................
(Ort und Datum( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Name und Unterschrift des Ausführers( 5 ))
Grška različica
(Περίοδος: από___________ έως__________( 1 ))
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (αριθ. αναφοράς εξαγωγέα. …( 2 )) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Τόπος και ημερομηνία( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Όνοματεπώνυμο και υπογραφή του εξαγωγέα( 5 ))
Madžarska različica
(Időszak: ___________ -tól/től __________ -ig( 1 ))
A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (az exportőr azonosító száma …( 2 )) kijelentem, hogy eltérő jelzé hiányában az áruk kedvezményes … származásúak( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Hely és dátum( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Az exportőr neve és aláírása( 5 ))
Irska različica
(Tréimhse: (ó___________ go __________(1))
Onnmhaireoir na dtáirgí a chumhdaítear leis an doiciméad seo (uimhir thagartha an Onnmhaireora …( 2 )) dearbhaítear leis seo, seachas sa chás ina sonraítear a mhalairt go soiléir, gur táirgí de thionscnamh … ( 3 ) tionscnamh fabhrach.
……………………………………………………………..............................................................
(Áit agus dáta( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Ainm agus síniú an onnmhaireora( 5 ))
Italijanska različica
(Periodo: dal___________ al __________( 1 ))
L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (numero di riferimento dell'esportatore …( 2 )) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Luogo e data( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Nome e firma dell'esportatore( 5 ))
Latvijska različica
(Laikposms: no___________ līdz __________( 1 ))
Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (eksportētāja atsauces numurs …( 2 )), deklarē, ka, iznemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Vieta un datums( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Eksportētāja vārds, uzvārds / nosaukums un paraksts( 5 ))
Litovska različica
(Laikotarpis: nuo___________ iki __________( 1 ))
Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (Eksportuotojo registracijos Nr …( 2 )) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra …( 3 ) preferencinės kilmės prekės.
……………………………………………………………..............................................................
(Vieta ir data( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Eksportuotojo vardas, pavardė (pavadinimas) ir parašas( 5 ))
Malteška različica
(Perjodu: minn___________ sa __________( 1 ))
L-esportatur tal-prodotti koperti b’dan id-dokument (Numru ta’ Referenza tal-Esportatur …( 2 )) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b’mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta’ origini preferenzjali …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Il-post u d-data( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Isem u firma tal-esportatur( 5 ))
Poljska različica
(Okres: od___________ do __________( 1 ))
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (nr referencyjny eksportera …( 2 )) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają …( 3 ) preferencyjne pochodzenie.
……………………………………………………………..............................................................
(Miejsce i data( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Nazwa i podpis eksportera( 5 ))
Portugalska različica
(Período: de ___________ a __________( 1 ))
O abaixo assinado, exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (referência do exportador n.o …( 2 )) declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Local e data( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Nome e assinatura do exportador( 5 ))
Romunska različica
(Perioada: de la ___________ până la __________( 1 ))
Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (numărul de referință al exportatorului …( 2 )) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferenţială …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
[Locul și data( 4 )]
……………………………………………………………..............................................................
[Denumirea și semnătura exportatorului( 5 )]
Slovaška različica
(Obdobie: od___________ do __________( 1 ))
Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (referenčné číslo vývozcu …( 2 )) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Miesto a dátum( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Názov/meno vývozcu a podpis( 5 ))
Slovenska različica
(Obdobje: od___________ do __________( 1 ))
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom, (referenčna št. izvoznika …( 2 )) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno …( 3 ) poreklo.
……………………………………………………………..............................................................
(Kraj in datum( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Ime in podpis izvoznika( 5 ))
Španska različica
(Período: de___________ a __________( 1 ))
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (número de referencia del exportador …( 2 )) declara que, salvo clara indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial …( 3 ).
.........................................................................................................................................................
(Lugar y fecha( 4 ))
.........................................................................................................................................................
(Nombre y firma del exportador( 5 ))
Švedska različica
(Period: från___________ till __________( 1 ))
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (exportörens referensnummer . …( 2 )) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande ursprung i …( 3 ).
……………………………………………………………..............................................................
(Ort och datum( 4 ))
……………………………………………………………..............................................................
(Exportörens namn och underskrift( 5 ))
|
(1) |
Če se navedba o poreklu izpolni za več odprem, ki zajemajo identične izdelke s poreklom v smislu pododstavka (b) člena 3.17(5) tega sporazuma, je treba navesti obdobje, za katero se uporablja navedba o poreklu. To obdobje ne sme presegati 12 mesecev. Ves uvoz izdelka se mora izvesti v navedenem obdobju. Če se obdobje ne uporablja, lahko polje ostane prazno. |
|
(2) |
Navedite referenčno številko, s katero se identificira izvoznik. Za izvoznike iz Evropske unije je to številka, ki je dodeljena v skladu z zakoni in drugimi predpisi Evropske unije. Za izvoznike iz Čila je to številka, ki je dodeljena v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo v Čilu. Če izvozniku številka ni bila dodeljena, se polje pusti prazno. |
|
(3) |
Navedite poreklo izdelka: Čile ali Evropska unija (EU). Če se izjava o poreklu v celoti ali delno nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille v smislu člena 3.29 tega sporazuma, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerega se izjava nanaša, z oznako „CM“. |
|
(4) |
Kraj in datum se lahko izpustita, če so informacije navedene v samem dokumentu. |
|
(5) |
Kadar se podpis izvoznika ne zahteva, tudi navedba imena podpisnika ni potrebna. |
PRILOGA 3-D
SKUPNE IZJAVE
SKUPNA IZJAVA V ZVEZI S KNEŽEVINO ANDORO
|
1. |
Čile sprejema izdelke s poreklom iz Kneževine Andore iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu tega sporazuma. |
|
2. |
Odstavek 1 se uporablja pod pogojem, da Kneževina Andora na podlagi carinske unije, ustanovljene s sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kneževino Andoro, sklenjenim 28. junija 1990 v Luxembourgu, za izdelke s poreklom iz Čila uporablja enako preferencialno tarifno obravnavo, kot jo za take izdelke uporablja Evropska unija. |
|
3. |
Poglavje 3 se smiselno uporablja za ugotovitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1 te skupne izjave. |
SKUPNA IZJAVA V ZVEZI Z REPUBLIKO SAN MARINO
|
1. |
Čile sprejema izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu tega sporazuma. |
|
2. |
Odstavek 1 se uporablja, če Republika San Marino na podlagi Sporazuma o sodelovanju in carinski uniji med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, na eni strani, in Republiko San Marino, na drugi strani, sklenjenega 16. decembra 1991 v Bruslju, za izdelke s poreklom iz Čila uporablja enako preferencialno tarifno obravnavo, kot jo za take izdelke uporablja Evropska unija. |
|
3. |
Poglavje 3 se smiselno uporablja za ugotovitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1 te skupne izjave. |
PRILOGA 3-E
POJASNJEVALNE OPOMBE
1. Pri uporabi člena 3.17 pogodbenici ravnata v skladu z naslednjimi smernicami:
|
(a) |
kadar račun ali drug trgovinski dokument vključuje izdelke s poreklom in brez prekla, bi bilo treba izdelke kot take opredeliti v teh dokumentih, izdelke brez porekla pa jasno opredeliti ločeno. Način za ločeno opredelitev izdelkov brez porekla ni določen. Vendar bi to lahko dosegli z:
|
|
(b) |
navedba o poreklu, navedena na hrbtni strani računa ali katerega koli drugega trgovinskega dokumenta, je sprejemljiva; |
|
(c) |
navedba o poreklu se lahko sestavi tako, da se njeno besedilo natipka, natisne ročno napiše ali odtisne na račun ali drug trgovinski dokument, vključno s fotokopijo dokumenta; dokument mora vsebovati ime in polni naslov izvoznika in prejemnika ter podroben opis izdelkov, da se omogoči njihova identifikacija, in datum, na katerega je bila sestavljena navedba o poreklu, če se razlikuje od datuma računa ali drugega trgovinskega dokumenta; tarifna uvrstitev bi morala biti po možnosti navedena vsaj na ravni tarifne številke (štirimestna oznaka) v skladu s harmoniziranim sistemom na računu ali drugem trgovinskem dokumentu; navesti je treba tudi bruto maso (kg) ali drugo mersko enoto, kot so litri ali m3, kot je ustrezno, vseh izdelkov s poreklom; |
|
(d) |
navedba o poreklu se lahko sestavi na posebnem listu papirja s pisemsko glavo ali brez nje; če je sestavljena na posebnem listu papirja, je ta del računa ali drugega trgovinskega dokumenta, tako da se sklic nanj vključi v račun ali drug trgovinski dokument; |
|
(e) |
če račun ali drug trgovinski dokument vsebuje več strani, je treba vsako stran oštevilčiti in navesti skupno število strani; posebni list z navedbo o poreklu se lahko uporabi za sklicevanje na ta račun ali drug trgovinski dokument; |
|
(f) |
navedba o poreklu je lahko sestavljena na etiketi, ki je trajno pritrjena na račun ali drug trgovinski dokument, če ni dvoma, da je etiketo pritrdil izvoznik; |
|
(g) |
pojasniti je treba, da čeprav mora navedbo o poreklu sestaviti izvoznik, ki je tudi odgovoren za zagotovitev zadostnih podrobnosti za identifikacijo izdelka s poreklom, ni zahteve glede navedbe identitete ali sedeža osebe, ki izpolnjuje račun ali drug trgovinski dokument, če ta dokument omogoča jasno identifikacijo izvoznika; |
|
(h) |
če izvoznik ne more navesti navedbe o poreklu na računu ali drugem trgovinskem dokumentu, se lahko uporabi račun ali drug trgovinski dokument tretje države, na primer kadar se pošiljka izdelkov s poreklom razdeli v tretji državi pod pogoji iz člena 3.14; |
|
(i) |
drugi trgovinski dokumenti so lahko na primer spremna dobavnica, predračun ali dobavnica. |
2. Pri uporabi člena 3.18 pogodbenici ne zavrneta zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo na podlagi neskladij med navedbo o poreklu in dokumenti, predloženimi carinskemu uradu, ali manjših napak v navedbi o poreklu, ki ne vzbujajo dvomov o točnosti informacij v uvozni dokumentaciji in ki ne vplivajo na status porekla izdelkov; takšna neskladja ali manjše napake lahko vključujejo:
|
(a) |
tipkarske napake v opisu izdelka, imenu ali naslovu izvoznika ali prejemnika ali številki trgovinskega dokumenta; |
|
(b) |
napake v dodatnih informacijah o izvozniku ali prejemniku, kot so telefonska številka, poštna številka ali elektronski naslov; |
|
(c) |
nepravilno sklicevanje na tarifno uvrstitev, razen če vpliva na status porekla ali preferencialno tarifno obravnavo izdelka. |
3. Vendar se zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo lahko zavrne na podlagi naslednjih napak v navedbi o poreklu:
|
(a) |
nepravilna referenčna številka izvoznika in |
|
(b) |
netočen opis izdelka ali tarifna uvrstitev, ki vpliva na njegov status porekla ali preferencialno tarifno obravnavo. |
PRILOGA 6-A
PRISTOJNI ORGANI
1. Za Evropsko unijo, kar zadeva njene pristojne organe, si nadzor na področju sanitarnih in fitosanitarnih zadev delijo ustrezni organi držav članic in Evropska komisija. V tem smislu velja naslednje:
|
(a) |
kar zadeva izvoz v Čile, so ustrezni organi držav članic odgovorni za nadzor razmer in zahtev proizvodnje, vključno z obveznimi inšpekcijskimi pregledi, ter za izdajanje veterinarskih spričeval, vključno s spričevali o dobrobiti živali, ki potrjujejo dogovorjene standarde in zahteve; |
|
(b) |
kar zadeva uvoz iz Čila, so organi držav članic odgovorni za nadzor skladnosti uvoza z uvoznimi pogoji Evropske unije in |
|
(c) |
Evropska komisija je odgovorna za splošno usklajevanje, nadzor, revizijo inšpekcijskih sistemov ter sprejetje zakonskih ukrepov, potrebnih za zagotavljanje enotne uporabe standardov in zahtev na notranjem trgu Evropske unije. |
2. Za Čile je Ministrstvo za kmetijstvo prek urada „Servicio Agrícola y Ganadero“ pristojni organ za upravljanje vseh zahtev v zvezi s:
|
(a) |
sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz in izvoz kopenskih živali, proizvodov iz kopenskih živali, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih proizvodov, za katere veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi; |
|
(b) |
sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi, sprejetimi za zmanjšanje tveganja za bolezni kopenskih živali in škodljivih organizmov rastlin, ki vstopajo v Čile, ter za nadzor njihovega izkoreninjenja ali širjenja, in |
|
(c) |
izdajanjem zdravstvenih in fitosanitarnih izvoznih spričeval za proizvode iz kopenskih živali in rastlinske proizvode. |
3. Ministrstvo za zdravje Čila je pristojni organ za nadzor varnosti živil za vsa živila, ne glede na to, ali so proizvedena na domačem trgu ali uvožena, namenjena za prehrano ljudi, ter za izdajanje spričeval o varnosti živil za predelana živila za izvoz, razen za proizvode iz akvakulture.
4. „Servicio Nacional de Pesca y Acuicultura“ Ministrstva za gospodarstvo Čila je pristojni organ za nadzor varnosti hrane za proizvode iz akvakulture za izvoz in za izdajo ustreznih uradnih spričeval. Pristojno je tudi za zaščito zdravja vodnih živali, izdajanje zdravstvenih spričeval vodnih živali za izvoz ter nadzor uvoza vodnih živali, vabe in hrane, ki se uporablja v akvakulturi.
PRILOGA 6-B
SEZNAM BOLEZNI ŽIVALI IN ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV, KI JIH JE TREBA PRIJAVITI, ZA KATERE SE LAHKO PRIZNA REGIONALNA NENAPADENOST
Dodatek 6-B-1
BOLEZNI KOPENSKIH IN VODNIH ŽIVALI, KI JIH JE TREBA PRIJAVITI, ZA KATERE JE PRIZNAN STATUS POGODBENICE IN ZA KATERE SE LAHKO SPREJMEJO SKLEPI O REGIONALIZIACIJI
Vse bolezni živali, navedene v najnovejši različici seznama Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH), vključene v Mednarodni kodeks za zdravje kopenskih in vodnih živali.
Dodatek 6-B-2
ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KI JIH JE TREBA URADNO PRIJAVITI, ZA KATERE JE PRIZNAN STATUS POGODBENICE IN ZA KATERE SE LAHKO SPREJMEJO SKLEPI O REGIONALIZACIJI
1. Za Evropsko unijo:
|
(a) |
škodljivi organizmi, za katere ni znano, da bi se pojavljali v katerem koli delu Evropske unije, in so pomembni za celotno Evropsko unijo ali njen del, kot so navedeni v delu A Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 (1); |
|
(b) |
škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo v Evropski uniji, in so pomembni za celotno Evropsko unijo, kot so navedeni v delu B Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072, in |
|
(c) |
škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo v Evropski uniji, in za katere so vzpostavljena nenapadena ali zaščitena območja, kot so navedeni v delu B Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/2072. |
2. Za Čile:
|
(a) |
škodljivi organizmi, za katere ni znano, da bi se pojavljali v katerem koli delu Čila, kot so navedeni v členu 20 Resolucije št. 3080/2003 urada Servicio Agrícola y Ganadero (2); |
|
(b) |
škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo v Čilu, in so pod uradnim nadzorom, kot so navedeni v členu 21 Resolucije št. 3080/2003 urada Servicio Agrícola y Ganadero, in |
|
(c) |
škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo v Čilu, in za katere so vzpostavljena nenapadena območja, kot so navedeni v členih 6 in 7 spremenjene Resolucije št. 3080/2003 urada Servicio Agrícola y Ganadero. |
(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).
(2) Resolución No 3080 Exenta del Servicio Agrícola y Ganadero, que establece criterios de regionalización en relación a las plagas cuarentenarias para el territorio de Chile (Diario Oficial 7 de noviembre de 2003) (Resolucija št. 3080, Izvzetje Servicio Agrícola y Ganadero o določitvi meril za regionalizacijo v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za ozemlje Čila (Uradni list z dne 7. novembra 2003)).
PRILOGA 6-C
REGIONALIZACIJA IN DOLOČANJE OBMOČIJ
1. Podlaga za priznanje statusa in sklepe o regionalizaciji v zvezi z boleznimi kopenskih in vodnih živali:
|
(a) |
bolezni živali:
|
|
(b) |
bolezni vodnih živali: podlaga za sklepe o regionalizaciji za bolezni živali iz akvakulture je Mednarodni kodeks za zdravje vodnih živali WOAH. |
2. Merila za vzpostavitev regije, nenapadene z nekaterimi škodljivimi organizmi, v skladu s členom 6.7(2) so skladna s:
|
(a) |
4. Mednarodnim standardom FAO za fitosanitarne ukrepe o „zahtevah za vzpostavitev nenapadenih območij“ in ustreznimi opredelitvami iz glosarja fitosanitarnih izrazov v okviru 5. Mednarodnega standarda FAO za fitosanitarne ukrepe, ali |
|
(b) |
člen 32 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (1). |
3. Merila za priznanje posebnega statusa ozemlja ali regije pogodbenice v zvezi z določeno boleznijo živali:
|
(a) |
kadar pogodbenica uvoznica meni, da je njeno ozemlje ali del ozemlja nenapadeno z boleznijo živali, razen tistih, navedenih v najnovejši različici seznama WOAH, pogodbenici izvoznici predloži ustrezno dodatno dokumentacijo, ki navaja zlasti naslednja merila:
|
|
(b) |
če pogodbenica uvoznica zahteva dodatna splošna ali posebna jamstva v skladu s pododstavkom (c) člena 6.6(1), ta jamstva ne smejo presegati jamstev, ki jih pogodbenica uvoznica izvaja, in |
|
(c) |
pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vsaki spremembi meril iz pododstavka (a) tega odstavka, ki se nanašajo na bolezen, vsa dodatna jamstva, ki jih določi pogodbenica uvoznica v skladu s pododstavkom (b) tega odstavka, se lahko po tem obvestilu spremenijo ali umaknejo. |
(1) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).
PRILOGA 6-D
POGOJI IN POSTOPEK ZA ODOBRITEV OBRATOV ZA UVOZ ŽIVALI, ŽIVALSKIH PROIZVODOV, PROIZVODOV ŽIVALSKEGA IZVORA IN ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOV
1. Pogodbenica uvoznica lahko zahteva odobritev obratov pogodbenice izvoznice za uvoz živali, živalskih proizvodov, proizvodov živalskega izvora in stranskih živalskih proizvodov.
2. Pogodbenica uvoznica odobri obrate pogodbenice izvoznice na podlagi ustreznih jamstev, ki jih zagotovi pogodbenica izvoznica, brez predhodnega preverjanja posameznih obratov s strani pogodbenice uvoznice.
3. Pogodbenica uvoznica uporabi postopek za odobritev vseh kategorij obratov za živali, živalske proizvode, proizvode živalskega izvora in stranske živalske proizvode.
4. Pogodbenica uvoznica sestavi sezname odobrenih obratov in jih da na voljo javnosti. Te sezname spremeni ali dopolni, da se upoštevajo novi prejeti zahtevki in jamstva.
5. Za odobritev veljajo naslednji pogoji in postopki:
|
(a) |
pogodbenica uvoznica je odobrila uvoz zadevnega živalskega proizvoda iz pogodbenice izvoznice in določeni so bili ustrezni uvozni pogoji in zahteve za izdajanje spričeval za zadevne proizvode; |
|
(b) |
pristojni organ pogodbenice izvoznice je pogodbenici uvoznici predložil zadovoljiva jamstva, da obrati na njegovem seznamu ali seznamih izpolnjujejo ustrezne zdravstvene zahteve pogodbenice uvoznice in je uradno odobril obrate s seznamov za izvoz v pogodbenico uvoznico; |
|
(c) |
pristojni organ pogodbenice izvoznice je pooblaščen, da ob neizpolnjevanju jamstev začasno prekine vse dejavnosti za izvoz v pogodbenico uvoznico iz obrata, za katerega je zagotovil ta jamstva, in |
|
(d) |
preverjanje, ki ga opravi pogodbenica uvoznica v skladu s členom 6.11, je lahko del postopka odobritve in se lahko nanaša na:
|
6. Na podlagi rezultatov preverjanja iz odstavka 5, pododstavek (d), lahko pogodbenica uvoznica spremeni obstoječi seznam obratov.
PRILOGA 6-E
POSTOPEK DOLOČANJA ENAKOVREDNOSTI
1. Za ugotavljanje enakovrednosti se uporabljajo naslednja načela:
|
(a) |
pogodbenici lahko določita enakovrednost za posamezen ukrep ali skupino ukrepov ali sistemov v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni ali fitosanitarni ukrepi; |
|
(b) |
presoja ugotavljanja enakovrednosti ni razlog za oviranje ali začasno ustavitev trgovine z živalmi, živalskimi proizvodi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni ali fitosanitarni ukrepi; |
|
(c) |
ugotavljanje enakovrednosti ukrepov je interaktiven postopek med pogodbenico izvoznico in pogodbenico uvoznico, sestavljen iz objektivnega dokaza enakovrednosti posameznih ukrepov s strani pogodbenice izvoznice in objektivne ocene tega dokaza z namenom morebitnega priznanja enakovrednosti s strani pogodbenice uvoznice, in |
|
(d) |
končno priznavanje enakovrednosti ustreznih ukrepov pogodbenice izvoznice je v izključni pristojnosti pogodbenice uvoznice. |
2. Za začetek postopka ugotavljanja enakovrednosti se uporabljajo naslednji predpogoji:
|
(a) |
pogodbenica izvoznica ne začne postopka ugotavljanja enakovrednosti, če pogodbenica uvoznica ni odobrila uvoza živali, živalskih proizvodov, rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih proizvodov, za katere veljajo sanitarni ali fitosanitarni ukrepi, za katere se zahteva enakovrednost; odobritev je odvisna od stanja na področju zdravja ali škodljivih organizmov, zakonov in predpisov ter učinkovitosti sistema inšpekcijskih pregledov in nadzora v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni ali fitosanitarni ukrepi v pogodbenici izvoznici; upoštevajo se zakoni in predpisi, ki se uporabljajo za zadevni sektor, ter struktura pristojnega organa pogodbenice izvoznice, njegova struktura nadrejenosti, njegova pooblastila, operativni postopki in viri ter uspešnost pristojnih organov v zvezi s sistemi inšpekcijskih pregledov in nadzora, vključno z ravnjo izvrševanja v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni ali fitosanitarni ukrepi, ter redno in hitro obveščanje pogodbenice uvoznice v primeru ugotovljenih nevarnosti; postopek ugotavljanja enakovrednosti je lahko podprt z dokumentacijo, preverjanjem in predhodnimi dokumentiranimi izkušnjami; |
|
(b) |
pogodbenici začneta proces določanja enakovrednosti v skladu s prednostnimi nalogami iz Dodatka 6-E-1, in |
|
(c) |
pogodbenica izvoznica začne postopek le, če se zanjo ne uporabljajo zaščitni ukrepi, ki jih je uvedla pogodbenica uvoznica v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi proizvodi, za katere veljajo zadevni sanitarni ali fitosanitarni ukrepi. |
3. Za začetek postopka ugotavljanja enakovrednosti velja naslednje:
|
(a) |
pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici predloži zahtevek za priznanje enakovrednosti za posamezen ukrep ali skupino ukrepov ali sistemov v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi, rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni ali fitosanitarni ukrepi; |
|
(b) |
pogodbenica izvoznica v zahtevku:
|
|
(c) |
pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici v skladu z odstavkom 4 objektivno dokaže, da je ukrep, ki ga je opredelila, enakovreden uvoznim pogojem za navedeno blago; |
|
(d) |
pogodbenica uvoznica v skladu z odstavkom 4 objektivno oceni, ali je pogodbenica izvoznica dokazala enakovrednost; |
|
(e) |
pogodbenica uvoznica določi, ali je enakovrednost dosežena ali ne, in |
|
(f) |
pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici predloži izčrpno pojasnilo in dodatne podatke za določitev enakovrednosti in svojo odločitev, če pogodbenica izvoznica to zahteva. |
4. Za dokaz enakovrednosti s strani pogodbenice izvoznice in za oceno pogodbenice uvoznice velja naslednje:
|
(a) |
pogodbenica izvoznica objektivno dokaže enakovrednost ukrepa pogodbenice uvoznice, opredeljenega v skladu s pododstavkom (b)(ii) odstavka 3; če je to ustrezno, se enakovrednost objektivno dokaže za vsak načrt ali program, ki ga pogodbenica uvoznica zahteva za odobritev uvoza, npr. program nadzora nad ostanki škodljivih snovi, in |
|
(b) |
pogodbenici, kolikor je to mogoče, objektivno predstavitev in oceno utemeljita na:
|
5. Če pogodbenica uvoznica po oceni dokaza enakovrednosti ugotovi, da enakovrednost ni dosežena, pogodbenici izvoznici predloži pojasnilo.
Dodatek 6-E-1
PREDNOSTNI SEKTORJI ALI PODSEKTORJI ZA KATERE SE LAHKO PRIZNA ENAKOVREDNOST
Pododbor iz člena 6.16 lahko priporoči, da Svet za trgovino spremeni ta dodatek v skladu s členom 6.8(5).
PRILOGA 6-F
SMERNICE ZA IZVAJANJE PREVERJANJ
1. V tej prilogi:
|
(a) |
„revidiranec“ pomeni pogodbenico, ki je predmet preverjanja; in |
|
(b) |
„revizor“ pomeni pogodbenico, ki izvaja preverjanje. |
2. Za preverjanja se uporabljajo naslednja splošna načela:
|
(a) |
pogodbenica lahko izvaja preverjanja na podlagi revizij ali pregledov na kraju samem; |
|
(b) |
preverjanja se opravijo v sodelovanju med revizorjem in revidirancem v skladu s to prilogo; |
|
(c) |
revizor namenja preverjanja preizkušanju učinkovitost kontrol revidiranca, ne pa zavračanju posameznih živali, skupin živali, pošiljk hrane, obratov ali posameznih serij rastlin ali rastlinskih proizvodov; |
|
(d) |
kadar preverjanje pokaže resno tveganje za zdravje človeka, živali ali rastlin, revidiranec sprejme takojšnje korektivne ukrepe; |
|
(e) |
Postopek lahko vključuje preučitev ustreznih predpisov, načina izvajanja, oceno končnega rezultata, stopnje skladnosti in poznejše popravne ukrepe; |
|
(f) |
pogodbenica določi pogostost preverjanj na podlagi učinkovitosti; če je ta nizka, je preverjanj več; nezadovoljivo raven učinkovitosti mora revidiranec izboljšati tako, kot zahteva revizor, in |
|
(g) |
pogodbenica izvaja preverjanja in sprejema sklepe, ki temeljijo na njih, na pregleden in dosleden način. |
3. Revizor pripravi načrt, po možnosti v skladu s priznanimi mednarodnimi standardi, ki zajema naslednje točke:
|
(a) |
predmet in obseg preverjanja; |
|
(b) |
datum in kraj preverjanja, skupaj s časovnim razporedom do vključno izdaje končnega poročila; |
|
(c) |
jezik ali jezike, v katerih bo potekalo preverjanje in v katerih bo napisano poročilo; |
|
(d) |
identiteto revizorja ali revizorjev, vključno z vodjo, če se uporablja skupinski pristop; za izvajanje preverjanja specializiranih sistemov in programov so lahko potrebna posebna strokovna znanja in spretnosti revizorjev; |
|
(e) |
urnik srečanj z uradnimi osebami in obiskov obratov ali prostorov, če je to potrebno; ni treba, da revizor vnaprej navede identiteto obratov ali objektov, ki bodo obiskani; |
|
(f) |
revizor spoštuje poslovno zaupnost v skladu z določbami o svobodi obveščanja in se izogiba vsakršnemu navzkrižju interesov, in |
|
(g) |
revizor spoštuje pravila o zdravju in varnosti pri delu ter pravice upravljavca; revizor predstavnikom revidiranca omogoči, da vnaprej pregledajo načrt. |
4. Za ukrepe, ki jih revidiranec sprejme za olajšanje preverjanj, veljajo naslednja načela:
|
(a) |
revidiranec v celoti sodeluje z revizorjem in imenuje osebje, odgovorno za to sodelovanje; sodelovanje lahko med drugim vključuje olajšanje:
|
|
(b) |
revidiranec vodi dokumentiran program, s katerim revizorju dokaže, da se standardi izpolnjujejo usklajeno in poenoteno. |
5. Za preverjanja se uporabljajo naslednji postopki in načela:
|
(a) |
predstavniki pogodbenic skličejo uvodni sestanek, na katerem revizor pregleda načrt preverjanja in potrdi, da so na voljo ustrezni viri, dokumentacija in vsi drugi potrebni objekti za izvedbo preverjanja; |
|
(b) |
pregled dokumentov lahko vključuje pregled:
|
|
(c) |
za preglede na kraju samem se uporabljajo naslednja načela:
|
|
(d) |
če se izvede nadaljnje preverjanje, s katerim se preveri odprava pomanjkljivosti, je lahko dovolj, če se preverijo samo točke, v katerih so bile potrebne izboljšave. |
6. Pogodbenici v največji možni meri standardizirata obrazce za poročanje o revizijskih ugotovitvah in sklepih, da bi dosegli enotnejše, preglednejše in učinkovitejše preverjanje. Delovni dokumenti lahko vključujejo kontrolni seznam elementov za preverjanje, ki lahko zajema:
|
(a) |
zakonodajo; |
|
(b) |
sestavo in delovanje služb za inšpekcijske preglede in izdajanje spričeval; |
|
(c) |
podrobnosti in delovne postopke, zdravstvene statistike, načrte in rezultate vzorčenja obrata; |
|
(d) |
ukrepe in postopke za skladnost; |
|
(e) |
postopke poročanja in pritožbene postopke, in |
|
(f) |
programe usposabljanja. |
7. Predstavniki pogodbenic, po potrebi vključno z uradniki, odgovornimi za nacionalne programe inšpekcijskih pregledov in izdajanja spričeval, se sestanejo na zaključnem sestanku. Na tem sestanku revizor predstavi ugotovitve preverjanja na jasen in jedrnat način, tako da revidiranec jasno razume sklepe revizije. Revidiranec pripravi akcijski načrt za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti, po možnosti s ciljnimi datumi za dokončanje.
8. Osnutek poročila o preverjanju se v 20 delovnih dneh pošlje revidirancu, ki ima na voljo 25 delovnih dni, da poda pripombe na osnutek poročila. Pripombe revidiranca se priložijo in po potrebi vključijo v končno poročilo. Kadar pa je bilo med preverjanjem ugotovljeno resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se revidiranec obvesti čim prej, v vsakem primeru pa v desetih delovnih dneh po koncu preverjanja.
PRILOGA 6-G
PREGLEDI OB UVOZU IN INŠPEKCIJSKE PRISTOJBINE
1. Naslednja načela se uporabljajo za preglede ob uvozu:
|
(a) |
preglede ob uvozu sestavljajo pregledi dokumentacije, pregledi istovetnosti in fizični pregledi; |
|
(b) |
kar zadeva živali in živalske izdelke, so fizični pregledi in njihova pogostost odvisni od tveganja, povezanega s takim uvozom; |
|
(c) |
pri izvajanju pregledov za namen zdravja rastlin pogodbenica uvoznica zagotovi, da se rastline, rastlinski proizvodi in drugo blago ter njihova embalaža podrobno pregledajo na uradni osnovi, bodisi v celoti bodisi reprezentativen vzorec, in da se po potrebi na uradni osnovi podrobno pregledajo vozila, ki jih prevažajo, da bi zagotovili, da niso okuženi s škodljivimi organizmi, in |
|
(d) |
če pregledi pokažejo neskladnost z ustreznimi standardi ali zahtevami, pogodbenica uvoznica sprejme uradne ukrepe, sorazmerne z ugotovljenim tveganjem; kadar je to mogoče, dobi uvoznik ali njegov predstavnik dostop do pošiljke in priložnost, da prispeva kakršno koli pomembno informacijo, s katero pogodbenici uvoznici pomaga pri končni odločitvi v zvezi s pošiljko; taka odločitev je sorazmerna s tveganjem. |
2. Za fizične preglede se uporablja naslednja pogostost:
|
(a) |
za živali in živalske proizvode:
|
|
(b) |
za rastline in rastlinske proizvode:
|
|
Vrsta mejne kontrole |
Pogostost |
||||||
|
100 % |
||||||
|
100 % |
||||||
|
Rastline, rastlinski proizvodi in drugo nadzorovano blago ter njihova embalaža se skrbno in uradno pregledajo bodisi v celoti bodisi z reprezentativnim vzorcem; vozila, ki jih prevažajo, se po potrebi skrbno in uradno pregledajo, da se zagotovi, da niso kontaminirana s škodljivimi organizmi, kolikor je to mogoče ugotoviti. |
||||||
|
Rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti, ki predstavljajo fitosanitarno tveganje |
Vrsta mejne kontrole |
||||||
|
Semena, rastline in deli rastlin za razmnoževanje, vegetativno razmnoževanje ali saditev. |
Dokumentacijski pregledi Identifikacijski pregledi Fitosanitarna inšpekcija |
||||||
|
Organizmi in mikroorganizmi, ki se uporabljajo za biološko zatiranje škodljivcev, opraševanje, proizvajanje nekaterih snovi ali raziskave. |
Dokumentacijski pregledi Identifikacijski pregledi Fitosanitarna inšpekcija |
||||||
|
Rastlinski proizvodi: |
|
||||||
|
Rastlinski material, ki je izpostavljen enemu ali več procesov industrializacije ali preoblikovanja, kar pomeni spremembo prvotnih značilnosti, zaradi česar ga škodljivi organizmi ne morejo neposredno prizadeti, vendar lahko prenaša škodljivce ali utrpi napade zaradi pogojev skladiščenja. |
Dokumentacijski pregledi Identifikacijski pregledi Fizični pregled |
||||||
|
Rastlinski material, ki ga lahko kljub postopku industrializacije prizadenejo škodljivi organizmi ali lahko prenaša škodljive organizme. |
Dokumentacijski pregledi Identifikacijski pregledi Fitosanitarna inšpekcija |
||||||
|
Sveži rastlinski proizvodi za prehrano z neposredno uporabo ali po preoblikovanju, ki jih lahko prizadenejo škodljivi organizmi ali lahko prenašajo škodljive organizme. |
Dokumentacijski pregledi Identifikacijski pregledi Fitosanitarna inšpekcija |
||||||
|
Drugi nadzorovani predmeti, ki predstavljajo fitosanitarno tveganje |
|
||||||
|
Rastni substrati |
Dokumentacijski pregledi Identifikacijski pregledi Fitosanitarna inšpekcija |
||||||
|
Biološka gnojila |
Dokumentacijski pregledi Identifikacijski pregledi Fitosanitarna inšpekcija |
||||||
|
Transportna sredstva |
Sprejem |
||||||
|
Lesena embalaža |
Fitosanitarna inšpekcija |
||||||
|
Vsebniki |
Fitosanitarna inšpekcija |
||||||
|
Rabljeni stroji in vozila, ki so bili uporabljeni v kmetijske ali gozdarske namene |
Dokumentacijski pregledi Identifikacijski pregledi Fitosanitarna inšpekcija |
(1) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).
(2) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).
PRILOGA 6-H
IZDAJANJE SPRIČEVAL
1. Naslednja načela se uporabljajo za izdajanje spričeval:
|
(a) |
v zvezi z izdajanjem spričeval za rastline in rastlinske proizvode ter drugo blago pristojni organi izvajajo člena 100 in 101 Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter načela, določena v mednarodnih standardih FAO za fitosanitarne ukrepe 7 „Sistem izdajanja spričeval za izvoz“ in v mednarodnih standardih FAO za fitosanitarne ukrepe 12 „Smernice za fitosanitarna spričevala“; in |
|
(b) |
v zvezi z izdajanjem spričeval za živali in živalske proizvode:
|
2. Kar zadeva spričevalo iz člena 6.9(5), potrditev zdravstvene ustreznosti v spričevalu odraža status enakovrednosti zadevnega proizvoda. Potrditev zdravstvene ustreznosti navaja skladnost s proizvodnimi standardi pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne.
3. Uporabljajo se naslednji uradni jeziki za izdajanje spričeval:
|
(a) |
za uvoz v Evropsko unijo:
|
|
(b) |
za uvoz v Čile se veterinarsko spričevalo sestavi v španščini ali v drugem jeziku, pri čemer se zagotovi prevod v španščino. |
(1) Uredba (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L 317, 23.11.2016, str. 4).
PRILOGA 8-A
SEZNAMI ENERGETSKEGA BLAGA, SUROVIN IN OGLJIKOVODIKOV
1. Seznam energetskega blaga po oznakah HS:
|
(a) |
trdna goriva (oznake HS 2701, 2702 in 2704); |
|
(b) |
surova nafta (oznaka HS 2709); |
|
(c) |
naftni proizvodi (oznake HS 2710, 2713–2715); |
|
(d) |
zemeljski plin, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom in utekočinjenim naftnim plinom (oznaka HS 2711), in |
|
(e) |
električna energija (oznaka HS 2716). |
2. Seznam surovin po poglavju HS:
|
Poglavje |
Naslov |
|
25 |
Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement |
|
26 |
Rude, žlindre in pepeli |
|
27 |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski |
|
28 |
Anorganski kemijski proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov |
|
29 |
Organski kemijski proizvodi |
|
71 |
Naravni ali kultivirani biseri, dragi ali poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki – razen naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov |
|
72 |
Železo in jeklo |
|
74 |
Baker in bakreni izdelki |
|
75 |
Nikelj in nikljevi izdelki |
|
76 |
Aluminij in aluminijasti izdelki |
|
78 |
Svinec in svinčeni izdelki |
|
79 |
Cink in cinkovi izdelki |
|
80 |
Kositer in kositrni izdelki |
|
81 |
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki |
3. Seznam ogljikovodikov po oznakah HS:
|
(a) |
surova nafta (oznaka HS 2709); in |
|
(b) |
zemeljski plin (oznaka HS 2711). |
PRILOGA 8-B
POGOJI ZA DOLOČANJE IZVOZNIH CEN IZ ČLENA 8.5(2)
1. Ukrep, ki ga Čile uvede ali ohrani v skladu s členom 8.5(2), izpolnjuje vse naslednje pogoje:
|
(a) |
ne povzroči omejitve za izvoz v Evropsko unijo v skladu s členom 2.11; |
|
(b) |
ne vpliva negativno na zmožnost Evropske unije, da pridobiva surovine iz Čila; |
|
(c) |
če se surovina dobavi po preferencialni ceni kateremu koli gospodarskemu subjektu v tretji državi, se ta takoj in brezpogojno dodeli gospodarskim subjektom v podobnih okoliščinah v Evropski uniji, in |
|
(d) |
posledica tega ni preferencialna cena, ki bi bila nižja od najnižje cene za izvoz istega blaga, realiziranega v predhodnih 12 mesecih. |
2. V skladu z zakoni in drugimi predpisi Čila se ukrep iz odstavka 1 in način njegovega izvajanja javno objavita, Čile pa Evropski uniji na njeno zahtevo posreduje podrobne in zanesljive informacije o obsegu izdelka, obsegu proizvodnje, ki ga zajema ukrep, ali je potekala domača prodaja po preferencialnih cenah, in domači ceni, ki je posledica ukrepa.
PRILOGA 9-A
MEDNARODNE ORGANIZACIJE ZA STANDARDIZACIJO, KI JIH PRIZNAVATA POGODBENICI
1.
Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM);
2.
Komisija za Codex Alimentarius;
3.
Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO);
4.
Mednarodni svet za usklajevanje tehničnih zahtev glede zdravil za uporabo v humani medicini (ICH);
5.
Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC);
6.
Mednarodna organizacija dela (MOD);
7.
Mednarodna pomorska organizacija (IMO);
8.
Mednarodni svet za oljke (IOC);
9.
Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV);
10.
Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO);
11.
Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje (OIML);
12.
Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU);
13.
Pododbor strokovnjakov Združenih narodov za globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij (UN/SCEGHS);
14.
Svetovna poštna zveza (UPU);
15.
Svetovni forum Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (WP.29), in
16.
Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH).
PRILOGA 9-B
UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI – PODROČJA IN POSEBNOSTI
1. Seznam področij (1):
|
(a) |
varnostni vidiki električne in elektronske opreme, kot so opredeljeni v odstavku 2; |
|
(b) |
varnostni vidiki strojev, kot so opredeljeni v odstavku 2; |
|
(c) |
elektromagnetna združljivost opreme, kot je opredeljena v odstavku 2; |
|
(d) |
energijska učinkovitost, vključno z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo; |
|
(e) |
omejevanje uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, in |
|
(f) |
sanitarne naprave. |
2. V tej prilogi:
|
(a) |
„elektromagnetna združljivost opreme“ pomeni elektromagnetno združljivost (motnjo in odpornost) opreme, ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka ali elektromagnetnih polj, ter opreme za proizvodnjo, prenos in merjenje toka, razen:
|
|
(b) |
„energijska učinkovitost“ pomeni razmerje med doseženim učinkom, storitvijo, blagom ali energijo ter vloženo energijo za izdelek, ki med uporabo vpliva na porabo energije, ob upoštevanju učinkovitega razporejanja virov; |
|
(c) |
„varnostni vidiki električne in elektronske opreme“ pomeni varnostne vidike opreme, razen strojev, ki je za svoje pravilno delovanje odvisna od električnega toka, ter opreme za proizvodnjo, prenos in merjenje toka, ki je oblikovana za uporabo za napetostni razred med 50 in 1 000 voltov za izmenični tok ter med 75 in 1 500 voltov za enosmerni tok, ter opreme, ki namenoma oddaja ali sprejema elektromagnetne valove s frekvencami, ki so nižje od 3 000 GHz, za namene radijske komunikacije ali radijske determinacije, razen:
|
|
(d) |
„varnostni vidiki strojev“ pomenijo varnostne vidike sklopa, ki vključuje vsaj en gibljivi del, ga poganja pogonski sistem, ki uporablja en ali več virov energije, kot so toplotna, električna, pnevmatska, hidravlična ali mehanska energija, ter je razmeščen in krmiljen tako, da deluje kot povezana celota, razen strojev z visokim tveganjem, kot jih opredeli vsaka pogodbenica; |
|
(e) |
„sanitarne naprave“ pomenijo stranišča, masažne kadi, kuhinjska korita, pisoarje, kopalne kadi, kadi za prhanje, bideje ali umivalnike. |
3. V skladu s členom 9.9(7) lahko Svet za trgovino spremeni seznam področij iz odstavka 1 te priloge.
4. Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbenica uvede zahteve za obvezno preskušanje, ki ga opravi tretja stran, ali certificiranje za področja, določena v tej prilogi, za izdelke, ki spadajo na področje uporabe te priloge, pod naslednjimi pogoji:
|
(a) |
obstajajo nujni razlogi, povezani z varovanjem zdravja in varnosti ljudi, ki upravičujejo uvedbo takih zahtev; |
|
(b) |
je uvedba takih zahtev podprta z utemeljenimi tehničnimi ali znanstvenimi informacijami o učinkovitosti teh proizvodov; |
|
(c) |
nobena taka zahteva ne omejuje trgovine bolj, kot je to potrebno za izpolnitev legitimnih ciljev pogodbenice, ob upoštevanju tveganj zaradi neizpolnitve, in |
|
(d) |
pogodbenica ob začetku veljavnosti tega sporazuma ni mogla razumno predvideti potrebe po uvedbi take zahteve. |
Pogodbenica pred uvedbo takih zahtev obvesti drugo pogodbenico in po opravljenih posvetovanjih čim bolj upošteva pripombe druge pogodbenice pri oblikovanju takih zahtev.
(1) Pojasniti je treba, da ta priloga ne zajema celotnih zrakoplovov, plovil, železnic, motornih vozil ter specializirane pomorske, železniške, letalske ali avtomobilske opreme.
PRILOGA 9-C
MOTORNA VOZILA IN OPREMA TER NJIHOVI DELI
1. V tej prilogi:
|
(a) |
„Sporazum iz leta 1958“ pomeni Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, ki so dodeljene na podlagi teh predpisov, sklenjen 20. marca 1958 v Ženevi; |
|
(b) |
„HS 2017“ pomeni nomenklaturo harmoniziranega sistema iz leta 2017, ki jo je izdala Svetovna carinska organizacija; |
|
(c) |
„UN/ECE“ pomeni Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo, in |
|
(d) |
„pravilniki ZN“ pomeni tehnične pravilnike, sprejete v skladu s Sporazumom iz leta 1958. |
2. Izrazi, uporabljeni v tej prilogi, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v Sporazumu iz leta 1958 ali v Prilogi 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.
3. Ta priloga se uporablja za trgovino med pogodbenicama z vsemi kategorijami motornih vozil, opreme in njihovih delov, kot so opredeljeni v odstavku 1.2 Konsolidirane resolucije UN/ECE o konstrukciji vozil (R.E.3) (1), ki med drugim spadajo v poglavja 40, 84, 85, 87, 90 in 94 HS 2017 (v nadaljnjem besedilu: zajeti izdelki).
4. Cilji te priloge v zvezi z zajetimi izdelki so:
|
(a) |
odprava in preprečitev netarifnih ovir za dvostransko trgovino; |
|
(b) |
olajšanje homologacije novih motornih vozil na podlagi homologacijskih shem, ki so med drugim določene v Sporazumu iz leta 1958; |
|
(c) |
uvedba konkurenčnih tržnih pogojev, ki temeljijo na načelih odprtosti, nediskriminacije in preglednosti, in |
|
(d) |
zagotavljanje varovanja zdravja ljudi, varnosti in okolja ob priznavanju pravice vsake pogodbenice, da določi svojo želeno raven varstva in regulativne pristope. |
5. Pogodbenici priznavata, da so pravilniki ZN ustrezni mednarodni standardi za zajete izdelke.
6. Pogodbenica uvoznica na svojem trgu sprejme nova motorna vozila in novo opremo motornih vozil ali njihove dele, če je proizvajalec v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi pogodbenice uvoznice certificiral, da vozilo ali oprema ali njihovi deli izpolnjujejo ustrezne varnostne standarde ali tehnične predpise, ki se uporabljajo v pogodbenici uvoznici (2).
7. Pogodbenici potrjujeta, da je Čile v svoje tehnične predpise vključil nekatere tehnične predpise Evropske unije in UN/ECE ter sprejem ustreznih poročil o preskusih in certifikatov o homologaciji.
8. Čile sprejme certifikate o homologaciji Evropske unije in UN/ECE, izdane v skladu s tehničnimi predpisi Evropske unije in UN/ECE, ki potrjujejo skladnost izdelkov, zajetih s tehničnimi predpisi Čila, brez dodatnih zahtev za preskušanje ali označevanje, s katerimi se preveri ali potrdi skladnost z zahtevami, zajetimi v teh homologacijah Evropske unije ali UN/ECE, razen če bi to pomenilo tveganje za zdravje ljudi, varnost ali okolje v skladu s tehničnimi predpisi Čila.
9. Čile lahko spremeni svoje tehnične predpise, če meni, da tehnični predpisi Evropske unije ali UN/ECE ne predstavljajo več želene ravni zaščite ali pomenijo tveganje za zdravje ljudi, varnost ali okolje. Čile pred uvedbo takih sprememb obvesti Evropsko unijo prek kontaktnih točk, določenih v skladu s členom 9.13, in na zahtevo zagotovi informacije o razlogih za te spremembe.
10. Pristojni organi pogodbenice uvoznice lahko preverijo, ali so zajeti izdelki skladni z vsemi ustreznimi tehničnimi predpisi pogodbenice uvoznice. Preverjanja se izvedejo z naključnim vzorčenjem na trgu in v skladu s tehničnimi predpisi pogodbenice uvoznice.
11. Pogodbenica uvoznica lahko od dobavitelja zahteva, da umakne s trga izdelek, ki ni skladen s temi tehničnimi predpisi.
12. Brez poseganja v pravico vsake pogodbenice, da sprejme ukrepe, potrebne za varnost v cestnem prometu, varstvo okolja ali javnega zdravja in preprečevanje zavajajočih praks v skladu z želeno ravnjo varstva, se vsaka pogodbenica vzdrži izničevanja ali omejevanja koristi, ki za drugo pogodbenico izhajajo iz te priloge, s posebnimi regulativnimi ukrepi za zajete izdelke.
13. Pogodbenica uvoznica si prizadeva dovoliti uvoz in trženje izdelkov, ki vključujejo novo tehnologijo ali novo lastnost, ki je pogodbenica uvoznica še ni uredila, razen če upravičeno dvomi o njeni varnosti na podlagi znanstvenih ali tehničnih informacij, ki dokazujejo, da ta nova tehnologija ali nova lastnost predstavlja tveganje za zdravje ljudi, varnost ali okolje. Če se pogodbenica uvoznica odloči, da zavrne dajanje na trg, o tej odločitvi čim prej uradno obvesti drugo pogodbenico.
14. Pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta informacije v zvezi s katero koli zadevo, pomembno za izvajanje te priloge, v okviru Pododbora za tehnične ovire v trgovini.
(1) ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6 z dne 11. julija 2017.
(2) Pojasniti je treba, da nobena določba tega odstavka pogodbenici ne preprečuje, da na svojem trgu sprejme nova motorna vozila in novo opremo motornih vozil ter njihove dele, certificirane v skladu z varnostnimi in emisijskimi standardi tretje države, ali da zahteva certificiranje skladnosti z obstoječimi varnostnimi in emisijskimi standardi za motorna vozila, ki jih pogodbenica ohrani na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, v skladu z odstavkom 7.
PRILOGA 9-D
UREDITEV IZ ČLENA 9.7(5), PODODSTAVEK (b), ZA SISTEMATIČNO IZMENJAVO INFORMACIJ O VARNOSTI POTROŠNIŠKIH PROIZVODOV TER S TEM POVEZANIMI PREVENTIVNIMI, OMEJEVALNIMI IN KOREKTIVNIMI UKREPI
Svet za trgovino lahko spremeni to prilogo v skladu s členom 9.7(10).
PRILOGA 9-E
UREDITEV IZ ČLENA 9.7(6) O REDNI IZMENJAVI INFORMACIJ O UKREPIH, SPREJETIH V ZVEZI Z NESKLADNIMI NEŽIVILSKIMI PROIZVODI, RAZEN TISTIH, KI SO ZAJETI V ČLENU 9.7(5)
Svet za trgovino lahko spremeni to prilogo v skladu s členom 9.7(10).
PRILOGA 10-A
PRIDRŽKI ZA OBSTOJEČE UKREPE
Uvodne opombe
|
1. |
Na seznamih pogodbenic iz dodatkov 10-A-1 in 10-A-2 so v skladu s členoma 10.11 in 11.8 navedeni pridržki, ki sta jih pogodbenici sprejeli v zvezi z obstoječimi ukrepi, ki niso v skladu z obveznostmi iz:
|
|
2. |
Pridržki pogodbenice ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS). |
|
3. |
Vsak pridržek vsebuje naslednje elemente:
|
|
4. |
Pojasniti je treba, da če pogodbenica sprejme nov ukrep na ravni javne uprave, ki se razlikuje od tistega, glede katerega je bil pridržek prvotno sprejet, ta novi ukrep pa na ozemlju, na katerem se uporablja, dejansko nadomesti neusklajeni vidik prvotnega ukrepa, navedenega v elementu „ukrepi“, se šteje, da novi ukrep pomeni spremembo prvotnega ukrepa v smislu pododstavka (c) člena 10.11(1) ali pododstavka (c) člena 11.8(1). |
|
5. |
V razlagi pridržka se preučijo vsi elementi pridržka. Pridržek se razlaga ob upoštevanju ustreznih obveznosti iz poglavij ali oddelkov, za katere je pridržek sprejet. Element „ukrepi“ prevlada nad vsemi drugimi elementi. |
|
6. |
Za namene seznamov pogodbenic pomeni „ISIC rev. 3.1“ Mednarodno standardno klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, kot jo določa Statistični urad Združenih narodov, Statistične listine, serija M, št. 4, ISIC rev. 3.1, 2002. |
|
7. |
Za namene seznamov pogodbenic se pridržek glede zahteve po lokalni prisotnosti na ozemlju pogodbenic sprejme v zvezi s členom 11.6 in ne v zvezi s členom 11.4 ali, v Prilogi 10-C, v zvezi s členom 11.7. Poleg tega taka zahteva ni sprejeta kot pridržek v zvezi s členom 10.6. |
|
8. |
Pridržek, sprejet na ravni Evropske unije, velja za ukrep Evropske unije, za ukrep države članice na centralni ravni ali za ukrep vlade znotraj države članice, razen če je država članica v okviru pridržka izključena. Pridržek, ki ga sprejme država članica, se nanaša na ukrep upravljanja na centralni, regionalni ali lokalni ravni znotraj te države članice. Za namene pridržkov Belgije centralna raven javne uprave zajema zvezno vlado ter upravne organe regij in skupnosti, saj imajo vsi enakovredna zakonodajna pooblastila. Za namene pridržkov Evropske unije in njenih držav članic regionalna raven javne uprave na Finskem pomeni Ålandske otoke. Pridržek, sprejet na ravni Čila, velja za ukrep upravljanja na centralni ali lokalni ravni države. |
|
9. |
Seznami pogodbenic ne vključujejo ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve dostopa na trg ali omejitve nacionalne obravnave v smislu členov 10.6, 11.4 in 11.6. Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti potrebo po pridobitvi dovoljenja, izpolnjevanju obveznosti izvajanja univerzalnih storitev, pridobitvi priznanja kvalifikacij v reguliranih sektorjih, uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, izpolnjevanju zahtev glede članstva v poklicni organizaciji, lokalnem agentu za opravljanje storitve ali prijavljenem lokalnem naslovu in kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni v tej prilogi, se še naprej uporabljajo. |
|
10. |
Pojasniti je treba, da za Evropsko unijo obveznost odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da fizičnim in pravnim osebam iz Čila odobri enako obravnavo, kot je v državi članici v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi navedene pogodbe, vključno z izvajanjem ukrepa v državah članicah, odobrena:
|
|
11. |
Obravnava, priznana pravnim osebam, ki so jih ustanovili vlagatelji pogodbenice v skladu s pravom druge pogodbenice (v primeru Evropske unije vključno s pravom države članice) in imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej drugi pogodbenici, ne vpliva na pogoje ali obveznosti v skladu s poglavjem 10, ki so bili tem pravnim osebam morda naloženi ob ustanovitvi v drugi pogodbenici in ki se uporabljajo še naprej. |
|
12. |
Seznami pogodbenic se uporabljajo samo za ozemlja pogodbenic v skladu s členom 33.8 in so pomembni le v okviru trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in njenimi državami članicami in Čilom. Ne vplivajo na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Evropske unije. |
|
13. |
Na seznamu Evropske unije se uporabljajo naslednje okrajšave: |
|
|
EU Evropska unija, vključno z vsemi državami članicami |
|
|
AT Avstrija |
|
|
BE Belgija |
|
|
BG Bolgarija |
|
|
CY Ciper |
|
|
CZ Češka |
|
|
DE Nemčija |
|
|
DK Danska |
|
|
EE Estonija |
|
|
EL Grčija |
|
|
ES Španija |
|
|
FI Finska |
|
|
FR Francija |
|
|
HR Hrvaška |
|
|
HU Madžarska |
|
|
IE Irska |
|
|
IT Italija |
|
|
LT Litva |
|
|
LU Luksemburg |
|
|
LV Latvija |
|
|
MT Malta |
|
|
NL Nizozemska |
|
|
PL Poljska |
|
|
PT Portugalska |
|
|
RO Romunija |
|
|
SE Švedska |
|
|
SI Slovenija |
|
|
SK Slovaška |
|
|
EGS Evropski gospodarski prostor |
Dodatek 10-A-1
SEZNAM EVROPSKE UNIJE
Pridržek št. 1 – Vsi sektorji
Pridržek št. 2 – Strokovne storitve (razen zdravstvenih poklicev)
Pridržek št. 3 – Strokovne storitve (zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov)
Pridržek št. 4 – Storitve na področju raziskav in razvoja
Pridržek št. 5 – Nepremičninske storitve
Pridržek št. 6 – Poslovne storitve
Pridržek št. 7 – Gradbene storitve
Pridržek št. 8 – Distribucijske storitve
Pridržek št. 9 – Storitve izobraževanja
Pridržek št. 10 – Okoljske storitve
Pridržek št. 11 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva
Pridržek št. 12 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji
Pridržek št. 13 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa
Pridržek št. 14 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu
Pridržek št. 15 – Dejavnosti, povezane z energetiko
Pridržek št. 16 – Kmetijstvo, ribištvo in proizvodnja
Pridržek št. 1 – Vsi sektorji
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori |
|
Poglavje/oddelek: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Vrsta poslovnih oblik podjetij Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: EU: Obravnava, ki se na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri pravnim osebam, ustanovljenim v skladu s pravom Evropske unije ali države članice, ki imajo sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Evropski uniji, vključno s tistimi, ki so jih v Evropski uniji ustanovili vlagatelji Čila, se ne odobri pravnim osebam z registriranim sedežem zunaj Evropske unije ter podružnicam in predstavništvom teh pravnih oseb, vključno s podružnicami ali predstavništvi pravnih oseb Čila. Manj ugodna obravnava se lahko odobri pravnim osebam, ustanovljenim v skladu s pravom Evropske unije ali države članice, ki imajo v Evropski uniji samo registrirani sedež, razen če lahko dokažejo, da imajo dejansko in stalno povezavo z gospodarstvom ene od držav članic. Ukrepi: EU: Pogodba o delovanju Evropske unije. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: Ta pridržek velja le za zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva ali izobraževalne storitve: EU (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): Vsaka država članica lahko v primeru prodaje ali odsvojitve svojih lastniških deležev ali sredstev v obstoječi državni družbi ali državnem subjektu, ki izvaja zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva ali izobraževalne storitve (CPC 93, 92), za vlagatelje iz Čila ali njihova podjetja uvede prepoved ali omejitve v zvezi z lastništvom takih lastniških deležev ali sredstev in/ali omeji možnosti lastnikov takih lastniških deležev in sredstev, da nadzorujejo nastalo družbo. Kar zadeva tako prodajo ali drugo odsvojitev, lahko katera koli država članica sprejme ali ohranja kakršen koli ukrep v zvezi z državljanstvom oseb na višjih vodstvenih položajih ali članov upravnega odbora. Za namene tega pridržka:
Ukrepi: EU: Kakor so določeni v elementu Opis, kakor je navedeno zgoraj. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V AT: Za upravljanje podružnice morajo korporacije, ki niso iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP), imenovati vsaj eno osebo, odgovorno za njeno zastopanje, ki ima stalno prebivališče v Avstriji. Vodstveni delavci (izvršni direktorji, fizične osebe), odgovorni za spoštovanje avstrijskega zakona o trgovini (Gewerbeordnung), morajo imeti domicil v Avstriji. V BG: Tuje pravne osebe, ki niso bile ustanovljene v skladu s pravom države članice EGP, lahko vodijo posle in opravljajo dejavnosti, če so bile ustanovljene v Republiki Bolgariji v obliki družbe, vpisane v poslovni register. Za ustanovitev podružnice je potrebno dovoljenje. Predstavništva tujih družb se registrirajo pri gospodarski zbornici Bolgarije in ne morejo opravljati gospodarske dejavnosti, ampak lahko samo oglašujejo svojega lastnika ter delujejo kot predstavniki ali agenti. V EE: Če vsaj polovica članov upravnega odbora družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali podružnice nima stalnega prebivališča v Estoniji, drugi državi članici EGP ali Švicarski konfederaciji, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali tuja družba imenuje kontaktno točko, katere estonski naslov se lahko uporablja za dostavo procesnih dokumentov podjetja in izjav o nameri, naslovljenih na podjetje (tj. podružnica tuje družbe). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI: Vsaj eden od partnerjev v družbi z neomejeno odgovornostjo ali eden od partnerjev z neomejeno odgovornostjo v komanditni družbi mora imeti rezidentstvo v EGP ali, če je partner pravna oseba, sedež (podružnice niso dovoljene) v EGP. Organ za registracijo lahko odobri izvzetja. Za izvajanje trgovinske dejavnosti kot zasebni podjetnik se zahteva prebivališče v EGP. Če namerava tuja organizacija iz države nečlanice EGP izvajati poslovno ali trgovinsko dejavnost z vzpostavitvijo podružnice na Finskem, mora pridobiti dovoljenje. Zahteva se prebivališče v EGP za vsaj enega rednega člana in enega namestnika v upravnem odboru ter za izvršnega direktorja. Organ za registracijo lahko odobri izvzetja za družbe. V SE: Tuja družba, ki na Švedskem ni ustanovila pravne osebe ali posluje s posredovanjem trgovskega zastopnika, izvaja svoje trgovinske posle prek podružnice, ki je registrirana na Švedskem in ima neodvisno vodstvo in ločeno knjigovodstvo. Generalni direktor podružnice in njegov namestnik, če je imenovan, morata imeti stalno prebivališče v EGP. Fizična oseba brez stalnega prebivališča v EGP, ki opravlja trgovinske posle na Švedskem, imenuje in vpiše v register predstavnika s stalnim prebivališčem, ki je pristojen za poslovanje na Švedskem. Za poslovanje na Švedskem se vodi ločeno knjigovodstvo. Pristojni organ lahko v posameznih primerih odobri izjemo od zahtev glede ustanovitve podružnice in glede rezidentstva. Za gradbene projekte, ki trajajo manj kot leto dni (ki jih izvaja družba ali fizična oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem zunaj EGP), se ne zahteva ustanovitev podružnice ali imenovanje predstavnika s stalnim prebivališčem. V delniških družbah in zadružnih gospodarskih združenjih morajo vsaj polovica članov upravnega odbora, vsaj polovica namestnikov članov odbora, generalni direktor, njegov namestnik in vsaj ena oseba, pooblaščena za podpis v imenu družbe, če je imenovana, imeti stalno prebivališče v EGP. Pristojni organ lahko odobri izjeme od te zahteve. Če nihče od predstavnikov družbe nima stalnega prebivališča na Švedskem, mora odbor imenovati in v register vpisati osebo s stalnim prebivališčem na Švedskem, ki je pooblaščena za sprejemanje uradnih dokumentov v imenu družbe. Ustrezni pogoji veljajo za ustanovitev vseh drugih vrst pravnih oseb. V SK: Tuja fizična oseba, ki se vnese v ustrezni register (poslovni, podjetniški ali drug register) kot oseba, ki je pooblaščena za delovanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za stalno prebivanje na Slovaškem. Ukrepi: AT: Aktiengesetz, BGBL. Nr. 98/1965, § 254 (2); GmbH-Gesetz, RGBL. Nr. 58/1906, § 107 (2) Gewerbeordnung, BGBL. Nr. 194/1994, § 39 (2a). BG: Gospodarsko pravo, člen 17a, in Zakon o spodbujanju naložb, čl. 24. EE: Äriseadustik (trgovinski zakonik) § 631 (1, 2 in 4). FI: Laki elinkeinon harjoittamisen oikeudesta (Zakon o pravici do izvajanja trgovinske dejavnosti) (122/1919), § . 1; Osuuskuntalaki (Zakon o zadrugah) 1488/2001; Osakeyhtiölaki (Zakon o družbah z omejeno odgovornostjo) (624/2006) in Laki luottolaitostoiminnasta (Zakon o kreditnih institucijah) (121/2007). SE: Lag om utländska filialer m.m. (Zakon o podružnicah tujih družb) (1992:160); Aktiebolagslagen (Zakon o gospodarskih družbah) (2005:551); Zakon o zadružnih gospodarskih združenjih (2018:672) in Zakon o evropskih gospodarskih interesnih združenjih (1994:1927). SK: Zakon 513/1991 o trgovinskem zakoniku (člen 21) Zakon 455/1991 o dovoljenju za poslovanje in Zakon št. 404/2011 o rezidentstvu tujcev (člena 22 in 32). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in operativne zahteve: V BG: Ustanovljena podjetja lahko državljane tretjih držav zaposlujejo le na delovnih mestih, za katera se ne zahteva bolgarsko državljanstvo. Skupno število državljanov tretjih držav, zaposlenih v podjetju v zadnjih 12 mesecih, ne sme presegati 20 % (35 % za mala in srednja podjetja) povprečnega števila bolgarskih državljanov, državljanov drugih držav članic, držav podpisnic Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije, zaposlenih na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega mora delodajalec dokazati, da za zadevno delovno mesto ni na voljo ustreznega bolgarskega delavca, delavca iz EU, EGP ali Švice, in sicer tako, da opravi preskus trga dela, preden zaposli državljana tretje države. Za visokokvalificirane, sezonske in napotene delavce ter osebe, premeščene znotraj podjetja, raziskovalce in študente ni omejitev glede števila državljanov tretjih držav, ki delajo za eno samo podjetje. Za zaposlovanje državljanov tretjih držav v teh kategorijah preskus trga dela ni potreben. Ukrepi: BG: Zakon o delovni migraciji in mobilnosti delovne sile. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V PL: Dejavnosti predstavništva lahko obsegajo le oglaševanje in promocijo tujega matičnega podjetja, ki ga predstavništvo zastopa. V vseh sektorjih, razen v sektorju pravnih storitev, lahko vlagatelji, ki niso iz Evropske unije, ustanavljajo samo komanditne družbe, komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe, domači vlagatelji in podjetja pa lahko ustanavljajo tudi družbe civilnega prava (družbe z neomejeno odgovornostjo). Ukrepi: PL: Zakon z dne 6. marca 2018 o pravilih v zvezi z gospodarsko dejavnostjo tujih podjetnikov in drugih tujcev na ozemlju Republike Poljske. |
|
(b) |
Pridobitev nepremičnin Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V AT (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): Fizične osebe in družbe, ki niso iz Evropske unije, potrebujejo za pridobitev, nakup, najem ali zakup nepremičnin dovoljenje pristojnih regionalnih organov (Länder). Dovoljenje se izda le, če je pridobitev v javnem interesu (zlasti z ekonomskega, družbenega in kulturnega stališča). V CY: Ciprčani ali osebe s poreklom s Cipra ter državljani držav članic lahko brez omejitev pridobivajo nepremičnine na Cipru. Razen v primeru smrti ne more noben tujec pridobiti nepremičnine brez dovoljenja sveta ministrov. Če pridobitev nepremičnin s strani tujcev presega obseg, potreben za postavitev hiše ali poslovnih prostorov ali sicer presega dva donuma (2 676 m2), je kakršno koli dovoljenje, ki ga odobri svet ministrov, pogojeno s takimi merili, omejitvami, pogoji in kriteriji, kot jih določajo uredbe sveta ministrov in potrdi predstavniški dom. Tujec je vsaka oseba, ki ni državljan Republike Ciper, vključno s tujo odvisno družbo. Za tujce ne veljajo tujci s poreklom s Cipra in zakonski partnerji državljanov Cipra, ki po poreklu niso Ciprčani. V CZ: Za kmetijska zemljišča v državni lasti veljajo posebna pravila. Državna kmetijska zemljišča lahko pridobijo le češki državljani, državljani druge države članice ter držav pogodbenic Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije. Pravne osebe lahko od države pridobijo državno kmetijsko zemljišče samo, če so kmetijski podjetniki v Češki republiki ali osebe s podobnim statusom v drugi državi članici ali državah podpisnicah Sporazuma EGP ali Švicarski konfederaciji. V DK: Fizične osebe, ki nimajo prebivališča na Danskem in ki prej niso prebivale na Danskem za skupno obdobje petih let, morajo v skladu z danskim zakonom o pridobitvi dobiti dovoljenje ministrstva za pravosodje za pridobitev pravice do nepremičnine na Danskem. To velja tudi za pravne osebe, ki niso registrirane na Danskem. Fizičnim osebam se bo pridobitev nepremičnine dovolila, če bo prosilec nepremičnino uporabljal kot svoje primarno prebivališče. Za pravne osebe, ki niso registrirane na Danskem, je pridobitev nepremičnine na splošno dovoljena, če je potrebna za poslovne dejavnosti kupca. Dovoljenje se zahteva tudi, če bo prosilec nepremičnino uporabljal kot sekundarno bivališče. To dovoljenje se izda samo, če se za prosilca na podlagi celovite in konkretne presoje šteje, da ima posebej močne vezi z Dansko. Dovoljenje se v skladu z zakonom o pridobitvi izda samo za pridobitev določene nepremičnine. Pridobitev kmetijskih zemljišč s strani fizičnih ali pravnih oseb poleg tega ureja danski zakon o kmetijskih gospodarstvih, ki pri pridobitvi kmetijskih nepremičnih določa omejitve za vse osebe, danske državljane in tujce. V skladu s tem mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti kmetijsko nepremičnino, izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon. To na splošno pomeni, da za kmetijska gospodarstva velja omejena zahteva glede stalnega prebivališča. Zahteva glede stalnega prebivališča ni osebna. Pravni subjekti morajo biti v oblikah, ki so navedene v členih 20 in 21 zakona, in morajo biti registrirani v Uniji ali EGP. V EE: Pravna oseba iz države članice OECD ima pravico pridobiti nepremičnino, ki obsega:
Če pravna oseba ne izpolnjuje zahtev iz pododstavkov (ii), (iii) in (iv), lahko pridobi nepremičnino, ki vsebuje deset hektarov ali več kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, samo z dovoljenjem lokalne uprave, na območju katere je bila nepremičnina pridobljena. Na nekaterih geografskih območjih veljajo omejitve pri pridobitvi nepremičnin za državljane tretjih držav. V EL: Nakup ali najem nepremičnin v obmejnih regijah je prepovedan fizičnim ali pravnim osebam, katerih državljanstvo ali sedež sta zunaj držav članic in Evropskega združenja za prosto trgovino. Prepoved se lahko odpravi z diskrecijsko odločbo, ki jo sprejme odbor ustrezne decentralizirane uprave (ali minister za nacionalno obrambo, če nepremičnine, ki se bodo izkoriščale, pripadajo Skladu za izkoriščanje zasebne javne lastnine). V HR: Tuje družbe lahko pridobijo nepremičnine za opravljanje storitev le, če imajo na Hrvaškem glavni sedež in so tam ustanovljene kot pravne osebe. Za pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za izvajanje storitev podružnic, je potrebno soglasje ministrstva za pravosodje. Tujci ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč. V MT: Osebe, ki niso državljani države članice, ne morejo pridobiti nepremičnin za komercialne namene. Družbe, ki so v (najmanj) 25-odstotni lasti oseb iz držav nečlanic Evropske unije, morajo pred nakupom nepremičnine za komercialne ali poslovne namene pridobiti dovoljenje pristojnega organa (ministra za finance). Pristojni organ presodi, ali predlagani posel pomeni neto korist za malteško gospodarstvo. V PL: Tujci za neposredno ali posredno pridobitev nepremičnin potrebujejo dovoljenje. Minister za notranje zadeve s soglasjem ministra za nacionalno obrambo, v primeru kmetijske nepremičnine pa tudi s soglasjem ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja, izda dovoljenje z upravnim sklepom. Ukrepi: AT: Burgenländisches Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 25/2007; Kärntner Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 9/2004; NÖ- Grundverkehrsgesetz, LGBL. 6800; OÖ- Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 88/1994; Salzburger Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 9/2002; Steiermärkisches Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 134/1993; Tiroler Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 61/1996; Voralberger Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 42/2004; in Wiener Ausländergrundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 11/1998. CY: Zakon o pridobitvi nepremičnin (za tujce) (poglavje 109), kakor je bil spremenjen. CZ: Zakon št. 503/2012, zb. o uradu za državna zemljišča, kakor je bil spremenjen. DK: Danski zakon o pridobitvi nepremičnin (prečiščeno besedilo Zakona št. 265 z dne 21. marca 2014 o pridobitvi nepremičnin); Izvršilna odredba o pridobitvi (Izvršilna odredba št. 764 z dne 18. septembra 1995) in Zakon o kmetijskih gospodarstvih (prečiščeno besedilo Zakona št. 27 z dne 4. januarja 2017). EE: Kinnisasja omandamise kitsendamise seadus (zakon o omejitvah pri pridobitvi nepremičnin), poglavji 2 § 4 in 3§ 10, 2017. EL: Zakon 1892/1990, kakršen je danes, v zvezi z vlogo, v povezavi z ministrsko odločbo ministra za nacionalno obrambo F.110/3/330340/S.120/7-4-14 in ministra za zaščito državljanov. HR: Zakon o lastništvu in drugih stvarnih pravicah (OG 91/96, 68/98, 137/99, 22/00, 73/00, 129/00, 114/01, 79/06, 141/06, 146/08, 38/09, 143/12, 152/14), členi 354 do 358.b; Zakon o kmetijskih zemljiščih (OG 20/18, 115/18, 98/19) člen 2; Zakon o splošnem upravnem postopku. MT: Zakon o nepremičninah (pridobitev nepremičnin s strani tujcev) (Cap. 246) in Protokol št. 6 k Pogodbi o pristopu Malte o pridobitvi sekundarnih prebivališč na Malti. PL: Zakon z dne 24. marca 1920 o pridobitvi nepremičnin s strani tujcev (Uradni list iz leta 2016, točka 1061, kakor je bila spremenjena). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V HU: Nerezidenti morajo za nakup nepremičnine pridobiti dovoljenje od ustreznega upravnega organa, pristojnega za geografsko območje, kjer se nepremičnina nahaja. Ukrepi: HU: Vladni odlok št. 251/2014 (X. 2.) o pridobitvi nepremičnin s strani tujih državljanov, razen zemljišč, ki se uporabljajo za kmetijske ali gozdarske namene, in Zakon LXXVIII iz leta 1993 (odstavek 1/A). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V LV: Državljani Čila lahko kupijo mestna zemljišča prek pravnih oseb, ki so registrirane v Latviji ali v drugih državah članicah:
Kadar Čile latvijskim državljanom in podjetjem na svojem ozemlju omogoča nakup nepremičnin v mestih, bo tudi Latvija čilskim državljanom in podjetjem omogočila nakup nepremičnin v mestih pod enakimi pogoji kot latvijskim državljanom. Ukrepi: LV: Zakon o zemljiški reformi v mestih, oddelka 20 in 21. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V DE: Za pridobitev nepremičnin se lahko uporabljajo nekateri pogoji vzajemnosti. V ES: Za tuje naložbe v dejavnosti, ki se nanašajo neposredno na nepremičninske naložbe za diplomatske misije držav, ki niso države članice, je treba pridobiti upravno dovoljenje španskega sveta ministrov, razen če obstaja sporazum o vzajemni liberalizaciji. V RO: Tuji državljani, osebe brez državljanstva in pravne osebe (razen državljanov in pravnih oseb iz držav članic EGP) lahko pridobijo lastninsko pravico na zemljiščih na podlagi vzajemnosti in pod pogoji, ki jih urejajo mednarodne pogodbe. Tuji državljani, osebe brez državljanstva in pravne osebe ne morejo pridobiti lastninske pravice na zemljiščih pod ugodnejšimi pogoji od tistih, ki veljajo za fizične ali pravne osebe iz Evropske unije. Ukrepi: DE: Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuche (EGBGB); Uvodni zakon k civilnemu zakoniku). ES: Kraljevi odlok 664/1999 z dne 23. aprila 1999 o tujih naložbah. RO: Zakon 17/2014 o nekaterih ukrepih, ki urejajo in spreminjajo prodajo-nakup kmetijskih zemljišč zunaj mest, in Zakon št. 268/2001 o privatizaciji podjetij, ki imajo v lasti zemljišča v javni lasti, in zasebnem upravljanju države v kmetijstvu ter o ustanovitvi Agencije za državne domene, z naknadnimi spremembami. |
Pridržek št. 2 – Strokovne storitve (razen zdravstvenih poklicev)
|
Sektor – podsektor: |
Poklicne storitve – pravne storitve; patentni zastopnik, zastopnik za industrijsko lastnino, odvetnik za intelektualno lastnino; računovodske in knjigovodske storitve; revizijske storitve, storitve davčnega svetovanja; arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja, storitve inženiringa in integriranega inženiringa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 861, 862, 863, 8671, 8672, 8673, 8674, del 879 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje/oddelek: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Pravne storitve (del CPC 861) (1) Pojasniti je treba, da v skladu z uvodnimi opombami, zlasti odstavkom 9, zahteve za registracijo pri odvetniški zbornici lahko vključujejo zahtevo po pridobitvi diplome iz prava v državi gostiteljici ali enakovredne izobrazbe ali zahtevo po usposabljanju, opravljenem pod nadzorom pooblaščenega odvetnika, ali zahtevo imeti pisarno ali poštni naslov v jurisdikciji določene odvetniške zbornice, da so izpolnjene zahteve za prošnjo za članstvo v tej zbornici. Nekatere države članice lahko zahtevajo, da imajo le fizične osebe z določenim položajem v odvetniški družbi ali podjetju ali delničarji pravico do opravljanja odvetniškega poklica v jurisdikciji gostiteljici. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU: Fizične ali pravne osebe lahko pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) pravno zastopajo le delavci v pravni stroki, ki so kvalificirani v eni od držav članic EGP in imajo sedež v EGP, če imajo v navedeni državi članici pravico delovati kot zastopniki v zadevah v zvezi z blagovnimi znamkami ali industrijsko lastnino, in poklicni zastopniki, katerih imena so na seznamu, ki ga v ta namen vodi urad EUIPO (del CPC 861). V AT: Za opravljanje pravnih storitev na področju domačega prava (Evropske unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter rezidentstvo (tržna prisotnost). Pravne storitve s tržno prisotnostjo lahko izvajajo samo odvetniki z državljanstvom EGP ali Švice. Dovoljeno je samo čezmejno zagotavljanje pravnih storitev v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače države. Kapitalska udeležba in deleži tujih odvetnikov (ki morajo biti polno kvalificirani v svoji domači državi) v poslovnih rezultatih katere koli odvetniške pisarne so dovoljeni do višine 25 %; preostanek mora biti v rokah kvalificiranih odvetnikov iz EGP ali Švicarske konfederacije in samo slednji lahko odločujoče vplivajo na odločanje odvetniške pisarne. V BE: (kar zadeva tudi obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za polno članstvo v odvetniški zbornici in opravljanje pravnih storitev na področju belgijskega notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva rezidentstvo. Za pridobitev polnega članstva v odvetniški zbornici se za tujega odvetnika zahteva prebivališče vsaj šest let od datuma vloge za registracijo, od tega tri leta pod določenimi pogoji. Zahteva se potrdilo, ki ga izda belgijski minister za zunanje zadeve, da se z nacionalnim pravom ali z mednarodno konvencijo dovoli vzajemnost (pogoj glede vzajemnosti). Tuji odvetniki lahko opravljajo poklic pravnega svetovalca. Odvetniki, ki so člani tujih odvetniških zbornic (ne iz EU) in želijo odpreti pisarno v Belgiji, vendar ne izpolnjujejo pogojev za registracijo na seznamu popolnoma usposobljenih odvetnikov, seznamu EU ali seznamu odvetniških pripravnikov, lahko zaprosijo za registracijo na „seznamu B“. Tak „seznam B“ obstaja samo za bruseljsko odvetniško zbornico. Odvetnik s seznama B lahko zagotavlja svetovanje. Za zastopanje pred „Cour de Cassation“ je potreben vpis na poseben seznam. V BG: (tudi v zvezi z obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Pridržano za državljane države članice, druge države pogodbenice Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v skladu z zakonodajo katere koli od navedenih držav. Tujec (razen zgoraj navedenega), ki mu je bilo izdano dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v skladu z zakonodajo njegove države, lahko vloži pritožbo pred sodnimi organi Republike Bolgarije kot svetovalec obrambe ali pooblaščenec državljana svoje države v konkretnem primeru, skupaj z bolgarskim odvetnikom, če je to predvideno v sporazumu med bolgarsko in zadevno tujo državo ali na podlagi vzajemnosti, če predhodno to zahteva pri predsedniku vrhovnega sveta odvetniške zbornice. Države, s katerimi obstaja vzajemnost, opredeli minister za pravosodje na zahtevo predsednika vrhovnega sveta odvetniške zbornice. Za opravljanje pravne mediacije mora tujec imeti dovoljenje za dolgoročno ali stalno prebivanje v Republiki Bolgariji in biti vpisan v enotni register mediatorjev pri ministru za pravosodje. V CY: Zahtevata se državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter stalno prebivališče (tržna prisotnost). Partnerji ali delničarji ali člani upravnega odbora odvetniške pisarne na Cipru so lahko samo odvetniki, ki so včlanjeni v odvetniško zbornico. V CZ: Zahteva se polno članstvo v odvetniški zbornici. Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Evropske unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije. Za vse pravne storitve se zahteva stalno prebivališče (tržna prisotnost). V DE: V odvetniško zbornico se lahko včlanijo le odvetniki s kvalifikacijo iz EGP in Švice, ki lahko tako izvajajo pravne storitve na področju notranjega prava. Za polno članstvo v odvetniški zbornici se zahteva tržna prisotnost. Pristojna odvetniška zbornica lahko odobri izjeme. Za tuje odvetnike (ki nimajo kvalifikacij iz EGP in Švice) lahko veljajo omejitve glede lastništva delnic odvetniške družbe, ki izvaja pravne storitve v notranjem pravu. Tuji odvetniki lahko nudijo pravne storitve v tujem pravu in mednarodnem javnem pravu, če dokažejo strokovno znanje, za izvajanje pravnih storitev v Nemčiji pa je potrebna registracija. V DK: Pravne storitve, ki se izvajajo pod nazivom „advokat“ (odvetnik) ali katerim koli podobnim nazivom, ter zastopanje pred sodišči so rezervirani za odvetnike z dansko licenco za opravljanje poklica. Odvetniki iz EU, EGP in Švice lahko delujejo pod nazivom iz svoje države izvora. Delnice so odvetniške družbe lahko samo v lasti odvetnikov, ki aktivno izvajajo odvetniško dejavnost v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, drugih zaposlenih v družbi ali drugi odvetniški družbi, registrirani na Danskem. Drugi zaposleni v družbi imajo lahko skupaj v lasti le manj kot 10 % delnic in glasovalnih pravic, da lahko postanejo delničarji, pa morajo opraviti izpit o pravilih, ki so še posebej pomembna za izvajanje pravniških storitev. Člani upravnega odbora so lahko samo odvetniki, ki aktivno izvajajo pravniške storitve v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, drugi delničarji in predstavniki zaposlenih. Večina članov upravnega odbora mora biti odvetnikov, ki dejavno opravljajo odvetniški poklic v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi. Direktorji odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki dejavno opravljajo odvetniški poklic v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, in drugi delničarji, ki so opravili zgoraj navedeni izpit. V EE: Za opravljanje pravnih storitev na področju domačega prava (Evropske unije in države članice), in sodelovanje pri zastopanju v kazenskih postopkih pred sodišči, se zahteva rezidentstvo (tržna prisotnost). V EL: Za opravljanje pravnih storitev na področju domačega prava (Evropske unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter rezidentstvo (tržna prisotnost). V ES: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije. Pristojni organ lahko odobri nacionalno odstopanje. Za opravljanje kakršnih koli pravnih storitev je potreben službeni naslov. V FI: Za uporabo strokovnega naziva „advocate“ (v finščini „asianajaja“ ali v švedščini „advokat“) se zahtevata rezidentstvo v EGP ali Švicarski konfederaciji in članstvo v odvetniški zbornici. Pravne storitve, tudi na področju finskega notranjega prava, lahko izvajajo tudi nečlani zbornice. V FR: Za polno članstvo v odvetniški zbornici, ki je potrebno za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva stalno prebivališče ali sedež v EGP. Za zastopanje pred „Cour de Cassation“ in „Conseil d'Etat“ veljajo kvote in je rezervirano za državljane Francije in EU. Člani odvetniške zbornice v Čilu se lahko v Franciji registrirajo kot pravni svetovalci, da začasno ali stalno opravljajo nekatere pravne storitve na področju prava Čila in mednarodnega javnega prava. Za stalno opravljanje storitev se zahteva poslovni naslov v jurisdikciji francoske odvetniške zbornice ali registracija ali sedež v EGP. V HR: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Evropske unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva državljanstvo Evropske unije. V postopkih, ki vključujejo mednarodno javno pravo, lahko stranke pred arbitražnimi sodišči in ad hoc sodišči zastopajo tuji odvetniki, ki so člani odvetniške zbornice njihove domače države. Odvetniško pisarno lahko ustanovi samo odvetnik s hrvaškim nazivom odvetnika (čilska podjetja lahko ustanovijo podružnice, ki ne smejo zaposliti hrvaških odvetnikov). V HU: Za polno članstvo v odvetniški zbornici za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije in stalno prebivališče (tržna prisotnost). Tuji odvetniki lahko izvajajo pravno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava v partnerstvu z madžarskim odvetnikom ali odvetniško pisarno. Zahteva se pogodba o sodelovanju, sklenjena z madžarskim odvetnikom (ügyvéd) ali odvetniško pisarno (ügyvédi iroda). Tuji pravni svetovalec ne more biti član madžarske odvetniške pisarne. Tuji odvetnik ni pooblaščen za pripravo dokumentov za predložitev arbitru, konciliatorju ali mediatorju ali za pravno zastopanje stranke pred njimi v katerem koli sporu. V LT: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Evropske unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter rezidentstvo (tržna prisotnost) (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi). Odvetniki iz tujih držav lahko nastopajo kot odvetniki pred sodiščem samo v skladu z mednarodnimi sporazumi, vključno s posebnimi določbami v zvezi z zastopanjem pred sodišči. V LU (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za izvajanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švice ter prebivališče (tržna prisotnost). Svet odvetniške zbornice lahko za državljana tretje države na podlagi vzajemnosti opusti zahtevo glede državljanstva. V LV (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za opravljanje storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije. Odvetniki iz tujih držav lahko kot odvetniki nastopajo pred sodiščem samo v skladu z dvostranskimi sporazumi o medsebojni pravni pomoči. Za odvetnike iz Evropske unije ali tuje odvetnike veljajo posebne zahteve. Zastopanje v sodnih postopkih v kazenskih zadevah je na primer dovoljeno samo v povezavi z odvetnikom latvijskega kolegija zapriseženih odvetnikov. V MT: Za izvajanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švice ter prebivališče (tržna prisotnost). V NL: Naziv „odvetnik“ lahko uporabljajo le odvetniki z lokalno pridobljenim dovoljenjem, vpisani v nizozemski register. Tuji odvetniki, ki niso vpisani v register in želijo opravljati svoje dejavnosti na Nizozemskem, morajo namesto naziva „odvetnik“ navesti poklicno združenje v svoji matični državi. Na PT (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za opravljanje pravniškega poklica v okviru notranjega prava na Portugalskem se zahteva rezidentstvo (tržna prisotnost). Za zastopanje pred sodišči se zahteva polno članstvo v odvetniški zbornici. Tujci, ki so diplomirali na kateri koli pravni fakulteti na Portugalskem, se lahko registrirajo pri portugalski odvetniški zbornici (Ordem dos Advogados) pod istimi pogoji kot portugalski državljani, če njihova država zagotavlja vzajemno obravnavo portugalskim državljanom. Drugi tujci, ki imajo diplomo iz prava, ki jo pravna fakulteta na Portugalskem priznava, se lahko registrirajo kot člani odvetniške zbornice, če opravijo zahtevano usposabljanje ter uspešno opravijo končno oceno in sprejemni izpit. Na Portugalskem lahko svojo dejavnost opravljajo le odvetniške pisarne, v katerih imajo delež izključno odvetniki, ki so člani portugalske odvetniške zbornice. Pravno svetovanje na katerem koli področju tujega prava in mednarodnega javnega prava lahko opravljajo priznani pravniki ter magistri in doktorji prava (tudi če niso odvetniki ali univerzitetni profesorji), če imajo svoj poslovni sedež („domiciliação“) na Portugalskem, uspešno opravijo sprejemni izpit in so registrirani pri odvetniški zbornici. V RO: Tuj odvetnik ne sme sprejemati ustnih ali pisnih sklepov pred sodišči in drugimi sodnimi organi, razen v primeru mednarodne arbitraže. V SE: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za članstvo v odvetniški zbornici in uporabo naziva „advokat“ se zahteva stalno prebivališče v EGP ali Švicarski konfederaciji. Švedska odvetniška zbornica lahko odobri izjeme. Za opravljanje pravniškega poklica na področju notranjega švedskega prava članstvo v odvetniški zbornici ni potrebno. Član švedske odvetniške zbornice se lahko zaposli le pri članu odvetniške zbornice ali družbi, ki opravlja posle člana odvetniške zbornice. Vendar se član odvetniške zbornice lahko zaposli pri tuji družbi, ki opravlja odvetniško dejavnost, če ima zadevna družba domicil v državi Evropske unije ali EGP ali v Švici. Z izvzetjem, ki ga odobri upravni odbor švedske odvetniške zbornice, se član švedske odvetniške zbornice lahko zaposli tudi v odvetniški pisarni zunaj Evropske unije. Člani odvetniške zbornice, ki izvajajo svojo dejavnost v obliki družbe ali partnerstva, ne smejo imeti nobenega drugega cilja in razen odvetniške dejavnosti ne smejo izvajati drugih dejavnosti. Sodelovanje z drugimi odvetniškimi družbami je dovoljeno, za sodelovanje s tujimi podjetji pa je treba pridobiti dovoljenje upravnega odbora švedske odvetniške zbornice. Samo član odvetniške zbornice lahko neposredno ali posredno ali prek družbe opravlja odvetniško dejavnost ali ima v lasti delež v družbi ali je družbenik. Samo član zbornice je lahko član ali namestnik člana odbora ali namestnika izvršnega direktorja, pooblaščeni podpisnik ali sekretar družbe ali partnerstva. V SI: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za zastopanje strank proti plačilu pred sodiščem je potrebna tržna prisotnost v Sloveniji. Tuji odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v tuji državi, lahko opravlja pravne storitve ali odvetniški poklic pod pogoji iz člena 34a zakona o odvetništvu, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Tržna prisotnost odvetnikov, vpisanih v imenik Odvetniške zbornice Slovenije, je omejena na samostojne odvetniške pisarne, odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo (partnerstva) in odvetniške družbe z neomejeno odgovornostjo (partnerstva). Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki. V SK: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za izvajanje pravnih storitev na področju notranjega prava, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP in sedež (tržna prisotnost) na Slovaškem. Za odvetnike iz tretjih držav se zahteva dejanska vzajemnost. Ukrepi: EU: Člen 120 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta (2); člen 78 Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 (3). AT: Rechtsanwaltsordnung (zakon o odvetništvu) – RAO, RGBl. Nr. 96/1868, člena 1 in 21c; Rechtsanwaltsgesetz – EIRAG, BGBl. Nr. 27/2000, kakor je bil spremenjen; § 41 EIRAG. BE: Belgijski sodni zakonik (členi 428–508); Kraljevi odlok z dne 24. avgusta 1970. BG: Zakon o odvetništvu; Zakon o mediaciji ter Zakon o notarjih in notarskih dejavnostih. CY: Zakon o odvetnikih (poglavje 2), kakor je bil spremenjen. CZ: Zakon št. 85/1996 zb.; Zakon o odvetništvu. DE: Bundesrechtsanwaltsordnung (BRAO; Zvezni zakon o odvetništvu); Gesetz über die Tätigkeit europäischer Rechtsanwälte in Deutschland (EuRAG); in § 10 Rechtsdienstleistungsgesetz (RDG). DK: Retsplejeloven (Zakon pravosodju), poglavji 12 in 13 (prečiščeno besedilo št. 1284 z dne 14. novembra 2018). EE: Advokatuuriseadus (Zakon o odvetniški zbornici); Tsiviilkohtumenetluse seadustik (Zakonik o civilnem postopku); Halduskohtumenetluse seadustik (Zakonik o postopku na upravnem sodišču); Kriminaalmenetluse seadustik (Zakonik o kazenskem postopku) in Väärteomenetluse seadustik (Zakonik o prekrškovnem postopku). EL: Nov odvetniški kodeks št. 4194/2013. ES: Estatuto General de la Abogacía Española, aprobado por Real Decreto 658/2001, člen 13.1a. FI: Laki asianajajista (Zakon o odvetništvu) (496/1958), § 1 in 3, ter Oikeudenkäymiskaari (4/1734) (zakonik o sodnem postopku). FR: Loi 71-1130 du 31 décembre 1971, Loi 90- 1259 du 31 décembre 1990 in Ordonnance du 10 septembre 1817 modifiée. HR: Zakon o odvetništvu (OG 9/94, 117/08, 75/09, 18/11). HU: Zakon LXXVIII iz leta 2017 o poklicni dejavnosti odvetnikov. LT: Zakon o odvetništvu Republike Litve št. IX-2066 z dne 18. marca 2004, kakor je bil nazadnje spremenjen z Zakonom št. XIII-571 z dne 12. decembra 2017. LU: Loi du 16 décembre 2011 modifiant la loi du 10 août 1991 sur la profession d'avocat. LV: Zakon o kazenskem postopku, oddelek 79, ter Zakon o odvetništvu Republike Latvije, oddelek 4. MT: Zakonik o organizaciji in civilnem postopku (Cap. 12). NL: Advocatenwet (Zakon o odvetnikih). PT: Zakon 145/2015, 9 set., alterada p/ Lei 23/2020, 6 jul. (art.o 194 substituído p/ art.o 201.o; e art.o 203.o substituído p/ art.o 213.o); Statut portugalske odvetniške zbornice (Estatuto da Ordem dos Advogados) in Uredba-zakon 229/2004, členi 5 in 7–9; Uredba-zakon 88/2003, čl. 77 in 102; Statut javnega poklicnega združenja solicitadores (Estatuto da Câmara dos solicitadores), kakor je bil spremenjen z zakonom 49/2004, mas alterada p/ Lei 154/2015, 14 set; z zakonom 14/2006 in Uredbo-zakonom n.o 226/2008 alterado p/ Lei 41/2013, 26 jun; Zakon 78/2001, člena 31, 4, Alterada p/ Lei 54/2013, 31 jul.; Uredba o mediaciji v družini in na delovnem mestu (odlok 282/2010); alterada p/ Portaria 283/2018, 19 out; Zakon 21/2007 o mediaciji v kazenskih zadevah, člen 12; Zakon 22/2013, 26 fev., alterada p/Lei 17/2017, 16 maio, alterada pelo Decreto-Lei 52/2019, 17 abril. RO: Zakon o odvetništvu; Zakon o mediaciji in Zakon o notarjih in notarskih dejavnostih. SE: Rättegångsbalken (švedski zakonik o sodnem postopku) (1942:740); in Kodeks ravnanja švedske odvetniške zbornice z dne 29. avgusta 2008. SI: Zakon o odvetništvu (neuradno prečiščeno besedilo-ZOdv-NPB8 Državnega Zbora RS z dne 7. junija 2019). SK: Zakon 586/2003 o odvetništvu, člena 2 in 12. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V PL: Tuji odvetniki lahko ustanovijo podjetje le v obliki registriranega partnerstva, komanditne družbe ali komanditne delniške družbe. Ukrepi: PL: Zakon z dne 5. julija 2002 o pravni pomoči, ki jo v Republiki Poljski zagotavljajo tuji odvetniki, člen 19; zakon o davčnem svetovanju. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V IE, IT: Za opravljanje pravnih storitev na področju notranjega prava (Evropske unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva rezidentstvo (tržna prisotnost). Ukrepi: IE: Zakon o odvetnikih 1954–2011. IT: Kraljevi odlok 1578/1933, člen 17 Zakona o odvetništvu. |
|
(b) |
Patentni zastopniki, zastopniki za industrijsko lastnino, odvetniki za intelektualno lastnino (del CPC 879, 861, 8613) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V AT: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva državljanstvo EGP ali Švice in stalno prebivališče v EGP ali Švici. V BG in CY: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva državljanstvo EGP ali Švice. V CY se zahteva stalno prebivališče. V DE: V odvetniško zbornico se lahko včlanijo le patentni odvetniki s kvalifikacijo iz EGP in Švicarske konfederacije, ki lahko tako izvajajo storitve patentnega zastopanja v Nemčiji na področju notranjega prava. Za polno članstvo v odvetniški zbornici se zahteva tržna prisotnost. Odvetniška zbornica lahko odobri izjeme. Tuji patentni odvetniki lahko nudijo pravne storitve v tujem pravu, če dokažejo strokovno znanje, za pravne storitve v Nemčiji pa je potrebna registracija. Tuji patentni odvetniki (razen s kvalifikacijo iz EGP in Švicarske konfederacije) ne morejo ustanoviti pisarne skupaj z nacionalnimi patentnimi odvetniki. Tuji patentni odvetniki (razen s kvalifikacijo iz EGP in Švicarske konfederacije) imajo lahko tržno prisotnost samo v obliki „Patentanwalts-GmbH“ ali „Patentanwalt-AG“ s pridobitvijo manjšinskega deleža. V EE: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva estonsko državljanstvo ali državljanstvo EU in stalno prebivališče. V ES in PT: Za izvajanje storitev zastopnika za industrijsko lastnino se zahteva državljanstvo EGP. V FR: Za vpis na seznam storitev zastopnikov za industrijsko lastnino se zahteva sedež ali stalno prebivališče v EGP. Za fizične osebe se zahteva državljanstvo EGP. Za zastopanje strank pred nacionalnim uradom za intelektualno lastnino se zahteva sedež v EGP. Več kot polovica delnic in glasovalnih pravic mora biti v lasti strokovnjakov iz EGP. Odvetniške pisarne so lahko upravičene do izvajanja storitev zastopanja industrijske lastnine (glej pridržek za pravne storitve). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V LV: Za patentne odvetnike se zahteva državljanstvo EU. Ukrep: LV: Zakon o institucijah in postopkih za industrijsko lastnino, poglavje XVIII (členi 119–136). Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI in HU: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva prebivališče v EGP. V SI: Za imetnika/vlagatelja za registrirane pravice (patenti, blagovne znamke, varstvo modelov) se zahteva stalno prebivališče v Sloveniji. Namesto tega se lahko za glavni namen storitve ali postopka, obveščanja itd. zahteva zastopnik za patente ali zastopnika za znamke in modele, registriran v Sloveniji. Ukrepi: AT: Zakon o patentnih zastopnikih, BGBl. 214/1967, kakor je bil spremenjen, § § 2 in 16a. BG: Poglavje 8b zakona o patentih in registraciji uporabnih modelov. CY: Zakon o odvetnikih (poglavje 2), kakor je bil spremenjen. DE: Patentanwaltsordnung (PAO), Gesetz über die Tätigkeit europäischer Patentanwälte in Deutschland (EuPAG) in § 10 Rechtsdienstleistungsgesetz (RDG). EE: Patendivoliniku seadus (Zakon o patentnih zastopnikih) § 2 (14). ES: Ley 11/1986, de 20 de marzo, de Patentes de Invención y Modelos de utilidad, členi 155–157. FI: Tavaramerkkilaki (Zakon o blagovnih znamkah) (7/1964); Laki auktorisoiduista teollisoikeusasiamiehistä (Zakon o pooblaščenih odvetnikih za industrijsko lastnino) (22/2014) in Laki kasvinjalostajanoikeudesta (Zakon o pravicah žlahtniteljev rastlin) 1279/2009; Mallioikeuslaki (Zakon o registriranih modelih) 221/1971. FR: Code de la propriété intellectuelle. HU: Zakon XXXII iz leta 1995 o patentnih zastopnikih. PT: Uredba-zakon 15/95, kakor je bila spremenjena z Zakonom 17/2010, z odlokom 1200/2010, člen 5, in odlokom 239/2013, Zakon 9/2009. SI: Zakon o industrijski lastnini, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo 100/13 in 23/20. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V IE: Za ustanovitev družbe mora vsaj eden od direktorjev, partnerjev, vodstvenih delavcev ali zaposlenih v družbi registriran kot patentni odvetnik ali odvetnik za intelektualno lastnino na Irskem. Za čezmejno zagotavljanje storitev se zahtevajo državljanstvo EGP in tržna prisotnost v EGP, glavna poslovna enota v državi članici EGP, kvalifikacije v skladu s pravom države članice EGP. Ukrepi: IE: Section 85 and 86 of the Trade Marks Act 1996, as amended; predpis 51, predpis 51A in predpis 51B Predpisov o znamkah iz leta 1996, kakor so bili spremenjeni; Section 106 and 107 of the Patent Act 1992, as amended in Predpisi o registru patentnih zastopnikov S.I. 580 iz leta 2015. |
|
(c) |
Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 8621, razen revizijskih storitev, 86213, 86219 in 86220) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih računovodij in knjigovodij, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP (CPC 862). V FR: Zahteva se sedež ali stalno prebivališče. V IT: Za vpis v poklicni register, ki je potreben za opravljanje računovodskih in knjigovodskih storitev, se zahteva rezidentstvo ali sedež podjetja (CPC 86213, 86219, 86220). V PT: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za vpis v poslovni register pri zbornici pooblaščenih računovodij (Ordem dos Contabilistas Certificados) se zahteva stalno prebivališče ali sedež podjetja, kar je potrebno za izvajanje računovodskih storitev, če obstaja vzajemna obravnava portugalskih državljanov. Ukrepi: AT: Wirtschaftstreuhandberufsgesetz (Zakon o davčnih svetovalcih, revizorjih in računovodjih, BGBl. I Nr. 58/1999), § 12, § 65, § 67, § 68 (1) 4 in Bilanzbuchhaltungsgesetz (BibuG), BGBL. I Nr. 191/2013, § § 7, 11, 28. FR: Ordonnance 45-2138 du 19 septembre 1945. IT: Zakonodajni odlok 139/2005; Zakon 248/2006. PT: Uredba-zakon št. 452/99, spremenjena z Zakonom št. 139/2015, 7. september. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SI: Za opravljanje računovodskih in knjigovodskih storitev (CPC 86213, 86219, 86220) se zahteva sedež v Evropski uniji. Ukrepi: SI: Zakon o storitvah na notranjem trgu, Uradni list RS, št. 21/10. |
|
(d) |
Revizijske storitve (CPC 86211 in 86212, razen računovodskih in knjigovodskih storitev) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V EU: Za izvajanje obveznih revizijskih storitev je potrebno dovoljenje pristojnih organov države članice, ki lahko priznajo enakovrednost kvalifikacij revizorja, ki je državljan Čila ali katere koli tretje države, ob upoštevanju vzajemnosti (CPC 8621). Ukrepi: EU: Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ukrepi: BG: Zakon o neodvisni finančni reviziji. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih revizorjev, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP. Ukrepi: AT: Wirtschaftstreuhandberufsgesetz (zakon o davčnih svetovalcih, revizorjih in računovodjih, BGBl. I Nr. 58/1999), § 12, § 65, § 67, § 68 (1) 4. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DK: Obvezne revizijske storitve lahko izvajajo revizorji, pooblaščeni na Danskem. Za pooblastitev je potrebno stalno prebivališče v državi članici EGP. Glasovalne pravice revizorjev v pooblaščenih revizijskih podjetjih in revizijskih podjetjih, ki niso bila pooblaščena v skladu z uredbami o izvajanju Direktive 2006/43/ES, na podlagi člena 54(3)(g) pogodbe o obvezni reviziji, ne smejo presegati 10 % glasovalnih pravic. V FR: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za obvezne revizije se zahteva sedež ali stalno prebivališče. Čilski državljani lahko izvajajo obvezne revizijske storitve v Franciji pod pogojem vzajemnosti. V PL: Za izvajanje revizijskih storitev se zahteva sedež v Evropski uniji. Ukrepi: DK: Revisorloven (danski zakon o pooblaščenih revizorjih in revizijskih družbah), Zakon št. 1287 z dne 20. novembra 2018. FR: Code de commerce. PL: Zakon z dne 11. maja 2017 o zakonitih revizorjih, revizijskih podjetjih in javnem nadzoru, Uradni list iz leta 2017, točka 1089. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Zahteva se dovoljenje, za katero se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: stanje zaposlenosti v podsektorju. Poklicna združenja (osebne družbe), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena. V SK: Na Slovaškem lahko dovoljenje za izvajanje revizij pridobijo samo podjetja, v katerih je najmanj 60 % kapitala ali glasovalnih pravic pridržanih za slovaške državljane ali državljane drugih držav članic. Ukrepi: CY: Zakon o revizorjih iz leta 2017 (Zakon št. 53(I)/2017). SK: Zakon št. 423/2015 o obvezni reviziji. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V DE: Revizorji iz tretjih držav, registrirani v skladu s členom 134 WPO, lahko izvajajo obvezne revizije letnih davčnih izjav ali pripravijo konsolidirane davčne izjave družbe s sedežem zunaj Evropske unije, katere prenosljivi vrednostni papirji so na voljo za trgovanje na reguliranem trgu. Ukrepi: DE: Handelsgesetzbuch (HGB; trgovinski zakonik); Gesetz über eine Berufsordnung der Wirtschaftsprüfer (Wirtschaftsprüferordnung - WPO; Zakon o revizorjih). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V ES: zakoniti revizorji morajo biti državljani države članice. Ta pridržek ne velja za revidiranje družb iz držav nečlanic Evropske unije, ki kotirajo na španskem reguliranem trgu. Ukrepi: ES: Ley 22/2015, de 20 de julio, de Auditoría de Cuentas (novi zakon o revidiranju: Zakon 22/2015 o revizijskih storitvah). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SI se zahteva tržna prisotnost. Revizijski subjekt iz tretje države je lahko delničar ali družbenik v slovenski revizijski družbi, če so lahko slovenske revizijske družbe v skladu z zakonodajo države, v kateri je revizijski subjekt iz tretje države ustanovljen, delničarji ali družbeniki v revizijskem subjektu v navedeni državi (zahteva glede vzajemnosti). Ukrepi: SI: Zakon o revidiranju (ZRev-2), Uradni list RS, št. 65/2008 (kakor je bil nazadnje spremenjen, št. 84/18) in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (kakor je bil nazadnje spremenjen, št. 22/19 – ZPosS). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V EE: Večina glasov, ki jih predstavljajo delnice revizijskega podjetja, pripada zapriseženim revizorjem pod nadzorom pristojnega organa države članice EGP, ki so pridobili kvalifikacije v državi članici EGP, ali revizijskim podjetjem. Vsaj tri četrtine oseb, ki predstavljajo revizijsko podjetje na podlagi zakona, morajo imeti kvalifikacije iz države članice EGP. Ukrepi: EE: Zakon o dejavnosti revizorjev (Audiitortegevuse seadus) § 76-77. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BE: Zahteva se poslovna enota v Belgiji, kjer se bo izvajala poklicna dejavnost in kjer se bodo hranili akti, dokumenti in korespondenca v zvezi z njo ter kjer bo vsaj en uslužbenec ali upravitelj poslovne enote pooblaščen revizor. V FI: Zahteva se rezidentstvo v EGP za vsaj enega od revizorjev finske družbe z omejeno odgovornostjo in družb, ki so dolžne izvesti revizijo. Revizor mora biti revizor z lokalno izdanim dovoljenjem ali revizijska družba z lokalno izdanim dovoljenjem. V HR: Revizijske storitve lahko izvajajo samo pravne osebe s sedežem na Hrvaškem ali fizične osebe s stalnim prebivališčem na Hrvaškem. V IT: Za izvajanje revizijskih storitev s strani fizičnih oseb se zahteva prebivališče. V LT: Za izvajanje revizijskih storitev se zahteva sedež v EGP. V SE: Samo revizorji, pooblaščeni na Švedskem, in na Švedskem registrirana revizijska podjetja lahko izvajajo obvezne revizijske storitve. Zahteva se prebivališče v EGP. Naziv „pooblaščeni revizor“ lahko uporabljajo le revizorji, ki so pooblaščeni na Švedskem. Revizorji zadružnih gospodarskih združenj in nekaterih drugih podjetij, ki niso certificirana ali pooblaščena računovodska podjetja, morajo imeti stalno prebivališče v EGP, razen če vlada ali vladni organ v določenem primeru dopusti izjemo. Ukrepi: BE: Zakon z dne 22. julija 1953 o ustanovitvi inštituta revizorjev podjetij in organizaciji javnega nadzora nad delom revizorjev družb, usklajen 30. aprila 2007. (Zakon o revizorjih). FI: Tilintarkastuslaki (Zakon o reviziji) (459/2007), področni zakoni, ki zahtevajo uporabo revizorjev, ki jim je bilo dovoljenje izdano lokalno. HR: Zakon o reviziji (OG 146/05, 139/08, 144/12), člen 3. IT: Zakonodajni odlok 58/1998, členi 155, 158 in 161; Odlok predsednika republike 99/1998 in Zakonodajni odlok 39/2010, člen 2. LT: Zakon št. VIII-1227 o reviziji z dne 15. junija 1999 (nova različica št. X1676 z dne 3. julija 2008). SE: Revisorslagen (Zakon o revizorjih) (2001:883); Revisionslag (Zakon o reviziji) (1999:1079); Aktiebolagslagen (Zakon o gospodarskih družbah) (2005:551); Lag om ekonomiska föreningar (zakon o zadružnih gospodarskih združenjih) (2018:672) in drugi predpisi, ki urejajo zahteve za uporabo pooblaščenih revizorjev. |
|
(e) |
Storitve davčnega svetovanja (CPC 863, ne zajema pravnega svetovanja in pravnega zastopanja v davčnih zadevah, ki sta uvrščena med pravne storitve) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih davčnih svetovalcev, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP. Ukrepi: AT: Wirtschaftstreuhandberufsgesetz (zakon o davčnih svetovalcih, revizorjih in računovodjih, BGBl. I Nr. 58/1999), § 12, § 65, § 67, § 68 (1) 4. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FR: Zahteva se sedež ali stalno prebivališče. Ukrepi: FR: Ordonnance 45-2138 du 19 septembre 1945. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BG: Davčni svetovalci morajo biti državljani držav članic. Ukrepi: BG: Zakon o računovodstvu; Zakon o neodvisni finančni reviziji; Zakon o dohodnini fizičnih oseb ter Zakon o davku od dobička pravnih oseb. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V HU: Za fizične osebe se za izvajanje storitev davčnega svetovanja na ozemlju Madžarske zahteva stalno prebivališče v EGP. V IT: Zahteva se prebivališče. Ukrepi: HU: Zakon XCII iz leta 2003 o pravilih za obdavčitev in Odlok Ministrstva za finance št. 26/2008 o izdaji dovoljenj in registraciji dejavnosti davčnega svetovanja. IT: Zakonodajni odlok 139/2005; Zakon 248/2006. |
|
(f) |
Arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja, storitve inženiringa in integriranega inženiringa (CPC 8671, 8672, 8673, 8674) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BG: Za arhitekturne storitve, storitve urbanističnega načrtovanja in storitve inženiringa, ki jih izvajajo fizične osebe, se zahteva stalno prebivališče v EGP ali Švicarski konfederaciji. Pri arhitekturnih in inženirskih projektih, ki so pomembni za državo ali regijo, morajo tuji vlagatelji delovati kot partnerji ali podizvajalci lokalnih vlagateljev (CPC 8671, 8672, 8673). Ukrepi: BG: Zakon o prostorskem razvoju; Zakon o gradbeniški zbornici in Zakon o zbornicah arhitektov in inženirjev pri oblikovanju razvoja projektov. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V HR: Načrt ali projekt tujega arhitekta, inženirja ali urbanista mora glede skladnosti s hrvaškim pravom potrditi pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem (CPC 8671, 8672, 8673, 8674). Ukrepi: HR: Zakon o dejavnostih pri prostorskem načrtovanju in gradnji (OG 118/18, 110/19); Zakon o prostorskem načrtovanju (OG 153/13, 39/19). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V CY: Za zagotavljanje arhitekturnih storitev in storitev urbanističnega načrtovanja, storitev inženiringa in integriranega inženiringa veljata pogoja glede državljanstva in rezidentstva (CPC 8671, 8672, 8673, 8674). Ukrepi: CY: Zakon 41/1962, kakor je bil spremenjen; Zakon 224/1990, kakor je bil spremenjen, in Zakon 29(I)2001, kakor je bil spremenjen. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Zahteva se rezidentstvo v EGP. V HU: Za fizične osebe se zahteva stalno prebivališče v EGP za izvajanje naslednjih storitev na ozemlju Madžarske: arhitekturne storitve, storitve inženiringa (to velja samo za diplomirane pripravnike), storitve integriranega inženiringa in storitve krajinske arhitekture (CPC 8671, 8672, 8673, 8674). V IT: Za vpis v poklicni register, ki je potreben za opravljanje arhitekturnih in inženirskih storitev, se zahteva rezidentstvo ali poslovni sedež / poslovni naslov v Italiji (CPC 8671, 8672, 8673, 8674). V SK: Za registracijo v poklicnem združenju, ki je potrebna za opravljanje arhitekturnih in inženirskih storitev, se zahteva rezidentstvo v EGP (CPC 8671, 8672, 8673, 8674). Ukrepi: CZ: Zakon št. 360/1992 zb. o opravljanju poklica pooblaščenih arhitektov ter pooblaščenih inženirjev in tehnikov, dejavnih na področju gradnje zgradb. HU: Zakon LVIII iz leta 1996 o poklicnih združenjih arhitektov in inženirjev. IT: Kraljevi odlok 2537/1925 o poklicu arhitekta in inženirja; Zakon 1395/1923; in Odlok predsednika republike 328/2001. SK: Zakon 138/1992 o arhitektih in inženirjih, čl. 3, 15, 15a, 17a, 18a. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BE: Zagotavljanje arhitekturnih storitev vključuje nadzor nad izvedbo del (CPC 8671, 8674). Tuji arhitekti, ki imajo dovoljenje v svojih državah gostiteljicah in bi radi svoj poklic priložnostno opravljali v Belgiji, morajo pridobiti predhodno dovoljenje sveta zbornice na geografskem območju, kjer nameravajo izvajati dejavnost. Ukrepi: BE: Zakon z dne 20. februarja 1939 o zaščiti naziva poklica arhitekta zakon z dne 26. junija 1963, ki določa pravilnik o zbornici arhitektov z dne 16. decembra 1983 o etiki, ki jo določi nacionalni svet zbornice arhitektov (odobreno s členom 1 A.R. z dne 18. aprila 1985, M.B., 8. maj 1985). |
Pridržek št. 3 – Poklicne storitve – zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov
|
Sektor – podsektor: |
Poklicne storitve – zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve; storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov in pomožnega medicinskega osebja; veterinarske storitve; prodaja zdravil ter medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve farmacevtov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 9312, 93191, 932, 63211 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje/oddelek: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
|
(a) |
Zdravstvene, zobozdravstvene, babiške, negovalne, fizioterapevtske in pomožne medicinske storitve (CPC 9312, 93191) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V IT: Za zagotavljanje storitev psihologov se zahteva državljanstvo Evropske unije, tujim strokovnjakom se lahko dovoli delovanje na podlagi vzajemnosti (del CPC 9312). Ukrepi: IT: Zakon 56/1989 o poklicu psihologa. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V CY: Za izvajanje zdravstvenih (vključno s psihološkimi), zobozdravstvenih, babiških, negovalnih, fizioterapevtskih in pomožnih medicinskih storitev veljata pogoja glede ciprskega državljanstva in prebivališča. Ukrepi: CY: Zakon o registraciji zdravnikov (poglavje 250), kakor je bil spremenjen; Zakon o registraciji zobozdravnikov (poglavje 249), kakor je bil spremenjen; Zakon 75(I)/2013 – podologi; Zakon 33(I)/2008, kakor je bil spremenjen – medicinski fiziki; Zakon 34(I)/2006, kakor je bil spremenjen – delovni terapevti; Zakon 9(I)/1996, kakor je bil spremenjen – zobotehniki; Zakon 68(I)/1995, kakor je bil spremenjen – psihologi; Zakon 16(I)/1992, kakor je bil spremenjen – optiki; Zakon 23(I)/2011, kakor je bil spremenjen – radiologi/radioterapevti; Zakon 31(I)/1996, kakor je bil spremenjen – dietetiki/nutricionisti; Zakon 140/1989, kakor je bil spremenjen – fizioterapevti in Zakon 214/1988, kakor je bil spremenjen – medicinske sestre. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DE [:] Zdravniki (vključno s psihologi, psihoterapevti in zobozdravniki) se morajo registrirati pri regionalnih združenjih zdravnikov in zobozdravnikov bolniških blagajn (kassenärztliche / kassenzahnärztliche Vereinigungen), če želijo zdraviti bolnike, ki so zavarovani prek sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za babiške storitve je dostop omejen samo na fizične osebe. Zdravstvene in zobozdravstvene storitve lahko izvajajo fizične osebe, zdravstveni domovi z licenco in pooblaščeni organi. Lahko veljajo zahteve glede sedeža. Ukrepi: DE: Bundesärzteordnung (BÄO; zvezni zakon o zdravnikih); Gesetz über die Ausübung der Zahnheilkunde (ZHG); Gesetz über den Beruf der Psychotherapeutin und des Psychotherapeuten (PsychThG; Zakon o storitvah psihoterapevtov); Gesetz über die berufsmäßige Ausübung der Heilkunde ohne Bestallung (Heilpraktikergesetz); Gesetz über das Studium und den Beruf von Hebammen(HebG); Bundes-Apothekerordnung; dodatna zakonodaja v zvezi z babicami lahko obstaja na regionalni ravni. Gesetz über die Pflegeberufe (PflBG); Sozialgesetzbuch Fünftes Buch (SGB V; zakonik o socialnem varstvu, peta knjiga) – obvezno zdravstveno zavarovanje. Regionalna raven: Heilberufekammergesetz des Landes Baden-Württemberg; Gesetz über die Berufsausübung, die Berufsvertretungen und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Tierärzte, Apotheker sowie der Psychologischen Psychotherapeuten und der Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten (Heilberufe-Kammergesetz – HKaG) in Bayern; Berliner Heilberufekammergesetz (BlnHKG); Hamburgisches Kammergesetz für die Heilberufe (HmbKGH); Gesetz über die Berufsgerichtsbarkeit der Heilberufe; Hamburgisches Gesetz über die Ausübung des Berufs der Hebamme und des Entbindungspflegers (Hamburgisches Hebammengesetz); Heilberufsgesetz Brandenburg (HeilBerG); Bremisches Gesetz über die Berufsvertretung, die Berufsausübung, die Weiterbildung und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Psychotherapeuten, Tierärzte und Apotheker (Heilberufsgesetz - HeilBerG); Niedersächsisches Kammergesetz für die Heilberufe (Heilkammergesetz – HKG); Niedersächsisches Gesetz über die Ausübung des Hebammenberufs (NHebG) Heilberufsgesetz Mecklenburg-Vorpommern (Heilberufsgesetz M-V – HeilBerG); Heilberufsgesetz (HeilBG NRW); Heilberufsgesetz (HeilBG Rheinland-Pfalz); Gesetz über die öffentliche Berufsvertretung, die Berufspflichten, die Weiterbildung und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte/ Ärztinnen, Zahnärzte/ Zahnärztinnen, psychologischen Psychotherapeuten/ Psychotherapeutinnen und Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten/psychotherapeutinnen, Tierärzte/Tierärztinnen und Apotheker/Apothekerinnen im Saarland (Saarländisches Heilberufekammergesetz – SHKG); Gesetz über Berufsausübung, Berufsvertretungen und Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Tierärzte, Apotheker sowie der Psychologischen Psychotherapeuten und der Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten im Freistaat Sachsen (Sächsisches Heilberufekammergesetz – SächsHKaG) in Thüringer Heilberufegesetz. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FR: Vlagateljem iz Unije so na voljo tudi druge pravne oblike, tuji vlagatelji pa imajo dostop le do pravnih oblik „société d'exercice libéral“ (SEL) in „société civile professionnelle“ (SCP). Za izvajanje zdravstvenih, zobozdravstvenih in babiških storitev se zahteva francosko državljanstvo. Vendar imajo tujci dostop v okviru letno določenih kvot. Izvajanje zdravstvenih, zobozdravstvenih in babiških storitev ter storitev medicinskih sester samo prek SEL à forme anonyme, à responsabilité limitée par actions simplifiée ou en commandite par actions SCP, société coopérative (samo za samostojne splošne zdravnike in specialiste) ali société interprofessionnelle de soins ambulatoires (SISA) za multidisciplinarne zdravstvene domove. Ukrepi: FR: Loi no 90-1258 relative à l'exercice sous forme de société des professions libérales, Loi no2011940 du 10 août 2011 modifiant certaines dispositions de la loi no2009-879 dite HPST, Loi no47-1775 portant statut de la coopération; in Code de la santé publique. |
|
(b) |
Veterinarske storitve (CPC 932) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V AT: Veterinarske storitve lahko izvajajo samo državljani držav članic EGP. Zahteva glede državljanstva se za državljane države nečlanice EGP opusti, če obstaja sporazum med Unijo in to državo nečlanico EGP, ki za naložbe in čezmejno trgovino z veterinarskimi storitvami določa nacionalno obravnavo. V ES: Za opravljanje poklica se zahteva članstvo v poklicnem združenju, pogoj zanj pa je državljanstvo Evropske unije; ta pogoj se lahko opusti v okviru dvostranskega poklicnega sporazuma. V FR: Za opravljanje veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EGP, vendar se lahko zahteva glede državljanstva opusti na podlagi vzajemnosti. Pravne oblike družb, ki so na voljo za izvajanje veterinarskih storitev, so omejene na SCP (Société civile professionnelle) in SEL (Société d'exercice libéral). Uporabljajo se nediskriminatorne zahteve glede pravne oblike, pod določenimi pogoji pa se lahko dovolijo druge pravne oblike družb, ki jih določa francosko notranje pravo ali pravo druge države članice EGP in imajo sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej državi. Ukrepi: AT: Tierärztegesetz (Zakon o veterinarski službi), BGBl. Nr. 16/1975, § 3 (2) (3). ES: Real Decreto 126/2013, de 22 de febrero, por el que se aprueban los Estatutos Generales de la Organización Colegial Veterinaria Española; člena 62 in 64. FR: Code rural et de la pêche maritime: Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V CY: Za izvajanje veterinarskih storitev veljata pogoja glede državljanstva in prebivališča. V EL: Za izvajanje veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EGP ali Švice. V HR: Čezmejne veterinarske storitve v Republiki Hrvaški lahko izvajajo samo pravne in fizične osebe, ustanovljene v državi članici za namene izvajanja veterinarskih dejavnosti. Samo državljani Unije lahko ustanovijo veterinarsko prakso v Republiki Hrvaški. V HU: Za članstvo v madžarski veterinarski zbornici, ki je potrebno za izvajanje veterinarskih storitev, se zahteva državljanstvo EGP. Ukrepi: CY: Zakon 169/1990, kakor je bil spremenjen. EL: Predsedniški odlok 38/2010, ministrska odločba 165261/IA/2010 (vladni uradni list 2157/B). HR: Zakon o veterinarski službi (OG 83/13, 148/13, 115/18), členi 3(67), 105 in 121. HU: Zakon CXXVII iz leta 2012 o madžarski veterinarski zbornici in pogojih za izvajanje veterinarskih storitev. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Za izvajanje veterinarskih storitev se zahteva fizična prisotnost na ozemlju. V IT in PT: Za izvajanje veterinarskih storitev se zahteva prebivališče. V PL: Za izvajanje veterinarskih storitev za opravljanje poklica veterinarja na ozemlju Poljske morajo osebe, ki niso državljani Evropske unije, opraviti izpit v poljskem jeziku, ki ga organizira poljska veterinarska zbornica, in zahteva se fizična prisotnost. V SI: Čezmejne veterinarske storitve v Republiki Sloveniji lahko izvajajo samo pravne in fizične osebe, ustanovljene v državi članici za namene izvajanja veterinarskih dejavnosti. V SK: Za registracijo v poklicnem združenju, ki je potrebna za opravljanje poklica, se zahteva prebivališče v EGP. Ukrepi: CZ: Zakon št. 166/1999 zb. (Zakon o veterinarski službi), § 58-63, 39, in Zakon št. 381/1991 zb. (o veterinarski zbornici Češke), odstavek 4. IT: Zakonodajni odlok C.P.S. 233/1946, členi 7–9 in Odlok predsednika republike 221/1950, odstavek 7. PL: Zakon z dne 21. decembra 1990 o veterinarskem poklicu in veterinarskih zbornicah. PT: Uredba-zakon 368/91 (Statut veterinarskega poklicnega združenja) alterado p/Lei 125/2015, 3 set. SI: Pravilnik o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev, Uradni list RS, št. 71/2008, 7/2011, 59/2014 in 21/2016, Zakon o storitvah na notranjem trgu, Uradni list RS, št. 21/2010. SK: Zakon 442/2004 o zasebni veterinarski praksi in o veterinarskem združenju, člen 2. |
|
(c) |
Prodaja zdravil ter medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve farmacevtov (CPC 63211) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V AT: Zdravila in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Za upravljanje lekarne se zahteva državljanstvo države članice EGP ali Švicarske konfederacije. Za zakupnike in osebe, ki vodijo lekarne, se zahteva državljanstvo države članice EGP ali Švicarske konfederacije. Ukrepi: AT: Apothekengesetz (zakon o lekarniški dejavnosti), RGBl. Nr. 5/1907, kakor je bil spremenjen, § § 3, 4, 12; Arzneimittelgesetz (Zakon o zdravilih), BGBl. Nr. 185/1983, kakor je bil spremenjen, § § 57, 59, 59a; in Medizinproduktegesetz (Zakon o medicinskih proizvodih), BGBl. Nr. 657/1996, kakor je bil spremenjen, § 99. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V DE: Lekarno lahko upravljajo samo fizične osebe (farmacevti). Državljani drugih držav ali osebe, ki niso opravile nemškega lekarniškega izpita, lahko pridobijo samo dovoljenje za prevzem lekarne, ki je obratovala že v predhodnih treh letih. V FR: Za upravljanje lekarne se zahteva državljanstvo EGP ali Švice. Tujim farmacevtom se lahko dovoli ustanovitev družbe v okviru letno določenih kvot. Za odprtje lekarne je potrebno dovoljenje in tržna prisotnost, vključno s prodajo zdravil javnosti na daljavo prek storitev informacijske družbe; lekarna mora imeti eno od pravnih oblik, ki so dovoljene v skladu z nacionalnim pravom na nediskriminatorni osnovi: samo société d’exercice libéral (SEL) anonyme, par actions simplifiée, à responsabilité limitée unipersonnelle ali pluripersonnelle, en commandite par actions, société en noms collectifs (SNC) ali société à responsabilité limitée (SARL) unipersonnelle ali pluripersonnelle. Ukrepi: DE: Gesetz über das Apothekenwesen (ApoG; nemški zakon o lekarniški dejavnosti); Bundes-Apothekerordnung; Gesetz über den Verkehr mit Arzneimitteln (AMG); Gesetz über Medizinprodukte (MPG); Verordnung zur Regelung der Abgabe von Medizinprodukten (MPAV). FR: Code de la Santé Publique in Loi 90-1258 du 31 décembre 1990 relative à l'exercice sous forme de société des professions libérales in Loi 2015-990 du 6 août 2015. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V EL: Za opravljanje lekarniške dejavnosti se zahteva državljanstvo Evropske unije. V HU: Za opravljanje lekarniške dejavnosti se zahteva državljanstvo EGP. V LV: Pred začetkom samostojnega opravljanja lekarniškega poklica mora tuj farmacevt ali farmacevtski tehnik, ki izobrazbe ni pridobil v državi članici ali državi članici EGP, najmanj eno leto delati v lekarni v državi članici EGP pod nadzorom farmacevta. Ukrepi: EL: Zakon 5607/1932, kakor je bil spremenjen z zakonoma 1963/1991 in 3918/2011. HU: Zakon XCVIII iz leta 2006 o splošnih določbah v zvezi z zanesljivo in ekonomsko izvedljivo dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov ter o distribuciji zdravil. LV: Zakon o zdravilih, s. 38. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V IT: Poklic lahko opravljajo samo fizične osebe, vpisane v register, in pravne osebe v obliki osebnih družb, pri čemer mora biti vsak družbenik v družbi vpisan v register farmacevtov. Za vpis v poklicni register farmacevtov se zahteva državljanstvo države članice ali stalno prebivališče in opravljanje tega poklica v Italiji. Tuji državljani, ki imajo potrebne kvalifikacije, se lahko vpišejo v register, če so državljani ene od držav, s katerimi je Italija podpisala poseben sporazum, ki jim omogoča opravljanje poklica pod pogojem vzajemnosti (D. Lgsl. CPS 233/1946, členi 7–9, in Odlok predsednika republike 221/1950, odstavka 3 in 7). Odprtje novih ali prevzem obstoječih lekarn sta mogoča na podlagi javnega natečaja. Na javnem natečaju lahko sodelujejo samo državljani države članice, vpisani v register farmacevtov („albo“). Ukrepi: IT: Zakon 362/1991, členi 1, 4, 7 in 9; Zakonodajni odlok CPS 233/1946, členi 7–9, in Odlok predsednika republike 221/1950, odstavka 3 in 7). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za prodajo farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve farmacevtov se zahteva državljanstvo (CPC 63211). Ukrepi: CY: Zakon o farmacevtskih izdelkih in strupenih snoveh (poglavje 254), kakor je bil spremenjen. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Za farmacevte se zahteva stalno prebivališče. Ukrepi: BG: Zakon o zdravilih v humani medicini, členi 146, 161, 195, 222 in 228. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DE, SK: Za pridobitev dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti ali za odprtje lekarne za maloprodajo farmacevtskih izdelkov in nekaterega medicinskega blaga javnosti se zahteva rezidentstvo. Ukrepi: DE: Gesetz über das Apothekenwesen (ApoG; nemški zakon o lekarniški dejavnosti); Gesetz über den Verkehr mit Arzneimitteln (AMG); Gesetz über Medizinprodukte (MPG); Verordnung zur Regelung der Abgabe von Medizinprodukten (MPAV). SK: Zakon 362/2011 o zdravilih in medicinskih pripomočkih, člen 6, in Zakon 578/2004 o ponudnikih zdravstvenih storitev, zdravstvenih delavcih in poklicnih združenjih v zdravstvu. |
Pridržek št. 4 – Storitve na področju raziskav in razvoja
|
Sektor – podsektor: |
Storitve na področju raziskav in razvoja (R in R) |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 851, 853 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
EU: Za javno financirane storitve na področju raziskav in razvoja, ki se financirajo s sredstvi Evropske unije na ravni Evropske unije, se lahko izključne pravice ali dovoljenja podelijo le državljanom držav članic in pravnim osebam Evropske unije, ki imajo sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji (CPC 851, 853).
Za storitve na področju raziskav in razvoja, ki se financirajo iz javnih sredstev države članice, se izključne pravice ali dovoljenja lahko podelijo le državljanom zadevne države članice in podjetjem zadevne države članice z glavno upravo v tej državi članici (CPC 851, 853).
Ta pridržek ne vpliva na ta sporazum in na izključitev postopkov za oddajo naročil s strani pogodbenice ali subvencij iz pododstavkov (e) in (f) člena 11.1(2) tega sporazuma.
Ukrepi:
EU: Vsi obstoječi in prihodnji okvirni programi Evropske unije za raziskave ali inovacije, vključno s pravili za sodelovanje v okvirnem programu Obzorje 2020 ter predpisi v zvezi s skupnimi tehnološkimi pobudami in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT), pa tudi obstoječi in prihodnji nacionalni, regionalni ali lokalni programi raziskav.
Pridržek št. 5 – Nepremičninske storitve
|
Sektor – podsektor: |
Nepremičninske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 821, 822 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V CY: Za izvajanje nepremičninskih storitev veljata pogoja glede državljanstva in stalnega prebivališča.
Ukrepi:
CY: Zakon o nepremičninskih posrednikih 71(1)/2010, kakor je bil spremenjen.
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V CZ: Za pridobitev dovoljenja, potrebnega za izvajanje nepremičninskih storitev, se za fizične osebe zahteva prebivališče, za pravne osebe pa sedež na Češkem.
V HR: Za izvajanje nepremičninskih storitev v EGP se zahteva tržna prisotnost.
V PT: Za fizične osebe se zahteva prebivališče v EGP. Za pravne osebe se zahteva sedež v EGP.
Ukrepi:
CZ: Zakon o izdaji dovoljenj za izvajanje trgovinske dejavnosti.
HR: Zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami (OG 107/07 in 144/12), člen 2.
PT: Uredba-zakon 211/2004 (člena 3 in 25), kakor je bila spremenjena in ponovno objavljena z Uredbo-zakonom 69/2011.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V DK: Kar zadeva izvajanje nepremičninskih storitev na ozemlju Danske, lahko naziv „nepremičninski posrednik“ uporabljajo samo licencirani nepremičninski posredniki, ki so fizične osebe, vpisane v register nepremičninskih posrednikov danskega organa za poslovanje. V skladu z zakonom morajo imeti te osebe stalno prebivališče na Danskem ali v Evropski uniji, EGP ali Švicarski konfederaciji.
Zakon o prodaji nepremičnin se uporablja le pri izvajanju nepremičninskih storitev za potrošnike. Zakon o prodaji nepremičnin se ne uporablja za zakup nepremičnin (CPC 822).
Ukrepi:
DK: Lov om formidling af fast ejendom m.v. lov. nr. 526 af 28.5.2014 (Zakon o prodaji nepremičnin).
Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V SI: Če Čile slovenskim državljanom in podjetjem dovoli opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami, bo tudi Slovenija čilskim državljanom in podjetjem dovolila opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami pod enakimi pogoji, pri čemer morajo biti izpolnjene tudi naslednje zahteve: licenca za opravljanje poslov posredovanja v matični državi, predložitev ustreznega potrdila o nekaznovanosti ter vpis v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem (slovenskem) ministrstvu.
Ukrepi:
SI: Zakon o nepremičninskem posredovanju.
Pridržek št. 6 – Poslovne storitve
|
Sektor – podsektor: |
Poslovne storitve – storitve dajanja v najem ali zakup brez upravljavcev; storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju; tehnični preizkusi in analize; sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja; storitve, povezane s kmetijstvom; varnostne storitve; storitve posredovanja zaposlitve; storitve prevajanja in tolmačenja ter druge poslovne storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 37, del CPC 612, del 621, del 625, 831, del 85990, 86602, 8675, 8676, 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209, 87901, 87902, 87909, 88, del 893 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Storitve dajanja v najem ali zakup brez upravljavcev (CPC 83103, CPC 831) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V SE: V primeru tujih lastniških deležev je treba za plovbo pod švedsko zastavo dokazati prevladujoči švedski delež v upravljanju ladje. Prevladujoči švedski delež v upravljanju pomeni, da upravljanje ladje poteka na Švedskem in da je ladja v več kot polovični švedski lasti ali lasti oseb iz druge države EGP. Drugim ladjam v tuji lasti se lahko pod nekaterimi pogoji odobri izjema od tega pravila, kadar jih s sklenitvijo pogodbe o zakupu ladijskega prostora najamejo ali zakupijo švedske pravne osebe (CPC 83103). Ukrepi: SE: Sjölagen (Zakon o pomorstvu) (1994:1009), poglavje 1, člen 1. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SE: Ponudniki storitev dajanja osebnih avtomobilov in nekaterih terenskih vozil (terrängmotorfordon) brez voznika v najem ali zakup za manj kot eno leto morajo imenovati osebo, ki je med drugim odgovorna za zagotavljanje skladnosti poslovanja z veljavnimi pravili in predpisi ter za upoštevanje pravil o varnosti v cestnem prometu. Odgovorna oseba mora prebivati v EGP (CPC 831). Ukrepi: SE: Lag (1998: 492) om biluthyrning (zakon o najemu in zakupu osebnih avtomobilov). |
|
(b) |
Storitve dajanja v najem ali zakup in druge poslovne storitve, povezane z letalstvom (CPC 83104) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: EU: Kar zadeva najem ali zakup zrakoplova brez posadke, veljajo za zrakoplove, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Evropske unije, zadevne zahteve glede registracije zrakoplova. Pogodba o zakupu brez posadke, katere podpisnik je letalski prevoznik iz Evropske unije, mora izpolnjevati zahteve iz prava Evropske unije ali nacionalnega prava o varnosti v letalstvu, kot so predhodna odobritev in drugi pogoji, ki veljajo za uporabo registriranega zrakoplova iz tretjih držav. Za registracijo zrakoplova se lahko zahteva, da je v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali družb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora (CPC 83104). Kadar ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij (CRS), ki delujejo zunaj Evropske unije, letalskim prevoznikom iz Evropske unije ne zagotovijo obravnave, ki bi bila enakovredna (tj. nediskriminatorna) obravnavi, ki jo ponudniki CRS iz Evropske unije zagotavljajo letalskim prevoznikom iz tretjih držav v Evropski uniji, ali kadar letalski prevozniki, ki niso iz Evropske unije, ponudnikom storitev CRS iz Evropske unije ne zagotovijo obravnave, ki bi bila enakovredna obravnavi, ki jo letalski prevozniki zagotavljajo v Evropski uniji ponudnikom storitev CRS iz tretjih držav, se lahko sprejmejo ukrepi za zagotovitev enakovredne diskriminatorne obravnave letalskim prevoznikom, ki niso iz Evropske unije, s strani ponudnikov storitev CRS, ki delujejo v Evropski uniji, oziroma ponudnikom storitev CRS, ki niso iz Evropske unije, s strani letalskih prevoznikov iz Evropske unije. Ukrepi: EU: Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Uredba (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BE: Zasebni (civilni) zrakoplovi, ki so v lasti fizičnih oseb, ki niso državljani države članice EGP, se lahko vpišejo v register le, če ima lastnik stalno prebivališče oziroma prebiva v Belgiji neprekinjeno vsaj eno leto. Zasebni (civilni) zrakoplovi, ki so v lasti tujih pravnih oseb, ki niso bile ustanovljene v skladu s pravom države članice EGP, se lahko vpišejo v register le, če ima lastnik glavni sedež, zastopstvo ali pisarno v Belgiji neprekinjeno vsaj eno leto (CPC 83104). Ukrepi: BE: Arrêté Royal du 15 mars 1954 réglementant la navigation aérienne. |
|
(c) |
Storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju – storitve na področju arbitraže in sprave (CPC 86602) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Za mediacijo se za državljane držav, ki niso države članice EGP ali Švicarske konfederacije, zahteva stalno ali dolgotrajno prebivanje v Republiki Bolgariji. V HU: Za opravljanje dejavnosti mediacije (kot sta arbitraža in sprava) je treba pridobiti dovoljenje v obliki vpisa v register, ki ga izda minister za pravosodje. Dovoljenje se lahko izda samo pravnim ali fizičnim osebam, ki imajo poslovno enoto ali stalno prebivališče na Madžarskem. Ukrepi: BG: Zakon o mediaciji, člen 8. HU: Zakon LV o mediaciji iz leta 2002. |
|
(d) |
Storitve tehničnega preizkušanja in analiz (CPC 8676) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za izvajanje storitev kemikov in biologov se zahteva državljanstvo države članice EU. V FR: Poklic biologa je pridržan za fizične osebe, zahteva se državljanstvo EGP. Ukrepi: CY: Zakon o registraciji kemikov iz leta 1988 (Zakon 157/1988), kakor je bil spremenjen. FR: Code de la Santé Publique. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Za izvajanje storitev tehničnega preskušanja in analiz se zahtevata sedež v Bolgariji v skladu z bolgarskim zakonom o gospodarski dejavnosti in vpis v register gospodarskih družb. Za izvajanje periodičnih tehničnih pregledov vozil v cestnem prometu mora biti subjekt registriran v skladu z bolgarskim zakonom o gospodarski dejavnosti ali zakonom o neprofitnih pravnih osebah ali sicer registriran v drugi državi članici EGP. Preizkuse in analize sestave in čistosti zraka in vode lahko izvajajo samo bolgarsko ministrstvo za okolje in vodo ali njegove agencije v sodelovanju z bolgarsko akademijo znanosti. Ukrepi: BG: Zakon o tehničnih zahtevah za izdelke; Zakon o merjenju; Zakon o čistem zunanjem zraku in Zakon o vodi, Odlok N-32 o periodičnih tehničnih pregledih vozil v cestnem prometu. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V IT: Biologi, kemijski analitiki, agronomi in „periti agrari“ morajo imeti za opravljanje poklica stalno prebivališče v Italiji in biti vpisani v poklicni register. Državljani tretjih držav se lahko vpišejo v register pod pogojem vzajemnosti. Ukrepi: IT: Biologi in kemijski analitiki: Zakon 396/1967 o poklicu biologa; in Kraljevi odlok 842/1928 o poklicu kemijskega analitika. |
|
(e) |
Sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja (CPC 8675) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V IT: Za vpis v register geologov, ki je potreben za opravljanje poklica geodeta ali geologa za izvajanje storitev v zvezi z iskanjem mineralov in delovanjem rudnikov itd., se zahteva stalno prebivališče ali poslovni sedež v Italiji. Zahteva se državljanstvo države članice Evropske unije, vendar se tujci lahko vpišejo pod pogojem vzajemnosti. Ukrepi: IT: Geologi: Zakon 112/1963, člena 2 in 5; Odlok predsednika republike 1403/1965, člen 1. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Za fizične osebe se za izvajanje dejavnosti na področju geodezije, kartografije in katastrskih izmer zahteva državljanstvo in stalno prebivališče v državi članici EGP ali Švicarski konfederaciji. Za pravne osebe se zahteva registracija v skladu z zakonodajo države članice EGP ali Švicarske konfederacije. Ukrepi: BG: Zakon o katastru in zemljiški knjigi ter Zakon o geodeziji in kartografiji. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za zagotavljanje zadevnih storitev se zahteva državljanstvo. Ukrepi: CY: Zakon 224/1990, kakor je bil spremenjen. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V FR: Za storitve iskanja in raziskovanja se zahteva ustanovitev. Ta zahteva se lahko opusti za znanstvene raziskovalce na podlagi sklepa ministra za znanstvene raziskave v dogovoru z ministrom za zunanje zadeve. Ukrepi: FR: Loi 46-942 du 7 mai 1946 in décret no71-360 du 6 mai 1971. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V HR: Osnovne geološke, geodetske in rudarske svetovalne storitve ter s tem povezane svetovalne storitve na področju varstva okolja na ozemlju Hrvaške se lahko opravljajo samo skupaj z domačimi pravnimi osebami ali prek njih. Ukrepi: HR: Pravilnik o zahtevah za izdajo soglasja pravnim osebam za izvajanje strokovnih dejavnosti varstva okolja (OG št. 57/10), členi 32–35. |
|
(f) |
Storitve, povezane s kmetijstvom (del CPC 88) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V IT: Biologi, kemijski analitiki, agronomi in „periti agrari“ morajo imeti za opravljanje poklica stalno prebivališče v Italiji in biti vpisani v poklicni register. Državljani tretjih držav se lahko vpišejo v register pod pogojem vzajemnosti. Ukrepi: IT: Biologi in kemijski analitiki: Zakon 396/1967 o poklicu biologa; in Kraljevi odlok 842/1928 o poklicu kemijskega analitika. Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi V PT: Poklice biologa, kemijskega analitika in agronoma lahko opravljajo samo fizične osebe. Za inženirje in tehnične inženirje, ki so državljani tretjih držav, velja režim vzajemnosti (in ne zahteva glede državljanstva). Za biologe ni zahteve glede državljanstva ali vzajemnosti. Ukrepi: PT: Uredba-zakon št. 119/92 alterado p/Lei 123/2015, 2. set. (Ordem Engenheiros); Zakon 47/2011 alterado p/ Lei 157/2015, 17. set. (Ordem dos Engenheiros Técnicos) in Uredba-zakon št. 183/98 alterado p/Lei 159/2015, 18. set. (Ordem dos Biólogos) |
|
(g) |
Varnostne storitve (CPC 87302, 87303, 87304, 87305, 87309) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V IT: Za pridobitev potrebnega dovoljenja za izvajanje storitev varovanja in prevoza vrednostnih predmetov se zahtevata državljanstvo države članice in prebivališče. V PT: Čezmejno zagotavljanje varnostnih storitev s strani tujih ponudnikov ni dovoljeno. Za specializirano osebje se zahteva državljanstvo. Ukrepi: IT: Zakon o javni varnosti (TULPS) 773/1931, členi 133–141; Kraljevi odlok 635/1940, člen 257. PT: Zakon 34/2013 alterada p/ Lei 46/2019, 16 maio, in Odlok 273/2013 alterada p/ Portaria 106/2015, 13 abril. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DK: Za posameznike, ki zaprosijo za dovoljenje za izvajanje varnostnih storitev, se zahteva stalno prebivališče. Zahteva glede stalnega prebivališča velja tudi za vodstvene delavce in večino članov odbora pravne osebe, ki vloži zahtevo za dovoljenje za izvajanje storitev varovanja. Vendar za vodstvo in upravni odbor stalno prebivališče ni potrebno, če je to v skladu z mednarodnimi sporazumi ali odredbami ministra za pravosodje. Ukrepi: DK: Lovbekendtgørelse 2016-01-11 nr. 112 om vagtvirksomhed. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V EE: Za varnostnike se zahteva stalno prebivališče. Ukrepi: EE: Turvaseadus (Zakon o varnosti) § 21, § 22. |
|
(h) |
Storitve posredovanja zaposlitve (CPC 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava (uporablja se na regionalni ravni javne uprave): V BE: V vseh belgijskih regijah morajo družbe z glavnim sedežem zunaj EGP dokazati, da v matični državi izvajajo storitve posredovanja zaposlitve. V valonski regiji se za storitve posredovanja zaposlitve zahteva posebna vrsta pravne osebe (régulièrement constituée sous la forme d'une personne morale ayant une forme commerciale, soit au sens du droit belge, soit en vertu du droit d'un Etat membre ou régie spar celui-ci, quelle que soit sa forme juridique). Družba z glavnim sedežem zunaj EGP mora dokazati, da izpolnjuje pogoje iz uredbe (na primer v zvezi z vrsto pravne osebe). V nemško govoreči skupnosti mora družba z glavnim sedežem zunaj EGP izpolnjevati pogoje iz navedene uredbe (CPC 87202). Ukrepi: BE: Flamska regija: Besluit van de Vlaamse Regering van 10 december 2010 tot uitvoering van het decreet betreffende de private arbeidsbemiddeling, člen 8, § 3. Valonska regija: Décret du 3 avril 2009 relatif à l'enregistrement ou à l'agrément des agences de placement (Uredba z dne 3. aprila 2009 o registraciji kadrovskih agencij), člen 7, in Arrêté du Gouvernement wallon du 10 décembre 2009 portant exécution du décret du 3 avril 2009 relatif à l'enregistrement ou à l'agrément des agences de placement (odlok valonske vlade z dne 10. decembra 2009 o izvajanju Uredbe z dne 3. aprila 2009 o registraciji kadrovskih agencij), člen 4 Nemško govoreča skupnost: Dekret über die Zulassung der Leiharbeitsvermittler und die Überwachung der privaten Arbeitsvermittler / Décret du 11 mai 2009 relatif à l'agrément des agences de travail intérimaire et à la surveillance des agences de placement privées, člen 6. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V DE: Za pridobitev dovoljenja za izvajanje dejavnosti kot agencija za začasno zaposlovanje se v skladu z odstavki 3 do 5 oddelka 3 tega zakona o napotitvi delavcev na začasno delo (Arbeitnehmerüberlassungsgesetz) zahteva državljanstvo države članice EGP ali tržna prisotnost v Evropski uniji. Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve lahko za določene poklice, na primer za poklice v zvezi z zdravstvom in oskrbo, izda uredbo o posredovanju zaposlitve in zaposlovanju nedržavljanov EGP. Dovoljenje oziroma njegovo podaljšanje se zavrneta, če naj bi začasno zaposlovanje izvajale agencije, deli agencij ali pomožne agencije, ki se ne nahajajo v EGP (v skladu z odstavkom 2 oddelka 3 zakona o napotitvi delavcev na začasno delo (Arbeitnehmerüberlassungsgesetz)). V ES: Kadrovske agencije morajo pred začetkom dejavnosti predložiti izjavo pod prisego, ki potrjuje izpolnjevanje zahtev, ki jih določa veljavna zakonodaja (CPC 87201, 87202). Ukrepi: DE: Gesetz zur Regelung der Arbeitnehmerüberlassung (AÜG); Sozialgesetzbuch Drittes Buch (SGB III; socialni zakonik, tretja knjiga) – spodbujanje zaposlovanja; Verordnung über die Beschäftigung von Ausländerinnen und Ausländern (BeschV; odlok o zaposlovanju tujcev). ES: Real Decreto-ley 8/2014, de 4 de julio, de aprobación de medidas urgentes para el crecimiento, la competitividad y la eficiencia (tramitado como Ley 18/2014, de 15 de octubre). |
|
(i) |
Storitve prevajanja in tolmačenja (CPC 87905) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V BG: Tuje fizične osebe morajo imeti za izvajanje uradnih prevajalskih dejavnosti dovoljenje za dolgotrajno, podaljšano ali stalno prebivanje v Republiki Bolgariji. Ukrepi: BG: Ureditev legalizacije, overitve in prevajanja dokumentov. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za izvajanje storitev uradnega prevajanja in overjanja se zahteva vpis v register zapriseženih prevajalcev Sveta za registracijo zapriseženih prevajalcev. Velja pogoj glede državljanstva. V HR: Za pooblaščene prevajalce se zahteva državljanstvo EGP. Ukrepi: CY: Zakon o registraciji in urejanju storitev akreditiranih prevajalcev iz leta 2019 (45(I)/2019), kakor je bil spremenjen. HR: Odlok o stalnih sodnih tolmačih (OG 88/2008), člen 2. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI: Za akreditirane prevajalce se zahteva stalno prebivališče v EGP. Ukrepi: FI: Laki auktorisoiduista kääntäjistä (Zakon o akreditiranih prevajalcih) (1231/2007), 2 § odstavek 1). |
|
(j) |
Druge poslovne storitve (del CPC 612, del 621, del 625, 87901, 87902, 88493, del 893, del 85990, 87909, ISIC 37) Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SE: Za zastavljalnice se zahteva ustanovitev (del CPC 87909). Ukrepi: SE: Zakon o zastavljalnicah (1995:1000). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V PT: Za dejavnosti zbiranja terjatev in izterjave računov ter ocenjevanja kreditne sposobnosti se zahteva državljanstvo države članice (CPC 87901, 87902). Ukrepi: PT: Zakon 49/2004. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Za opravljanje avkcijskih storitev se zahteva licenca. Za pridobitev licence (za izvajanje prostovoljnih javnih dražb) mora biti družba ustanovljena na Češkem, fizična oseba pa mora pridobiti dovoljenje za prebivanje, tako družba kot tudi fizična oseba pa morata biti vpisani v češki poslovni register (del CPC 612, del 621, del 625, del 85990). Ukrepi: CZ: Zakon št. 455/1991 zb.; Zakon o dovoljenju za poslovanje in Zakon št. 26/2000 zb. o javnih dražbah. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Storitve v zvezi z zbiranjem in predelavo uporabljene embalaže lahko izvajajo samo pooblaščene družbe za embalažo, ki morajo biti ustanovljene kot pravne osebe (CPC 88493, ISIC 37). Ukrepi: CZ: Zakon 477/2001 zb. (zakon o pakiranju), odstavek 16. |
Pridržek št. 7 – Gradbene storitve
|
Sektor – podsektor: |
Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 51 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
V CY: Zahteva se državljanstvo.
Ukrep:
CY: Zakon o registraciji in nadzoru izvajalcev gradbenih in tehničnih del iz leta 2001 (29(I)/2001), člena 15 in 52.
Pridržek št. 8 – Distribucijske storitve
|
Sektor – podsektor: |
Distribucijske storitve – splošne, distribucija tobačnih izdelkov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 3546, del 621, 6222, 631, del 632 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Distribucijske storitve (CPC 3546, 631, 632 razen 63211, 63297, 62276, del 621) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za distribucijske storitve farmacevtskih zastopnikov velja zahteva glede državljanstva (CPC 62117). Ukrepi: CY: Zakon 74(I) 2020, kakor je bil spremenjen. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V LT: Za distribucijo pirotehničnih izdelkov je treba pridobiti dovoljenje. Dovoljenje lahko pridobijo samo pravne osebe iz Evropske unije (CPC 3546). Ukrepi: LT: Zakon o nadzoru nad prometom s pirotehničnimi izdelki za civilno uporabo (23. marec 2004, št. IX-2074). |
|
(b) |
Distribucija tobačnih izdelkov (del CPC 6222, 62228, del 6310, 63108) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V ES: Za ustanovitev velja zahteva glede državljanstva države članice. Prodajalci tobačnih izdelkov so lahko samo fizične osebe. Vsak prodajalec tobačnih izdelkov lahko pridobi samo eno dovoljenje (CPC 63108). V FR: Za prodajalce tobačnih izdelkov („buraliste“) velja zahteva glede državljanstva (del CPC 6222, del 6310). Ukrepi: ES: Zakon 14/2013 z dne 27. septembra 2014. FR: Code général des impôts. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V AT: Dovoljenja se dajejo prednostno državljanom držav članic EGP (CPC 63108). Ukrepi: AT: Zakon o monopolu na področju tobačnih izdelkov 1996, § 5 in § 27. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V IT: Za distribucijo in prodajo tobačnih izdelkov je potrebno dovoljenje. Dovoljenje se izda v okviru postopkov javnega naročanja na podlagi ocene gospodarskih potreb. Glavna merila: število prebivalcev in geografska gostota obstoječih prodajnih mest (del CPC 6222, del 6310). Ukrepi: IT: Zakonodajni odlok 184/2003; Zakon 165/1962; Zakon 3/2003; Zakon 1293/1957; Zakon 907/1942; in Odlok predsednika republike 1074/1958. |
Pridržek št. 9 – Storitve izobraževanja
|
Sektor – podsektor: |
Izobraževalne storitve (zasebno financirane) |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 921, 922, 923, 924 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori:
V CY: Za lastnike in večinske delničarje zasebno financiranih izobraževalnih ustanov se zahteva državljanstvo države članice. Državljani Čila lahko pridobijo dovoljenje ministra (za izobraževanje) v skladu z določenimi oblikami in pogoji.
Ukrepi:
CY: Zakon o zasebnih šolah iz leta 2019 (N. 147(I)/2019), kakor je bil spremenjen; Zakon o visokošolskih ustanovah iz leta 1996 (N. 67(I)/1996), kakor je bil spremenjen, in Zakon o zasebnih univerzah (ustanavljanje, delovanje in nadzor) iz leta 2005 (N. 109(I)/2005), kakor je bil spremenjen,
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V BG: Zasebno financirano osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje lahko izvajajo le pooblaščene bolgarske družbe (zahteva se tržna prisotnost). Bolgarski vrtci in šole s tujo udeležbo se lahko ustanovijo ali preoblikujejo na zahtevo združenj, korporacij ali podjetij bolgarskih in tujih fizičnih in pravnih oseb, registriranih v Bolgariji, in sicer s sklepom sveta ministrov na predlog ministra za šolstvo, mladino in znanost. Vrtci in šole v tuji lasti se lahko ustanovijo ali preoblikujejo na zahtevo tujih pravnih oseb v skladu z mednarodnimi sporazumi in konvencijami in na podlagi zgornjih določb. Tuji visokošolski zavodi ne morejo ustanavljati hčerinskih družb na ozemlju Bolgarije. Tuji visokošolski zavodi lahko v Bolgariji odprejo fakultete, oddelke, inštitute in kolegije le v sklopu bolgarskih srednjih šol in v sodelovanju z njimi (CPC 921, 922).
Ukrepi:
BG: Zakon o predšolskem in šolskem izobraževanju in
Zakon o visokošolskem izobraževanju, odstavek 4 dodatnih določb.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V SI: Zasebno financirane osnovne šole lahko ustanovijo samo slovenske fizične ali pravne osebe. Ponudnik storitev mora ustanoviti registrirani sedež ali podružnico (CPC 921).
Ukrepi:
SI: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 12/1996) in njegove spremembe, člen 40.
Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V CZ in SK: Pred vložitvijo vloge za akreditacijo s strani države za delovanje kot zasebno financirana visokošolska ustanova se zahteva sedež v državi članici. Ta pridržek ne velja za postsekundarno strokovno in poklicno izobraževanje (CPC 92310).
Ukrepi:
CZ: Zakon št. 111/1998 zb. (Zakon o visokošolskem izobraževanju), § 39, in
Zakon št. 561/2004 zb. o predšolskem, osnovnošolskem, srednješolskem, terciarnem poklicnem in drugem izobraževanju (Zakon o izobraževanju).
SK: Zakon št. 131 z dne 21. februarja 2002 o univerzah.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V EL: Za lastnike zasebno financiranih osnovnih in srednjih šol, večino članov svetov takih šol ter za učitelje v takih šolah se zahteva državljanstvo države članice (CPC 921, CPC 922). Izobraževanje na univerzitetni stopnji lahko zagotavljajo samo ustanove, pri katerih gre za povsem avtonomne pravne osebe javnega prava. Vendar zakon 3696/2008 rezidentom Evropske unije (fizičnim ali pravnim osebam) omogoča, da ustanovijo zasebne ustanove terciarnega izobraževanja, ki podeljujejo strokovne naslove, ki ne veljajo za enakovredne univerzitetnim strokovnim naslovom (CPC 923).
Ukrepi:
EL: Zakoni 682/1977, 284/1968, 2545/1940 in Predsedniški odlok 211/1994, kakor je bil spremenjen s Predsedniškim odlokom 394/1997, grška ustava, člen 16, odstavek 5, in Zakon 3549/2007.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:
V FR: Za poučevanje v zasebno financiranih izobraževalnih ustanovah se zahteva državljanstvo države članice (CPC 921, 922, 923). Vendar lahko državljani Čila pri ustreznih pristojnih organih pridobijo dovoljenje za poučevanje v osnovnih in srednjih šolah ter visokošolskih ustanovah. Državljani Čila lahko pri ustreznih pristojnih organih prav tako pridobijo dovoljenje za ustanovitev in upravljanje osnovnih in srednjih šol ter visokošolskih institucij. Tako dovoljenje se izda na podlagi diskrecijske odločitve.
Ukrepi:
FR: Code de l'éducation.
Naložbe – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:
V MT: Ponudniki storitev, ki želijo izvajati storitve zasebno financiranega visokošolskega izobraževanja ali izobraževanja odraslih, morajo pridobiti dovoljenje ministrstva za izobraževanje in zaposlovanje. Odločitev o izdaji dovoljenja lahko temelji na prostem preudarku (CPC 923, 924).
Ukrepi:
MT: Pravno obvestilo 296 iz leta 2012.
Pridržek št. 10 – Okoljske storitve
|
Sektor – podsektor: |
Okoljske storitve – predelava in recikliranje rabljenih baterij in akumulatorjev, starih avtomobilov ter odpadne električne in elektronske opreme; varstvo zunanjega zraka in podnebja, čiščenje izpušnih plinov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
Del CPC 9402, 9404 |
|
Vrsta pridržka: |
Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
V SE: Samo subjekti, ustanovljeni na Švedskem ali z glavnim sedežem na Švedskem, lahko pridobijo akreditacijo za opravljanje storitev nadzora izpušnih plinov (CPC 9404).
V SK: Za predelavo in recikliranje rabljenih baterij in akumulatorjev, odpadnih olj, starih avtomobilov ter odpadne električne in elektronske opreme se zahteva ustanovitev v EGP (zahteva glede stalnega prebivališča) (del CPC 9402).
Ukrepi:
SE: Zakon o vozilih (2002:574).
SK: Zakon 79/2015 o odpadkih.
Pridržek št. 11 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva
|
Sektor – podsektor: |
Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 931, 933 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V FR: Pri bolnišničnih storitvah in prevozu z reševalnimi vozili, storitvah zdravstvenih nastanitvenih ustanov (razen bolnišnic) in socialnih storitvah se za vodstvene funkcije zahteva dovoljenje. Pri izdaji dovoljenja se upošteva razpoložljivost domačih vodstvenih delavcev.
Ukrepi:
FR: Loi no 90-1258 relative à l'exercice sous forme de société des professions libérales, Loi no2011940 du 10 août 2011 modifiant certaines dipositions de la loi no2009-879 dite HPST, Loi no47-1775 portant statut de la coopération; in Code de la santé publique.
Pridržek št. 12 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji
|
Sektor – podsektor: |
Turizem in storitve v zvezi s potovanji – hoteli, restavracije ter priprava in dostava hrane; storitve turističnih agencij in organizacije potovanj (vključno z vodji potovanj); storitve turističnih vodnikov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 641, 642, 643, 7471, 7472 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:
V BG: Organizacijo potovanj in storitve potovalnih agencij lahko izvajajo subjekti s sedežem v EGP, če po ustanovitvi na ozemlju Bolgarije zadevni subjekt predloži kopijo dokumenta, ki potrjuje njegovo pravico do izvajanja navedene dejavnosti, in potrdilo ali drug dokument, ki ga je izdala kreditna institucija ali zavarovatelj in vsebuje podatke o obstoju zavarovanja odgovornosti zadevne osebe za škodo, ki lahko nastane zaradi krivdnega neizvajanja poklicnih nalog. Število tujih vodstvenih delavcev ne sme preseči števila vodstvenih delavcev, ki so bolgarski državljani, v primerih, ko javni (državni ali občinski) delež lastniškega kapitala v bolgarski družbi presega 50 %. Za turistične vodnike se zahteva državljanstvo EGP (CPC 641, 642, 643, 7471, 7472).
Ukrepi:
BG: Zakon o turizmu, členi 61, 113 in 146.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V CY: Izdaja dovoljenja za ustanovitev in delovanje turistične in potovalne družbe ali agencije ter podaljšanje dovoljenja za delovanje obstoječi družbi ali agenciji se odobrita samo fizičnim in pravnim osebam iz Evropske unije. Nobena družba brez sedeža na Cipru, razen družb, ki so bile ustanovljene v drugi državi članici, v Republiki Ciper ne more organizirano ali na stalni osnovi izvajati dejavnosti iz člena 3 navedenega zakona, razen če jo zastopa družba s sedežem na Cipru. Za izvajanje storitev turističnih vodnikov ter storitev turističnih agencij in organizatorjev potovanj se zahteva državljanstvo države članice (CPC 7471, 7472).
Ukrepi:
CY: Zakon o turizmu, potovalnih agencijah in turističnih vodnikih, 1995 (Zakon 41(I)/1995), kakor je bil spremenjen
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V EL: Državljani tretjih držav morajo pridobiti diplomo šol za turistične vodnike grškega ministrstva za turizem, da bi pridobili pravico do opravljanja poklica. Pravica do opravljanja poklica se lahko izjemoma začasno (do enega leta) in pod določenimi pogoji dodeli državljanom tretjih držav, z odstopanjem od zgoraj navedenih določb, in sicer v primeru potrjene odsotnosti turističnega vodnika za določen jezik.
Ukrepi:
EL: Predsedniški odlok 38/2010, ministrska odločba 165261/IA/2010 (uradni list 2157/B), člen 50 Zakona 4403/2016, člen 47 Zakona 4582/2018 (uradni list 208/A)
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:
V ES (za ES se uporablja tudi na regionalni ravni javne uprave): Za izvajanje storitev turističnih vodnikov se zahteva državljanstvo države članice (CPC 7472).
V HR: Za izvajanje storitev gostinstva ter priprave in dostave hrane v gospodinjstvih in na podeželskih kmetijah se zahteva državljanstvo EGP (CPC 641, 642, 643, 7471, 7472).
Ukrepi:
ES: Andalucía: Decreto 8/2015, de 20 de enero, Regulador de guías de turismo de Andalucía;
Aragón: Decreto 21/2015, de 24 de febrero, Reglamento de Guías de turismo de Aragón;
Cantabria: Decreto 51/2001, de 24 de julio, Artcle 4, por el que se modifica el Decreto 32/1997, de 25 de abril, por el que se aprueba el reglamento para el ejercicio de actividades turístico-informativas privadas;
Castilla y León: Decreto 25/2000, de 10 de febrero, por el que se modifica el Decreto 101/1995, de 25 de mayo, por el que se regula la profesión de guía de turismo de la Comunidad Autónoma de Castilla y León;
Castilla la Mancha: Decreto 86/2006, de 17 de julio, de Ordenación de las Profesiones Turísticas;
Cataluña: Decreto Legislativo 3/2010, de 5 de octubre, para la adecuación de normas con rango de ley a la Directiva 2006/123/CE, del Parlamento y del Consejo, de 12 de diciembre de 2006, relativa a los servicios en el mercado interior, Article 88;
Comunidad de Madrid: Decreto 84/2006, de 26 de octubre del Consejo de Gobierno, por el que se modifica el Decreto 47/1996, de 28 de marzo;
Comunidad Valenciana: Decreto 90/2010, de 21 de mayo, del Consell, por el que se modifica el reglamento regulador de la profesión de guía de turismo en el ámbito territorial de la Comunitat Valenciana, aprobado por el Decreto 62/1996, de 25 de marzo, del Consell;
Extremadura: Decreto 37/2015, de 17 de marzo;
Galicia: Decreto 42/2001, de 1 de febrero, de Refundición en materia de agencias de viajes, guias de turismo y turismo activo;
Illes Balears: Decreto 136/2000, de 22 de septiembre, por el cual se modifica el Decreto 112/1996, de 21 de junio, por el que se regula la habilitación de guía turístico en las Islas Baleares;
Islas Canarias: Decreto 13/2010, de 11 de febrero, por el que se regula el acceso y ejercicio de la profesión de guía de turismo en la Comunidad Autónoma de Canarias, Article 5;
La Rioja: Decreto 14/2001, de 4 de marzo, Reglamento de desarrollo de la Ley de Turismo de La Rioja;
Navarra: Decreto Foral 288/2004, de 23 de agosto. Reglamento para actividad de empresas de turismo activo y cultural de Navarra.
Principado de Asturias: Decreto 59/2007, de 24 de mayo, por el que se aprueba el Reglamento regulador de la profesión de Guía de Turismo en el Principado de Asturias; in
Región de Murcia: Decreto n.o 37/2011, de 8 de abril, por el que se modifican diversos decretos en materia de turismo para su adaptación a la ley 11/1997, de 12 de diciembre, de turismo de la Región de Murcia tras su modificación por la ley 12/2009, de 11 de diciembre, por la que se modifican diversas leyes para su adaptación a la directiva 2006/123/CE, del Parlamento Europeo y del Consejo de 12 de diciembre de 2006, relativa a los servicios en el mercado interior.
HR: Zakon o gostinstvu ter pripravi in dostavi hrane (OG 138/06, 152/08, 43/09, 88/10 i 50/12) ter Zakon o izvajanju turističnih storitev (OG št. 68/07 in 88/10).
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:
V HU: Za čezmejno opravljanje storitev potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in turističnih vodnikov se zahteva dovoljenje, ki ga izda madžarski urad za izdajo trgovinskih dovoljenj. Dovoljenja so pridržana za državljane EGP in pravne osebe s sedežem v EGP (CPC 7471, 7472).
V IT (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): Turistični vodniki iz držav nečlanic Evropske unije morajo za opravljanje poklica turističnega vodnika pridobiti posebno dovoljenje regije. Turistični vodniki iz držav članic lahko svoj poklic opravljajo brez omejitev in jim ni treba pridobiti takega dovoljenja. Za pridobitev dovoljenja morajo turistični vodniki izkazati ustrezno usposobljenost in znanje (CPC 7472).
Ukrepi:
HU: Zakon CLXIV iz leta 2005 o trgovini, Vladni odlok št. 213/1996 (XII.23.) o organizaciji potovanj in dejavnostih agencij.
IT: Zakon 135/2001, člena 7.5 in 6; in Zakon 40/2007 (DL 7/2007).
Pridržek št. 13 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa
|
Sektor – podsektor: |
Storitve s področja rekreacije; druge storitve s področja športa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 962, del 96419 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Storitve tiskovnih agencij (CPC 962) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V CY: Tiskovne agencije ali podagencije lahko na Cipru ustanovijo in upravljajo samo državljani Cipra ali EU ali pravni subjekti, ki jih upravljajo državljani Cipra ali EU. Ukrepi: CY: Zakon o tisku (N.145/89), kakor je bil spremenjen |
|
(b) |
Druge storitve s področja športa (CPC 96419) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V AT (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): Delovanje šol smučanja in gorsko vodništvo urejajo zakoni zveznih dežel (Bundesländer). Za izvajanje teh storitev se lahko zahteva državljanstvo države članice EGP. Od družb se lahko zahteva, da imenujejo izvršnega direktorja, ki je državljan države članice EGP. Ukrepi: AT: Kärntner Schischulgesetz, LGBL. Nr. 53/97; Kärntner Berg- und Schiführergesetz, LGBL. Nr. 25/98; NÖ- Sportgesetz, LGBL. Nr. 5710; OÖ- Sportgesetz, LGBl. Nr. 93/1997; Salzburger Schischul- und Snowboardschulgesetz, LGBL. Nr. 83/89; Salzburger Bergführergesetz, LGBL. Nr. 76/81; Steiermärkisches Schischulgesetz, LGBL. Nr. 58/97; Steiermärkisches Berg- und Schiführergesetz, LGBL. Nr. 53/76; Tiroler Schischulgesetz. LGBL. Nr. 15/95; Tiroler Bergsportführergesetz, LGBL. Nr. 7/98; Vorarlberger Schischulgesetz, LGBL. Nr. 55/02 § 4 (2)a; Vorarlberger Bergführergesetz, LGBL. Nr. 54/02; in Wien: Gesetz über die Unterweisung in Wintersportarten, LGBL. Nr. 37/02. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CY: Za ustanovitev plesne šole in za športne trenerje velja zahteva glede državljanstva. Ukrepi: CY: Zakon 65(I)/1997, kakor je bil spremenjen, in Zakon 17(I)/1995, kakor je bil spremenjen. |
Pridržek št. 14 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu
|
Sektor – podsektor: |
Prevozne storitve – ribolov in prevoz po plovnih poteh – vse druge komercialne dejavnosti, ki se izvajajo z ladje; prevoz po plovnih poteh in pomožne storitve v prometu po plovnih poteh; železniški prevoz in pomožne storitve v železniškem prevozu; cestni promet in pomožne storitve v cestnem prometu; pomožne storitve v zračnem prevozu |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 0501, 0502; CPC 5133, 5223, 711, 712, 721, 741, 742, 743, 744, 745, 748, 749, 7461, 7469, 83103, 86751, 86754, 8730, 882 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Pomorski promet in pomožne storitve v pomorskem prometu Vse druge komercialne dejavnosti, ki se opravljajo z ladje (ISIC Rev. 3.1 0501, 0502; CPC 5133, 5223, 721, del 742, 745, 74540, 74520, 74590, 882) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori; čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BG: Prevoz in vse dejavnosti v zvezi s hidrotehniko in podvodnimi tehničnimi deli, iskanjem in pridobivanjem mineralnih in drugih neživih virov, pilotažo, oskrbo z gorivom, prevzemom odpadkov, mešanicami vode in olja in podobnimi mešanicami, ki jih izvajajo plovila na celinskih vodah in teritorialnem morju v Bolgariji, lahko izvajajo le plovila, ki plujejo pod bolgarsko zastavo, ali plovila, ki plujejo pod zastavo druge države članice. Za podporne storitve se zahteva državljanstvo. Kapitan in strojni upravitelj plovila morata biti državljana države članice EGP ali Švicarske konfederacije. (ISIC Rev. 3.1 0501, 0502, CPC 5133, 5223, 721, 74520, 74540, 74590, 882). Ukrepi: BG: Zakonik o trgovskem ladijskem prometu; Zakon Republike Bolgarije o morskem prostoru, celinskih plovnih poteh in pristaniščih; odlok o pogojih in vrstnem redu izbire bolgarskih prevoznikov za prevoz potnikov in tovora v skladu z mednarodnimi pogodbami ter odlok 3 o servisiranju plovil brez posadke Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V DK: Ponudniki pomorske pilotaže lahko opravljajo pomorsko pilotažo na Danskem samo, če imajo stalno prebivališče v državi EGP ter so registrirani in pooblaščeni s strani danskih organov v skladu z danskim zakonom o pilotaži (CPC 74520). Ukrepi: DK: Danski zakon o pilotaži, § 18. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V DE (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): Plovilo, ki ni v lasti državljana države članice, se lahko giblje po nemških zveznih plovnih poteh za dejavnosti, ki niso storitve prevoza in pomožne storitve, le po pridobitvi posebnega dovoljenja. Izjeme za plovila držav nečlanic Evropske unije se lahko odobrijo le, če plovila Evropske unije niso na voljo ali če so na voljo pod zelo neugodnimi pogoji, ali na podlagi vzajemnosti. Izjeme za plovila, ki plujejo pod čilsko zastavo, se lahko odobrijo na podlagi vzajemnosti (§ 2 odstavek 3 KüSchVO). Vse dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe prava o pilotaži, so zakonsko urejene, pridobitev dovoljenja za pilotažo pa je omejena na državljane EGP ali Švicarske konfederacije. Zagotavljanje in upravljanje objektov za pilotažo je omejeno na javne organe ali podjetja, ki jih ti določijo. Kar zadeva najem ali zakup morskih plovil z upravljavci ali brez njih ter najem ali zakup plovil za celinske vode brez upravljavcev, je sklepanje pogodb o prevozu tovora z ladjami, ki plujejo pod tujo zastavo, ali časovnem zakupu teh plovil lahko omejeno, odvisno od razpoložljivosti ladij, ki plujejo pod nemško zastavo ali zastavo druge države članice. Transakcije med rezidenti in nerezidenti znotraj gospodarskega prostora so lahko omejene (prevoz po plovnih poteh, podporne storitve za prevoz po plovnih poteh, dajanje ladij v najem, storitve zakupa ladij brez upravljavcev (CPC 721, 745, 83103, 86751, 86754, 8730)), če zadevajo:
Ukrepi: DE: Gesetz über das Flaggenrecht der Seeschiffe und die Flaggenführung der Binnenschiffe (Flaggenrechtsgesetz; Zakon o izobešanju zastave na plovilih); Verordnung über die Küstenschifffahrt (KüSchV); Gesetz über die Aufgaben des Bundes auf dem Gebiet der Binnenschiffahrt (Binnenschiffahrtsaufgabengesetz – BinSchAufgG); Verordnung über Befähigungszeugnisse in der Binnenschiffahrt (Binnenschifferpatentverordnung – BinSchPatentV); Gesetz über das Seelotswesen (Seelotsgesetz – SeeLG); Gesetz über die Aufgaben des Bundes auf dem Gebiet der Seeschiffahrt (Seeaufgabengesetz – SeeAufgG) in Verordnung zur Eigensicherung von Seeschiffen zur Abwehr äußerer Gefahren (See-Eigensicherungsverordnung – SeeEigensichV). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FI: Podporne storitve v pomorskem prevozu, ki se izvajajo v finskih morskih vodah, so pridržane za flote, ki plujejo pod nacionalno ali norveško zastavo ali zastavo Evropske unije (CPC 745). Ukrepi: FI: Merilaki (pomorski zakonik) 674/1994 in Laki elinkeinon harjoittamisen oikeudesta (Zakon o pravici do izvajanja trgovinske dejavnosti) (122/1919), s. 4. |
|
(b) |
Železniški prevoz in pomožne storitve v železniškem prevozu (CPC 711, 743) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Železniški prevoz in podporne storitve v železniškem prevozu v Bolgariji lahko izvajajo samo državljani držav članic. Dovoljenje za železniški prevoz potnikov in tovora izda minister za prevoz prevoznikom v železniškem prevozu, ki so registrirani kot izvajalci dejavnosti (CPC 711, 743). Ukrepi: BG: BG: Zakon o železniškem prometu, člena 37 in 48. |
|
(c) |
Cestni promet in pomožne storitve v cestnem prometu (CPC 712, 7121, 7122, 71222, 7123) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V AT (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice ali dovoljenje podelijo samo državljanom pogodbenic Sporazuma EGP in pravnim osebam iz Evropske unije s sedežem v Avstriji. Dovoljenje se odobri na nediskriminatorni osnovi, pod pogojem vzajemnosti (CPC 712). Ukrepi: AT: Güterbeförderungsgesetz (zakon o prevozu blaga), BGBl. Nr. 593/1995; § 5; Gelegenheitsverkehrsgesetz (zakon o priložnostnem prevozu), BGBl. Nr. 112/1996; § 6; in Kraftfahrliniengesetz (Zakon o rednem prevozu), BGBl. I Nr. 203/1999, kakor je bil spremenjen, § § 7 in 8. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V EL: Cestni prevozniki v tovornem prometu. Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu je potrebno grško dovoljenje. Dovoljenje se odobri na nediskriminatorni osnovi, pod pogojem vzajemnosti (CPC 7123). Ukrepi: EL: Licenciranje cestnih prevoznikov v tovornem prometu: Grški zakon 3887/2010 (Uradni list A' 174), kakor je bil spremenjen s členom 5 Zakona 4038/2012 (Uradni list A' 14). Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Zahteva se sedež na Češkem. Ukrepi: CZ: Zakon št. 111/1994 zb. o cestnem prometu. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V SE: Za izvajanje dejavnosti cestnega prevoznika je potrebna švedska licenca. Eno od meril za pridobitev licence za izvajanje avtotaksi prevozov je, da družba imenuje fizično osebo, ki deluje kot upravljavec prevoza (de facto zahteva glede prebivališča – glej švedski pridržek glede vrste poslovnih oblik podjetij). V skladu z merili za pridobitev licence za druge cestne prevoznike mora biti družba ustanovljena v Evropski uniji, imeti poslovno enoto na Švedskem in za upravljavca prevoza imenovati fizično osebo, ki ima stalno prebivališče v Evropski uniji. Ukrepi: SE: Yrkestrafiklag (2012:210) (Zakon o komercialnem prevozu); Yrkestrafikförordning (2012:237) (vladna uredba o komercialnem prevozu); Taxitrafiklag (2012:211) (Zakon o avtotaksi prevozih) in Taxitrafikförordning (2012:238) (vladna uredba o avtotaksi prevozih). Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SK: Koncesija za storitve taksijev in dovoljenje za upravljanje posredovanja taksi službe se lahko podelita osebi, ki ima stalno prebivališče ali sedež na ozemlju Slovaške republike ali v drugi državi članici EGP. Ukrepi: SK: Zakon 56/2012 zb. o cestnem prometu. |
|
(d) |
pomožne storitve v zračnem prevozu; Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V EU: Za storitve zemeljske oskrbe se lahko zahteva sedež na ozemlju Evropske unije. Zahteva se vzajemnost. Ukrepi: EU: Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 (8). V BE (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): Za storitve zemeljske oskrbe se zahteva vzajemnost. Ukrepi: BE: Arrêté Royal du 6 novembre 2010 réglementant l'accès au marché de l'assistance en escale à l'aéroport de Bruxelles-National (člen 18); Besluit van de Vlaamse Regering betreffende de toegang tot de grondafhandelingsmarkt op de Vlaamse regionale luchthavens (člen 14); in Arrêté du Gouvernement wallon réglementant l'accès au marché de l'assistance en escale aux aéroports relevant de la Région wallonne (člen 14). |
|
(e) |
Podporne storitve za vse načine prevoza (del CPC 748) Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: EU (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): Storitve carinjenja lahko opravljajo le rezidenti Evropske unije ali pravne osebe s sedežem v Evropski uniji. Ukrepi: EU: Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9). |
|
(f) |
Zagotavljanje storitev kombiniranega prevoza Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: EU (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): razen FI: V okviru kombiniranega prevoza med državami članicami lahko izvajajo cestni prevoz na prvem ali zadnjem odseku, ki je sestavni del kombiniranega prevoza ter lahko vključuje prehod meje, samo prevozniki s sedežem v državi članici, ki izpolnjujejo pogoje za dostop do opravljanja poklica in do trga za prevoz blaga med državami članicami. Uporabljajo se omejitve, ki vplivajo na vse oblike prevoza. Lahko se sprejmejo ukrepi, potrebni za zagotovitev znižanja ali povračila davkov na motorna vozila, ki se uporabljajo za cestna vozila v kombiniranem prevozu. Ukrepi: EU: Direktiva Sveta 1992/106/EGS (10). |
Pridržek št. 15 – Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko
|
Sektor – podsektor: |
Rudarstvo in kamnolomstvo – energetske surovine; rudarstvo in kamnolomstvo – kovinske rude in drugo rudarstvo; dejavnosti, povezane z energetiko – proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, plina, pare in tople vode za lastne potrebe; cevovodni transport goriv; shranjevanje in skladiščenje goriv, ki se prenašajo po cevovodih; ter storitve, povezane z distribucijo energije |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 10, 11, 12, 13, 14, 40, CPC 5115, 63297, 713, del 742, 8675, 883, 887 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Rudarstvo in kamnolomstvo (ISIC Rev. 3.1 10, 11, 12: CPC 5115, 7131, 8675, 883) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V BG: Za iskanje ali raziskovanje podzemnih naravnih virov na ozemlju Republike Bolgarije, v epikontinentalnem pasu in v izključni ekonomski coni v Črnem morju je potrebno dovoljenje, za pridobivanje in izkoriščanje pa je potrebna koncesija, ki se podeli v skladu z zakonom o podzemnih naravnih virih. Družbe, ki so registrirane v davčnih jurisdikcijah z ugodnejšo davčno obravnavo (tj. eksteritorialnih območjih) ali neposredno ali posredno povezane s takimi družbami, ne smejo sodelovati v odprtih postopkih za podelitev dovoljenj ali koncesij za iskanje, raziskovanje ali pridobivanje naravnih virov, vključno z uranovo in torijevo rudo, prav tako pa tudi ne smejo opravljati dejavnosti na podlagi obstoječega dovoljenja ali koncesije, ker so take dejavnosti izključene, vključno z možnostjo registracije geološkega ali komercialnega odkritja depozita na podlagi raziskovanja. Pridobivanje uranove rude je ustavljeno z Uredbo Sveta ministrov št. 163 z dne 20. avgusta 1992. Za raziskovanje in pridobivanje torijeve rude se uporablja splošni režim dovoljenj in koncesij. Odločitve o tem, ali se raziskovanje in pridobivanje torija dovoli, se sprejemajo na nediskriminatorni osnovi za vsak primer posebej. V skladu s sklepom narodne skupščine Republike Bolgarije z dne 18. januarja 2012 (spremenjen 14. junija 2012) je prepovedana kakršna koli uporaba tehnologije hidravličnega lomljenja (fracking) v povezavi z iskanjem, raziskovanjem ali pridobivanjem nafte ali plina. Raziskovanje in pridobivanje plina iz skrilavca je prepovedano (ISIC 10, 11, 12, 13, 14). Ukrepi: BG: Zakon o podzemnih naravnih virih; Zakon o koncesijah; Zakon o privatizaciji in nadzoru po privatizaciji; Zakon o varni uporabi jedrske energije; Sklep narodne skupščine Republike Bolgarije z dne 18. januarja 2012; gospodarski in finančni odnosi z družbami, ki so registrirane v davčnih jurisdikcijah z ugodnejšo davčno obravnavo, osebami, ki jih take družbe nadzirajo, in njihovimi dejanskimi lastniki, ter Zakon o podzemnih virih. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V CY: Svet ministrov lahko zavrne izdajo dovoljenja za dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov, ki jih izvaja kateri koli subjekt, ki je pod dejanskim nadzorom Čila ali državljanov Čila. Po izdaji dovoljenja noben subjekt ne sme biti pod neposrednim ali posrednim nadzorom Čila ali državljana Čila brez predhodne odobritve Sveta ministrov. Svet ministrov lahko subjektu, ki je pod dejanskim nadzorom Čila ali državljana Čila, zavrne izdajo dovoljenja, če Čile subjektom iz Republike Ciper ali iz držav članic v zvezi z dostopom do dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov ter njihovim izvajanjem, ne zagotovi obravnave, primerljive z obravnavo, ki jo Republika Ciper ali država članica zagotovi subjektom s Cipra (ISIC Rev 3.1 1110). Ukrepi: CY: Zakon o ogljikovodikih (zakon o iskanju, raziskovanju in izkoriščanju) iz leta 2007 (Zakon 4(I)/2007), kakor je bil spremenjen. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SK: Za izvajanje rudarske ali geološke dejavnosti se zahteva pridobitev pravne osebnosti v EGP (podružnica ne zadošča). Rudarske dejavnosti in dejavnosti iskanja, ki jih zajema Zakon Slovaške republike 44/1988 o varstvu in izkoriščanju naravnih virov, so regulirane na nediskriminatorni osnovi, vključno z ukrepi javne politike, katerih namen je zagotoviti ohranitev in zaščito naravnih virov in okolja, kot sta odobritev ali prepoved nekaterih tehnologij rudarjenja. Pojasniti je treba, da ti ukrepi vključujejo prepoved uporabe luženja s cianidom pri obdelavi ali rafiniranju mineralov, zahtevo po posebnem dovoljenju v primeru obsežnega hidravličnega lomljenja za dejavnosti iskanja, raziskovanja ali izkoriščanja nafte in plina ter predhodno odobritev na podlagi lokalnega referenduma v primeru jedrskih/radioaktivnih mineralnih surovin. To ne povečuje neskladnih vidikov obstoječega ukrepa, za katere je sprejet pridržek. (ISIC 10, 1112, 13, 14, CPC 5115, 7131, 8675 in 883). Ukrepi: SK: Zakon št. 51/1988 o rudarstvu, eksplozivih in državni rudarski upravi; Zakon 569/2007 o geološki dejavnosti ter Zakon 44/1988 o varstvu in izkoriščanju naravnih virov. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V FI: Za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih virov je potrebno dovoljenje, ki ga odobri vlada v zvezi z rudarjenjem jedrskih snovi. Potrebno je dovoljenje vlade za odkup za rudarska območja. Dovoljenje se lahko izda fizični osebi s prebivališčem v EGP ali pravni osebi s sedežem v EGP. (ISIC Rev. 3.1 120, CPC 5115, 883, 8675). V IE: Za raziskovalna in rudarska podjetja, ki poslujejo na Irskem, se zahteva poslovna prisotnost. V primeru raziskovanja mineralov se od podjetij (irskih in tujih) zahteva, da med izvajanjem del najamejo agenta ali nadzornika raziskovalnih del s stalnim prebivališčem na Irskem. V primeru rudarstva mora imeti družba s sedežem na Irskem zakupno pogodbo z državo ali dovoljenje. Glede lastništva take družbe ni omejitev (ISIC Rev. 3.1 10, 3.1 13, 3.1 14, CPC 883). V LT: Vsi podzemni mineralni viri (viri energije, kovine, industrijske in gradbene mineralne surovine) v Litvi so izključno v lasti države. Dovoljenja za geološko raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih virov se lahko izdajo fizični osebi s stalnim prebivališčem v EU in EGP ali pravni osebi s sedežem v EU in EGP. Ukrepi: FI: Kaivoslaki (Zakon o rudarstvu) (621/2011) in Ydinenergialaki (Zakon o jedrski energiji) (990/1987). IE: Zakoni o razvoju mineralov iz obdobja 1940–2017 ter zakoni o prostorskem načrtovanju in okoljski predpisi. LT: Ustava Republike Litve iz leta 1992. Zadnja sprememba 21. marca 2019 z Zakonom št. XIII-2004, Zakon o podzemnih virih št. I-1034 iz leta 1995, novo redigiranje z dne 10. aprila 2001 št. IX-243, kakor je bil nazadnje spremenjen 14. aprila 2016 z Zakonom št. XII-2308. Samo naložbe – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SI: Za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih virov, vključno z reguliranimi rudarskimi storitvami, je potreben sedež v ali državljanstvo EGP, Švicarske konfederacije ali članice OECD (ISIC Rev. 3.1 10, ISIC Rev. 3.1 11, ISIC Rev. 3.1 12, ISIC Rev. 3.1 13, ISIC Rev. 3.1 14, CPC 883, CPC 8675). Ukrepi: SI: Zakon o rudarstvu iz leta 2014. |
|
(b) |
Proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, plina, pare in tople vode za lastne potrebe; cevovodni transport goriv; shranjevanje in skladiščenje goriv, ki se prenašajo po cevovodih; storitve, povezane z distribucijo energije (ISIC Rev. 3.1 40, 401, CPC 63297, 713, del 742, 74220, 887) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V AT: Kar zadeva prevoz plina, se dovoljenje izda samo državljanom države članice EGP z domicilom v EGP. Družbe in osebne družbe morajo imeti sedež v EGP. Operater omrežja mora imenovati izvršnega direktorja in tehničnega direktorja, ki je odgovoren za tehnični nadzor delovanja omrežja, oba pa morata biti državljana držav članic EGP. Kar zadeva dejavnost bilančno odgovornega akterja, se dovoljenje izda samo državljanom Avstrije ali druge države članice EU ali EGP. Pristojni organ lahko opusti zahtevi glede državljanstva in stalnega prebivališča, če je delovanje omrežja v javnem interesu. Za transport blaga, ki ni plin ali voda, velja naslednje:
Ukrepi: AT: Rohrleitungsgesetz (Zakon o cevovodnem transportu), BGBl. Nr. 411/1975, kakor je bil spremenjen, § § 5, 15; Gaswirtschaftsgesetz 2011 (Zakon o plinu), BGBl. I Nr. 107/2011, kakor je bil spremenjen, § § 43, 44, 90, 93. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V AT (uporablja se samo na regionalni ravni javne uprave): Kar zadeva prenos in distribucijo električne energije, se dovoljenje izda samo državljanom držav članic EGP s stalnim prebivališčem v EGP. Če operater imenuje izvršnega direktorja ali zakupnika, se zahteva glede stalnega prebivališča opusti. Pravne osebe (družbe) in osebne družbe morajo imeti sedež v EGP. Imenovati morajo izvršnega direktorja ali zakupnika, oba pa morata biti državljana države članice EGP in imeti domicil v EGP. Pristojni organ lahko opusti zahtevi glede domicila in državljanstva, če je delovanje omrežja v javnem interesu (ISIC Rev. 3.1 40, CPC 887). Ukrepi: AT: Burgenländisches Elektrizitätswesengesetz 2006, LGBl. Nr. 59/2006, kakor je bil spremenjen; Niederösterreichisches Elektrizitätswesengesetz, LGBl. Nr. 7800/2005, kakor je bil spremenjen; Oberösterreichisches Elektrizitätswirtschafts- und -organisationsgesetz 2006), LGBl. Nr. 1/2006, kakor je bil spremenjen; Salzburger Landeselektrizitätsgesetz 1999 (LEG), LGBl. Nr. 75/1999, kakor je bil spremenjen; Tiroler Elektrizitätsgesetz 2012 – TEG 2012, LGBl. Nr. 134/2011, kakor je bil spremenjen; Vorarlberger Elektrizitätswirtschaftsgesetz, LGBl. Nr. 59/2003, kakor je bil spremenjen; Wiener Elektrizitätswirtschaftsgesetz 2005 – WElWG 2005, LGBl. Nr. 46/2005, kakor je bil spremenjen; Steiermärkisches Elektrizitätswirtschafts- und Organisationsgesetz (ELWOG), LGBl. Nr. 70/2005, kakor je bil spremenjen; Kärntner Elektrizitätswirtschafts-und Organisationsgesetz(ELWOG), LGBl. Nr. 24/2006, kakor je bil spremenjen; Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CZ: Dovoljenje je potrebno za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, trgovanje z njo in druge dejavnosti operaterja trga električne energije, za pridobivanje, prenos, distribucijo in skladiščenje plina in trgovanje z njim, kot tudi za proizvodnjo in distribucijo toplote. Tako dovoljenje se lahko izda samo fizični osebi z dovoljenjem za prebivanje ali pravni osebi s sedežem v Evropski uniji. (ISIC Rev. 3.1 40, CPC 7131, 63297, 742, 887). V LT: Dovoljenje za prenos, distribucijo in dobavo električne energije ter za organizacijo trgovine z električno energijo se lahko izda le pravnim osebam s sedežem v Republiki Litvi ali podružnicam tujih pravnih oseb ali drugih organizacij iz druge države članice s sedežem v Republiki Litvi. Dovoljenja za proizvodnjo električne energije, razvoj zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in izgradnjo neposrednega daljnovoda se lahko izdajo posameznikom s stalnim prebivališčem v Republiki Litvi ali pravnim osebam s sedežem v Republiki Litvi ali podružnicam pravnih oseb ali drugih organizacij iz drugih držav članic s sedežem v Litvi. Ta pridržek ne velja za svetovalne storitve v zvezi s prenosom in distribucijo električne energije na podlagi honorarja ali pogodbe (ISIC Rev. 3.1 401, CPC 887). V primeru goriv se zahteva sedež. Dovoljenja za prenos in distribucijo ter shranjevanje goriv in utekočinjanje zemeljskega plina se lahko izdajo le pravnim osebam s sedežem v Republiki Litvi ali podružnicam pravnih oseb ali drugih organizacij (hčerinskim družbam) iz druge države članice s sedežem v Republiki Litvi. Ta pridržek se ne uporablja za svetovalne storitve v zvezi s prenosom in distribucijo goriv na podlagi honorarja ali pogodbe (CPC 713, CPC 887). V PL: V skladu z zakonom o energiji je treba pridobiti dovoljenje za naslednje dejavnosti:
Dovoljenje lahko pristojni organ izda le prosilcu, ki je registriral svojo glavno poslovno enoto ali rezidentstvo na ozemlju države članice EGP ali v Švicarski konfederaciji (ISIC Rev. 3.1 040, CPC 63297, 74220, CPC 887). Ukrepi: CZ: Zakon št. 458/2000 zb. o poslovnih pogojih in javni upravi v energetskih sektorjih (energetski zakon). LT: Zakon Republike Litve št. VIII-1973 o zemeljskem plinu z dne 10. oktobra 2000, novo redigiranje z dne 1. avgusta 2011 št. XI-1564, kakor je bil nazadnje spremenjen 25. junija 2020 z Zakonom št. XIII-3140; Zakon Republike Litve št. VIII-1881 o električni energiji z dne 20. julija 2000, novo redigiranje z dne 7. februarja 2012, kakor je bil nazadnje spremenjen 20. oktobra 2020 z Zakonom št. XIII-3336; Zakon št. XIII-306 z dne 20. aprila 2017 o ukrepih, potrebnih za zaščito pred grožnjami zaradi nevarne jedrske električne energije v tretjih državah, kakor je bil nazadnje spremenjen 19. decembra 2019 z Zakonom št. XIII-2705; Zakon Republike Litve št. XI-1375 z dne 12. maja 2011 o obnovljivih virih energije. PL: Zakon o električni energiji z dne 10. aprila 1997, člena 32 in 33. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V SI: Za proizvodnjo, trgovanje in dobavo končnim odjemalcem ter prenos in distribucijo električne energije in zemeljskega plina se zahteva sedež v Evropski uniji (ISIC Rev. 3.1 4010, 4020, CPC 7131, CPC 887). Ukrepi: SI: Energetski zakon iz leta 2014, Uradni list RS, št. 17/2014, in Zakon o rudarstvu iz leta 2014. |
Pridržek št. 16 – Kmetijstvo, ribištvo in proizvodnja
|
Sektor – podsektor: |
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo; živinoreja in reja severih jelenov, ribolov in akvakultura; objava, tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 011, 012, 013, 014, 015, 1531, 050, 0501, 0502, 221, 222, 323, 324, CPC 881, 882, 88442 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Operativne zahteve Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
|
(a) |
Kmetijstvo, lov in gozdarstvo (ISIC Rev. 3.1 011, 012, 013, 014, 015, 1531, CPC 881) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V IE: Tuji rezidenti potrebujejo dovoljenje za opravljanje dejavnosti mletja žit (ISIC Rev. 3.1 1531). Ukrepi: IE: Agriculture Produce (Cereals) Act, 1933. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V FI: Severne jelene imajo lahko v lasti in vzrejajo samo državljani držav članic EGP, ki so rezidenti območja reje severnih jelenov. Lahko se podelijo izključne pravice. V FR: Za včlanitev v kmetijsko zadrugo ali opravljanje vloge direktorja kmetijske zadruge je potrebno predhodno dovoljenje (ISIC Rev. 3.1 011, 012, 013, 014, 015). V SE: Samo ljudstvo Sami ima lahko v lasti in vzreja severne jelene. Ukrepi: FI: Poronhoitolaki (Zakon o reji severnih jelenov) (848/1990), poglavje 1, § 4 in Protokol 3 k pogodbi o pristopu Finske. FR: Code rural et de la pêche maritime: SE: Zakon o reji severnih jelenov (1971:437), oddelek 1. |
|
(b) |
Ribolov in akvakultura (ISIC Rev. 3.1 050, 0501, 0502, CPC 882) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V FR: Francoskemu plovilu, ki pluje pod francosko zastavo, se lahko izda dovoljenje za ribolov ali se mu dovoli ribolov na podlagi nacionalnih kvot samo, če je vzpostavljena resnična gospodarska povezava s francoskim ozemljem, plovilo pa upravlja in obvladuje stalna poslovna enota, ki se nahaja na ozemlju Francije (ISIC Rev. 3.1 050, CPC 882). Ukrepi: FR: Code rural et de la pêche maritime: |
|
(c) |
Proizvodnja – objava, tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (ISIC Rev. 3.1 221, 222, 323, 324, CPC 88442) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami: Nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V LV: Samo pravne osebe, ustanovljene v Latviji, in latvijske fizične osebe lahko ustanavljajo množične medije in delujejo na tem področju. Podružnice niso dovoljene (CPC 88442). Ukrepi: LV: Zakon o tisku in drugih množičnih medijih, str. 8. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V DE: Vsi dnevniki, časopisi in revije, ki se javno distribuirajo ali tiskajo, morajo imeti jasno navedenega odgovornega urednika (polno ime in naslov fizične osebe). Lahko se zahteva, da je odgovorni urednik stalni rezident Nemčije, Evropske unije ali države članice EGP. Pristojni organ na regionalni ravni javne uprave lahko odobri izjeme (ISIC Rev. 3.1 22). Ukrepi: DE: Regionalna raven: Gesetz über die Presse Baden-Württemberg (LPG BW); Bayerisches Pressegesetz (BayPrG); Berliner Pressegesetz (BlnPrG); Brandenburgisches Landespressegesetz (BbgPG); Gesetz über die Presse Bremen (BrPrG); Hamburgisches Pressegesetz; Hessisches Pressegesetz (HPresseG); Landespressegesetz für das Land Mecklenburg-Vorpommern (LPrG M-V); Niedersächsisches Pressegesetz (NPresseG); Pressegesetz für das Land Nordrhein-Westfalen (Landespressegesetz NRW); Landesmediengesetz (LMG) Rheinland-Pfalz; Saarländisches Mediengesetz (SMG); Sächsisches Gesetz über die Presse (SächsPresseG); Pressegesetz für das Land Sachsen-Anhalt (Landespressegesetz); Gesetz über die Presse Schleswig-Holstein (PressG SH); Thüringer Pressegesetz (TPG). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V IT: Če Čile italijanskim državljanom in podjetjem dovoli opravljanje teh dejavnosti, bo tudi Italija čilskim državljanom in podjetjem dovolila opravljanje teh dejavnosti pod enakimi pogoji. Če Čile italijanskim vlagateljem dovoli lastništvo več kot 49 % kapitala in glasovalnih pravic v založbi Čila, bo tudi Italija vlagateljem iz Čila dovolila lastništvo več kot 49 % kapitala in glasovalnih pravic v italijanski založbi pod enakimi pogoji (ISIC Rev. 3.1 221, 222). Ukrepi: IT: Zakon 416/1981, člen 1 (in poznejše spremembe). Liberalizacija naložb – višji vodstveni položaji in upravni odbori: V PL: Za glavne urednike časopisov in dnevnikov se zahteva državljanstvo (ISIC Rev. 3.1 221, 222). Ukrepi: PL: Zakon z dne 26. januarja 1984 o tisku, Uradni list št. 5, točka 24, z naknadnimi spremembami. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V SE: Če so lastniki revij, ki se tiskajo in objavljajo na Švedskem, fizične osebe, morajo imeti stalno prebivališče na Švedskem ali biti državljani države članice EGP. Lastniki takšnih revij, ki so pravne osebe, morajo imeti sedež v EGP. Revije, ki se tiskajo in objavljajo na Švedskem, in tehnični posnetki morajo imeti odgovornega urednika, ki mora imeti domicil na Švedskem (ISIC Rev. 3.1 22, CPC 88442). Ukrepi: SE: Zakon o svobodi tiska (1949:105); Temeljni zakon o svobodi izražanja (1991:1469) in Zakon o odlokih za zakon o svobodi tiska in temeljni zakon o svobodi izražanja (1991:1559). |
(1) Za namene tega pridržka:
|
(a) |
„notranje pravo“ pomeni pravo določene države članice in pravo Evropske unije; |
|
(b) |
„mednarodno javno pravo“ vključuje pravo, vzpostavljeno z mednarodnimi pogodbami in konvencijami, ter mednarodno običajno pravo, razen prava Evropske unije; |
|
(c) |
„pravno svetovanje“ vključuje svetovanje strankam in posvetovanje z njimi v zadevah, ki vključujejo uporabo ali razlago prava, vključno s posli, odnosi in spori; sodelovanje s strankami ali v njihovem imenu v pogajanjih in drugih poslih s tretjimi strankami v takih zadevah ter pripravo dokumentov, ki jih v celoti ali delno ureja zakon, in preverjanje vseh vrst dokumentov za namene zakonskih zahtev in v skladu z njimi; |
|
(d) |
„pravno zastopanje“ vključuje pripravo dokumentov, ki se predložijo upravnim agencijam, sodiščem ali drugim ustrezno ustanovljenim uradnim razsodiščem, ter navzočnost pred upravnimi agencijami, sodišči ali drugimi ustrezno ustanovljenimi uradnimi razsodišči; |
|
(e) |
„pravna arbitraža, sprava in mediacija“ pomenijo pripravo dokumentov za predložitev arbitru, konciliatorju ali mediatorju ter pripravo na nastop in nastop pred njimi v vseh sporih v zvezi z uporabo in razlago prava, ne vključuje storitev arbitraže, sprave in mediacije v sporih, ki ne vključujejo uporabe in razlage prava in ki spadajo med storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju, prav tako ne vključujejo delovanja kot arbiter, konciliator ali mediator; ot podkategorija se storitve mednarodne pravne arbitraže, sprave ali mediacije nanašajo na iste storitve, kadar spor vključuje stranke iz dveh ali več držav. |
(2) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL EU L 154, 16.6.2017, str. 1).
(3) Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL EU L 3, 5.1.2002, str. 1).
(4) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL EU L 182, 29.6.2013, str. 19).
(5) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL EU L 157, 9.6.2006, str. 87).
(6) Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL EU L 293 31.10.2008, str. 3).
(7) Uredba (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2299/89 (UL EU L 35, 4.2.2009, str. 47).
(8) Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL EU L 272, 25.10.1996, str. 36).
(9) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL EU L 269, 10.10.2013, str. 1).
(10) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL EU L 368, 17.12.1992, str. 38).
Dodatek 10-A-2
SEZNAM ČILA
1.
„Opis“ zagotavlja splošen nezavezujoč opis ukrepa, za katerega je opravljen vnos.
2.
V skladu s členoma 10.11 in 11.8 se členi tega sporazuma, določeni v okviru zadevnih obveznosti v zvezi z elementom vnosa, ne uporabljajo za neskladne vidike zakona, predpisa ali drugega ukrepa, opredeljenega v elementu „ukrepi“ navedenega vnosa.
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Uredba-zakon št. 1.939, Uradni list, 10. november 1977, Pravila za pridobitev, upravljanje in odsvojitev državnih sredstev, naslov I (Decreto Ley 1.939, Diario Oficial, noviembre 10, 1977, Normas sobre adquisición, administración y disposición de bienes del Estado, Título I) Uredba z zakonsko močjo (D.F.L.) 4 Ministrstva za zunanje zadeve, Uradni list, 10. november 1967 (Decreto con Fuerza de Ley (D.F.L.) 4 del Ministerio de Relaciones Exteriores, Diario Oficial, noviembre 10, 1967) |
|
Opis: |
Naložbe Čile lahko lastništvo ali druge pravice na „državnem zemljišču“ prenese le na čilske fizične ali pravne osebe, razen če se uporabljajo veljavne pravne izjeme, kot so določene v Zakonskem odloku 1.939 (Decreto Ley 1.939). „Državno zemljišče“ za te namene pomeni zemljišče v državni lasti do razdalje 10 kilometrov od meje in do pet kilometrov od obale, merjeno od višine morja ob plimi. Nepremičnin, ki se nahajajo na območjih, ki so bila na podlagi D.F.L. 4 Ministrstva za zunanje zadeve iz leta 1967 (D.F.L. 4 del Ministerio de Relaciones Exteriores, 1967) razglašena za „obmejno območje“, ne morejo pridobiti niti kot lastnino niti v katerem koli drugem pravnem naslovu (1) fizične osebe z državljanstvom sosednje države; (2) pravne osebe z glavnim sedežem v sosednji državi; (3) pravne osebe, v katerih je 40 % ali več kapitala v lasti fizičnih oseb z državljanstvom sosednje države, ali (4) pravne osebe, ki jih te fizične osebe dejansko nadzorujejo. Ne glede na navedeno se ta omejitev ne sme uporabljati, če je oprostitev odobrena z uredbo vrhovnega sodišča (Decreto Supremo) na podlagi upoštevanja nacionalnega interesa. |
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Operativne zahteve (naložbe) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Uredba z zakonsko močjo (D.F.L.) 1 Ministrstva za delo in socialno skrbstvo, Uradni list, 24. januar 1994, delovni zakonik, predhodni naslov, zvezek I, poglavje III (D.F.L. 1 del Ministerio del Trabajo y Previsión Social, Diario Oficial, enaro 24, 1994, Código del Trabajo, Título Preliminar, Libro I, capítulo III) |
|
Opis: |
Naložbe Najmanj 85 % zaposlenih, ki delajo za istega delodajalca, so čilske fizične osebe ali tujci, ki več kot pet let prebivajo v Čilu. To pravilo se uporablja za delodajalce z več kot 25 zaposlenimi na podlagi pogodbe o zaposlitvi (contrato de trabajo (1)). Ta določba ne velja za strokovno tehnično osebje, ki ga določi Direktorat za delo (Dirección del Trabajo). Za zaposlenega se šteje vsaka fizična oseba, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi v odvisnem ali podrejenem položaju opravlja intelektualne ali materialne storitve. |
|
Sektor: |
Komunikacije |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Operativne zahteve (naložbe) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Zakon 18.838, Uradni list, 30. september 1989, Nacionalni svet za televizijo, naslovi I, II in III (Ley 18.838, Diario Oficial, septiembre 30, 1989, Consejo Nacional de Televisión, Títulos I, II y III) Zakon št. 18.168, Uradni list, 2. oktober 1982, Splošni zakon o telekomunikacijah, naslovi I, II in III (Ley 18.168, Diario Oficial, octubre 2, 1982, Ley General de Telecomunicaciones, Títulos I, II y III) Zakon št. 19.733, Uradni list, 4. junij 2001, Zakon o svobodi mnenja in obveščanja ter izvajanju novinarstva, naslova I in III (Ley 19.733, Diario Oficial, junio 4, 2001, Ley sobre las Libertades de Opinión e Información y Ejercicio del Periodismo, Títulos I y III) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Lastnik družbenega komunikacijskega sredstva, kot so sredstva, ki redno prenašajo zvok, besedila ali slike, ali lastnik nacionalne tiskovne agencije mora imeti v primeru fizične osebe ustrezno stalno prebivališče v Čilu, v primeru pravne osebe pa stalno prebivališče v Čilu ali urad, pooblaščen za delovanje na ozemlju Čila. Predsedniki, upravitelji ali pravni zastopniki take pravne osebe so lahko samo državljani Čila. Lastnik koncesije za izvajanje (a) javnih telekomunikacijskih storitev; (b) posredniških telekomunikacijskih storitev, ki se opravljajo za telekomunikacijske storitve prek naprav in omrežij, ustanovljenih v ta namen, in (c) zvokovne radiodifuzije je pravna oseba, ustanovljena in s stalnim prebivališčem v Čilu. Predsedniki, upravitelji, vodstveni delavci ali pravni zastopniki take pravne osebe so lahko samo državljani Čila. V primeru storitev javne radiodifuzije lahko upravni odbor vključuje tujce le, če ti ne predstavljajo večine. V primeru družbenega komunikacijskega sredstva morata biti pravno odgovorni direktor in oseba, ki ga zastopa, državljana Čila, s stalnim prebivališčem v Čilu, razen če se pri družbenem komunikacijskem sredstvu uporablja jezik, ki ni španščina. Zahtevki za koncesije za javno radiodifuzijo, ki jih vložijo pravne osebe, v katerih imajo tujci delež, ki presega 10 % kapitala, se odobrijo le, če je predložen dokaz, da so podobne pravice in obveznosti, kot jih bodo imeli prosilci v Čilu, podeljene državljanom Čila v njihovi matični državi. Nacionalni svet za televizijo (Consejo Nacional de Televisión) lahko kot splošno zahtevo določi, da programi, ki se oddajajo prek javnih (odprtih) televizijskih kanalov, vključujejo do 40 % čilske produkcije. |
|
Sektor: |
Energetika |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) Operativne zahteve (naložbe) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Politična ustava Republike Čile, poglavje III (Constitución Política de la República de Chile, Capítulo III) Zakon št. 18.097, Uradni list, 21. januar 1982, Ustavni sistemski zakon o rudarskih koncesijah, naslovi I, II in III (Ley 18.097, Diario Oficial, enero 21, 1982, Orgánica Constitucional sobre Concesiones Mineras, Títulos I, II y III) Zakon št. 18.248, Uradni list, 14. oktober 1983, Zakonik o rudarstvu, naslova I in II (Ley 18.248, Diario Oficial, octubre 14, 1983, Código de Minería, Títulos I y II) Zakon 16.319, Uradni list z dne 23. oktobra 1965, Ustanovitev čilske komisije za jedrsko energijo, naslovi I, II in III (Ley 16.319, Diario Oficial, octubre 23, 1965, Crea la Comisión Chilena de Energía Nuclear, Títulos I, II y III) |
|
Opis: |
Naložbe Raziskovanje, izkoriščanje in obdelava (beneficio) tekočih ali plinastih ogljikovodikov, kakršna koli nahajališča v morskih vodah pod nacionalno jurisdikcijo ter kakršna koli nahajališča, ki se v celoti ali delno nahajajo na območjih, ki so opredeljena kot pomembna za nacionalno varnost z rudarskimi učinki, pri čemer je taka opredelitev možna samo z zakonom, so lahko predmet upravnih koncesij ali posebnih pogodb o obratovanju, ob upoštevanju zahtev in pogojev, ki se v vsakem primeru določijo z vrhovnim odlokom. Pojasniti je treba, da izraz „obdelava“ (beneficio) ne vključuje shranjevanja, prevoza ali rafiniranja energetskega materiala iz tega odstavka. Proizvodnjo jedrske energije v miroljubne namene lahko izvaja le Čilska komisija za jedrsko energijo (Comisión Chilena de Energía Nuclear), sama ali skupaj s tretjimi osebami, ki imajo njeno dovoljenje. Če Komisija izda tako dovoljenje, lahko določi pogoje v zvezi s tem. |
|
Sektor: |
Rudarstvo |
||||||||
|
Podsektor: |
|
||||||||
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) |
||||||||
|
Operativne zahteve (naložbe) |
|
||||||||
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
||||||||
|
Ukrepi: |
Politična ustava Republike Čile, poglavje III (Constitución Política de la República de Chile, Capítulo III) Zakon št. 18.097, Uradni list, 21. januar 1982, Ustavni sistemski zakon o rudarskih koncesijah, naslovi I, II in III (Ley 18.097, Diario Oficial, enero 21, 1982, Orgánica Constitucional sobre Concesiones Mineras, Títulos I, II y III) Zakon št. 18.248, Uradni list, 14. oktober 1983, Zakonik o rudarstvu, naslova I in III (Ley 18.248, Diario Oficial, octubre 14, 1983, Código de Minería, Títulos I y III) Zakon 16.319, Uradni list z dne 23. oktobra 1965, Ustanovitev čilske komisije za jedrsko energijo, naslovi I, II in III (Ley 16.319, Diario Oficial, octubre 23, 1965, Crea la Comisión Chilena de Energía Nuclear, Títulos I, II y III) |
||||||||
|
Opis: |
Naložbe Raziskovanje, izkoriščanje in obdelava (beneficio) litija, kakršna koli nahajališča v morskih vodah pod nacionalno jurisdikcijo ter kakršna koli nahajališča, ki se v celoti ali delno nahajajo na območjih, ki so opredeljena kot pomembna za nacionalno varnost z rudarskimi učinki, pri čemer je taka opredelitev možna samo z zakonom, so lahko predmet upravnih koncesij ali posebnih pogodb o obratovanju, ob upoštevanju zahtev in pogojev, ki se v vsakem primeru določijo z vrhovnim odlokom. Čile ima pravico do prve ponudbe po tržnih cenah in pogojih za nakup mineralnih proizvodov, kadar se torij in uran pojavljata v znatnih količinah. Pojasniti je treba, da lahko Čile zahteva, da proizvajalci od rudarskih proizvodov ločijo delež:
Pojasniti je treba, da postopki za dodelitev upravnih koncesij ali pogodb o posebnih operacijah sami po sebi ne določajo diskriminatorne obravnave tujih vlagateljev. Če pa se Čile odloči izkoriščati katerega koli od zgoraj navedenih rudarskih virov s konkurenčnim postopkom, s katerim se vlagateljem podeli koncesija ali posebna pogodba o obratovanju, bo odločitev temeljila izključno na pogojih razpisa v preglednem in nediskriminatornem postopku zbiranja ponudb. Če pogoji pogodbe ali koncesije ne določajo drugače, se poznejši prenos ali odsvojitev celotne ali delne pravice, podeljene s pogodbo ali koncesijo, ne pogojuje z državljanstvom pridobitelja. Poleg tega lahko samo čilska komisija za jedrsko energijo (Comisión Chilena de Energía Nuclear) ali stranke, ki jih pooblasti Komisija, izvajajo ali sklepajo pravna dejanja v zvezi s pridobljenimi naravnimi jedrskimi materiali in litijem ter njihovimi koncentrati, derivati in spojinami. |
|
Sektor: |
Ribištvo |
|
Podsektor: |
Akvakultura |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Odlok 430, prečiščeno, usklajeno in sistematizirano besedilo zakona št. 18.892 iz leta 1989 in njegovih sprememb, Splošni zakon o ribištvu in ribogojstvu, Uradni list, 21. januar 1992, naslova I in VI (Decreto 430 fija el texto refundido, coordinado y sistematizado de la ley No 18.892, de 1989 y sus modificaciones, Ley General de Pesca y Acuicultura Ley 18.892, Diario Oficial, enero 21, 1992, Títulos I y VI) |
|
Opis: |
Naložbe Dovoljenje ali koncesijo za izvajanje dejavnosti akvakulture imajo lahko samo čilske fizične in pravne osebe, ustanovljene v skladu s čilsko zakonodajo, in tujci s stalnim prebivališčem. |
|
Sektor: |
Ribištvo in z ribolovom povezane dejavnosti |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Odlok 430, prečiščeno, usklajeno in sistematizirano besedilo zakona št. 18.892 iz leta 1989 in njegovih sprememb, Splošni zakon o ribištvu in ribogojstvu, Uradni list, 21. januar 1992, naslovi I, III, IV in IX (Decreto 430 fija el texto refundido, coordinado y sistematizado de la ley No 18.892, de 1989 y sus modificaciones, Ley General de Pesca y Acuicultura, diario oficial, enero 21, 1992, Títulos I, III, IV y IX) Zakonski odlok 2.222, Uradni list, 31. maj 1978, Zakon o plovbi, naslova I in II (Decreto Ley 2.222, Diario Oficial, mayo 31, 1978, Ley de Navegación, Títulos I y II) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Dovoljenja za nabiranje in ulov hidrobioloških vrst imajo lahko samo čilske fizične ali pravne osebe, ustanovljene v skladu s čilsko zakonodajo, in tujci s stalnim prebivališčem. Ribolov v notranjih vodah, teritorialnem morju in izključni ekonomski coni Čila je dovoljen le plovilom Čila. „Plovila Čila“ so plovila, ki so opredeljena v zakonu o plovbi (Ley de Navegación). Dostop do industrijskih ekstraktivnih ribolovnih dejavnosti je pogojen s predhodno registracijo plovila v Čilu. Samo čilska fizična ali pravna oseba lahko registrira plovilo v Čilu. Taka pravna oseba mora biti ustanovljena v Čilu z glavnim domicilom ter pravim in dejanskim sedežem v Čilu. Predsednik, vodja in večina direktorjev ali upraviteljev morajo biti čilske fizične osebe. Poleg tega mora biti več kot 50 % njenega lastniškega kapitala v lasti čilskih fizičnih ali pravnih oseb. V ta namen mora pravna oseba z lastniškim deležem v drugi pravni osebi, ki ima v lasti plovilo, izpolnjevati vse zgoraj navedene zahteve. Skupno lastništvo (comunidad) lahko registrira plovilo, če (1) je večina skupnega lastništva iz Čila ter ima stalno prebivališče in poslovni sedež v Čilu; (2) so upravitelji čilske fizične osebe, in (3) večina pravic skupnega lastništva (comunidad) pripada čilski fizični ali pravni osebi. V ta namen mora pravna oseba z lastniškim deležem v skupnem lastništvu (comunidad), ki ima v lasti plovilo, izpolnjevati vse zgoraj navedene zahteve. Za lastnika (fizično ali pravno osebo) ribiškega plovila, registriranega v Čilu pred 30. junijem 1991, ne velja zgoraj navedena zahteva glede državljanstva. V primerih vzajemnosti, ki jo čilskim plovilom odobri katera koli druga država, so ribiška plovila, ki jih pomorski organi posebej pooblastijo v skladu z zakonsko podeljenimi pooblastili, lahko izvzeta iz zgoraj navedenih zahtev pod enakimi pogoji kot so tisti, ki jih čilskim plovilom zagotavlja ta država. Dostop do dejavnosti obrtnega ribolova (pesca artesanal) je treba registrirati v registru za obrtni ribolov (Registro de Pesca Artesanal). Registracija za obrtni ribolov (pesca artesanal) se odobri samo čilskim fizičnim osebam in tujim fizičnim osebam s stalnim prebivališčem ali čilski pravni osebi, ki jo te osebe ustanovijo. |
|
Sektor: |
Specializirane storitve |
|
Podsektor: |
Carinski zastopniki (agentes de aduana) in posredniki (despachadores de aduana) |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Uredba z zakonsko močjo (D.F.L.) 30 Ministrstva za finance, Uradni list, 13. april 1983, zvezek IV (D.F.L. 30 del Ministerio de Hacienda, Diario Oficial, abril 13, 1983, Libro IV) Uredba z zakonsko močjo (D.F.L.) 2 Ministrstva za finance, 1998 (D.F.L. 2 del Ministerio de Hacienda, 1998) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Samo čilske fizične osebe s stalnim prebivališčem v Čilu lahko delujejo kot carinski posredniki (despachadores de aduana) ali zastopniki (agentes de aduana) na ozemlju Čila. |
|
Sektor: |
Preiskovalne in varovalne storitve |
|
Podsektor: |
Storitve varovanja |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Odlok št. 1.773 Ministrstva za notranje zadeve, Uradni list, 14. november 1994 (Decreto 1.773 del Ministerio del Interior, Diario Oficial, noviembre 14, 1994) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Samo državljani Čila in osebe s stalnim prebivališčem lahko opravljajo storitve kot zasebni varnostniki. |
|
Sektor: |
Poslovne storitve |
|
Podsektor: |
Raziskovalne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Vrhovni odlok št. 711 Ministrstva za nacionalno obrambo, Uradni list, 15. oktober 1975 (Decreto Supremo 711 del Ministerio de Defensa Nacional, Diario Oficial, octubre 15, 1975) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Tuje fizične in pravne osebe, ki nameravajo izvajati raziskave v čilski 200-miljski morski coni, morajo šest mesecev vnaprej vložiti zahtevek pri hidrografskem inštitutu čilske vojske (Instituto Hidrográfico de la Armada de Chile) in morajo izpolnjevati zahteve iz ustreznih predpisov. Čilske fizične in pravne osebe morajo tri mesece vnaprej vložiti zahtevek pri hidrografskem inštitutu čilske vojske (Instituto Hidrográfico de la Armada de Chile) in morajo izpolnjevati zahteve iz ustreznih predpisov. |
|
Sektor: |
Poslovne storitve |
|
Podsektor: |
Raziskovalne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Odlok z zakonsko močjo (D.F.L.) 11 Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in obnovo, Uradni list, 5. december 1968 (D.F.L. 11 del Ministerio de Economía, Fomento y Reconstrucción, Diario Oficial, diciembre 5, 1968) Odlok št. 559 Ministrstva za zunanje zadeve, Uradni list, 24. januar 1968 (Decreto 559 del Ministerio de Relaciones Exteriores, Diario Oficial, enero 24, 1968) Odlok z zakonsko močjo (D.F.L.) 83 Ministrstva za zunanje zadeve, Uradni list, 27. marec 1979 (D.F.L. 83 del Ministerio de Relaciones Exteriores, Diario Oficial, marzo 27, 1979) Vrhovni odlok št. 1166 Ministrstva za zunanje zadeve, Uradni list, 20. julij 1999 (Decreto Supremo 1166 del Ministerio de Relaciones Exteriores, Diario Oficial, julio 20, 1999) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Fizične osebe, ki zastopajo tuje pravne osebe, ali fizične osebe, ki prebivajo v tujini in nameravajo opravljati raziskave za namene znanstvenega ali tehničnega dela ali gorsko plezanje na območjih, ki mejijo na čilske meje, morajo zaprositi za ustrezno dovoljenje prek čilskega konzula v državi stalnega prebivališča teh fizičnih oseb. Čilski konzul pošlje tako prošnjo neposredno nacionalnemu direktoratu za državne meje (Dirección Nacional de Fronteras y Límites del Estado). Direktorat lahko odredi, da se ena ali več čilskih fizičnih oseb, ki delajo v ustreznih povezanih dejavnostih, pridružijo raziskovanju, da se seznanijo s študijami, ki bodo izvedene. Operativni oddelek nacionalnega direktorata za državne meje (Departamento de Operaciones de la Dirección Nacional de Fronteras y Límites del Estado) odloči in objavi, ali dovoljuje ali zavrača geografske in znanstvene raziskave, ki jih v Čilu izvajajo tuje pravne ali fizične osebe. Nacionalni direktorat za državne meje (Dirección Nacional de Fronteras y Límites del Estado) izdaja dovoljenja in nadzoruje vse raziskave, ki vključujejo znanstvena ali tehnična dela ali gorsko plezanje, ki jih nameravajo tuje pravne osebe ali fizične osebe, ki prebivajo v tujini, izvajati na območjih, ki mejijo na čilske meje. |
|
Sektor: |
Poslovne storitve |
|
Podsektor: |
Raziskave na področju družbenih ved |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Zakon št. 17.288, Uradni list, 4. februar 1970, naslov V (Ley 17.288, Diario Oficial, febrero 4, 1970, Título V) Vrhovni odlok št. 484 Ministrstva za izobraževanje, Uradni list, 2. april 1991 (Decreto Supremo 484 del Ministerio de Educación, Diario Oficial, abril 2, 1991) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Tuje pravne ali tuje fizične osebe, ki nameravajo izvajati izkopavanje, raziskave, sondiranje ali zbiranje antropološkega, arheološkega ali paleontološkega materiala, morajo zaprositi za dovoljenje Nacionalni svet za spomenike (Consejo de Monumentos Nacionales). Za pridobitev dovoljenja mora biti oseba, odgovorna za raziskave, zaposlena pri zanesljivi tuji znanstveni ustanovi in mora sodelovati s čilsko državno znanstveno ustanovo ali čilsko univerzo. To dovoljenje se lahko izda (1) čilskim raziskovalcem z ustreznim znanstvenim znanjem na področju arheologije, antropologije ali paleontologije, ustrezno potrjenim, kot je primerno, ter z raziskovalnim projektom in ustreznim institucionalnim sponzorstvom, in (2) tujim raziskovalcem, pod pogojem, da so zaposleni pri zanesljivi znanstveni ustanovi in da sodelujejo s čilsko državno znanstveno ustanovo ali čilsko univerzo. Direktorji muzejev ali kuratorji, ki jih priznava Nacionalni svet za spomenike (Consejo de Monumentos Nacionales), poklicni arheologi, antropologi in palaeontologi in člani Čilskega združenja za arheologijo (Sociedad Chilena de Arqueología) so pooblaščeni za opravljanje del, povezanih z reševanjem. Dela, povezana z reševanjem, vključujejo nujno obnovo podatkov ali arheoloških, antropoloških ali paleontoloških artefaktov ali vrst, ki jim grozi neposredna izguba. |
|
Sektor: |
Poslovne storitve |
|
Podsektor: |
Tiskarska, založniška in druga povezana industrija |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Zakon št. 19.733, Uradni list, 4. junij 2001, Zakon o svobodi mnenja in obveščanja ter izvajanju novinarstva, naslova I in III (Ley 19.733, Diario Oficial, junio 4, 2001, Ley sobre las Libertades de Opinión e Información y Ejercicio del Periodismo, Títulos I y III) |
|
Opis: |
Naložbe Lastnik družbenega komunikacijskega sredstva, kot so časopisi, revije ali redno objavljana besedila, katerih naslov za objavo je v Čilu, ali nacionalne tiskovne agencije mora imeti v primeru fizične osebe ustrezno stalno prebivališče v Čilu, v primeru pravne osebe pa sedež v Čilu ali urad, pooblaščen za delovanje na ozemlju Čila. Predsednik, upravitelj ali pravni zastopnik pravne osebe, ki deluje v Čilu, je lahko samo državljan Čila, kot je opisano zgoraj. Pravno odgovorni direktor in oseba, ki ga nadomešča, morata biti državljana Čila s stalnim prebivališčem v Čilu. Čilsko državljanstvo se ne zahteva, če se družbeno komunikacijsko sredstvo uporablja v jeziku, ki ni španščina. |
|
Sektor: |
Strokovne storitve |
|
Podsektor: |
Računovodske, revizijske, knjigovodske in davčne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Zakon št. 18.046, Uradni list, 22. oktober 1981, Zakon o gospodarskih družbah, naslov V (Ley 18.046, Diario Oficial, octubre 22, 1981, Ley de Sociedades Anónimas, Título V) Vrhovni odlok št. 702 Ministrstva za finance, Uradni list, 6. julij 2012, Uredba o gospodarskih družbah (Decreto Supremo 702 del Ministerio de Hacienda, Diario Oficial, julio 6, 2012, Reglamento de Sociedades Anónimas) Zakonski odlok 1.097, Uradni list, 25. julij 1975, naslovi I, II, III in IV (Decreto Ley 1.097, Diario Oficial, julio 25, 1975, Títulos I, II, III in IV) Zakonski odlok 3.538, Uradni list, 23. december 1980, naslovi I, II, III in IV (Decreto Ley 3.538, Diario Oficial, diciembre 23, 1980, Títulos I, II, III in IV) Okrožnica 2.714, 6. oktober 1992; Okrožnica 1, 17. januar 1989; Poglavje 19, Posodobljena zbirka, Pravila o nadzoru bank in finančnih institucij v zvezi z zunanjimi revizorji (Circular 2.714, octubre 6,1992; Circular 1, enero 17, 1989; Capítulo 19 de la Recopilación Actualizada de Normas de la Superintendencia de Bancos e Instituciones Financieras sobre Auditores Externos) Okrožnica 327, 29. junij 1983 in okrožnica 350, 21. oktober 1983, Nadzor vrednostnih papirjev in zavarovanja (Circular 327, junio 29, 1983 y Circular 350, octubre 21, 1983, de la Superintendencia de Valores y Seguros) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Zunanji revizorji finančnih institucij morajo biti vpisani v register zunanjih revizorjev, ki ga vodi Komisija za finančni trg (Comisión para el Mercado Financiero). V register so lahko vpisane samo čilske pravne osebe, ki so zakonito registrirane kot osebne družbe (sociedades de personas) ali združenja (asociaciones) in katerih glavna poslovna dejavnost so revizijske storitve. |
|
Sektor: |
Strokovne storitve |
|
Podsektor: |
Pravne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
|
Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Sistemski zakonik sodišč, naslov XV, Uradni list, 9. julij 1943 (Código Orgánico de Tribunales, Título XV, Diario Oficial, julio 9, 1943) Odlok št. 110 Ministrstva za pravosodje, Uradni list, 20. marec 1979 (Decreto 110 del Ministerio de Justicia, Diario Oficial, marzo 20, 1979) Zakon št. 18.120, Uradni list, 18. maj 1982 (Ley 18.120, Diario Oficial, mayo 18, 1982) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Samo državljani Čila in tuji državljani s prebivališčem v Čilu, ki so v celoti končali pravni študij v državi, lahko opravljajo odvetniški poklic (abogados). Samo odvetniki (abogados), ki so ustrezno usposobljeni za opravljanje odvetniškega poklica, so pooblaščeni, da zastopajo stranke v postopkih pred čilskimi sodišči in vložijo prvo tožbo ali zahtevek v imenu stranke. Nobeden od teh ukrepov se ne uporablja za tuje pravne svetovalce, ki delujejo ali svetujejo glede mednarodnega prava ali prava druge pogodbenice. |
|
Sektor: |
Poklicne, tehnične in specializirane storitve |
|
Podsektor: |
Pomožne storitve na področju pravosodja |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Sistemski zakonik sodišč, naslova XI in XII, Uradni list, 9. julij 1943 (Código Orgánico de Tribunales, Títulos XI y XII, Diario Oficial, julio 9, 1943) Zakon o skrbniškem registru nepremičnin, naslovi I, II in III, Uradni list, 24. junij 1857 (Reglamento del Registro Conservador de Bienes Raíces, Títulos I, II y III, Diario Oficial, junio 24, 1857) Zakon št. 18.118, Uradni list, 22. maj 1982, naslov I (Ley 18.118, Diario Oficial, mayo 22, 1982, Título I) Odlok 197 Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in obnovo, Uradni list, 8. avgust 1985 (Decreto 197 del Ministerio de Economía, Fomento y Reconstrucción, Diario Oficial, agosto 8, 1985) Zakon št. 18.175, Uradni list, 28. oktober 1982, naslov III (Ley 18.175, Diario Oficial, octubre 28, 1982, Título III) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Pomočniki v pravosodni upravi (auxiliares de la administración de justicia) morajo imeti stalno prebivališče v istem kraju ali mestu, kjer je sedež sodišča, za katero opravljajo storitve. Zagovorniki po uradni dolžnosti (defensores públicos), notarji (notarios públicos) in skrbniki (conservadores) morajo biti čilske fizične osebe in izpolnjevati enake zahteve, kot so potrebne za sodniško funkcijo. Arhivisti (archiveros), javni zagovorniki (defensores públicos) in arbitri v pravnih zadevah (árbitros de derecho) morajo biti odvetniki (abogados) ter zato čilski ali tuji državljani s prebivališčem v Čilu, ki so zaključili celoten pravni študij v Čilu. Odvetniki druge pogodbenice lahko pri arbitraži pomagajo pri obravnavi prava te druge pogodbenice in mednarodnega prava ter kadar to zahtevajo zasebne stranke. Samo čilske fizične osebe z volilno pravico in tuje fizične osebe s stalnim prebivališčem v Čilu in volilno pravico lahko delujejo kot sodni vročevalci (receptores judiciales) in odvetniki pri vrhovnem sodišču (procuradores del número). Uradni dražitelji (martilleros públicos) so lahko samo čilske fizične osebe, tuje fizične osebe s stalnim prebivališčem v Čilu in čilske pravne osebe. Stečajni upravitelji (síndicos de quiebra) morajo imeti strokovno ali tehnično diplomo, ki jo podeli univerza ali strokovni ali tehnični inštitut, ki ga priznava Čile. Stečajni upravitelji morajo imeti vsaj tri leta izkušenj na področju trgovine, gospodarstva ali prava. |
|
Sektor: |
Prevoz |
|
Podsektor: |
Storitve prometa in prevoza po plovnih poteh |
|
Zadevne obveznosti: |
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Zakonski odlok št. 3.059, Uradni list, 22. december 1979, Zakon o spodbujanju trgovske flote, naslova I in II (Decreto Ley 3.059, Diario Oficial, 22 de diciembre de 1979, Ley de Fomento a la Marina Mercante, Títulos I y II) Vrhovni odlok 237, Uradni list, 25. julij 2001, Akt zakonskega odloka 3.059, naslova I in II (Decreto Supremo 237, Diario Oficial, julio 25, 2001, Reglamento del Decreto Ley 3.059, Títulos I y II) Trgovinski zakonik, knjiga III, naslovi I, IV in V (Código de Comercio, Libro III, Títulos I, IV y V) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Napajalne storitve so rezervirane za nacionalna plovila, kadar se tovor prevaža med dvema čilskima pristaniščema. Za mednarodni pomorski prevoz tovora v Čile ali iz njega velja načelo vzajemnosti. V primeru, da Čile zaradi vzajemnosti sprejme ukrep rezervacije tovora, ki se uporablja za mednarodni prevoz tovora med Čilom in tretjo državo, se rezervirani tovor prevaža na plovilih, ki plujejo pod čilsko zastavo, ali na plovilih, ki se štejejo za čilska plovila. |
|
Sektor: |
Prevoz |
|
Podsektor: |
Storitve prometa in prevoza po plovnih poteh |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Zakonski odlok 2.222, Uradni list, 31. maj 1978, Zakon o plovbi, naslovi I, II, III, IV in V (Decreto Ley 2.222, Diario Oficial, mayo 31, 1978, Ley de Navegación, Títulos I, II, III, IV y V) Trgovinski zakonik, knjiga III, naslovi I, IV in V (Código de Comercio, Libro III, Títulos I, IV y V) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Samo čilska fizična ali pravna oseba lahko registrira plovilo v Čilu. Taka pravna oseba mora biti ustanovljena z glavnim domicilom ter pravim in dejanskim sedežem v Čilu. Poleg tega mora biti več kot 50 % njenega kapitala v lasti čilskih fizičnih ali pravnih oseb. V ta namen mora pravna oseba z lastniškim deležem v drugi pravni osebi, ki ima v lasti plovilo, izpolnjevati vse zgoraj navedene zahteve. Predsednik, vodja in večina direktorjev ali upraviteljev morajo biti čilske fizične osebe. Skupno lastništvo (comunidad) lahko registrira plovilo, če (1) je večina skupnega lastništva iz Čila ter ima stalno prebivališče in poslovni sedež v Čilu; (2) so upravitelji državljani Čila; in (3) večina pravic skupnega lastništva pripada čilski fizični ali pravni osebi. V ta namen mora pravna oseba z lastniškim deležem v skupnem lastništvu (comunidad), ki ima v lasti plovilo, izpolnjevati vse zgoraj navedene zahteve, da bi se štela za čilsko pravno osebo. Posebna plovila v lasti tujih fizičnih ali pravnih oseb se lahko registrirajo v Čilu, če te osebe izpolnjujejo naslednje pogoje: (1) stalno prebivališče v Čilu; (2) glavni sedež v Čilu ali (3) trajno opravljanje poklica ali komercialne dejavnosti v Čilu. „Posebna plovila“ so tista, ki se uporabljajo v storitvah, operacijah ali za posebne namene, s posebnimi značilnostmi za funkcije, ki jih opravljajo, kot so med drugim vlačilci, plavajoči bagri, znanstvena ali rekreacijska plovila. Za namene tega odstavka posebno plovilo ne vključuje ribiškega plovila. Pomorski organ lahko zagotovi boljšo obravnavo na podlagi načela vzajemnosti. |
|
Sektor: |
Prevoz |
|
Podsektor: |
Storitve prometa in prevoza po plovnih poteh |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (čezmejna trgovina s storitvami) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Zakonski odlok 2.222, Uradni list, 31. maj 1978, Zakon o plovbi, naslovi I, II, III, IV in V (Decreto Ley 2.222, Diario Oficial, 31 mayo de 1978, Ley de Navegación, Títulos I, II, III, IV y V) Vrhovni odlok 153, Uradni list, 11. marec 1966, Splošni akt o odobritvi registracije pomorskega, rečnega in jezerskega osebja (Decreto Supremo 153, Diario Oficial, 11 marzo de 1966, Aprueba el Reglamento General de Matrícula del Personal de Gente de Mar, Fluvial y Lacustre) Trgovinski zakonik, knjiga III, naslovi I, IV in V (Código de Comercio, Libro III, Títulos I, IV y V) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Tuja plovila morajo uporabljati storitve pilotaže, sidranja in pristaniške pilotaže, če to zahtevajo pomorski organi. Pri dejavnostih vlačenja ali drugih manevrih, ki se izvajajo v čilskih pristaniščih, se uporabljajo samo vlačilci, ki plujejo pod čilsko zastavo. Od kapitanov se zahteva, da so državljani Čila in da jih kot take priznajo pristojni organi. Častniki na čilskih plovilih morajo biti čilske fizične osebe, vpisane v register uradnikov (Registro de oficiales). Člani posadke čilskega plovila morajo biti državljani Čila, imeti dovoljenje pomorske uprave (Autoridad Marítima) in biti vpisani v ustrezni register. Poklicni nazivi in dovoljenja, ki jih podeli tuja država, se lahko štejejo za veljavne za opravljanje nalog častnikov na čilskih plovilih v skladu z utemeljenim sklepom (resolución Fundada), ki ga izda direktor pomorske uprave. Kapitani ladij (patrón de nave) morajo biti čilski državljani. Poveljnik ladje mora biti fizična oseba, ki je na podlagi ustreznega naziva, ki ga podeli direktor pomorske uprave, pooblaščena za poveljevanje manjših plovil in določenih posebnih večjih plovil. Kapitani ribiških plovil (patrones de pesca), strojniki (mecánicosmotoristas), upravljavci strojev (motoristas), pomorski ribiči (marineros pescadores), mali ribiči (pescadores), tehnični delavci ali delavci v industriji ali pomorstvu ter člani posadke za industrijske in splošne ladijske storitve v ribiških tovarnah ali na ribiških ladjah morajo biti državljani Čila. Tujci s stalnim prebivališčem v Čilu so prav tako pooblaščeni za opravljanje teh dejavnosti, če to zahtevajo upravljavci ladij (armadores) in če so nujni za začetek teh dejavnosti. Za plovbo pod čilsko zastavo morajo biti poveljnik ladje (patrón de nave), častniki in posadka državljani Čila. Vendar lahko generalni direktorat za pomorsko ozemlje in trgovsko floto (Dirección General del Territorio Marítimo y de Marina Mercante), če je to nujno potrebno, na podlagi utemeljenega sklepa (resolución fundada) in začasno dovoli najem tujega osebja, razen kapitana, ki mora biti vedno državljan Čila. Samo čilske fizične in pravne osebe so pooblaščene, da v Čilu delujejo kot multimodalni operaterji. |
|
Sektor: |
Prevoz |
|
Podsektor: |
Storitve prometa in prevoza po plovnih poteh |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Trgovinski zakonik, knjiga III, naslovi I, IV in V (Código de Comercio, Libro III, Títulos I, IV y V) Zakonski odlok 2.222, Uradni list, 31. maj 1978, Zakon o plovbi, naslovi I, II in IV (Decreto Ley 2.222, Diario Oficial, mayo 31, 1978, Ley de Navegación, Títulos I, II y IV) Odlok št. 90 Ministrstva za delo in socialno varnost, Uradni list, 21. januar 2000 (Decreto 90 del Ministerio de Trabajo y Previsión Social, Diario Oficial, enero 21, 2000) Odlok št. 49 Ministrstva za delo in socialno varnost, 16. julij 1999 (Decreto 49 del Ministerio de Trabajo y Previsión Social, Diario Oficial, julio 16, 1999) Delovni zakonik, knjiga I, naslov II, poglavje III, odstavek 2 (Código del Trabajo, Libro I, Título II, capítulo III, párrafo 2) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Ladijski zastopniki ali zastopniki upravljavcev ladij, lastnikov ali kapitanov, ne glede na to, ali so fizične ali pravne osebe, morajo biti državljani Čila. Dela v zvezi z nakladanjem in sidranjem, ki jih opravljajo fizične osebe, so rezervirana za državljane Čila, ki so ustrezno pooblaščeni pri ustreznem organu za opravljanje teh del in imajo pisarno s sedežem v Čilu. Kadar te dejavnosti opravljajo pravne osebe, morajo biti zakonito ustanovljene v Čilu in imeti glavni sedež v Čilu. Predsednik, upravitelji, vodstveni delavci ali direktorji morajo biti državljani Čila. Več kot 50 % kapitala podjetja mora biti v lasti čilskih fizičnih ali pravnih oseb. Takšna podjetja imenujejo enega ali več pooblaščenih zastopnikov, ki bodo delovali v njihovem imenu in morajo biti državljani Čila. Vsakdo, ki raztovarja, pretovarja in na splošno uporablja celinska ali otoška čilska pristanišča, zlasti za iztovarjanje ulova rib ali predelavo ulova rib na krovu, mora biti prav tako čilska fizična ali pravna oseba. |
|
Sektor: |
Prevoz |
|
Podsektor: |
Kopenski prevoz |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (čezmejna trgovina s storitvami) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Vrhovni odlok št. 212 Ministrstva za promet in telekomunikacije, Uradni list, 21. november 1992 (Decreto Supremo 212 del Ministerio de Transportes y Telecomunicaciones, Diario Oficial, noviembre 21, 1992) Odlok št. 163 Ministrstva za promet in telekomunikacije, Uradni list, 4. januar 1985 (Decreto 163 del Ministerio de Transportes y Telecomunicaciones, Diario Oficial, enero 4, 1985) Vrhovni odlok št. 257 Ministrstva za zunanje zadeve, Uradni list, 17. oktober 1991 (Decreto Supremo 257 del Ministerio de Relaciones Exteriores, Diario Oficial, octubre 17, 1991) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Tuje fizične in pravne osebe, usposobljene za opravljanje storitev mednarodnega prevoza na ozemlju Čila, ne morejo opravljati storitev lokalnega prevoza ali na kakršen koli način sodelovati pri teh dejavnostih na ozemlju Čila. Storitve mednarodnega kopenskega prevoza med Čilom in Argentino, Bolivijo, Brazilijo, Perujem, Urugvajem ali Paragvajem lahko izvajajo samo podjetja z dejanskim sedežem v Čilu, Argentini, Boliviji, Braziliji, Peruju, Urugvaju ali Paragvaju. Poleg tega morajo imeti v primeru tujih pravnih oseb državljani Čila, Argentine, Bolivije, Brazilije, Peruja, Urugvaja ali Paragvaja za pridobitev dovoljenja za mednarodni kopenski prevoz v lasti več kot 50 % kapitala podjetja in dejanski nadzor nad podjetjem. |
|
Sektor: |
Prevoz |
|
Podsektor: |
Kopenski prevoz |
|
Zadevne obveznosti: |
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Zakon št. 18.290, Uradni list, 7. februar 1984, naslov IV (Ley 18.290, Diario Oficial, febrero 7, 1984, Título IV) Vrhovni odlok 485 Ministrstva za zunanje zadeve, Uradni list, 7. september 1960, Ženevska konvencija (Decreto Supremo 485 del Ministerio de Relaciones Exteriores, Diario Oficial, septiembre 7, 1960, Convención de Ginebra) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Motorna vozila s tujimi registrskimi tablicami, ki začasno vstopijo v Čile v skladu z določbami Konvencije o cestnem prometu, podpisane 19. septembra 1949 v Ženevi (Ženevska konvencija), se prosto gibljejo po ozemlju Čila za obdobje, določeno v tej konvenciji, če izpolnjujejo zahteve čilske zakonodaje. Imetniki veljavnih mednarodnih vozniških dovoljenj ali potrdil, izdanih v tuji državi v skladu z Ženevsko konvencijo, lahko vozijo kjer koli na ozemlju Čila. Voznik vozila s tujimi registrskimi tablicami, ki ima mednarodno vozniško dovoljenje, na zahtevo organov predloži dokumente, ki potrjujejo opravljen tehnični pregled vozila ter uporabo in veljavnost njegovih osebnih dokumentov. |
(1) Pojasniti je treba, da pogodba o zaposlitvi (contrato de trabajo) ni obvezna za opravljanje čezmejne trgovine s storitvami.
PRILOGA 10-B
PRIDRŽKI ZA PRIHODNJE UKREPE
Uvodne opombe
|
1. |
Seznama pogodbenic iz dodatkov 10-B-1 in 10-B-2 v skladu s členoma 10.11 in 11.8 določata pridržke pogodbenic glede obstoječih ali bolj omejevalnih ali novih ukrepov, ki niso v skladu z obveznostmi, naloženimi s:
|
|
2. |
Pridržki pogodbenice ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi GATS. |
|
3. |
Vsak pridržek vsebuje naslednje elemente:
|
|
4. |
V razlagi pridržka se preučijo vsi elementi pridržka. Element „opis“ prevlada nad vsemi drugimi elementi. |
|
5. |
Za namene seznamov pogodbenic „ISIC Rev. 3.1“ pomeni Mednarodno standardno klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, kot je določena v Statističnih listinah Statističnega urada Združenih narodov, serija M, št. 4, ISIC Rev. 3.1, 2002. |
|
6. |
Za namene seznamov pogodbenic se pridržek glede zahteve po lokalni prisotnosti na ozemlju pogodbenice sprejme v zvezi s členom 11.6 in ne v zvezi s členom 10.6 ali 11.4 ali, v Prilogi 10-C, v zvezi s členom 11.7. |
|
7. |
Pridržek, sprejet na ravni Evropske unije, velja za ukrep Evropske unije, za ukrep države članice na centralni ravni ali za ukrep vlade znotraj države članice, razen če je država članica v okviru pridržka izključena. Pridržek, ki ga sprejme država članica, se nanaša na ukrep upravljanja na centralni, regionalni ali lokalni ravni znotraj te države članice. Za namene pridržkov Belgije centralna raven javne uprave zajema zvezno vlado ter upravne organe regij in skupnosti, saj imajo vsi enakovredna zakonodajna pooblastila. Za namene pridržkov Evropske unije in njenih držav članic regionalna raven javne uprave na Finskem pomeni Ålandske otoke. Pridržek, sprejet na ravni Čila, velja za ukrep upravljanja na centralni ali lokalni ravni države. |
|
8. |
Seznama pogodbenic ne vključujeta ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, če ti ne pomenijo omejitve dostopa na trg ali omejitve nacionalne obravnave v smislu členov 10.6 in 11.4. Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti potrebo po pridobitvi licence, izpolnjevanju obveznosti izvajanja univerzalnih storitev, pridobitvi priznanja kvalifikacij v reguliranih sektorjih, uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, izpolnjevanju zahtev glede članstva v poklicni organizaciji, lokalnem agentu za opravljanje storitve ali prijavljenem lokalnem naslovu in kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni v tej prilogi, se še naprej uporabljajo. |
|
9. |
Pojasniti je treba, da za Evropsko unijo obveznost odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da fizičnim in pravnim osebam iz Čila odobri enako obravnavo, kot je v državi članici v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi navedene pogodbe, vključno z izvajanjem ukrepa v državah članicah, odobrena:
|
|
10. |
Obravnava, priznana pravnim osebam, ki so jih ustanovili vlagatelji pogodbenice v skladu s pravom druge pogodbenice (v primeru Evropske unije vključno s pravom države članice) in imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej drugi pogodbenici, ne vpliva na pogoje ali obveznosti na podlagi poglavja 10, ki so bili tem pravnim osebam morda naloženi ob ustanovitvi v drugi pogodbenici in ki se uporabljajo še naprej. |
|
11. |
Seznama pogodbenic se v skladu s členom 33.8 uporabljata samo za ozemlja pogodbenic ter sta pomembna samo v okviru trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Čilom. Na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Evropske unije ne vplivata. |
|
12. |
Na seznamu Evropske unije se uporabljajo naslednje okrajšave:
|
Dodatek 10-B-1
SEZNAM EVROPSKE UNIJE
Pridržek št. 1 – Vsi sektorji
Pridržek št. 2 – Strokovne storitve – razen zdravstvenih storitev
Pridržek št. 3 – Poklicne storitve – zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov
Pridržek št. 4 – Poslovne storitve – storitve na področju raziskav in razvoja
Pridržek št. 5 – Poslovne storitve – nepremičninske storitve
Pridržek št. 6 – Poslovne storitve – storitve najema ali zakupa
Pridržek št. 7 – Poslovne storitve – storitve agencij za izterjavo in storitve poročanja o kreditni sposobnosti
Pridržek št. 8 – Poslovne storitve – storitve posredovanja zaposlitve
Pridržek št. 9 – Poslovne storitve – varnostne in preiskovalne storitve
Pridržek št. 10 – Poslovne storitve – druge poslovne storitve
Pridržek št. 11 – Telekomunikacije
Pridržek št. 12 – Gradbeništvo
Pridržek št. 13 – Distribucijske storitve
Pridržek št. 14 – Izobraževanje
Pridržek št. 15 – Okoljske storitve
Pridržek št. 16 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva
Pridržek št. 17 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji
Pridržek št. 18 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa
Pridržek št. 19 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu
Pridržek št. 20 – Kmetijstvo, ribištvo in oskrba z vodo
Pridržek št. 21 – Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko
Pridržek št. 22 – Storitve, ki niso vključene drugje
Pridržek št. 1 – Vsi sektorji
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Operativne zahteve (naložbe) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Poglavje/oddelek: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Ustanovitev Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FI: Omejitve pravice fizičnih oseb brez regionalnega državljanstva na Ålandskih otokih in pravice pravnih oseb do pridobitve in lastništva nepremičnin na Ålandskih otokih brez dovoljenja pristojnih organov Ålandskih otokov. Omejitve pravice do ustanavljanja in pravice do izvajanja gospodarskih dejavnosti za fizične osebe, ki nimajo regionalnega državljanstva na Ålandskih otokih, in podjetja brez dovoljenja pristojnih organov Ålandskih otokov. Obstoječi ukrepi: FI: Ahvenanmaan maanhankintalaki (Zakon o pridobitvi zemljišč v Ålandu) (3/1975), 2 § , Ahvenanmaan itsehallintolaki (Zakon o avtonomiji Ålanda) (1144/1991), 11 § . Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V FR: V skladu s členoma L151-1 in 153-1 ter nadaljnjimi členi finančnega in monetarnega zakonika se za tuje naložbe v Franciji v sektorje iz člena R.151-3 finančnega in monetarnega zakonika zahteva predhodno dovoljenje ministra za gospodarstvo. Obstoječi ukrepi: FR: Kakor so določeni v elementu „opis“, kakor je navedeno zgoraj. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V FR: Omejitev tuje udeležbe v na novo privatiziranih družbah na različne zneske javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer te zneske določi francoska vlada za vsak primer posebej. V nekaterih komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je za ustanovitev potrebno posebno dovoljenje, če izvršni direktor nima dovoljenja za stalno prebivanje. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V BG: Za nekatere gospodarske dejavnosti, povezane z izkoriščanjem ali uporabo državne ali javne lastnine, je potrebna koncesija, ki se podeli v skladu z zakonom o koncesijah. Gospodarske družbe, v katerih ima država ali občina več kot 50-odstotni delež kapitala, za vse transakcije za odsvojitev osnovnih sredstev družbe ter sklepanje kakršnih koli pogodb o pridobitvi udeležbe v kapitalu, zakupu, skupnih dejavnostih, kreditih, zavarovanju terjatev ter prevzemu kakršnih koli obveznosti na podlagi menic potrebujejo dovoljenje pristojnega organa, tj. agencije za javna podjetja in nadzor ali drugega državnega ali regionalnega organa. Ta pridržek ne velja za rudarstvo in kamnolomstvo, za katera velja ločen pridržek s seznama Evropske unije v Prilogi 10-A k temu sporazumu. V IT: Vlada lahko izvaja nekatera posebna pooblastila v družbah, ki delujejo na področju obrambe in nacionalne varnosti, ter v nekaterih dejavnostih strateškega pomena na področju energetike, prometa in komunikacij. To se nanaša na vse pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti, za katere se šteje, da so strateškega pomena na področju obrambe in nacionalne varnosti, ne samo v privatiziranih podjetjih. Če obstaja nevarnost znatne škode za bistvene interese obrambe in nacionalne varnosti, ima vlada posebna pooblastila:
Zadevna družba mora urad predsednika vlade obvestiti o vseh odločitvah, dejanjih in transakcijah (na primer prenosih, združitvah, razdružitvah, spremembah dejavnosti, prenehanju poslovanja) v zvezi s strateškimi sredstvi na področjih energetike, prometa in komunikacij. Še zlasti ga mora obvestiti o nakupu, ki ga opravi fizična ali pravna oseba iz države nečlanice Evropske unije in ki tej osebi daje nadzor nad družbo. Predsednik vlade lahko uporabi naslednja posebna pooblastila:
Merila za presojo, ali gre za dejansko ali izjemno nevarnost, ter pogoji in postopki za uporabo posebnih pooblastil so določeni v zakonu. Obstoječi ukrepi: IT: Zakon 56/2012 o posebnih pooblastilih v družbah, ki delujejo na področju obrambe in nacionalne varnosti, energetike, prometa in komunikacij, Odlok predsednika vlade DPCM 253 z dne 30. novembra 2012, ki opredeljuje dejavnosti strateškega pomena na področju obrambe in nacionalne varnosti. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu največjih ugodnosti, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V LT: Družbe, sektorji, območja, sredstva in zmogljivosti strateškega pomena za nacionalno varnost. Obstoječi ukrepi: LT: Zakon Republike Litve št. IX-1132 z dne 10. oktobra 2002 o zaščiti objektov, pomembnih za zagotavljanje nacionalne varnosti (kakor je bil nazadnje spremenjen 17. septembra 2020, št. XIII-3284). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V SE: Diskriminacijske zahteve za ustanovitelje, višje vodstvene položaje in upravne odbore, ko se v švedsko pravo vključijo nove pravne oblike podjetij. |
|
(b) |
Pridobitev nepremičnin Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V HU: Pridobitev državne lastnine. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V HU: Pridobitev ornega zemljišča s strani tujih pravnih oseb in fizičnih oseb brez statusa rezidenta. Obstoječi ukrepi: HU: Zakon CXXII iz leta 2013 o kroženju kmetijskih in gozdarskih zemljišč (poglavje II, odstavki 6–36) in poglavje IV (odstavki 38–59)), Zakon CCXII iz leta 2013 o prehodnih ukrepih in nekatere določbe v zvezi z Zakonom CXXII iz leta 2013 o kroženju kmetijskih in gozdarskih zemljišč (poglavje IV, odstavki 8–20). V LV: Pridobitev podeželskih zemljišč s strani državljanov Čila ali tretje države. Obstoječi ukrepi: LV: Zakon o privatizaciji zemljišč na podeželju, ss. 28, 29, 30. V SK: Tuje družbe ali fizične osebe ne morejo pridobiti kmetijskih in gozdnih zemljišč zunaj meja strnjenega naselja občine in nekaterih drugih zemljišč (naravnih virov, jezer, rek, javnih cest idr.). Obstoječi ukrepi: SK: Zakon št. 44/1988 o zaščiti in izkoriščanju naravnih virov, Zakon št. 229/1991 o ureditvi lastništva kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin, Zakon št. 460/1992 o ustavi Slovaške republike, Zakon št. 180/1995 o nekaterih ukrepih za ureditev lastništva zemljišč, Zakon št. 202/1995 o deviznem poslovanju, Zakon št. 503/2003 o prilagoditvi lastninskih razmerij na zemljiščih, Zakon št. 326/2005 o gozdovih in Zakon št. 140/2014 o pridobitvi lastništva nad kmetijskimi zemljišči. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Tuje fizične in pravne osebe ne morejo pridobiti zemljišč. Pravne osebe iz Bolgarije s tujo udeležbo ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč v Bolgariji. Tuje pravne osebe in fizične osebe s stalnim prebivališčem v tujini lahko pridobijo stavbe in lastninske pravice na nepremičninah (pravico do uporabe, pravico do gradnje, pravico do postavitve nadgradnje in služnostno pravico). Tuje fizične osebe s stalnim prebivališčem v tujini in tuje pravne osebe, v katerih ima tuja udeležba večino pri sprejemanju odločitev ali lahko prepreči sprejetje odločitev, lahko pridobijo pravice do lastnine nad nepremičninami v posebnih geografskih območjih, ki jih določi Svet ministrov, in po dovoljenju. Obstoječi ukrepi: BG: Ustava Republike Bolgarije, člen 22, Zakon o lastništvu in uporabi kmetijskih zemljišč, člen 3, ter zakon o gozdovih, člen 10. V EE: Tuje fizične ali pravne osebe, ki niso iz EGP ali članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD), lahko pridobijo nepremičnino, ki vsebuje kmetijsko ali gozdno zemljišče, samo z dovoljenjem okrajnega guvernerja in občinskega sveta ter morajo v skladu z zakonom dokazati, da se bo nepremičnina v skladu s svojim namenom uporabljala učinkovito, trajnostno in namensko. Obstoječi ukrepi: EE: Kinnisasja omandamise kitsendamise seadus (zakon o omejitvah pri pridobitvi nepremičnin), poglavji 2 in 3. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V LT: Vsi ukrepi, ki so skladni z obvezami, ki jih je sprejela Evropska unija in ki se uporabljajo v Litvi v GATS v zvezi s pridobitvijo zemljišč. Postopek za pridobitev parcel, pogoje in omejitve določajo ustavni zakon, zakon o zemljiščih in zakon o pridobitvi kmetijskih zemljišč. Vendar lahko organi lokalne samouprave (občine) ter drugi nacionalni subjekti članic OECD in Severnoatlantskega zavezništva, ki izvajajo gospodarske dejavnosti v Litvi, določene z ustavnim pravom v skladu z merili Evropske unije in drugega povezovanja, pri katerem sodeluje Litva, pridobijo lastninsko pravico na nekmetijskih parcelah za izgradnjo ter upravljanje stavb in objektov, ki jih potrebujejo za svoje neposredne dejavnosti. Obstoječi ukrepi: LT: Ustava Republike Litve; Ustavni zakon Republike Litve št. I-1392 z dne 20. junija 1996 o izvajanju odstavka 3 člena 47 ustave Republike Litve, novo redigiranje z dne 20. marca 2003 št. IX-1381, kakor je bil nazadnje spremenjen 12. januarja 2018 z Zakonom št. XIII-981, Zakon št. I-446 z dne 26. aprila 1994 o zemljiščih, novo redigiranje z dne 27. januarja 2004 št. IX-1983, kakor je bil nazadnje spremenjen 26. junija 2020 z Zakonom št. XIII-3165, Zakon št. IX-1314 z dne 28. januarja 2003 o pridobitvi kmetijskih zemljišč, novo redigiranje z dne 1. januarja 2018 št. XIII-801, kakor je bil nazadnje spremenjen 14. maja 2020 z Zakonom št. XIII-2935, in Zakon št. I-671 z dne 22. novembra 1994 o gozdovih, novo redigiranje z dne 10. aprila 2001 št. IX-240, kakor je bil nazadnje spremenjen 25. junija 2020 z Zakonom št. XIII-3115. |
|
(c) |
Priznavanje Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V EU: Direktive Evropske unije o medsebojnem priznavanju diplom in drugih poklicnih kvalifikacij veljajo samo za državljane Evropske unije. Pravica do izvajanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic ne zagotavlja pravice do njihovega opravljanja v drugi državi članici. |
|
(d) |
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V EU: Določitev drugačne obravnave za tretjo državo v skladu s katero koli mednarodno pogodbo o naložbah ali drugimi trgovinskim sporazumom v veljavi ali podpisanimi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma. V EU: Določitev drugačne obravnave za tretjo državo v skladu z obstoječim ali prihodnjim dvostranskim ali večstranskim sporazumom, ki:
„notranji trg za storitve in naložbe“ pomeni območje brez notranjih mej, na katerem je zagotovljen prosti pretok storitev, kapitala in oseb; „pravica do ustanavljanja“ pomeni obveznost odprave vseh omejitev za ustanavljanje med pogodbenicami dvostranskega ali večstranskega sporazuma z začetkom veljavnosti navedenega sporazuma. Pravica do ustanavljanja vključuje pravico državljanov pogodbenic dvostranskega ali večstranskega sporazuma, da ustanavljajo in upravljajo družbe pod enakimi pogoji, kot jih za državljane določa pravo pogodbenice, v kateri se družba ustanovi; „približevanje zakonodaje“ pomeni:
Taka prilagoditev ali vključitev se izvede in se zanjo šteje, da se je izvedla, šele ko se prenese v pravo pogodbenice ali pogodbenic dvostranskega ali večstranskega sporazuma. Obstoječi ukrepi: EU: Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (1), stabilizacijski sporazumi, dvostranski sporazumi med EU in Švicarsko konfederacijo ter poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini. V EU: Določitev drugačne obravnave za državljane ali družbe v zvezi s pravico do ustanavljanja v okviru obstoječih ali prihodnjih dvostranskih sporazumov med naslednjimi državami članicami: BE, DE, DK, EL, ES, FR, IE, IT, LU, NL, PT in katero koli izmed naslednjih držav ali kneževin: Andora, Monako, San Marino in Vatikanska mestna država. V DK, FI, SE: Ukrepi DK, FI in SE, katerih cilj je spodbujati nordijsko sodelovanje, na primer:
Ta pridržek ne vpliva na izključitev postopkov za oddajo naročil s strani pogodbenice ali subvencij iz člena 11.1(2), pododstavka (e) in (f), tega sporazuma. V PL: Ugodnejši pogoji za ustanavljanje ali čezmejno izvajanje storitev, ki lahko vključujejo odpravo ali spremembo nekaterih omejitev s seznama pridržkov, ki veljajo na Poljskem, se lahko določijo s trgovinskimi sporazumi in sporazumi o plovbi. V PT: Opustitev zahteve glede državljanstva za opravljanje nekaterih dejavnosti in poklicev s strani fizičnih oseb, ki izvajajo storitve za države, v katerih je portugalščina uradni jezik (Angola, Brazilija, Zelenortski otoki, Gvineja Bissau, Ekvatorialna Gvineja, Mozambik, Sveti Tomaž in Princ ter Vzhodni Timor). |
|
(e) |
Orožje, strelivo in vojaški material Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V EU: Proizvodnja ali distribucija orožja ali trgovina z orožjem, strelivom in vojaškim materialom. Vojaški material je omejen na izdelke, ki so namenjeni in izdelani izključno za vojaške namene v zvezi z vojaškimi ali obrambnimi dejavnostmi. |
Pridržek št. 2 – Strokovne storitve – razen zdravstvenih storitev
|
Sektor: |
Poklicne storitve – pravne storitve; storitve notarjev in sodnih izvršiteljev; računovodske in knjigovodske storitve; revizijske storitve, storitve davčnega svetovanja; arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja, storitve inženiringa in integriranega inženiringa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
del CPC 861, del CPC 87902, 862, 863, 8671, 8672, 8673, 8674 in del CPC 879 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbor |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Pravne storitve Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V EU, z izjemo SE: Storitve pravnega svetovanja, overjanja in potrjevanja dokumentov, ki jih izvajajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“, ter v zvezi s storitvami sodnih izvršiteljev, ki so imenovani z uradnim aktom vlade (del CPC 861, del CPC 87902). Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V BG: Popolna nacionalna obravnava za ustanovitev in delovanje družb ter izvajanje storitev se lahko odobri samo za družbe, ustanovljene v državah, s katerimi so bili ali bodo sklenjeni preferencialni sporazumi, in njihove državljane (del CPC 861). V LT: Odvetniki iz tujih držav lahko kot odvetniki sodelujejo na sodišču le v skladu z mednarodnimi sporazumi (del CPC 861), vključno s posebnimi določbami o pravnem zastopanju pred sodišči. |
|
(b) |
Revizijske storitve (CPC 86211 in 86212, razen računovodskih in knjigovodskih storitev) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BG: Neodvisno finančno revizijo izvajajo registrirani revizorji, ki so člani inštituta certificiranih javnih revizorjev. Na podlagi vzajemnosti inštitut certificiranih javnih revizorjev registrira revizijski subjekt iz Čila ali tretje države, če predloži dokazilo, da:
Obstoječi ukrepi: BG: Zakon o neodvisni finančni reviziji. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V CZ: V Češki republiki lahko revizije izvajajo samo pravne osebe, v katerih je vsaj 60 % kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic pridržanih za državljane Češke republike ali držav članic. Obstoječi ukrepi: CZ: Zakon št. 93/2009 zb. z dne 14. aprila 2009 o revizorjih, kakor je bil spremenjen. |
|
(c) |
Arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja (CPC 8674) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V HR: Čezmejno izvajanje storitev urbanističnega načrtovanja. |
Pridržek št. 3 – Poklicne storitve – zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov
|
Sektor: |
Strokovne zdravstvene storitve, prodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve farmacevtov |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 63211, 85201, 9312, 9319, 93121, 932 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbor Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Zdravstvene in zobozdravstvene storitve; storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov, psihologov in pomožnega medicinskega osebja (CPC 63211, 85201, 9312, 9319, 932) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FI: Izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, babic, fizioterapevtov, pomožnega medicinskega osebja in psihologov, razen storitev medicinskih sester (CPC 9312, 93191). Obstoječi ukrepi: FI: Laki yksityisestä terveydenhuollosta (zakon o zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev) (152/1990). V BG: Izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester, babic, fizioterapevtov, pomožnega medicinskega osebja in psihologov (CPC 9312, del 9319). Obstoječi ukrepi: BG: Zakon o zdravstvenih ustanovah ter zakon o poklicnih organizacijah medicinskih sester, babic in zdravnikov specialistov. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V CZ, MT: Izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ter drugih povezanih storitev (CPC 9312, del 9319). Obstoječi ukrepi: CZ: Zakon št. 296/2008, zb. o zagotavljanju kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic za uporabo v humani medicini (zakon o človeških tkivih in celicah). Zakon št. 378/2007 zb. o farmacevtskih izdelkih in spremembi nekaterih povezanih zakonov (zakon o farmacevtskih izdelkih), Zakon št. 268/2014 zb. o medicinskih pripomočkih in spremembi Zakona št. 634/2004 zb. o upravnih taksah, kakor je bil naknadno spremenjen, Zakon št. 285/2002 zb. o darovanju, odvzemanju in transplantaciji tkiv in organov ter spremembi nekaterih zakonov (zakon o transplantaciji), Zakon št. 372/2011 zb. o zdravstvenih storitvah in pogojih za njihovo izvajanje in Zakon št. 373/2011 zb. o posebnih zdravstvenih storitvah. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo NL in SE: Za izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, se zahteva stalno prebivališče. Te storitve lahko izvajajo samo fizične osebe, ki so fizično prisotne na ozemlju Evropske unije (CPC 9312, del 93191). V BE: Čezmejno izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, babic, medicinskih sester, fizioterapevtov, psihologov in pomožnega medicinskega osebja (del CPC 85201, 9312, del 93191). Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu največjih ugodnosti: V PT: V zvezi s poklici fizioterapevtov, pomožnega medicinskega osebja in podiatrov se lahko tujim strokovnjakom dovoli opravljanje poklica na podlagi vzajemnosti. |
|
(b) |
Veterinarske storitve (CPC 932) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Veterinarsko ustanovo lahko ustanovi fizična ali pravna oseba. Izvajanje veterinarske dejavnosti se dovoli samo državljanom EGP in osebam s stalnim prebivališčem (potrebna je fizična prisotnost). Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: BE, LV: Čezmejno izvajanje veterinarskih storitev. |
|
(c) |
Prodaja zdravil ter medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve farmacevtov (CPC 63211) Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V EU, z izjemo BE, BG, EE, ES, IE in IT: Prodaja po pošti je mogoča le iz držav članic EGP, zato je za maloprodajo farmacevtskih izdelkov in določenega medicinskega blaga splošni javnosti v Evropski uniji potreben sedež v eni od teh držav. V CZ: Maloprodaja je mogoča le iz držav članic. V BE: Maloprodaja farmacevtskih izdelkov in posebnih medicinskih izdelkov je mogoča le v lekarni s sedežem v BE. V BG, EE, ES, IT in LT: Čezmejna maloprodaja farmacevtskih izdelkov. V IE in LT: Čezmejna maloprodaja farmacevtskih izdelkov, za katere je potreben recept. V PL: Posredniki v trgovini z zdravili morajo biti registrirani in imeti prebivališče ali registrirani sedež na ozemlju PL. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FI: Maloprodaja zdravil ter medicinskih in ortopedskih izdelkov Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V SE: Maloprodaja farmacevtskih izdelkov in oskrba širše javnosti s farmacevtskimi izdelki. Obstoječi ukrepi: AT: Arzneimittelgesetz (zakon o zdravilih), BGBl. Nr. 185/1983, § § 57, 59, 59a, in Medizinproduktegesetz (Zakon o medicinskih proizvodih), BGBl. Nr. 657/1996, kakor je bil spremenjen, § 99. BE: Arrêté royal du 21 janvier 2009 portant instructions pour les pharmaciens in Arrêté royal du 10 novembre 1967 relatif à l'exercice des professions des soins de santé. CZ: Zakon št. 378/2007 zb. o farmacevtskih izdelkih, kakor je bil spremenjen, in Zakon št. 372/2011 zb. o zdravstvenih storitvah, kakor je bil spremenjen. FI: Lääkelaki (zakon o zdravstvu) (395/1987). PL: Farmacevtsko pravo, člen 73a (Uradni list iz leta 2020, točka 944, 1493). SE: Zakon o trgovini s farmacevtskimi izdelki (2009:336) in uredba o trgovini s farmacevtskimi izdelki (2009:659), poleg tega pa je švedska agencija za zdravila sprejela dodatne predpise – podrobnosti so na voljo pri (LVFS 2009:9). |
Pridržek št. 4 – Poslovne storitve – storitve na področju raziskav in razvoja
|
Sektor: |
Storitve na področju raziskav in razvoja |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 851, 852, 853 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V RO: Čezmejno izvajanje storitev na področju raziskav in razvoja.
Obstoječi ukrepi:
RO: Vladni odlok št. 6/2011, Odlok ministra za šolstvo in raziskave št. 3548/2006 in Sklep vlade št. 134/2011.
Pridržek št. 5 – Poslovne storitve – nepremičninske storitve
|
Sektor: |
Nepremičninske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 821, 822 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V CZ in HU: Čezmejno izvajanje nepremičninskih storitev
Pridržek št. 6 – Poslovne storitve – storitve najema ali zakupa
|
Sektor: |
Storitve najema ali zakupa brez upravljavcev |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 832 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V BE in FR: Čezmejno izvajanje storitev najema ali zakupa brez upravljavcev v zvezi z osebnimi in gospodinjskimi predmeti.
Pridržek št. 7 – Poslovne storitve – storitve agencij za izterjavo in storitve poročanja o kreditni sposobnosti
|
Sektor: |
Storitve agencij za izterjavo, storitve poročanja o kreditni sposobnosti |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 87901, 87902 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
EU, z izjemo ES, LV in SE: V zvezi s storitvami agencij za izterjavo in storitvami poročanja o kreditni sposobnosti.
Pridržek št. 8 – Poslovne storitve – storitve posredovanja zaposlitve
|
Sektor – podsektor: |
poslovne storitve – storitve posredovanja zaposlitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V EU, z izjemo HU in SE: Posredovanje osebja za pomoč na domu, drugih trgovskih ali industrijskih delavcev, medicinskih sester in drugega osebja (CPC 87204, 87205, 87206, 87209).
BG, CY, CZ, DE, EE, FI, MT, LT, LV, PL, PT, RO, SI in SK: Storitve iskanja vodilnih kadrov (CPC 87201).
V AT, BG, CY, CZ, EE, FI, LT, LV, MT, PL, PT, RO, SI in SK: Vzpostavljanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno in drugo osebje (CPC 87202).
AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, MT, LT, LV, PL, PT, RO, SI in SK: Izvajanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno osebje (CPC 87203).
Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V EU, z izjemo BE, HU in SE: Čezmejno izvajanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno in drugo osebje (CPC 87202).
V IE: Čezmejno izvajanje storitev iskanja vodilnih kadrov (CPC 87201).
V FR, IE, IT in NL: Čezmejno izvajanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno osebje (CPC 87203).
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V DE: Zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve lahko za določene poklice izda uredbo o posredovanju zaposlitve in zaposlovanju nedržavljanov Evropske unije oziroma EGP (CPC 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209).
Obstoječi ukrepi:
AT: § § 97 in 135 avstrijskega zakona o trgovini (Gewerbeordnung), Zvezni uradni list št. 194/1994, kakor je bil spremenjen, in zakon o začasnih zaposlitvah (Arbeitskräfteüberlassungsgesetz/AÜG), Zvezni uradni list št. 196/1988, kakor je bil spremenjen.
BG: Zakon o spodbujanju zaposlovanja, členi 26, 27, 27a in 28.
CY: Zakon o zasebnih agencijah za zaposlovanje št. 126(I)/2012, kakor je bil spremenjen, in Zakon 174(I)/2012, kakor je bil spremenjen.
CZ: Zakon o zaposlovanju (435/2004).
DE: Gesetz zur Regelung der Arbeitnehmerüberlassung (AÜG), Sozialgesetzbuch Drittes Buch (SGB III; socialni zakonik, tretja knjiga) – spodbujanje zaposlovanja in Verordnung über die Beschäftigung von Ausländerinnen und Ausländern (BeschV; odlok o zaposlovanju tujcev).
DK: § § 8a–8f Uredbe-zakona št. 73 z dne 17. januarja 2014 in Uredba-zakon št. 228 z dne 7. marca 2013 (zaposlovanje pomorščakov) ter zakon o delovnih dovoljenjih iz leta 2006, oddelka 1(2) in (3).
EL: Zakon št. 4052/2012 (Uradni list 41 Α), kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 4093/2012 (Uradni list 222 Α).
FI: Lakijulkisesta työvoima- ja yrityspalvelusta (zakon o javnih storitvah na področju zaposlovanja in zagona podjetij) (916/2012).
HR: Zakon o trgu dela (OG 118/18, 32/20), zakon o delu (OG 93/14, 127/17, 98/19) in zakon o tujcih (OG 130/11, 74/13, 67/17, 46/18, 53/20).
IE: Zakon o delovnih dovoljenjih iz leta 2006, oddelka 1(2) in (3).
IT: Zakonodajni odlok 276/2003, člena 4 in 5.
LT: Delovni zakonik Republike Litve, odobren z Zakonom Republike Litve št. XII-2603 z dne 14. septembra 2016, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. oktobra 2020 z Zakonom št. XIII-3334, in Zakon Republike Litve št. IX-2206 z dne 29. aprila 2004 o pravnem položaju tujcev, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. novembra 2020 z Zakonom št. XIII-3412.
LU: Loi du 18 janvier 2012 portant création de l'Agence pour le développement de l'emploi) (zakon z dne 18. januarja 2012 o ustanovitvi agencije za zaposlovanje – ADEM).
MT: Zakon o zavodih za zaposlovanje in usposabljanje (Cap 343) (členi 23–25) ter uredbe o agencijah za zaposlovanje (S.L. 343.24).
PL: Člen 18 zakona z dne 20. aprila 2004 o spodbujanju zaposlovanja in institucijah trga dela (Uradni list, 2015, točka 149, kakor je bil spremenjen).
PT: Uredba-zakon št. 260/2009 z dne 25. septembra, kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 5/2014 z dne 12. februarja, Zakon št. 28/2016 z dne 23. avgusta 2016 in Zakon št. 146/2015 z dne 9. septembra 2015 (dostopnost in izvajanje storitev agencij za zaposlovanje).
RO: Zakon št. 156/2000 o zaščiti romunskih državljanov, ki delajo v tujini, ponovno objavljen, in sklep vlade št. 384/2001 o odobritvi metodoloških norm za izvajanje zakona št. 156/2000, z naknadnimi spremembami, Odlok vlade št. 277/2002, kakor je bil spremenjen z Odlokom vlade št. 790/2004 in Odlokom vlade št. 1122/2010, ter Zakon št. 53/2003 – zakonik o delovnih razmerjih, ponovno objavljen, z naknadnimi spremembami in dodatkom ter Sklep vlade št. 1256/2011 o pogojih poslovanja in postopku odobritve za agencije za posredovanje začasne zaposlitve.
SI: Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010, 21/2013, 63/2013, 55/2017) ter Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev – ZZSDT (Uradni list RS, št. 47/2015), ZZSDT-UPB2 (Uradni list RS, št. 1/2018).
SK: Zakon št. 5/2004 o službah za zaposlovanje in Zakon št. 455/1991 o trgovinskih dovoljenjih.
Pridržek št. 9 – Poslovne storitve – varnostne in preiskovalne storitve
|
Sektor – podsektor: |
Poslovne storitve – varnostne in preiskovalne storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 87301, 87302, 87303, 87304, 87305, 87309 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Varnostne storitve (CPC 87302, 87303, 87304, 87305, 87309) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: BG, CY, CZ, EE, LT, LV, MT, PL, RO, SI in SK: Izvajanje varnostnih storitev. V DK, HR in HU: Izvajanje storitev v naslednjih podsektorjih: storitve varovanja (87305) za HR in HU, svetovalne storitve na področju varnosti (87302) za HR, storitve varovanja na letališčih (del 87305) za DK in storitve oklepnih vozil (87304) za HU. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Za člane upravnih odborov podjetij, ki izvajajo storitve varovanja in varnostne storitve (87305) ter posvetovanje in usposabljanje v zvezi z varnostnimi storitvami (87302), se zahteva državljanstvo države članice. Višji vodstveni delavci družb, ki zagotavljajo svetovalne storitve na področju varovanja in varnosti, morajo biti državljani rezidenti države članice. V FI: Licence za izvajanje varnostnih storitev se lahko podelijo samo fizičnim osebam s stalnim prebivališčem v EGP ali pravnim osebam s sedežem v EGP. V ES: Čezmejno izvajanje varnostnih storitev. Za zasebno varnostno osebje veljajo zahteve glede državljanstva. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE, FI, FR in PT: Čezmejno izvajanje varnostnih storitev s strani tujega izvajalca ni dovoljeno. V PT se zahteva državljanstvo za specializirano osebje, v FR pa za izvršne in neizvršne direktorje. Obstoječi ukrepi: BE: Loi réglementant la sécurité privée et particulière, 2 octobre 2017. BG: Zakon o zasebnih podjetjih za varnostne storitve. CZ: Zakon o izdaji dovoljenj za opravljanje trgovinske dejavnosti. DK: Uredba o varnosti v letalstvu. FI: Laki yksityisistä turvallisuuspalveluista 282/2002 (zakon o zasebnih varnostnih storitvah). LT: Zakon št. IX-2327 z dne 8. julija 2004 o varnosti oseb in premoženja. LV: Zakon o storitvah varovanja (oddelki 6, 7 in 14). PL: Zakon z dne 22. avgusta 1997 o zaščiti oseb in premoženja (Uradni list, 2016, točka 1432, kakor je bil spremenjen). PT: Zakon 34/2013 alterada p/ Lei 46/2019, 16 maio 2019, in Odlok 273/2013 alterada p/ Portaria 106/2015, 13 abril 2015. SI: Zakon o zasebnem varovanju. |
|
(b) |
Preiskovalne storitve (CPC 87301) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo AT in SE: Izvajanje preiskovalnih storitev. |
Pridržek št. 10 – Poslovne storitve – druge poslovne storitve
|
Sektor – podsektor: |
Poslovne storitve – druge poslovne storitve (prevajanje in tolmačenje, fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv, storitve, povezane z distribucijo energije, in storitve, povezane s proizvodnjo) |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 86764, 86769, 87905, 87904, 884, 8868, 887 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbor Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Storitve prevajanja in tolmačenja (CPC 87905) Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V HR: Čezmejno izvajanje storitev prevajanja in tolmačenja uradnih dokumentov. |
|
(b) |
Storitve fotokopiranja in podobnega razmnoževanja gradiv (CPC 87904) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V HU: Čezmejno izvajanje storitev fotokopiranja in podobnega razmnoževanja gradiv. |
|
(c) |
Storitve, povezane z distribucijo energije, in storitve, povezane s proizvodnjo (del CPC 884, 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V HU: Storitve, povezane z distribucijo energije, in čezmejno izvajanje storitev, povezanih s proizvodnjo, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev na področju teh sektorjev. |
|
(d) |
Vzdrževanje in popravila plovil, opreme za železniški prevoz ter zrakoplovov in njihovih delov (del CPC 86764, 86769, 8868) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo DE, EE in HU: Čezmejno zagotavljanje storitev vzdrževanja in popravil opreme za železniški prevoz. V EU, z izjemo CZ, EE, HU, LU in SK: Čezmejno zagotavljanje storitev vzdrževanja in popravil plovil za prevoz po celinskih plovnih poteh. EU, z izjemo EE, HU in LV: Čezmejno izvajanje storitev vzdrževanja in popravil pomorskih plovil. EU, z izjemo AT, EE, HU, LV in PL: Čezmejno izvajanje storitev vzdrževanja in popravila plovil, zrakoplovov in njihovih delov (del CPC 86764, 86769, 8868). V EU: Čezmejno izvajanje predpisanih pregledov in izdajanje spričeval za ladje. Obstoječi ukrepi: EU: Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
|
(e) |
Druge poslovne storitve, povezane z letalstvom Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V EU: Določitev drugačne obravnave za tretje države v skladu z obstoječimi ali prihodnjimi dvostranskimi sporazumi za naslednje storitve:
|
Pridržek št. 11 – Telekomunikacije
|
Sektor: |
Oddajanje programov prek satelitov |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V BE: Satelitska radiodifuzija.
Pridržek št. 12 – Gradbeništvo
|
Sektor: |
Gradbene storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 51 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V LT: Pravica priprave projektne dokumentacije za gradnjo objektov izrednega pomena se podeli le projektivnim podjetjem, registriranim v Litvi, ali tujim projektivnim podjetjem, ki jih je odobrila institucija s pooblastilom vlade za te dejavnosti. Pravica izvajanja tehničnih dejavnosti na glavnih področjih gradbeništva se lahko podeli nelitovskim osebam, ki jih je odobrila institucija s pooblastilom vlade Republike Litve.
Pridržek št. 13 – Distribucijske storitve
|
Sektor: |
Distribucijske storitve |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 621, 62117, 62251, 62228, 62251, 62271, 8929, del 62112, 62226, del 62272, 62276, del 631, 63108, del 6329 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Distribucija zdravil Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Čezmejna prodaja zdravil na debelo (CPC 62251). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FI: Distribucija farmacevtskih izdelkov (CPC 62117, 62251, 8929). Obstoječi ukrepi: BG: Zakon o zdravilih v humani medicini, in zakon o medicinskih pripomočkih. FI: Lääkelaki (zakon o zdravstvu) (395/1987). |
|
(b) |
Distribucija alkoholnih pijač V FI: Distribucija alkoholnih pijač (del CPC 62112, 62226, 63107, 8929). Obstoječi ukrepi: FI: Alkoholilaki (zakon o alkoholu) (1102/2017). |
|
(c) |
Druga distribucija (del CPC 621, 62228, 62251, 62271, del 62272, 62276, 63108, del 6329) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BG: Distribucija kemičnih izdelkov, plemenitih kovin in dragih kamnov, zdravil, predmetov za medicinsko uporabo, tobaka in tobačnih izdelkov ter alkoholnih pijač na debelo. BG si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi s storitvami borznih posrednikov. Obstoječi ukrepi: V BG: Zakon o zdravilih v humani medicini, zakon o medicinskih pripomočkih, zakon o veterinarski dejavnosti, zakon o prepovedi kemičnega orožja in nadzoru nad toksičnimi kemičnimi snovmi in njihovimi predhodnimi sestavinami, zakon o tobaku in tobačnih izdelkih, zakon o trošarinah in davčnih skladiščih ter zakon o vinu in žganih pijačah. |
Pridržek št. 14 – Izobraževanje
|
Sektor: |
izobraževanje |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 92 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V EU: Izobraževalne storitve, ki prejemajo javna sredstva ali državno podporo v kakršni koli obliki. Če lahko tuji izvajalci izvajajo zasebno financirane izobraževalne storitve, je lahko pogoj za udeležbo zasebnih izvajalcev v izobraževalnem sistemu koncesija, ki se podeli na nediskriminatorni osnovi.
V EU, z izjemo CZ, NL, SE in SK: Izvajanje zasebno financiranih drugih izobraževalnih storitev, tj. tistih, ki niso klasificirane kot storitve osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja ali izobraževanja odraslih (CPC 929).
V CY, FI, MT in RO: Izvajanje zasebno financiranih storitev osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih (CPC 921, 922, 924).
V AT, BG, CY, FI, MT in RO: Izvajanje zasebno financiranih storitev visokošolskega izobraževanja (CPC 923).
V CZ in SK: Večina članov upravnega odbora ustanove, ki izvaja zasebno financirane izobraževalne storitve, mora imeti državljanstvo zadevne države (CPC 921, 922, 923 za SK razen 92310, 924).
V SI: Zasebno financirane osnovne šole lahko ustanovijo samo slovenske fizične ali pravne osebe. Izvajalec storitev mora ustanoviti registrirani sedež ali podružnico. Večina članov upravnega odbora ustanove, ki izvaja zasebno financirane storitve srednješolskega ali visokošolskega izobraževanja, mora imeti slovensko državljanstvo (CPC 922, 923).
V SE: Izvajalci izobraževalnih storitev, ki so jih za zagotavljanje izobraževanja odobrili javni organi. Ta pridržek velja za zasebno financirane izvajalce izobraževalnih storitev, ki v neki obliki prejemajo državno podporo, med drugim za izvajalce izobraževalnih storitev, ki jih priznava država ali so pod državnim nadzorom, ali za izobraževanje, ki je upravičeno do študijske podpore (CPC 92).
V SK: Za izvajalce vsakršnega zasebno financiranega izobraževanja, razen posekundarnega strokovnega in poklicnega izobraževanja, se zahteva stalno prebivališče v EGP (CPC 921, 922, 923 razen 92310, 924).
Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V BG, IT in SI: Omejitev čezmejnega izvajanja zasebno financiranih storitev osnovnošolskega izobraževanja (CPC 921).
V BG in IT: Omejitev čezmejnega izvajanja zasebno financiranih storitev srednješolskega izobraževanja (CPC 922).
V AT: Omejitev čezmejnega izvajanja zasebno financiranih storitev izobraževanja odraslih prek radia in televizije (CPC 924).
Obstoječi ukrepi:
BG: Zakon o javnem šolstvu, člen 12, zakon o visokošolskem izobraževanju, odstavek 4 dodatnih določb, in zakon o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, člen 22.
FI: Perusopetuslaki (zakon o osnovnošolskem izobraževanju) (628/1998), Lukiolaki (zakon o splošnem srednješolskem izobraževanju) (629/1998), Laki ammatillisesta koulutuksesta (zakon o poklicnem usposabljanju in izobraževanju) (630/1998), Laki ammatillisesta aikuiskoulutuksesta (zakon o poklicnem izobraževanju odraslih) (631/1998), Ammattikorkeakoululaki (zakon o politehnikah) (351/2003) in Yliopistolaki (zakon o univerzah) (558/2009).
IT: Kraljevi odlok 1592/1933 (Zakon o srednješolskem izobraževanju), Zakon 243/1991 (občasni javni prispevek za zasebne univerze), Resolucija 20/2003 CNVSU (Comitato nazionale per la valutazione del sistema universitario) ter Odlok predsednika republike 25/1998.
SK: Zakon 245/2008 o izobraževanju, Zakon 131/2002 o univerzah in Zakon 596/2003 o državni upravi v izobraževanju in samoupravljanju šole.
Pridržek št. 15 – Okoljske storitve
|
Sektor – podsektor: |
Okoljske storitve – ravnanje z odpadki in gospodarjenje s tlemi |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 9401, 9402, 9403, 94060 |
|
Vrsta pridržka: |
Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
V DE: Izvajanje storitev ravnanja z odpadki, razen svetovalnih storitev, ter storitve v zvezi z varstvom tal in gospodarjenjem s kontaminiranimi tlemi, razen svetovalnih storitev.
Pridržek št. 16 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva
|
Sektor: |
Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 93, 931, razen 9312, del 93191, 9311, 93192, 93193, 93199 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbor Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Zdravstvene storitve – storitve bolnišnic, storitve prevoza z reševalnimi vozili, storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov (CPC 93, 931 razen 9312, del 93191, 9311, 93192, 93193, 93199) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V EU: Za izvajanje vseh zdravstvenih storitev, ki prejemajo javna sredstva ali državno podporo v kakršni koli obliki. V EU: Vse zasebno financirane zdravstvene storitve, razen zasebno financiranih storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic. Ta pridržek se ne nanaša na izvajanje vseh strokovnih storitev v zdravstvu, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ki so zajete v drugih pridržkih (CPC 931 razen 9312, del 93191). V AT, PL in SI: Izvajanje zasebno financiranih storitev prevoza z reševalnimi vozili (CPC 93192). V BE: Vzpostavljanje zasebno financiranih storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic (CPC 93192, 93193). V BG, CY, CZ, FI, MT in SK: Izvajanje zasebno financiranih storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic (CPC 9311, 93192, 93193). V FI: Izvajanje drugih zdravstvenih storitev (CPC 93199). Obstoječi ukrepi: CZ: Zakon št. 372/2011 zb. o zdravstvenih storitvah in pogojih za njihovo izvajanje. FI: Laki yksityisestä terveydenhuollosta (zakon o zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev) (152/1990). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu največjih ugodnosti, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve: V DE: Izvajanje sistema socialne varnosti v Nemčiji, v okviru katerega lahko storitve izvajajo različna podjetja ali subjekti in ki lahko vključuje elemente konkurenčnosti, zaradi česar ne gre za „dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil“. Določitev boljše obravnave v okviru dvostranskega trgovinskega sporazuma v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenih storitev in storitev socialnega varstva (CPC 93). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V DE: Nacionalno lastništvo zasebno financiranih bolnišnic, ki jih upravljajo nemške oborožene sile. Nacionalizacija drugih ključnih zasebno financiranih bolnišnic (CPC 93110). V FR: Izvajanje zasebno financiranih storitev laboratorijske analize in testiranja. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FR: Izvajanje zasebno financiranih storitev laboratorijske analize in testiranja (del CPC 9311). Obstoječi ukrepi: FR: Code de la Santé Publique. |
|
(b) |
Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva, vključno s pokojninskim zavarovanjem Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo HU: Čezmejno izvajanje zdravstvenih storitev, storitev socialnega varstva in dejavnosti ali storitev, ki so del javnega pokojninskega načrta ali zakonsko predpisanega sistema socialne varnosti. Ta pridržek se ne nanaša na izvajanje vseh strokovnih storitev v zdravstvu, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ki so zajete v drugih pridržkih (CPC 931 razen 9312, del 93191). V HU: Čezmejno izvajanje vseh storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic, ki se financirajo iz javnih sredstev (CPC 9311, 93192, 93193). |
|
(c) |
Storitve socialnega varstva, vključno s pokojninskim zavarovanjem Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve: V EU: Izvajanje vseh storitev socialnega varstva, ki se financirajo iz javnih sredstev ali so deležne državne podpore v kakršni koli obliki, ter dejavnosti ali storitve v okviru javnega pokojninskega načrta ali zakonsko predpisanega sistema socialne varnosti. V BE, CY, DE, DK, EL, ES, FR, IE, IT in PT: Izvajanje zasebno financiranih storitev socialnega varstva, razen storitev rehabilitacijskih centrov in domov za ostarele. V CZ, FI, HU, MT, PL, RO, SK in SI: Izvajanje zasebno financiranih storitev socialnega varstva. V DE: Sistem socialne varnosti v Nemčiji, v okviru katerega storitve zagotavljajo različna podjetja ali subjekti in ki lahko vključuje elemente konkurenčnosti, zaradi česar te storitve ne spadajo v opredelitev „dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil“. Obstoječi ukrepi: FI: Laki yksityisistä sosiaalipalveluista (zakon o zasebnih socialnih storitvah) (922/2011). IE: Zakon o zdravstvu 2004 (S. 39) in zakon o zdravstvu 1970 (kakor je bil spremenjen – S.61A). IT: Zakon 833/1978 o sistemu javnega zdravstva, Zakonodajni odlok 502/1992 o organizaciji in urejanju zdravstva ter Zakon 328/2000 o reformi storitev socialnega varstva. |
Pridržek št. 17 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji
|
Sektor: |
Storitve turističnih vodnikov, zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 7472 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:
V FR: Zahteva po državljanstvu države članice za izvajanje storitev turističnih vodnikov.
Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V LT: Če Čile litovskim državljanom dovoli izvajanje storitev turističnih vodnikov, bo tudi LT čilskim državljanom dovolila izvajanje teh storitev pod enakimi pogoji.
Pridržek št. 18 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa
|
Sektor: |
Storitve s področja rekreacije, kulture in športa |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 962, 963, 9619, 964 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbor Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve (CPC 963) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU, z izjemo AT in, za liberalizacijo naložb, LT: Izvajanje storitev knjižnic, arhivov, muzejev in drugih kulturnih storitev. V AT in LT: Za ustanovitev družbe je lahko potrebna licenca ali koncesija. |
|
(b) |
Razvedrilne storitve, storitve gledališč, glasbenih skupin, ki nastopajo v živo, in cirkusov (CPC 9619, 964 razen 96492) Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V EU, z izjemo AT in SE: Čezmejno izvajanje razvedrilnih storitev, vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki nastopajo v živo, cirkusov in diskotek. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V CY, CZ, FI, MT, PL, RO, SI in SK: Izvajanje razvedrilnih storitev, vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki nastopajo v živo, cirkusov in diskotek. V BG: Izvajanje naslednjih razvedrilnih storitev: cirkusi, zabaviščni parki in podobne storitve, plesne dvorane, diskoteke in poučevanje plesa ter druge razvedrilne storitve. V EE: Izvajanje drugih razvedrilnih storitev, razen storitev kinematografov. LT in LV: Izvajanje vseh razvedrilnih storitev, razen storitev kinematografov. CY, CZ, LV, PL, RO in SK: Čezmejno izvajanje športnih storitev in drugih storitev s področja rekreacije. |
|
(c) |
Storitve tiskovnih agencij (CPC 962) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V FR: Tuja udeležba v obstoječih družbah, ki izdajajo publikacije v francoskem jeziku, ne sme presegati 20 % kapitala ali glasovalnih pravic družbe. Za ustanavljanje čilskih tiskovnih agencij veljajo pogoji, določeni v domači zakonodaji. Za ustanavljanje tiskovnih agencij s strani tujih vlagateljev velja vzajemnost. Obstoječi ukrepi: FR: Ordonnance no 45-2646 du 2 novembre 1945 portant règlementation provisoire des agences de presse in Loi no 86-897 du 1 août 1986 portant réforme du régime juridique de la presse. |
|
(d) |
Igre na srečo in stave (CPC 96492) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU: Izvajanje igralniških dejavnosti, ki vključujejo denarni vložek pri igrah na srečo, kot so na primer loterije, hitre srečke, igralniške storitve igralnic, arkadne igre in lokali z licenco, stave, tombole in igralniške storitve, ki jih upravljajo dobrodelne ustanove ali neprofitne organizacije oziroma se upravljajo v njihovem imenu. |
Pridržek št. 19 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu
|
Sektor: |
Prevozne storitve |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbor Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Pomorski prevoz – kakršne koli druge komercialne dejavnosti, ki se opravljajo z ladje Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V EU: Za posadke morskih plovil in plovil za celinske vode se zahteva državljanstvo. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu največjih ugodnosti, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V EU, z izjemo LV in MT: Samo fizične ali pravne osebe iz EU lahko registrirajo plovilo in upravljajo floto pod nacionalno zastavo države ustanovitve (velja za vse komercialne pomorske dejavnosti, ki se izvajajo na pomorskih plovilih, vključno z ribolovom, akvakulturo in z ribolovom povezanimi storitvami, storitve mednarodnega prevoza potnikov in tovora (CPC 721) ter pomožne storitve v pomorskem prevozu). V EU: Za oskrbovalne storitve in premeščanje lastnih ali najetih zabojnikov na nepridobitni podlagi s strani ladjarskih družb iz Evropske unije, in sicer za tisti del teh storitev, ki ni izključen iz nacionalne pomorske kabotaže. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V SK: Tuji vlagatelji morajo imeti svoj sedež na Slovaškem, če želijo pridobiti licenco za izvajanje storitev (CPC 722). |
|
(b) |
Pomožne storitve v pomorskem prevozu Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU: Izvajanje storitev pilotaže in sidranja. Pojasniti je treba, da si Evropska unija ne glede na merila, ki lahko veljajo za registracijo ladij v državi članici, pridržuje pravico, da določi, da lahko storitve pilotaže in sidranja izvajajo samo ladje, vpisane v nacionalne registre držav članic (CPC 7452). V EU, z izjemo LT in LV: Storitve potiskanja in vlečenja lahko izvajajo samo plovila, ki plujejo pod zastavo države članice (CPC 7214). Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V LT: Storitve pilotaže, sidranja, potiskanja in vleke (CPC 7214, 7452) lahko izvajajo le pravne osebe iz Litve ali pravne osebe iz države članice s podružnicami v Litvi, ki imajo dovoljenje litovske uprave za pomorsko varnost. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Storitve pretovarjanja lahko izvajajo le akreditirani delavci, ki lahko delajo v pristaniških območjih, določenih s kraljevim odlokom (CPC 741). Obstoječi ukrepi: BE: Loi du 8 juin 1972 organisant le travail portuaire, Arrêté royal du 12 janvier 1973 instituant une Commission paritaire des ports et fixant sa dénomination et sa compétence, Arrêté royal du 4 septembre 1985 portant agrément d'une organisation d'employeur (Anvers), Arrêté royal du 29 janvier 1986 portant agrément d'une organisation d'employeur (Gand), Arrêté royal du 10 juillet 1986 portant agrément d'une organisation d'employeur (Zeebrugge), Arrêté royal du 1er mars 1989 portant agrément d'une organisation d'employeur (Ostende) in Arrêté royal du 5 juillet 2004 relatif à la reconnaissance des ouvriers portuaires dans les zones portuaires tombant dans le champ d'application de la loi du 8 juin 1972 organisant le travail portuaire, tel que modifié. |
|
(c) |
Prevoz po celinskih plovnih poteh in pomožne storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi: V EU: Prevoz potnikov in tovora po celinskih plovnih poteh (CPC 722) ter pomožne storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh. |
|
(d) |
Železniški prevoz in pomožne storitve v železniškem prevozu Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V EU: Železniški prevoz potnikov (CPC 7111). Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V EU: Železniški prevoz tovora (CPC 7112). Veljajo pogoji vzajemnosti. V LT: Država ima monopol nad storitvami vzdrževanja in popravil opreme za železniški prevoz (CPC 86764, 86769, del 8868). Obstoječi ukrepi: EU: Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
|
(e) |
Cestni prevoz (prevoz potnikov, prevoz tovora, mednarodni prevoz s tovornjaki) in pomožne storitve v cestnem prevozu. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V EU:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice ali dovoljenja podelijo le državljanom držav članic ter pravnim osebam iz Evropske unije s sedežem v Evropski uniji. Zahteva se ustanovitev družbe (CPC 712). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FI: Za izvajanje storitev cestnega prevoza se zahteva dovoljenje, ki se ne izda za vozila, registrirana v tujini (CPC 712). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V FR: Izvajanje storitev rednega medkrajevnega avtobusnega prometa (CPC 712). Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BG: Za pomožne storitve v cestnem prevozu se zahteva sedež (CPC 744). Obstoječi ukrepi: EU: Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4); Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (6). FI: Laki kaupallisista tavarankuljetuksista tiellä (zakon o komercialnem cestnem prometu) 693/2006, Laki liikenteen palveluista (Zakon o storitvah prevoza) 320/2017 in Ajoneuvolaki (zakon o vozilih) 1090/2002. |
|
(f) |
Vesoljski prevoz in dajanje vesoljskih plovil v najem Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, operativne zahteve, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU: Izvajanje storitev vesoljskega prevoza in najema vesoljskih plovil (CPC 733, del 734). |
|
(g) |
Izjeme po načelu države z največjimi ugodnostmi Liberalizacija naložb – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
|
Pridržek št. 20 – Kmetijstvo, ribištvo in oskrba z vodo
|
Sektor: |
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo; ribolov, akvakultura, z ribolovom povezane storitve; zbiranje, čiščenje in distribucija vode |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 011, 012, 013, 014, 015, CPC 8811, 8812, 8813 razen svetovalnih in posvetovalnih storitev; 0501, 0502, CPC 882 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbor Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Kmetijstvo, lov in gozdarstvo Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V HR: Kmetijstvo in lov. V HU: Kmetijstvo (ISIC Rev. 3.1 011, 012, 013, 014, 015, CPC 8811, 8812, 8813 razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). Obstoječi ukrepi: HR: Zakon o kmetijskih zemljiščih (OG 20/18, 115/18, 98/19). |
|
(b) |
Ribolov, akvakultura in z ribolovom povezane storitve (ISIC Rev. 3.1 0501, 0502, CPC 882) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi, lokalna prisotnost: V EU:
Za posadke ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice se zahteva državljanstvo. Vzpostavitev morskih ali celinskih objektov za akvakulturo. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BG: Morske in rečne vire v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju v Bolgariji lahko lovijo samo plovila, ki plujejo pod zastavo Bolgarije. Za tuje ladje je komercialni ribolov v izključni ekonomski coni prepovedan, razen na podlagi sporazuma med Bolgarijo in državo zastave. Pri prehodu skozi izključno ekonomsko cono ribiška oprema na tujih ribiških ladjah ne sme biti v načinu delovanja. |
|
(c) |
Zbiranje, čiščenje in distribucija vode Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU: Dejavnosti, vključno s storitvami, povezane z zbiranjem, čiščenjem in distribucijo vode gospodinjstvom ter industrijskim, komercialnim in drugim uporabnikom, vključno z oskrbo s pitno vodo in gospodarjenjem z vodami. |
Pridržek št. 21 – Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko
|
Sektor: |
Rudarstvo in kamnolomstvo – energetske surovine; rudarstvo in kamnolomstvo – kovinske rude in drugo rudarstvo; dejavnosti, povezane z energetiko – proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, plina, pare in tople vode za lastne potrebe; cevovodni transport goriv; shranjevanje in skladiščenje goriv, ki se prenašajo po cevovodih; ter storitve, povezane z distribucijo energije |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
ISIC Rev. 3.1 10, 1110, 12, 120, 1200, 13, 14, 232, 233, 2330, 40, 401, 4010, 402, 4020, del 4030, CPC 613, 62271, 63297, 7131, 71310, 742, 7422, del 88, 887. |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbor Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko – splošno (ISIC Rev. 3.1 10, 1110, 13, 14, 232, 40, 401, 402, del 403, 41; CPC 613, 62271, 63297, 7131, 742, 7422, 887 (razen svetovalnih in posvetovalnih storitev)) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU: Če država članica dovoljuje tuje lastništvo prenosnega omrežja plina ali električne energije ali sistema za cevovodni transport nafte in plina, za družbe iz Čila, ki jih obvladujejo fizične ali pravne osebe iz tretje države, iz katere se uvaža nafta, zemeljski plin ali električna energija v obsegu, večjem od 5 % celotnega uvoza nafte, zemeljskega plina ali električne energije v Evropsko unijo, da se zagotovi zanesljiva oskrba z energijo v Evropski uniji kot celoti ali v posamezni državi članici. Ta pridržek ne velja za svetovalne in posvetovalne storitve, ki se izvajajo v zvezi z distribucijo energije. Ta pridržek ne velja za HR, HU in LT (za LT samo CPC 7131) za cevovodni transport goriv, za LV za storitve, ki se izvajajo v zvezi z distribucijo energije, ter za SI za storitve, ki se izvajajo v zvezi z distribucijo plina (ISIC Rev. 3.1 401, 402, CPC 7131, 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V CY: Proizvodnja rafiniranih naftnih proizvodov, če je vlagatelj pod nadzorom fizične ali pravne osebe iz tretje države, ki predstavlja več kot 5 % uvoza nafte ali zemeljskega plina v Evropsko unijo, ter proizvodnja plina, distribucija plinastih goriv prek cevovoda za lasten račun, proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, cevovodni transport goriv, storitve v povezavi z distribucijo električne energije in zemeljskega plina, razen svetovalnih storitev, veleprodaja električne energije ter maloprodaja motornega goriva, električne energije in plina, ki ni v jeklenkah. Za storitve, povezane z električno energijo, veljajo pogoji glede državljanstva in stalnega prebivališča (ISIC Rev. 3.1 232, 4010, 4020, CPC 613, 62271, 63297, 7131 in 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V FI: Prenosna in distribucijska omrežja za energijo ter paro in toplo vodo. V FI: Količinske omejitve v obliki monopolov ali izključnih pravic za uvoz zemeljskega plina ter proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode. Trenutno obstajajo naravni monopoli in izključne pravice (ISIC Rev. 3.1 40, CPC 7131, 887 razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V FR: Prenosna omrežja za električno energijo in plin ter cevovodni transport nafte in plina (CPC 7131). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Storitve distribucije energije in storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887 razen posvetovalnih storitev). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Storitve prenosa energije glede na vrste pravnih oseb in obravnavo javnih ali zasebnih izvajalcev, ki jim je Belgija podelila izključne pravice. Zahteva se sedež v Evropski uniji (ISIC Rev. 3.1 4010, CPC 71310). V BG: Storitve, povezane z distribucijo energije (del CPC 88). V PT: Proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, proizvodnja plina, cevovodni transport goriv, veleprodaja električne energije, maloprodaja električne energije in plina (ne v jeklenkah) ter storitve, povezane z distribucijo električne energije in zemeljskega plina. Koncesije v sektorjih električne energije in plina se podelijo le družbam z omejeno odgovornostjo s sedežem in dejansko upravo v PT (ISIC Rev. 3.1 232, 4010, 4020, CPC 7131, 7422, 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V SK: Pridobitev dovoljenja se zahteva za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, proizvodnjo plina in distribucijo plinastih goriv, proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode, cevovodni transport goriv, veleprodajo in maloprodajo električne energije, pare in tople vode ter storitve, povezane z distribucijo energije, vključno s storitvami na področju energijske učinkovitosti, prihranka energije in energetskega pregleda. Za vse te dejavnosti se dovoljenje lahko izda le fizični osebi s stalnim prebivališčem v državi članici ali EGP ali pravni osebi iz EGP. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Z izjemo pridobivanja kovinskih rud ter drugega rudarstva in kamnolomstva se lahko družbam, ki so pod nadzorom fizičnih oseb ali pravnih oseb iz tretje države, ki predstavlja več kot 5 % uvoza nafte, zemeljskega plina ali električne energije v Evropsko unijo, prepove nadzor nad dejavnostjo. Zahteva se ustanovitev družbe (podružnica ne zadošča) (ISIC Rev. 3.1 10, 1110, 13, 14, 232, del 4010, del 4020, del 4030). Obstoječi ukrepi: EU: Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). BG: Energetski zakon. CY: Zakon o regulaciji trga električne energije iz leta 2003, kakor je bil spremenjen ali nadomeščen, zakoni o regulaciji trga plina iz leta 2004, kakor so bili spremenjeni ali nadomeščeni, zakon o nafti (naftovodih), poglavje 273, Zakon o nafti L.64(I)/1975, kakor je bil spremenjen ali nadomeščen, in zakoni o nafti in specifikaciji goriv iz leta 2003, kakor so bili spremenjeni ali nadomeščeni. FI: Sähkömarkkinalaki (zakon o trgu električne energije) (386/1995) in Maakaasumarkkinalaki (zakon o trgu zemeljskega plina) (587/2017). FR: Code de l’énergie. PT: Uredba-zakon 230/2012 in Uredba-zakon 231/2012 z dne 26. oktobra 2012 – zemeljski plin, Uredba-zakon 215-A/2012 in Uredba-zakon 215-B/2012 z dne 8. oktobra 2012 – električna energija ter Uredba-zakon 31/2006 z dne 15. februarja 2006 – surova nafta in naftni proizvodi. SK: Zakon 51/1988 o rudarstvu, eksplozivih in državni rudarski upravi, Zakon 569/2007 o geoloških delih, Zakon 251/2012 o energiji in Zakon 657/2004 o toplotni energiji. |
|
(b) |
Električna energija (ISIC Rev. 3.1 40, 401; CPC 62271, 887 (razen svetovalnih in posvetovalnih storitev)) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FI: Uvoz električne energije. Čezmejna trgovina, prodaja električne energije na debelo in drobno. V FR: Sisteme za prenos ali distribucijo električne energije imajo lahko v lasti ali upravljajo le družbe, ki so v 100-odstotni lasti države, druge organizacije javnega sektorja ali Electricité de France (EDF). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V BG: Proizvodnja električne energije in proizvodnja toplote. V LT: Storitve veleprodaje in maloprodaje ter trgovina z električno energijo, pridobljeno iz nevarnih jedrskih virov. V PT: Prenos in distribucija električne energije se izvajata v okviru izključnih koncesij za opravljanje javne službe. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BE: Za individualno dovoljenje za proizvodnjo električne energije z močjo 25 MW ali več se zahteva sedež v Evropski uniji ali drugi državi, ki ima podoben režim, kot ga določa Direktiva (EU) 2019/944, ter kjer ima družba dejansko in stalno povezavo z gospodarstvom. Za proizvodnjo električne energije v priobalnem območju BE se zahteva pridobitev koncesije in skupno podjetje s pravno osebo iz Evropske unije ali tujo pravno osebo iz države s podobnim režimom, kot ga določa Direktiva (EU) 2019/944, zlasti kar zadeva pogoje v zvezi z odobritvijo in izbiro. Poleg tega mora imeti pravna oseba glavno upravo ali glavni sedež v državi članici ali državi, ki izpolnjuje navedena merila, kjer ima dejansko in stalno povezavo z gospodarstvom. Za izgradnjo elektrovodov, ki povezujejo priobalna območja za proizvodnjo s prenosnim omrežjem Elie, je potrebno dovoljenje, družba pa mora izpolnjevati vnaprej določene pogoje, razen pogoja glede skupnega podjetja. Čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V BE: Posrednik, ki želi dobavljati električno energijo strankam, ustanovljenim v Belgiji, ki so povezane na nacionalno omrežje ali neposredni vod z nazivno napetostjo, ki je višja od 70 000 voltov, mora pridobiti dovoljenje. Tako dovoljenje se lahko izda samo fizičnim ali pravnim osebam iz EGP. Obstoječi ukrepi: BE: Arrêté Royal du 11 octobre 2000 fixant les critères et la procédure d'octroi des autorisations individuelles préalables à la construction de lignes directes, Arrêté Royal du 20 décembre 2000 relatif aux conditions et à la procédure d'octroi des concessions domaniales pour la construction et l'exploitation d'installations de production d'électricité à partir de l'eau, des courants ou des vents, dans les espaces marins sur lesquels la Belgique peut exercer sa juridiction conformément au droit international de la mer in Arrêté Royal du 12 mars 2002 relatif aux modalités de pose de câbles d'énergie électrique qui pénètrent dans la mer territoriale ou dans le territoire national ou qui sont installés ou utilisés dans le cadre de l'exploration du plateau continental, de l'exploitation des ressources minérales et autres ressources non vivantes ou de l'exploitation d'îles artificielles, d'installations ou d'ouvrages relevant de la juridiction belge, Arrêté royal relatif aux autorisations de fourniture d'électricité par des intermédiaires et aux règles de conduite applicables à ceux-ci in Arrêté royal du 12 juin 2001 relatif aux conditions générales de fourniture de gaz naturel et aux conditions d'octroi des autorisations de fourniture de gaz naturel. FI: Sähkömarkkinalaki (zakon o trgu električne energije) (588/2013); in Maakaasumarkkinalaki (zakon o trgu zemeljskega plina) (587/2017). LT: Zakon št. XIII-306 z dne 20. aprila 2017 o ukrepih, potrebnih za zaščito pred grožnjami zaradi nevarne jedrske električne energije v tretjih državah (kakor je bil nazadnje spremenjen 19. decembra 2019 z Zakonom št. XIII-2705). PT: Uredba-zakon 215-A/2012 in Uredba-zakon 215-B/2012 z dne 8. oktobra 2012 – električna energija. |
|
(c) |
Goriva, plin, surova nafta ali naftni proizvodi (ISIC Rev. 3.1 232, 40, 402; CPC 613, 62271, 63297, 7131, 71310, 742, 7422, del 88, 887 (razen svetovalnih in posvetovalnih storitev)) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V FI: Preprečevanje nadzora nad terminali za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in lastništva takih terminalov (vključno s tistimi deli terminalov, ki se uporabljajo za skladiščenje ali ponovno uplinjanje UZP) s strani tujih fizičnih ali pravnih oseb zaradi energetske varnosti. V FR: Iz razlogov nacionalne energetske varnosti imajo sisteme za prenos ali distribucijo plina lahko v lasti ali upravljajo le družbe, ki so v 100-odstotni lasti države, druge organizacije javnega sektorja ali ENGIE. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BE: Storitve skladiščenja plina glede na vrste pravnih subjektov in obravnavo javnih ali zasebnih izvajalcev, ki jim je Belgija podelila izključne pravice. Za storitve skladiščenja plina se zahteva sedež v Evropski uniji (del CPC 742). V BG: Cevovodni transport, shranjevanje in skladiščenje nafte in zemeljskega plina, vključno s tranzitom (CPC 71310, del 742). V PT: Čezmejno izvajanje storitev hrambe in skladiščenja goriv, ki se prenašajo po cevovodih (zemeljski plin). Koncesije za prenos, distribucijo in podzemno skladiščenje zemeljskega plina ter za terminal za sprejem, skladiščenje in ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina se podelijo s koncesijskimi pogodbami na podlagi javnih razpisov (CPC 7131, 7422). Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V BE: Za cevovodni transport zemeljskega plina in drugih goriv se zahteva dovoljenje. Dovoljenje se lahko izda samo fizičnim in pravnim osebam, ustanovljenim v državi članici (v skladu s členom 3 kraljevega odloka z dne 14. maja 2002). Kadar za dovoljenje zaprosi družba:
V BE: Na splošno je za dobavo zemeljskega plina odjemalcem (tako družbam za distribucijo kot tudi odjemalcem, katerih skupna poraba plina z vseh dobavnih mest dosega vsaj milijon kubičnih metrov na leto), ustanovljenim v Belgiji, potrebno individualno dovoljenje, ki ga izda minister, razen če je dobavitelj družba za distribucijo, ki uporablja svoje lastno distribucijsko omrežje. Tako dovoljenje se lahko izda samo fizičnim ali pravnim osebam iz Evropske unije. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost: V CY: Čezmejno izvajanje storitev hrambe in skladiščenja goriv, ki se prenašajo po cevovodih, ter maloprodaja kurilnega olja in plina v jeklenkah, razen po pošti (CPC 613, 62271, 63297, 7131, 742). Obstoječi ukrepi: BE: Arrêté Royal du 14 mai 2002 relatif à l'autorisation de transport de produits gazeux et autres par canalisations in Loi du 12 avril 1965 relative au transport de produits gazeux et autres par canalisations (Article 8.2). BG: Energetski zakon. CY: Zakon 122(I)/2003 o regulaciji trga električne energije iz leta 2003, kakor je bil spremenjen, zakoni o regulaciji trga plina iz leta 2004, Zakon 183(I)/2004, kakor je bil spremenjen, zakon o nafti (naftovodih), poglavje 273, zakon o nafti, poglavje 272, kakor je bil spremenjen, ter zakoni o nafti in specifikaciji goriv iz leta 2003, Zakon 148(I)/2003, kakor je bil spremenjen. FI: Maakaasumarkkinalaki (zakon o trgu zemeljskega plina) (587/2017). FR: Code de l’énergie. HU: Zakon XVI iz leta 1991 o koncesijah. LT: Zakon Republike Litve št. VIII-1973 z dne 10. oktobra 2000 o zemeljskem plinu. PT: Uredba-zakon 230/2012 in Uredba-zakon 231/2012 z dne 26. oktobra 2012 – zemeljski plin, Uredba-zakon 215-A/2012 in Uredba-zakon 215-B/2012 z dne 8. oktobra 2012 – električna energija ter Uredba-zakon 31/2006 z dne 15. februarja 2006 – surova nafta in naftni proizvodi. |
|
(d) |
Jedrska energija (ISIC Rev. 3.1 12, 23, 120, 1200, 233, 2330, 40, del 4010, CPC 887) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: V DE: Proizvodnja, predelava ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnja ali distribucija jedrske energije. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava: AT in FI: Proizvodnja, predelava, distribucija ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnja ali distribucija jedrske energije. V BE: Proizvodnja, predelava ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnja ali distribucija jedrske energije. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve: HU in SE: Predelava jedrskega goriva in proizvodnja jedrske energije. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori: V BG: Predelava fisijskih in fuzijskih materialov ali materialov, iz katerih se ti pridobivajo, trgovanje z njimi, vzdrževanje in popravilo opreme in sistemov v obratih za proizvodnjo jedrske energije, prevoz teh materialov in odpadnih snovi iz njihove predelave, uporaba ionizirajočega sevanja in vse druge storitve v zvezi z uporabo jedrske energije v miroljubne namene (vključno z inženirskimi in svetovalnimi storitvami ter storitvami v zvezi s programsko opremo itd.). Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V FR: Pri proizvodnji, predelavi, distribuciji ali prevozu jedrskih materialov je treba spoštovati obveznosti iz sporazuma z Euratomom. Obstoječi ukrepi: AT: Bundesverfassungsgesetz für ein atomfreies Österreich (ustavni zakon o Avstriji brez jedrske energije), BGBl. I Nr. 149/1999. BG: Zakon o varni uporabi jedrske energije. FI: Ydinenergialaki (zakon o jedrski energiji) (990/1987). HU: Zakon CXVI iz leta 1996 o jedrski energiji in Odlok vlade št. 72/2000 o jedrski energiji. SE: Švedski okoljski zakonik (1998:808) in zakon o jedrskih tehnoloških dejavnostih (1984:3). |
Pridržek št. 22 – Storitve, ki niso vključene drugje
|
Sektor: |
Druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu |
|
Klasifikacija dejavnosti: |
CPC 9703, del 612, del 621, del 625, del 85990 |
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbor Operativne zahteve Lokalna prisotnost |
|
Poglavje: |
Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
|
(a) |
Pogrebne storitve, storitve upepelitve in storitve pokopa (CPC 9703) Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava: V FI: Storitve upepelitve in upravljanja/vzdrževanja pokopališč lahko izvajajo samo država, občine, župnije, verske skupnosti ter neprofitne fundacije ali društva. Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V DE: Pokopališča lahko upravljajo samo pravne osebe javnega prava. Ustanovitev in delovanje pokopališč ter pogrebne storitve. V PT: Za izvajanje pogrebnih storitev in storitev pokopa se zahteva tržna prisotnost. Za tehnične direktorje subjektov, ki izvajajo pogrebne storitve in storitve pokopa, se zahteva državljanstvo EGS. SE: V SE: Monopol nad storitvami upepelitve in pokopa imajo švedska cerkev ali lokalni organi. V CY, SI: Pogrebne storitve, storitve upepelitve in storitve pokopa. Obstoječi ukrepi: FI: Hautaustoimilaki (zakon o pogrebnih storitvah) (457/2003). PT: Uredba-zakon 10/2015 z dne 16. januarja, alterado p/ Lei 15/2018, 27 março. SE: Begravningslag (1990:1144) (zakon o pokopu) in Begravningsförordningen (1990:1147) (odlok o pokopu). |
|
(b) |
Nove storitve Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori, operativne zahteve ter čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost: V EU: Izvajanje novih storitev, ki niso so uvrščene v CPC. |
(1) UL ES L 1, 3.1.1994, str. 3.
(2) Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL EU L 131 28.5.2009, str. 11).
(3) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL EU L 343, 14.12.2012, str. 32).
(4) Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL EU L 300, 14.11.2009, str. 51).
(5) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL EU L 300, 14.11.2009, str. 72).
(6) Uredba (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL EU L 300, 14.11.2009, str. 88).
(7) Za Avstrijo del obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi, ki se nanaša na prometne pravice, velja za vse države, s katerimi so bili sklenjeni dvostranski sporazumi o cestnem prevozu ali druge ureditve v zvezi s cestnim prevozom ali bi ti lahko bili sklenjeni v prihodnje.
(8) Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL EU L 158, 14.6.2019, str. 125).
(9) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL EU L 211, 14.8.2009, str. 94).
(10) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL EU L 211, 14.8.2009, str. 94).
Dodatek 10-B-2
SEZNAM ČILA
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) |
|
|
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe) |
|
Opis: |
Naložbe Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z lastništvom ali nadzorom nad zemljišči, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti, znotraj petih kilometrov od obale. Tak ukrep bi lahko vključeval zahtevo, da je večina vsakega razreda delnic čilske pravne osebe, ki želi imeti v lasti ali pod nadzorom tako zemljišče, v lasti čilskih oseb ali oseb, ki prebivajo v Čilu 183 dni ali več na leto. |
|
Obstoječi ukrepi: |
Uredba-zakon 1.939, Uradni list, 10. november 1977, Pravila za pridobitev, upravljanje in razpolaganje s premoženjem v državni lasti, naslov I (Decreto Ley 1.939, Diario Oficial, noviembre 10, 1977, Normas sobre adquisición, administración y disposición de bienes del Estado, Título I). |
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) |
|
|
Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) |
|
Opis: |
Naložbe Čile si pridržuje pravico, da pri prenosu ali odsvojitvi katerega koli deleža delnic ali sredstev v obstoječem državnem podjetju ali vladnem subjektu prepove ali uvede omejitve glede lastništva tega deleža ali sredstev in glede pravice tujih vlagateljev ali njihovih naložb, da nadzorujejo katero koli državno družbo, ki je bila s tem ustanovljena, ali njene naložbe. V zvezi s takim prenosom ali odsvojitvijo lahko Čile sprejme ali ohranja kakršen koli ukrep v zvezi z državljanstvom oseb na višjih vodstvenih položajih in članov upravnega odbora. „Državna družba“ (1) pomeni katero koli družbo, ki je v lasti ali pod nadzorom Čila na podlagi lastniškega deleža, in vključuje katero koli družbo, ustanovljeno po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma izključno z namenom prodaje ali odsvojitve lastniškega deleža v kapitalu ali sredstvih obstoječe državne družbe ali državnega subjekta. |
|
Sektor: |
Vsi sektorji |
||||||
|
Podsektor: |
|
||||||
|
Zadevne obveznosti: |
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) |
||||||
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe za določitev drugačne obravnave za države na podlagi kakršnega koli dvostranskega ali večstranskega mednarodnega sporazuma, ki velja na dan začetka veljavnosti tega sporazuma ali je bil podpisan pred tem datumom. Čile si pridržuje pravico do sprejetja ali ohranitve ukrepov za različno obravnavo držav v skladu s katerim koli mednarodnim sporazumom, ki velja na dan začetka veljavnosti tega sporazuma ali je bil podpisan po tem datumu in zadeva:
|
||||||
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Komunikacije |
|
Podsektor: |
Satelitsko radiodifuzno oddajanje digitalnih telekomunikacijskih storitev |
|
Zadevne obveznosti: |
lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršen koli ukrep v zvezi s čezmejno trgovino z enosmernim satelitskim radiodifuznim oddajanjem digitalnih telekomunikacijskih storitev. |
|
Obstoječi ukrepi: |
Zakon 18.168, Uradni list, 2. oktober 1982, Splošni zakon o telekomunikacijah, naslovi I, II, III, V in VI (Ley 18.168, Diario Oficial, octubre 2, 1982, Ley General de Telecomunicaciones, Títulos I, II, III, V y VI). |
|
Sektor: |
Komunikacije |
|
Podsektor: |
Satelitsko radiodifuzno oddajanje digitalnih telekomunikacijskih storitev |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe) Operativne zahteve (naložbe) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) |
|
Opis: |
Naložbe Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršen koli ukrep v zvezi z vlagatelji druge pogodbenice ali njihovimi naložbami v enosmerno satelitsko radiodifuzno oddajanje digitalnih telekomunikacijskih storitev. |
|
Obstoječi ukrepi: |
Zakon 18.168, Uradni list, 2. oktober 1982, Splošni zakon o telekomunikacijah, naslovi I, II, III, V in VI (Ley 18.168, Diario Oficial, octubre 2, 1982, Ley General de Telecomunicaciones, Títulos I, II, III, V y VI). |
|
Sektor: |
Vprašanja, ki zadevajo manjšine |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Operativne zahteve (naložbe) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe, ki podeljujejo pravice ali prednost socialno ali gospodarsko prikrajšanim manjšinam. |
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Vprašanja, ki zadevajo domorodna ljudstva |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Operativne zahteve (naložbe) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe, ki podeljujejo pravice ali prednost domorodnim ljudstvom. |
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Izobraževanje |
||||
|
Podsektor: |
|
||||
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Operativne zahteve (naložbe) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
||||
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z:
Pododstavek (b) vključuje učitelje in pomožno osebje, ki zagotavljajo izobraževalne storitve v predšolski vzgoji, vrtcu, posebnem izobraževanju, osnovnošolskem, srednješolskem ali visokošolskem izobraževanju, strokovnem, tehničnem ali univerzitetnem izobraževanju, ter vse druge osebe, ki zagotavljajo storitve, povezane z izobraževanjem, vključno s sponzorji vseh vrst izobraževalnih ustanov, šol, licejev, akademij, centrov za usposabljanje, strokovnih in tehničnih inštitutov ali univerz. Ta pridržek se ne uporablja za vlagatelje in naložbe vlagatelja druge pogodbenice v vrtce, predšolske ustanove, osnovnošolske ali srednješolske zasebne izobraževalne ustanove, ki ne prejemajo javnih sredstev, ali za opravljanje storitev, povezanih z usposabljanjem za drugi jezik, podjetniškim, poslovnim in industrijskim usposabljanjem ter izpopolnjevanjem znanj in spretnosti, ki vključujejo svetovalne storitve v zvezi s tehnično podporo, svetovanjem, pripravo učnih načrtov in programov na področju izobraževanja. |
||||
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Državne finance |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe) |
|
Opis: |
Naložbe Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršen koli ukrep v zvezi s pridobivanjem, prodajo ali odsvojitvijo obveznic, državnih vrednostnih papirjev ali katere koli druge vrste dolžniških instrumentov, ki jih izda Centralna banka Čila (Banco Central de Chile) ali vlada Čila, s strani državljanov druge pogodbenice. Ta vnos ne vpliva na pravice finančnih institucij (bank) druge pogodbenice s sedežem v Čilu, da pridobijo, prodajo ali odsvojijo take instrumente, kadar je to potrebno za namene regulativnega kapitala. |
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Ribištvo |
|
Podsektor: |
Aktivnosti, povezane z ribolovom |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico do nadzora dejavnosti tujega ribolova, vključno z iztovarjanjem rib, prvim iztovarjanjem rib, predelanih na morju, in dostopom do čilskih pristanišč (pristaniške pravice). Čile si pridržuje pravico do nadzora nad uporabo plaž, zemljišč ob plažah (terrenos de playas), vodnih stolpov (porciones de agua) in zemljišč z morskim dnom (fondos marinos) za izdajanje pomorskih koncesij. Pojasniti je treba, da „pomorske koncesije“ ne zajemajo akvakulture. |
|
Obstoječi ukrepi: |
Uredba-zakon 2.222, Uradni list, 31. maj 1978, Zakon o plovbi, naslovi I, II, III, IV in V (Decreto Ley 2.222, Diario Oficial, mayo 31, 1978, Ley de Navegación Títulos I, II, III, IV y V), D.F.L. 340, Uradni list, 6. april 1960, o pomorskih koncesijah (D.F.L. 340, Diario Oficial, abril 6, 1960, sobre Concesiones Marítimas), Vrhovna uredba 660, Uradni list, 28. november 1988, Akt o pomorskih koncesijah (Decreto Supremo 660, Diario Oficial, noviembre 28, 1988, Reglamento de Concesiones Marítimas), Vrhovna uredba 123 ministrstva za gospodarske zadeve, razvoj in obnovo, podsekretariat za ribištvo, Uradni list, 23. avgust 2004, o uporabi pristanišč (Decreto Supremo 123 del Ministerio de Economía, Fomento y Reconstrucción, Subsecretaría de Pesca, Diario Oficial, agosto 23, 2004, Sobre Uso de Puertos). |
|
Sektor: |
Umetnostni in kulturni sektorji |
||||||||||||||
|
Podsektor: |
|
||||||||||||||
|
Zadevne obveznosti: |
Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) |
||||||||||||||
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršen koli ukrep, ki državam zagotavlja drugačno obravnavo na podlagi obstoječega ali prihodnjega dvostranskega ali večstranskega mednarodnega sporazuma na področju umetnostnih in kulturnih sektorjev, kot so sporazumi o avdiovizualnem sodelovanju. Pojasniti je treba, da se za programe subvencioniranja za spodbujanje kulturnih dejavnosti, ki jih podpira vlada, ne uporabljajo omejitve ali obveznosti iz tega sporazuma. V tem vnosu „umetnostni in kulturni sektorji“ vključujejo:
|
||||||||||||||
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Razvedrilne in radiodifuzne storitve |
||||
|
Podsektor: |
|
||||
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Operativne zahteve (naložbe) |
||||
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z:
Ne glede na zgoraj navedeno Čile za osebe in vlagatelje druge pogodbenice ter njihove naložbe uporablja obravnavo, ki ni manj ugodna, kot jo ta pogodbenica uporablja za osebe in vlagatelje Čila ter njihove naložbe. |
||||
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Storitve socialnega varstva |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Operativne zahteve (naložbe) Višji vodstveni položaji in upravni odbori (naložbe) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z zagotavljanjem javnih storitev kazenskega pregona in izvrševanja kazenskih sankcij ter naslednjih storitev, če gre za socialne storitve, vzpostavljene ali ohranjene zaradi javnega interesa: dohodkovna varnost ali zavarovanje, socialna varnost ali zavarovanje, socialno varstvo, izobraževanje, javno usposabljanje, zdravstveno varstvo in otroško varstvo. |
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Okoljske storitve |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (čezmejna trgovina s storitvami) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršen koli ukrep, ki določa, da lahko proizvodnjo in distribucijo pitne vode, zbiranje in odvajanje odpadne vode ter sanitarne storitve, kot so kanalizacijski sistemi, odstranjevanje odpadkov in čiščenje odpadne vode, opravljajo le pravne osebe, ki so ustanovljene v skladu s čilskim pravom ali v skladu z zahtevami čilskega prava. Ta vnos se ne uporablja za svetovalne storitve, ki jih opravljajo te pravne osebe. |
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Gradbene storitve |
|
Podsektor: |
|
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z izvajanjem gradbenih storitev s strani tujih pravnih oseb ali pravnih subjektov. Taki ukrepi lahko vključujejo zahteve, kot so stalno prebivališče, registracija ali katera koli druga oblika lokalne prisotnosti. |
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Prevoz |
||||||
|
Podsektor: |
Mednarodni cestni prevoz |
||||||
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi (naložbe in čezmejna trgovina s storitvami) Lokalna prisotnost (čezmejna trgovina s storitvami) |
||||||
|
Opis: |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z mednarodnim kopenskim prevozom tovora ali potnikov na obmejnih območjih. Poleg tega si Čile pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani naslednje omejitve za opravljanje mednarodnega kopenskega prevoza iz Čila:
|
||||||
|
Obstoječi ukrepi: |
|
|
Sektor: |
Prevozne storitve |
|
Podsektor: |
Storitve cestnega prevoza |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (čezmejna trgovina s storitvami) |
|
Opis: |
Čezmejna trgovina s storitvami Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršen koli ukrep, ki samo čilskim fizičnim ali pravnim osebam dovoljuje opravljanje kopenskega prevoza oseb ali blaga na ozemlju Čila (kabotaža). V ta namen podjetja uporabljajo vozila, registrirana v Čilu. |
(1) Seznam obstoječih državnih družb v Čilu je na voljo na naslednjem spletnem mestu: http://www.dipres.gob.cl.
PRILOGA 10-C
ZAVEZE GLEDE DOSTOPA DO TRGA
Uvodne opombe
|
1. |
Seznama pogodbenic iz dodatkov 10-C-1 in 10-C-2 določata obveznosti glede dostopa do trga posamezne pogodbenice v skladu s členom 10.5 ali 11.7 in pridržke te pogodbenice glede obstoječih ali bolj omejevalnih ali novih ukrepov, ki niso v skladu z obveznostmi iz teh določb v skladu s členom 10.11 ali 11.8. |
|
2. |
V tej prilogi „ISIC“ pomeni Mednarodno standardno klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, kot jo določa Statistični urad Združenih narodov, Statistične listine, serija M, št. 4, ISIC REV 3.1, 2002. |
|
3. |
Gospodarske dejavnosti v sektorjih in podsektorjih, ki jih zajemata poglavji 10 in 11 in niso navedene na seznamih pogodbenic, niso zajete v zavezah glede dostopa do trga iz odstavka 1. |
|
4. |
Seznam pogodbenice ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (v nadaljnjem besedilu: GATS). |
|
5. |
Vsak vnos na seznamih vsebuje naslednje elemente:
|
|
6. |
Pridržek, sprejet na ravni Evropske unije, velja za ukrep Evropske unije, za ukrep države članice na centralni ravni ali za ukrep vlade znotraj države članice, razen če je država članica v okviru pridržka izključena. Zaveza ali pridržek, ki ga sprejme država članica, se nanaša na ukrep upravljanja na centralni, regionalni ali lokalni ravni znotraj te države članice. Za namene pridržkov Belgije centralna raven javne uprave zajema zvezno vlado ter upravne organe regij in skupnosti, saj imajo vsi enakovredna zakonodajna pooblastila. Za namene pridržkov Evropske unije in njenih držav članic regionalna raven javne uprave na Finskem pomeni Ålandske otoke. Pridržek, sprejet na ravni Čila, velja za ukrep upravljanja na centralni ali lokalni ravni države. |
|
7. |
Seznama pogodbenic vsebujeta samo omejitve dostopa do trga, ki so nediskriminatorne. Diskriminatorni ukrepi in zahteve so določeni v prilogah 10-A in 10-B. |
|
8. |
Pojasniti je treba, da nediskriminatorni ukrepi ne pomenijo omejitve dostopa do trga v smislu členov 10.5 in 11.7 za kateri koli ukrep:
|
|
9. |
Spodnji seznam pridržkov ne vključuje ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu člena 10.5 ali 11.7. Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti potrebo po pridobitvi licence, izpolnjevanju obveznosti izvajanja univerzalnih storitev, pridobitvi priznanja kvalifikacij v reguliranih sektorjih, uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, izpolnjevanju zahtev glede članstva v poklicni organizaciji, lokalnem agentu za opravljanje storitve ali prijavljenem lokalnem naslovu in kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni v tej prilogi, se še naprej uporabljajo. |
|
10. |
Obravnava, priznana pravnim osebam, ki so jih ustanovili vlagatelji pogodbenice v skladu s pravom druge pogodbenice (v primeru Evropske unije vključno s pravom države članice) in imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej drugi pogodbenici, ne vpliva na pogoje ali obveznosti na podlagi poglavja 10, ki so bili tem pravnim osebam morda naloženi ob ustanovitvi v drugi pogodbenici in ki se uporabljajo še naprej. |
|
11. |
Seznama pogodbenic se v skladu s členom 33.8 uporabljata samo za ozemlja pogodbenic ter sta pomembna samo v okviru trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Čilom. Na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Evropske unije ne vplivata. |
|
12. |
Na seznamu Evropske unije se uporabljajo naslednje okrajšave:
|
Dodatek 10-C-1
SEZNAM EVROPSKE UNIJE
|
Sektor ali podsektor |
Omejitve dostopa do trga |
||||||||||
|
III-EU-1 Vsi sektorji |
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
Naložbe: V EU: Storitve, ki se obravnavajo kot javne službe na nacionalni ali lokalni ravni, so lahko predmet javnih monopolov ali izključnih pravic, ki se podelijo zasebnim izvajalcem. Javne službe obstajajo v sektorjih, kot so storitve znanstvenega in tehničnega svetovanja, raziskovalne in razvojne storitve (R in R) na področju družboslovja in humanističnih ved, tehnično preizkušanje in analize, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve pri vseh vrstah prevoza. Izključne pravice za izvajanje teh storitev se pogosto podelijo zasebnim izvajalcem, na primer izvajalcem, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi obveznostmi javne službe. Ker javne službe pogosto obstajajo tudi na podcentralni ravni, ni mogoče pripraviti podrobnih in izčrpnih seznamov po posameznih sektorjih. Ta pridržek ne velja za telekomunikacije ter računalniške in sorodne storitve. V HU: Ustanovljeni subjekt mora biti v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali predstavništva. Vstop na trg v obliki podružnice je dovoljen samo za finančne storitve. V IT: Brez zavez za pridobitev lastniškega deleža družb, ki delujejo na področju obrambe in nacionalne varnosti. Za pridobitev strateških sredstev na področju prevoznih storitev, telekomunikacij in energetike se lahko zahteva odobritev urada predsedstva ministrskega sveta. V LT: Brez zavez za družbe, sektorje, območja, sredstva in zmogljivosti strateškega pomena za nacionalno varnost. |
||||||||||
|
Naložbe: V EU, z izjemo HU: Ni omejitev. V HU: Brez zavez za pridobitev državne lastnine. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za proizvodnjo in distribucijo orožja, streliva in vojaškega materiala ali trgovino z njimi. Vojaški material je omejen na izdelke, ki so namenjeni in izdelani izključno za vojaške namene v zvezi z vojaškimi ali obrambnimi dejavnostmi. |
||||||||||
|
III-EU-2 – Strokovne storitve (vsi poklici razen zdravstvenih poklicev) |
|
||||||||||
Pojasniti je treba, da v skladu z uvodnimi opombami, zlasti uvodno opombo 9, zahteve za registracijo pri odvetniški zbornici lahko vključujejo zahtevo po pridobitvi diplome iz prava v državi gostiteljici ali enakovredne izobrazbe ali zahtevo po usposabljanju, opravljenem pod nadzorom pooblaščenega odvetnika, ali zahtevo po pisarni ali poštnem naslovu v jurisdikciji določene odvetniške zbornice, da so izpolnjene zahteve za prošnjo za članstvo v tej zbornici. Nekatere države članice lahko zahtevajo, da imajo fizične osebe, ki imajo določen položaj v odvetniški družbi ali podjetju, ali delničarji pravico do opravljanja odvetniškega poklica v jurisdikciji gostiteljici. |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo SE: Brez zavez za storitve pravnega svetovanja, overjanja in potrjevanja dokumentov, ki jih izvajajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“, ter v zvezi s storitvami sodnih izvršiteljev, ki so imenovani z uradnim aktom vlade (del CPC 861, del 87902). V SE: Ni omejitev. V EU: V vsaki državi članici veljajo posebne nediskriminatorne zahteve glede pravne oblike (v nadaljevanju je zaradi preglednosti navedenih nekaj primerov). V BE: Za zastopanje pred „Cour de cassation“ v nekazenskih zadevah veljajo kvote. V FR: Za zastopanje pred „Cour de Cassation“ in „Conseil d'Etat“ veljajo kvote. Vse polnopravne pravniške družbe morajo imeti na nediskriminatorni podlagi eno od naslednjih pravnih oblik, ki so dovoljene po francoskem pravu: SCP (société civile professionnelle), SEL (société d’exercice libéral), SEP (société en participation), SARL (société à responsabilité limitée), SAS (société par actions simplifiée), SA (société anonyme), SPE (société pluriprofessionnelle d'exercice) in „association“, pod določenimi pogoji. V odvetniški pisarni, ki opravlja storitve v zvezi s francoskim pravom ali pravom Evropske unije, lahko za lastništvo delnic in glasovalne pravice veljajo količinske omejitve glede poklicne dejavnosti partnerjev. V SI: Tržna prisotnost odvetnikov, vpisanih v imenik Odvetniške zbornice Slovenije, je omejena na samostojne odvetniške pisarne, odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo (partnerstva) in odvetniške družbe z neomejeno odgovornostjo (partnerstva). Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki. |
||||||||||
|
Naložbe: V EU, z izjemo FR: Ni omejitev. V FR: Storitve se lahko izvajajo samo prek SCP (société civile professionnelle), SEL (société d’exercice libéral) ali katere koli druge pravne oblike, pod določenimi pogoji. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo FR in HU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
|
Naložbe: V FR: Storitve se lahko izvajajo prek kakršne koli družbe, razen SNC (Société en nom collectif) in SCS (Société en commandite simple). Za SEL (sociétés d’exercice libéral), AGC (Association de gestion et comptabilité) in SPE (Société pluri-professionnelle d’exercice) veljajo posebni pogoji. (CPC 86213, 86219, 86220). |
||||||||||
|
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V HU: Brez zavez za čezmejno izvajanje računovodskih in knjigovodskih storitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo DE, EE, BG, FR, HU, PL in PT: Ni omejitev. V EE: Uporabljajo se nediskriminatorne zahteve glede pravne oblike. Naložbe: V BG: Uporabljajo se nediskriminatorne zahteve glede pravne oblike. V FR: Storitve se lahko izvajajo prek kakršne koli družbe, razen tistih, v katerih se družbeniki štejejo za trgovce (commerçants), kot sta SNC (Société en nom collectif) in SCS (Société en commandite simple). V PL: Uporabljajo se zahteve glede pravne oblike. |
||||||||||
|
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V DE: Revizijske družbe („Wirtschaftsprüfungsgesellschaften“) imajo lahko samo pravne oblike, ki so sprejemljive v EGP. Družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditne družbe lahko štejejo za „Wirtschaftsprüfungsgesellschaften“, če so v registru gospodarskih družb vpisane kot trgovske družbe na podlagi svojih fiduciarnih dejavnosti. V HU in PT: Brez zavez za čezmejno izvajanje revizijskih storitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo DE, FR in PL: Ni omejitev. V DE, PL: Uporabljajo se zahteve glede pravne oblike. |
||||||||||
|
|
Naložbe: V FR: Storitve se lahko izvajajo prek kakršne koli družbe, razen SNC (Société en nom collectif) in SCS (Société en commandite simple). Za SEL (sociétés d’exercice libéral), AGC (Association de gestion et comptabilité) in SPE (Société pluri-professionnelle d’exercice) veljajo posebni pogoji. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo FR in HR: Ni omejitev. Naložbe: V FR: Arhitekt lahko v Franciji za izvajanje arhitekturnih storitev ustanovi samo eno od naslednjih pravnih oblik (na nediskriminatorni osnovi): SA et SARL (sociétés anonymes, à responsabilité limitée), EURL (Entreprise unipersonnelle à responsabilité limitée), SCP (en commandite par actions), SCOP (Société coopérative et participative), SELARL (société d'exercice libéral à responsabilité limitée), SELAFA (société d'exercice libéral à forme anonyme), SELAS (société d'exercice libéral) ali SAS (Société par actions simplifiée) ali pa deluje kot posameznik ali partner v arhitekturnem biroju (CPC 8671). |
||||||||||
|
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V HR: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev urbanističnega načrtovanja. |
||||||||||
|
III-EU-3 – Poklicne storitve – zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo AT, BE, BG, CZ, DE, FI in MT: Ni omejitev. V CZ in MT: Brez zavez za izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ter drugih povezanih storitev (CPC 9312, del 9319). V FI: Brez zavez za izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, babic, fizioterapevtov, pomožnega medicinskega osebja in psihologov, razen storitev medicinskih sester (CPC 9312, 93191). V BG: Brez zavez za izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester, babic, fizioterapevtov, pomožnega medicinskega osebja in psihologov (CPC 9312, del 9319). |
||||||||||
|
|
Naložbe: V AT: Uporabljajo se lahko posebne nediskriminatorne zahteve glede pravne oblike (CPC 9312, del 9319). Sodelovanje zdravnikov za namene ambulantnega javnega zdravstva, t. i. skupne ordinacije, ima lahko samo pravno obliko Offene Gesellschaft/OG ali Gesellschaft mit beschränkter Haftung/GmbH. Partnerji take skupne ordinacije so lahko samo zdravniki. Imeti morajo pravico do neodvisne zdravniške ordinacije, registrirani morajo biti pri avstrijski zdravniški zbornici in dejavno opravljati zdravniški poklic v ordinaciji. Druge fizične ali pravne osebe ne smejo delovati kot partnerji skupne ordinacije in ne smejo biti udeležene pri njenih prihodkih ali dobičkih (del CPC 9312). V DE: Za vpis v poklicni register lahko veljajo geografske omejitve, ki se uporabljajo tako za državljane kot tudi za nedržavljane. Uporabljajo se lahko nediskriminatorne omejitve glede pravne oblike za izvajanje teh storitev (§ 95 SGB V). Za registracijo zdravnikov (vključno s psihologi in psihoterapevti) lahko veljajo količinske omejitve glede na regionalno porazdelitev zdravnikov. Registracija je potrebna samo za zdravnike, ki delujejo v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. |
||||||||||
|
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V BE: Brez zavez za čezmejno izvajanje vseh strokovnih zdravstvenih storitev, financiranih javno ali zasebno, vključno s storitvami zdravnikov, zobozdravnikov, babic, medicinskih sester, fizioterapevtov, psihologov in pomožnega medicinskega osebja (del CPC 85201, 9312, del 93191). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BE, BG, DE, DK, ES, FR, IE, HU, LV, NL in SK: Ni omejitev. V DE: Storitve telemedicine se lahko izvajajo le v okviru primarnega zdravljenja, kjer je predhodno fizično prisoten veterinar. V DE, DK, ES, LV, NL in SK: Opravljanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe. V IE: Opravljanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe ali partnerstva. V HU: Pred izdajo dovoljenja se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: pogoji na trgu dela v sektorju. |
||||||||||
|
|
Naložbe: V FR: Pravne oblike družb, ki so na voljo za izvajanje veterinarskih storitev, so omejene na SEP (société en participation), SCP (société civile professionnelle) in SEL (société d'exercice liberal). |
||||||||||
|
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V BE, BG in LV: Brez zavez za čezmejno izvajanje veterinarskih storitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BG, LT: Farmacevtski izdelki in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Prodaja farmacevtskih izdelkov po pošti je prepovedana, razen zdravil brez recepta. V EE: Farmacevtski izdelki in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Prodaja zdravil po pošti ter dostava zdravil, naročenih prek interneta, po pošti ali hitri pošti sta prepovedani. Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: gostota naseljenosti na območju. V EL: Z maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se lahko ukvarjajo samo fizične osebe z licenco za opravljanje lekarniške dejavnosti in družbe, ki jih ustanovijo farmacevti s takim dovoljenjem. V ES: Samo fizične osebe z licenco za opravljanje lekarniške dejavnosti lahko javnosti na drobno prodajajo farmacevtske izdelke in določeno medicinsko blago. Vsak farmacevt lahko pridobi samo eno licenco. Prodaja farmacevtskih izdelkov po pošti je prepovedana. V FI: Brez zavez za maloprodajo zdravil ter medicinskih in ortopedskih izdelkov. V IE: Prodaja farmacevtskih izdelkov po pošti je prepovedana, razen zdravil brez recepta. V IT: Poklic lahko opravljajo samo fizične osebe, vpisane v register, in pravne osebe v obliki osebnih družb, pri čemer mora biti vsak družbenik v družbi vpisan v register farmacevtov. Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: gostota prebivalstva in naseljenosti na območju. V LU: Samo fizične osebe lahko javnosti na drobno prodajajo farmacevtske izdelke in določeno medicinsko blago. V NL: Brez zavez za prodajo zdravil po pošti. V PL: Poklic lahko opravljajo samo fizične osebe, vpisane v register, in pravne osebe v obliki osebnih družb, pri čemer mora biti vsak družbenik v družbi vpisan v register farmacevtov. V SE: Brez zavez za maloprodajo zdravil in oskrbo širše javnosti z zdravili. |
||||||||||
|
|
Naložbe: V EU, z izjemo EL, IE, LU, LT in NL: Za nediskriminatorno omejitev števila izvajalcev, ki lahko izvajajo določene storitve na določenem lokalnem območju. Zato je lahko potrebna ocena gospodarskih potreb ob upoštevanju dejavnikov, kot so število obstoječih družb in učinek nanje, prometna infrastruktura, gostota prebivalstva ali geografska razpršenost. V BG: Upravitelji lekarn morajo biti diplomirani farmacevti, upravljajo pa lahko samo eno lekarno, v kateri tudi delajo. Za število lekarn, ki so lahko v Bolgariji v lasti enega subjekta, obstaja kvota (največ štiri). V DE: Lekarno lahko upravljajo samo fizične osebe (farmacevti). Skupno število lekarn na osebo je omejeno na eno lekarno in največ tri podružnice. V DK: Z maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se lahko ukvarjajo samo fizične osebe, ki jim je danska uprava za zdravje in zdravila izdala licenco za opravljanje lekarniške dejavnosti. V FR: Za odprtje lekarne je potrebno dovoljenje in tržna prisotnost, vključno s prodajo zdravil javnosti na daljavo prek storitev informacijske družbe; lekarna mora imeti eno od pravnih oblik, ki so dovoljene v skladu z nacionalnim pravom na nediskriminatorni osnovi: samo société d’exercice libéral (SEL) anonyme, par actions simplifiée, à responsabilité limitée unipersonnelle ali pluripersonnelle, en commandite par actions, société en noms collectifs (SNC) ali société à responsabilité limitée (SARL) unipersonnelle ali pluripersonnelle. V ES, HR, HU in PT: Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: gostota prebivalstva in naseljenosti na območju. V MT: Za izdajo licence za izvajanje lekarniške dejavnosti veljajo nekatere omejitve. Na ime ene osebe se ne sme izdati več kot ena licenca v katerem koli kraju ali vasi (pravilnik 5(1) o licenci za opravljanje lekarniške dejavnosti (LN279/07)), razen če v zadevnem kraju ali vasi ni bila vložena nobena druga vloga (pravilnik 5(2) o licenci za opravljanje lekarniške dejavnosti (LN279/07)). V PT: V gospodarskih družbah, kjer je kapital razdeljen na delnice, se morajo te glasiti na ime fizičnih oseb. Nihče ne more neposredno ali posredno hkrati imeti v lasti ali upravljati več kot štiri lekarne. V SI: Mrežo lekarn v Sloveniji sestavljajo javne lekarne v lasti občin in zasebne lekarne s koncesijo, v katerih mora biti večinski lastnik po poklicu farmacevt. Prodaja farmacevtskih izdelkov, ki se lahko izdajo samo na recept, po pošti je prepovedana. Za prodajo zdravil, ki se izdajajo brez recepta, po pošti je potrebno dovoljenje države. |
||||||||||
|
III-EU-4 – Poslovne storitve – storitve na področju raziskav in razvoja (CPC 851, 852, 853) |
|
||||||||||
|
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo RO: Ni omejitev. Samo čezmejna trgovina s storitvami: V RO: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev na področju raziskav in razvoja. |
||||||||||
|
III-EU-5 – Poslovne storitve – nepremičninske storitve (CPC 821, 822) |
|
||||||||||
|
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo CZ in HU: Ni omejitev. Čezmejna trgovina s storitvami: V CZ in HU: Brez zavez za čezmejno izvajanje nepremičninskih storitev. |
||||||||||
|
III-EU-6 – Poslovne storitve – storitve najema ali zakupa |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za najem ali zakup zrakoplova brez posadke. Za zrakoplove, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Evropske unije, veljajo zadevne zahteve glede registracije zrakoplova. Pogodba o zakupu brez posadke, katere podpisnik je letalski prevoznik iz Evropske unije, mora izpolnjevati zahteve iz prava Evropske unije ali nacionalnega prava o varnosti v letalstvu, kot so predhodna odobritev in drugi pogoji, ki veljajo za uporabo registriranega zrakoplova iz tretjih držav (CPC 83104). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BE in FR: Ni omejitev. Čezmejna trgovina s storitvami: V BE in FR: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev dajanja v najem ali zakup brez upravljavcev v zvezi z izdelki za široko rabo. |
||||||||||
|
III-EU-7 – Poslovne storitve |
|
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo FR: Ni omejitev. Naložbe: V FR: Geodetske meritve se lahko izvajajo samo prek SEL (anonyme, à responsabilité limitée ou en commandite par actions), SCP (Société civile professionnelle), SA in SARL (sociétés anonymes, à responsabilité limitée). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo FR in PT: Ni omejitev. Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V FR: Poklic biologa lahko opravljajo samo fizične osebe. V PT: Poklice biologa, kemijskega analitika in agronoma lahko opravljajo samo fizične osebe. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo HU in SE: Brez zavez za posredovanje delovne sile za pomoč v gospodinjstvu, drugih delavcev na področju trgovine ali proizvodnje, delovne sile za negovalne storitve in druge delovne sile. V HU in SE: Ni omejitev (CPC 87204, 87205, 87206, 87209). V EU za storitve iskanja vodilnih kadrov (CPC 87201): Ni omejitev, razen v BG, CY, CZ, DE, EE, FI, MT, LT, LV, PL, PT, RO, SI in SK, kjer: Brez zavez. V EU za vzpostavljanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno in drugo osebje (CPC 87202): Ni omejitev, razen v AT, BG, CY, CZ, EE, FI, LT, LV, MT, PL, PT, RO, SI in SK, kjer: Brez zavez. V EU za izvajanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno osebje (CPC 87203). Ni omejitev, razen v AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, MT, LT, LV, PL, PT, RO, SI in SK, kjer: Brez zavez. V DE: Omejitev števila ponudnikov posredovanja zaposlitve. V ES: Omejitev števila izvajalcev storitev iskanja vodilnih kadrov in storitev posredovanja zaposlitve (CPC 87201, 87202). V FR: Za te storitve lahko velja državni monopol (CPC 87202). V IT: Omejitev števila ponudnikov storitev posredovanja zaposlitve za administrativno osebje (CPC 87203). |
||||||||||
|
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BE, HU in SE: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno in drugo osebje (CPC 87202). V BE: Ni omejitev. V IE: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev iskanja vodilnih kadrov (CPC 87201). V FR, IE, IT in NL: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev posredovanja zaposlitve za administrativno osebje (CPC 87203). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BG, CY, CZ, DK, EE, ES, FI, HR, HU, LT, LV, MT, PL, RO, SI in SK: Ni omejitev. V BG, CY, CZ, EE, ES, LT, LV, MT, PL, RO, SI in SK: Brez zavez. V DK, HR in HU: Brez zavez za izvajanje storitev v naslednjih podsektorjih: storitve varovanja (87305) za HR in HU, svetovalne storitve na področju varnosti (87302) za HR, storitve varovanja na letališčih (del 87305) za DK in storitve oklepnih vozil (87304) za HU. |
||||||||||
|
|
Naložbe: V FI: Brez zavez za licence za izvajanje varnostnih storitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo AT in SE: Brez zavez. V AT in SE: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo ES, LV in SE: Brez zavez za izvajanje storitev agencij za izterjavo in poročanje o kreditni sposobnosti. V ES, LV in SE: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo HU: Ni omejitev. Čezmejna trgovina s storitvami: V HU: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev fotokopiranja in podobnega razmnoževanja gradiv. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo HU in PL: Ni omejitev. V HU: Uradne prevode, uradne overitve prevodov in overjene kopije uradnih listin v tujih jezikih lahko zagotavlja le madžarski urad za prevajanje in overjanje prevodov (OFFI). V PL: Zapriseženi prevajalci so lahko le fizične osebe. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo SE: Ni omejitev. V SE: Gospodarski načrt stanovanjske zadruge morata potrditi dve osebi. Ti osebi morajo javno potrditi organi v EGP. V SE: Zastavljalnice morajo biti ustanovljene kot družba z omejeno odgovornostjo ali kot podružnica. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo HU: Ni omejitev. V HU: Brez zavez za storitve, povezane z distribucijo energije, in čezmejno izvajanje storitev, povezanih s proizvodnjo, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev na področju teh sektorjev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo CZ, LT in NL: Ni omejitev. V LT: Brez zavez. Na NL: Trenutno imata izključno pravico za žigosanje plemenitih kovin dva nizozemska javna monopola. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V CZ: Družba za embalažo, ki opravlja storitve prevzema in predelave embalaže, mora biti delniška družba (del CPC 88493, ISIC 37). |
||||||||||
|
III-EU-8 – Komunikacijske storitve |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Namestitev poštnih nabiralnikov na javnih cestah, izdaja poštnih znamk in zagotavljanje storitev priporočenih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih ali upravnih postopkih, se lahko omejijo v skladu z nacionalno zakonodajo. Za tiste storitve, za katere velja splošna obveznost zagotavljanja univerzalne storitve, se lahko uvede sistem izdajanja dovoljenj. Te licence so lahko pogojene z določenimi obveznostmi zagotavljanja univerzalne storitve ali finančnim prispevkom v kompenzacijski sklad. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BE: Ni omejitev. V BE: Brez zavez za satelitsko radiodifuzijo. |
||||||||||
|
III-EU-9 – Gradbeništvo (CPC 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517, 518) |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
III-EU-10 – Distribucijske storitve |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo PT: Ni omejitev. Naložbe: V PT: Za odprtje nekaterih maloprodajnih mest in nakupovalnih središč obstaja shema posebnih dovoljenj. To se nanaša na nakupovalna središča, katerih bruto zakupna površina je enaka 8 000 m2 ali več, in maloprodajna mesta, katerih prodajna površina je enaka 2 000 m2 ali več, kadar se nahajajo zunaj nakupovalnih središč. Glavna merila: prispevek k raznovrstnosti trgovske ponudbe; kakovost storitev za potrošnika; kakovost delovnih mest in družbena odgovornost podjetja; vključevanje v mestno okolje; in prispevek k ekološki učinkovitosti (CPC 631, 632, razen 63211, 63297). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo FI: Ni omejitev. V FI: Brez zavez za distribucijo farmacevtskih izdelkov. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo FI in SE: Ni omejitev. V FI: Brez zavez za distribucijo alkoholnih pijač. V SE: Določitev monopola nad maloprodajo žganih pijač, vina in piva (razen brezalkoholnega piva). Trenutno ima Systembolaget AB tak monopol nad maloprodajo žganih pijač, vina in piva (razen brezalkoholnega piva). Alkoholne pijače so pijače z vsebnostjo alkohola nad 2,25 volumskega odstotka. Pri pivu je meja vsebnost alkohola nad 3,5 volumskega odstotka (del CPC 631). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo AT, ES, FR in IT: Ni omejitev. V AT: Za dovoljenje za prodajalca tobačnih izdelkov lahko zaprosijo le fizične osebe (CPC 63108). V ES: Prodajalci tobačnih izdelkov so lahko samo fizične osebe. Vsak prodajalec tobačnih izdelkov lahko pridobi samo eno dovoljenje (CPC 63108). Država ima monopol nad prodajo tobačnih izdelkov na drobno. V FR: Državni monopol nad prodajo tobaka na debelo in drobno (del CPC 6222, del 6310). V IT: Za distribucijo in prodajo tobačnih izdelkov je potrebna licenca. Licenca se izda v okviru postopkov javnega naročanja na podlagi ocene gospodarskih potreb. Glavna merila: število prebivalcev in geografska gostota obstoječih prodajnih mest (del CPC 6222, del 6310). |
||||||||||
|
III-EU-11 – Okoljske storitve
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo DE: Ni omejitev. Samo čezmejna trgovina s storitvami: V DE: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev ravnanja z odpadki, razen svetovalnih storitev, ter storitev v zvezi z varstvom tal in gospodarjenjem s kontaminiranimi tlemi, razen svetovalnih storitev (CPC 9401, 9402, 9403, 94060) |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
III-EU-12 – Izobraževalne storitve (CPC 92) (samo zasebno financirane storitve) |
|
||||||||||
|
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za izobraževalne storitve, ki prejemajo javna sredstva ali državno podporo v kakršni koli obliki. Če lahko tuji izvajalci izvajajo zasebno financirane izobraževalne storitve, je lahko pogoj za udeležbo zasebnih izvajalcev v izobraževalnem sistemu koncesija, ki se podeli na nediskriminatorni osnovi. V EU, z izjemo CZ, NL, SE in SK: Brez zavez za izvajanje zasebno financiranih drugih izobraževalnih storitev, tj. tistih, ki niso klasificirane kot storitve osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja ali izobraževanja odraslih (CPC 929). V CY, FI, MT in RO: Brez zavez za izvajanje zasebno financiranih storitev osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih (CPC 921, 922, 924). V AT, BG, CY, FI, MT in RO: Brez zavez za izvajanje zasebno financiranih storitev visokošolskega izobraževanja (CPC 923). V SE: Brez zavez za izvajalce izobraževalnih storitev, ki so jih za izvajanje izobraževanja odobrili javni organi. Ta pridržek velja za zasebno financirane izvajalce izobraževalnih storitev, ki v neki obliki prejemajo državno podporo, med drugim za izvajalce izobraževalnih storitev, ki jih priznava država ali so pod državnim nadzorom, ali za izobraževanje, ki je upravičeno do študijske podpore (CPC 92). V SK: Za vse zasebno financirane izobraževalne storitve, razen posekundarnega strokovnega in poklicnega izobraževanja: Lahko se preverijo gospodarske potrebe in lokalni organi lahko omejijo število ustanovljenih šol (CPC 921, 922, 923 razen 92310, 924). |
||||||||||
|
|
Naložbe: V EU, z izjemo ES in IT: Za odprtje zasebno financirane univerze, ki izdaja priznane diplome ali nazive, se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število prebivalcev in gostota obstoječih ustanov. V ES: Postopek vključuje pridobitev mnenja parlamenta. V IT: To temelji na triletnem programu in le italijanske pravne osebe lahko podeljujejo uradno priznane diplome (CPC 923). |
||||||||||
|
III-EU-13 – Zdravstvene in socialne storitve (samo zasebno financirane storitve) |
|
||||||||||
|
Naložbe: V EU: Brez zavez za izvajanje vseh zdravstvenih storitev, ki prejemajo javna sredstva ali državno podporo v kakršni koli obliki. Brez zavez za vse zasebno financirane zdravstvene storitve, razen zasebno financiranih storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic. Udeležba zasebnih izvajalcev pri zdravstvenih storitvah, ki se financirajo iz zasebnih sredstev, je lahko pogojena s koncesijo, ki se podeli na nediskriminatorni osnovi. Lahko se zahteva ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih ustanov in vpliv nanje, prometna infrastruktura, gostota prebivalstva, geografska razpršenost in ustvarjanje novih delovnih mest. Ta pridržek se ne nanaša na izvajanje vseh strokovnih storitev v zdravstvu, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ki so zajete v drugih pridržkih (CPC 931 razen 9312, del 93191). V AT, PL in SI: Brez zavez za izvajanje zasebno financiranih storitev prevoza z reševalnimi vozili (CPC 93192). V BE: Brez zavez za vzpostavljanje zasebno financiranih storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic (CPC 93192, 93193). V BG, CY, CZ, FI, MT in SK: Brez zavez za izvajanje zasebno financiranih storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic (CPC 9311, 93192, 93193). V DE: Brez zavez za izvajanje sistema socialne varnosti v Nemčiji, v okviru katerega lahko storitve izvajajo različna podjetja ali subjekti in ki lahko vključuje elemente konkurenčnosti, zaradi česar ne gre za „dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil“ (CPC 93). V DE: Brez zavez za lastništvo zasebno financiranih bolnišnic, ki jih upravljajo nemške oborožene sile. V FI: Brez zavez za izvajanje drugih zdravstvenih storitev (CPC 93199). V FR: Brez zavez za izvajanje zasebno financiranih storitev laboratorijske analize in testiranja. |
||||||||||
|
|
V DE: (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave): reševalne službe in „storitve prevoza z reševalnimi vozili“ organizirajo in zakonsko urejajo zvezne dežele. V večini zveznih dežel so pristojnosti na področju reševalnih služb prenesene na občine. Občine lahko dajo prednost neprofitnim izvajalcem. To velja tako za tuje kot tudi za domače ponudnike storitev (CPC 931, 933). Pri storitvah prevoza z reševalnimi vozili se zahtevajo priprava načrtov, pridobitev dovoljenja in akreditacija. Kar zadeva telemedicino, je število ponudnikov na področju IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) lahko omejeno, da se zagotovijo interoperabilnost, združljivost in potrebni varnostni standardi. To se izvaja na nediskriminatoren način. V SI: Država ima monopol nad naslednjimi storitvami: preskrba s krvjo in krvnimi pripravki, odvzem in shranjevanje človeških organov za presaditev, socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost, obdukcijske dejavnosti ter oploditev z biomedicinsko pomočjo (CPC 931). V FR: Za prevoz z rešilnimi vozili, storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov (razen bolnišnic) in storitve socialnega varstva. Podjetja imajo lahko kakršno koli pravno obliko, razen tistih, ki so rezervirane za svobodne poklice. |
||||||||||
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo HU: Brez zavez za čezmejno izvajanje zdravstvenih storitev, storitev socialnega varstva in dejavnosti ali storitev, ki so del javnega pokojninskega načrta ali zakonsko predpisanega sistema socialne varnosti. Ta pridržek se ne nanaša na izvajanje vseh strokovnih storitev v zdravstvu, vključno s storitvami, ki jih izvaja strokovno osebje, na primer zdravniki, zobozdravniki, babice, medicinske sestre, fizioterapevti, pomožno medicinsko osebje in psihologi, ki so zajete v drugih pridržkih (CPC 931 razen 9312, del 93191). V HU: Brez zavez za čezmejno izvajanje vseh storitev bolnišnic, storitev prevoza z reševalnimi vozili in storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov razen bolnišnic, ki se financirajo iz javnih sredstev (CPC 9311, 93192, 93193), iz drugih držav. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za izvajanje vseh storitev socialnega varstva, ki se financirajo iz javnih sredstev ali so deležne državne podpore v kakršni koli obliki, ter dejavnosti ali storitve v okviru javnega pokojninskega načrta ali zakonsko predpisanega sistema socialne varnosti. Udeležba zasebnih izvajalcev pri zasebno financiranih storitvah socialnega varstva je lahko pogojena s koncesijo, ki se podeli na nediskriminatorni osnovi. Lahko se zahteva ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih ustanov in vpliv nanje, prometna infrastruktura, gostota prebivalstva, geografska razpršenost in ustvarjanje novih delovnih mest. V CZ, FI, HU, MT, PL, RO, SK in SI: Brez zavez za izvajanje zasebno financiranih storitev socialnega varstva. V BE, CY, DE, DK, EL, ES, FR, IE, IT in PT: Brez zavez za izvajanje zasebno financiranih storitev socialnega varstva, razen storitev rehabilitacijskih centrov in domov za ostarele. V DE: Brez zavez za sistem socialne varnosti v Nemčiji, v okviru katerega storitve zagotavljajo različna podjetja ali subjekti in ki lahko vključuje elemente konkurenčnosti, zaradi česar te storitve ne spadajo v „dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil“. |
||||||||||
|
|
Samo naložbe: V HR: Za ustanavljanje nekaterih zasebno financiranih ustanov socialnega varstva se lahko na nekaterih geografskih območjih zahteva ocena gospodarskih potreb (CPC 9311, 93192, 93193, 933). |
||||||||||
|
III-EU-14 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji
|
Naložbe: V EU, z izjemo BG: Ni omejitev. V BG: Zahteva se ustanovitev družbe (podružnica ne zadošča) (CPC 7471, 7472). |
||||||||||
|
III-EU-15 – Rekreacijske, kulturne in športne storitve (razen avdiovizualnih storitev) |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo AT in, za naložbe, v LT: Brez zavez za izvajanje storitev knjižnic, arhivov, muzejev in drugih kulturnih storitev. V AT in LT: Za ustanovitev družbe se lahko zahteva licenca ali koncesija. |
||||||||||
|
Naložbe: V EU: ni omejitev, razen: V CY, CZ, FI, MT, PL, RO, SI in SK: Brez zavez za izvajanje razvedrilnih storitev, vključno z gledališči, glasbenimi skupinami, ki nastopajo v živo, cirkusi in diskotekami. V BG: Brez zavez za izvajanje naslednjih razvedrilnih storitev: cirkusi, zabaviščni parki in podobne storitve, plesne dvorane, diskoteke in poučevanje plesa ter druge razvedrilne storitve. V EE: Brez zavez za izvajanje drugih razvedrilnih storitev, razen storitev kinematografov. V LT in LV: Brez zavez za izvajanje vseh razvedrilnih storitev, razen storitev kinematografov. |
||||||||||
|
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo AT in SE: Brez zavez za čezmejno izvajanje razvedrilnih storitev, vključno z gledališči, glasbenimi skupinami, ki nastopajo v živo, cirkusi in diskotekami. V AT in SE: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo HU: Ni omejitev. V HU: Brez zavez. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za izvajanje igralniških dejavnosti, ki vključujejo denarni vložek pri igrah na srečo, kot so na primer loterije, hitre srečke, igralniške storitve igralnic, arkadne igre in lokali z licenco, stave, tombole in igralniške storitve, ki jih upravljajo dobrodelne ustanove ali neprofitne organizacije oziroma se upravljajo v njihovem imenu. |
||||||||||
|
III-EU-16 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo LV in MT: Brez zavez za registracijo plovila in upravljanje flote pod nacionalno zastavo države ustanovitve (vse komercialne pomorske dejavnosti, ki se izvajajo na pomorskih plovilih, vključno z ribolovom, akvakulturo in z ribolovom povezanimi storitvami, storitve mednarodnega prevoza potnikov in tovora (CPC 721) ter pomožne storitve v pomorskem prevozu). V EU: Brez zavez za oskrbovalne storitve in premeščanje lastnih ali najetih zabojnikov na nepridobitni podlagi s strani ladjarskih družb iz Evropske unije, in sicer za tisti del teh storitev, ki ni izključen iz nacionalne pomorske kabotaže. V MT: Za pomorsko povezavo Malte s celinskim delom Evrope preko Italije veljajo izključne pravice (CPC 7213, 7214, del 742, 745, del 749). V LV: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za izvajanje storitev pilotaže in sidranja (CPC 7452). V EU: Brez zavez za pomožne storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh. V EU: Upravni organ pristanišča ali pristojni organ lahko za določeno pristaniško storitev omeji število ponudnikov pristaniških storitev. V EU, z izjemo LT in LV: Brez zavez za storitve potiskanja in vleke (CPC 7214). LT in LV: Ni omejitev. V BG: Število izvajalcev storitev v pristaniščih je lahko omejeno glede na zmogljivosti pristanišča, o čemer odloči strokovna komisija, ki jo ustanovi minister za promet, informacijsko tehnologijo in komunikacije (ISIC 0501, 0502, CPC 5133, 5223, 721, 722, 74520, 74540, 74590, 882). V BG: Pravica do opravljanja podpornih storitev za javni prevoz, ki se izvajajo v bolgarskih pristaniščih nacionalnega pomena, se podeli s koncesijsko pogodbo. V pristaniščih regionalnega pomena se ta pravica podeli s pogodbo z lastnikom pristanišča (CPC 74520, 74540 in 74590). Naložbe: V EU, z izjemo EL in IT: Ni omejitev. V EL: Javni monopol v pristaniških območjih za storitve pretovarjanja (CPC 741). V IT: Za storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih podjetij in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost in ustvarjanje novih delovnih mest (CPC 741). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za železniški prevoz potnikov in tovora (CPC 711). V LT: Izključne pravice za opravljanje storitev prevoza imajo prevozniki v železniškem prometu, ki so oziroma katerih delnice so v 100-odstotni lasti države (CPC 711). V EU, z izjemo LT in SE, za pomožne storitve v železniškem prevozu: Ni omejitev. V LT: Država ima monopol nad storitvami vzdrževanja in popravil opreme za železniški prevoz (CPC 86764, 86769, del 8868). V SE: Na področju vzdrževanja in popravil opreme za železniški prevoz je treba preveriti gospodarske potrebe, če namerava vlagatelj vzpostaviti lastno terminalsko infrastrukturo. Glavna merila: prostorske in zmogljivostne omejitve (CPC 86764, 86769, del 8868). |
||||||||||
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za cestni prevoz (prevoz potnikov, prevoz tovora, mednarodni prevoz s tovornjaki). Naložbe: V EU: Brez zavez za izvajanje kabotaže v državi članici s strani tujih vlagateljev, ustanovljenih v drugi državi članici (CPC 712). V EU: Za storitve taksijev v Evropski uniji se lahko zahteva ocena gospodarskih potreb za omejitev števila ponudnikov storitev. Glavno merilo: lokalno povpraševanje, kot ga določajo veljavni zakoni (CPC 71221). V BE: Največje število licenc je lahko določeno z zakonom (CPC 71221). V AT, BG in DE: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice ali dovoljenja podelijo le fizičnim osebam iz Evropske unije in pravnim osebam iz Evropske unije s sedežem v Evropski uniji (CPC 712). V CZ: Zahteva se ustanovitev družbe v CZ (brez podružnic). V ES: Za izvajanje storitev prevoza potnikov v skladu s CPC 7122 se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavno merilo: lokalno povpraševanje. Za storitve rednega medkrajevnega avtobusnega prometa se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest. V FR: Brez zavez za izvajanje storitev rednega medkrajevnega avtobusnega prometa (CPC 712). V IE: Ocena gospodarskih potreb za storitve rednega medkrajevnega avtobusnega prometa. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest (CPC 7121, 7122). |
||||||||||
|
|
V IT: Za storitve limuzin se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest. Za storitve rednega medkrajevnega avtobusnega prometa se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest. Za izvajanje storitev prevoza tovora se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: lokalno povpraševanje (CPC 712). V MT: Javni avtobusni prevoz: v celotnem omrežju se opravlja na podlagi koncesije, ki vključuje sklenitev sporazuma o obveznosti javne službe zaradi zagotavljanja storitev za nekatere družbene skupine (kot so dijaki/študenti in starejši) (CPC 712). V MT: Za taksije velja omejitev števila licenc. Za karozzini (kočije s konjsko vprego) velja omejitev števila licenc (CPC 712). V PT: Za izvajanje storitev prevoza potnikov se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: število obstoječih poslovalnic in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razpršenost, vpliv na prometne razmere in ustvarjanje novih delovnih mest (CPC 71222). V SE: Na področju vzdrževanja in popravil opreme za cestni prevoz je treba preveriti gospodarske potrebe, če namerava vlagatelj vzpostaviti lastno terminalsko infrastrukturo. Glavna merila: prostorske in zmogljivostne omejitve (CPC 6112, 6122, 86764, 86769, del 8867). V SE: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika je potrebna švedska licenca. Merila za pridobitev licence za taksi vključujejo tudi merilo, da mora družba imenovati fizično osebo, ki deluje kot upravitelj prevoza (de facto zahteva glede prebivališča – glej švedske pridržke glede vrste poslovnih oblik podjetij) (CPC 712). V SK: Za prevoz tovora se izvede ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: lokalno povpraševanje (CPC 712). |
||||||||||
|
|
Čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BG, za čezmejno izvajanje pomožnih storitev v cestnem prevozu (CPC 744). Ni omejitev. V BG: Brez zavez. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Raven odprtosti storitev zemeljske oskrbe je odvisna od velikosti letališča. Število izvajalcev storitev na vsakem letališču je lahko omejeno. Za velika letališča ta omejitev ne more znašati manj kot dva dobavitelja. Naložbe: V PL: Kar zadeva skladiščenje zamrznjenega ali hlajenega blaga, je možnost nekaterih kategorij storitev odvisna od velikosti letališča. Število ponudnikov na posameznem letališču je lahko omejeno zaradi razpoložljivega prostora, iz drugih razlogov pa ne sme biti omejeno na manj kot dva ponudnika (del CPC 742). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: EU: Brez zavez za storitve vesoljskega prevoza in dajanja vesoljskih plovil v najem (CPC 733, del 734). |
||||||||||
|
III-EU17 – Kmetijstvo, ribolov, voda, proizvodnja |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo HR, HU, PT in SE: Ni omejitev. V HR: Brez zavez za kmetijstvo in lov. V HU: Brez zavez za kmetijstvo (ISIC 011, 012, 013, 014, 015, CPC 8811, 8812, 8813 razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V PT: Poklice biologa, kemijskega analitika in agronoma lahko opravljajo samo fizične osebe (CPC 881). V SE: Brez zavez za rejo severnih jelenov (ISIC 014). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za ribolov, akvakulturo, z ribolovom povezane storitve. V EU: Brez zavez za vzpostavitev morskih ali celinskih objektov za akvakulturo. V FR: Brez zavez za dejavnost gojenja rib, lupinarjev ali alg na francoskih obalnih območjih v državni lasti. V BG: Brez zavez za lov na morske in rečne vire s plovili v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju v Bolgariji. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Brez zavez za dejavnosti, vključno s storitvami, povezane z zbiranjem, čiščenjem in distribucijo vode gospodinjstvom ter industrijskim, komercialnim in drugim uporabnikom, vključno z oskrbo s pitno vodo in gospodarjenjem z vodami. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU: Ni omejitev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Ni omejitev. |
||||||||||
|
III-EU-18 – Rudarstvo in dejavnosti, povezane z energetiko |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BE, FI, IT in NL: Ni omejitev. V IT: (uporablja se tudi na regionalni ravni javne uprave za raziskovanje): Za rudnike, ki pripadajo državi, veljajo posebna pravila za raziskovanje in rudarjenje. Pred začetkom izkoriščanja je treba pridobiti dovoljenje za raziskovanje („permesso di ricerca“, člen 4 kraljevega odloka 1447/1927). To dovoljenje se izda za določeno obdobje in natančno opredeljuje meje zemljišča, na katerem se izvaja raziskovanje. Za isto območje se lahko izda več kot eno dovoljenje za raziskovanje, torej različnim osebam ali družbam (tovrstno dovoljenje ne daje nujno izključne pravice za raziskovanje). Za izkoriščanje mineralov je treba pridobiti dovoljenje („concessione“, člen 14) od regionalnega organa (ISIC 10, 11, 12, 13, 14, CPC 8675, 883). |
||||||||||
|
|
Naložbe: V BE: Za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih in drugih neživih virov v teritorialnih vodah in epikontinentalnem pasu je potrebna koncesija. Koncesionar mora imeti naslov za vročanje v Belgiji (ISIC 14). V FI: Za rudarjenje jedrskega materiala se lahko za dovoljenje zahteva ocena gospodarskih potreb. Glavna merila: splošne gospodarske in družbene koristi (ISIC Rev. 3.1 120). V NL: Raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov na Nizozemskem vedno skupaj izvajata zasebna družba in delniška družba, ki jo imenuje minister za gospodarstvo. Člena 81 in 82 zakona o rudarstvu določata, da morajo biti vse delnice v tej imenovani družbi neposredno ali posredno v lasti nizozemske države (ISIC Rev. 3.1 10, 3.1 11, 3.1 12, 3.1 13, 3.1 14). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BE, BG, FR in LT: Ni omejitev. V FR: Brez zavez za prenosna omrežja za električno energijo in plin ter cevovodni transport nafte in plina (CPC 7131). V BE: Brez zavez za storitve distribucije energije in storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887 razen posvetovalnih storitev). V BE: Brez zavez za storitve prenosa energije glede na vrste pravnih oseb in obravnavo javnih ali zasebnih izvajalcev, ki jim je Belgija podelila izključne pravice (ISIC 4010, CPC 71310). V BG: Brez zavez za storitve, povezane z distribucijo energije (del CPC 88). Čezmejna trgovina s storitvami: V LT: Brez zavez za cevovodni transport goriv in pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, ki ni gorivo. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo AT, BG, CZ, FI, FR, LT, MT, NL in SK: Ni omejitev. V AT, BG: Brez zavez za proizvodnjo električne energije, storitve distribucije energije in storitve, povezane z distribucijo energije (ISIC 4010, CPC 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V CZ: Za prenos električne energije in plina ter licence za upravljavce trga obstajajo izključne pravice (ISIC 40, CPC 7131, 63297, 742, 887). V FI: Brez zavez za uvoz električne energije. Brez zavez za čezmejno trgovino v zvezi z veleprodajo in maloprodajo električne energije. Brez zavez za omrežja in sisteme za prenos in distribucijo električne energije (ISIC 4010, CPC 62279, 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V FR: Brez zavez za proizvodnjo električne energije (ISIC 4010). V FR: Brez zavez za prenos in distribucijo električne energije (ISIC 4010, CPC 887). V LT: Brez zavez za storitve veleprodaje in maloprodaje ter trgovino z električno energijo, pridobljeno iz nevarnih jedrskih virov. V SK: Za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, veleprodajo in maloprodajo električne energije ter s tem povezane storitve, povezane z distribucijo energije, vključno s storitvami na področju energijske učinkovitosti, prihranka energije in energetskega pregleda. Opravi se ocena gospodarskih potreb, vloga pa se lahko zavrne le, če je trg zasičen (ISIC 4010, CPC 62279, 887). |
||||||||||
|
|
Naložbe: V MT: EneMalta plc ima monopol nad oskrbo z električno energijo (ISIC 4010; CPC 887). V NL: Brez zavez za lastništvo električnega omrežja, ki je v izključni lasti nizozemske vlade (prenosni sistemi) in drugih javnih organov (distribucijski sistemi) (ISIC 4010, CPC 887). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo AT, BG, CZ, DK, FI, FR, HU, NL in SK: Ni omejitev. V AT: Brez zavez za prevoz plina in blaga, ki ni plin (CPC 713). V BG: Brez zavez za cevovodni transport, shranjevanje in skladiščenje nafte in zemeljskega plina, vključno s tranzitom (ISIC 4020, CPC 7131, del CPC 742). V CZ: Brez zavez za proizvodnjo, prenos, distribucijo in skladiščenje plina ter trgovanje z njim (ISIC 2320, 4020, CPC 7131, 63297, 742, 887). V DK: Lastnik ali uporabnik, ki namerava postaviti cevovod za transport surove ali rafinirane nafte, naftnih proizvodov in zemeljskega plina, mora pred začetkom del pridobiti dovoljenje lokalnih organov. Število izdanih dovoljenj je lahko omejeno (CPC 7131). V FI: Brez zavez za prenosna in distribucijska omrežja in sisteme za plin. Količinske omejitve v obliki monopolov ali izključnih pravic za uvoz zemeljskega plina (ISIC 4020, CPC 887, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). V FR: Iz razlogov nacionalne energetske varnosti imajo sisteme za prenos ali distribucijo plina lahko v lasti ali upravljajo le družbe, ki so v 100-odstotni lasti države, druge organizacije javnega sektorja ali ENGIE (ISIC 4020, CPC 887). V HU: Brez zavez glede opravljanja storitev cevovodnega transporta. Zahteva se sedež. Storitve se lahko zagotovijo s koncesijsko pogodbo, ki jo odobri država ali lokalni organ. Izvajanje teh storitev ureja koncesijsko pravo (CPC 7131). V NL: Brez zavez za lastništvo električnega in plinskega omrežja, ki sta v izključni lasti nizozemske vlade (prenosni sistemi) in drugih javnih organov (distribucijski sistemi) (ISIC 040, CPC 71310). V SK: Za proizvodnjo plina in distribucijo plinastih goriv ter cevovodni transport goriv je potrebno dovoljenje. Opravi se ocena gospodarskih potreb, vloga pa se lahko zavrne le, če je trg zasičen. (ISIC 4020, CPC 62271, 63297, 7131, 742 in 887). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo AT, BE, BG, DE, FI, FR, HU in SE: Ni omejitev. V AT in FI: Brez zavez za proizvodnjo, predelavo, distribucijo ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnjo ali distribucijo jedrske energije. V DE: Brez zavez za proizvodnjo, predelavo ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnjo ali distribucijo jedrske energije. V BE: Brez zavez za proizvodnjo, predelavo ali prevoz jedrskih materialov ter proizvodnjo ali distribucijo jedrske energije. |
||||||||||
|
|
Naložbe: V BG: Brez zavez za predelavo fisijskih in fuzijskih materialov ali materialov, iz katerih se ti pridobivajo, trgovanje z njimi, vzdrževanje in popravilo opreme in sistemov v obratih za proizvodnjo jedrske energije, prevoz teh materialov in odpadnih snovi iz njihove predelave, uporaba ionizirajočega sevanja in vse druge storitve v zvezi z uporabo jedrske energije v miroljubne namene (vključno z inženirskimi in svetovalnimi storitvami ter storitvami v zvezi s programsko opremo itd.). V FR: Brez zavez za proizvodnjo, predelavo, distribucijo ali prevoz jedrskih materialov glede obveznosti iz sporazuma z Euratomom. V HU in SE: Brez zavez za predelavo jedrskega goriva in proizvodnjo jedrske energije. (ISIC 2330, del 4010). |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo BG, FI in SK: Ni omejitev. V BG: Brez zavez za proizvodnjo in distribucijo toplote (ISIC 4030, CPC 887). V SK: Za proizvodnjo in distribucijo ter prodajo pare in tople vode na debelo in drobno in povezane storitve na področju distribucije energije je potrebno dovoljenje. Opravi se ocena gospodarskih potreb, vloga pa se lahko zavrne le, če je trg zasičen. |
||||||||||
|
|
Naložbe: V FI: Za proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode (ISIC 40, CPC 7131) veljajo količinske omejitve v obliki monopolov ali izključnih pravic. V FI: Brez zavez za omrežja in sisteme za prenos in distribucijo pare in toplote (ISIC 4030, CPC 7131, razen svetovalnih in posvetovalnih storitev). |
||||||||||
|
III-EU-19 – Druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu |
|
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo CY, DE, FI, PT, SE in SI: Ni omejitev. V CY, DE, FI, PT, SE in SI: Brez zavez za pogrebne storitve, storitve upepelitve in storitve pokopa. |
||||||||||
|
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: V EU, z izjemo CZ, LT in FI, za druge poslovne storitve (del CPC 612, del 621, del 625, del 85990): Ni omejitev. Čezmejna trgovina s storitvami: V CZ: Brez zavez za storitve licitacij (del CPC 612, del 621, del 625, del 85990). V LT: Brez zavez za subjekt, ki ga je vlada pooblastila, da ima izključno pravico izvajati naslednje storitve: prenos podatkov prek varnih državnih omrežij za prenos podatkov. V FI: Brez zavez za čezmejno izvajanje storitev elektronske identifikacije. |
||||||||||
|
V EU: Brez zavez za izvajanje novih storitev, ki niso uvrščene v CPC. |
(1) EU je podpisnica Dogovora o področju uporabe računalniških storitev – CPC 84.
Dodatek 10-C-2
SEZNAM ČILA
|
Sektor ali podsektor |
Omejitve dostopa do trga |
||||||||||
|
Št. 1 Vsi sektorji |
|
||||||||||
|
Čile si pridržuje pravico, da pri prenosu ali odsvojitvi katerega koli deleža delnic ali sredstev v obstoječem državnem podjetju ali vladnem subjektu prepove ali uvede omejitve glede lastništva deleža ali sredstev in glede pravice vlagateljev ali njihovih naložb, da nadzorujejo katero koli državno družbo, ki je bila s tem ustanovljena, ali njene naložbe. „Državna družba“ pomeni katero koli družbo, ki je v lasti ali pod nadzorom Čila na podlagi lastniškega deleža, in vključuje katero koli družbo, ustanovljeno po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma izključno z namenom prodaje ali odsvojitve lastniškega deleža v kapitalu ali sredstvih obstoječega državnega podjetja ali državnega subjekta. |
||||||||||
|
Javne službe obstajajo v sektorjih, kot so storitve znanstvenega in tehničnega svetovanja, raziskovalne in razvojne storitve (R in R) na področju družboslovja in humanističnih ved, storitve tehničnega preizkušanja in analiz, storitve oskrbe z vodo in njene obdelave, čiščenje odpadnih voda, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve pri vseh vrstah prevoza. Izključne pravice za izvajanje teh storitev se pogosto podelijo zasebnim izvajalcem, na primer izvajalcem, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi obveznostmi javne službe. Ta pridržek ne velja za telekomunikacije ter računalniške in sorodne storitve. |
||||||||||
|
V Čilu brez zavez za pridobitev „državnega zemljišča“, „obmejnega območja“ in vseh zemljišč znotraj petih kilometrov od obale, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti, kot je navedeno v prilogah 10-A in 10-B. Vsaka čilska fizična oseba ali oseba s prebivališčem v Čilu ali čilska pravna oseba lahko pridobi ali nadzoruje zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti. Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z lastništvom ali nadzorom teh zemljišč. |
||||||||||
|
Ta seznam se ne uporablja za predstavništva. |
||||||||||
|
Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z domorodnimi ljudstvi. |
||||||||||
|
Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe, ki podeljujejo pravice ali prednost socialno ali gospodarsko prikrajšanim manjšinam. |
||||||||||
|
Št. 2 Proizvodnja |
|
||||||||||
|
Proizvodnja, razen storitev (ISIC Rev. 3.1 15, 17, 18, 19, 20, 21, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, razen za 16, 22, 24, 25, 29, 37) |
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Proizvodnja (ISIC Rev. 3.1 oddelek 16: Proizvodnja tobačnih izdelkov) |
Brez zavez. |
||||||||||
|
Proizvodnja (ISIC Rev. 3.1. oddelek 22: Založništvo, tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa) |
Jih ni, razen za: 222 Tiskarstvo in z njim povezane storitve: Brez zavez za tiskarstvo in z njim povezane storitve. |
||||||||||
|
Proizvodnja (ISIC Rev. 3.1. oddelek 24: Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov) |
Posebne vrste pravnih oseb se lahko prijavijo za opravljanje gospodarske dejavnosti: 241 Proizvodnja osnovnih kemikalij in 242 Proizvodnja drugih kemičnih izdelkov. |
||||||||||
|
Proizvodnja (ISIC Rev. 3.1. oddelek 25: Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas) |
Posebne vrste pravnih oseb se lahko prijavijo za opravljanje gospodarske dejavnosti: 251 Proizvodnja izdelkov iz gume in 252 Proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas. |
||||||||||
|
Proizvodnja (ISIC Rev. 3.1. oddelek 29: Proizvodnja strojev in naprav, ki niso razvrščeni drugje) |
Jih ni, razen za: 2927 Proizvodnja orožja in streliva: Brez zavez. |
||||||||||
|
Proizvodnja (ISIC Rev. 3.1. oddelek 31: Proizvodnja električnih strojev in naprav, ki niso razvrščeni drugje) |
Posebne vrste pravnih oseb se lahko prijavijo za opravljanje gospodarske dejavnosti: 311 Proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev ter 314 Proizvodnja akumulatorjev, primarnih členov in baterij. |
||||||||||
|
Proizvodnja (ISIC Rev. 3.1. oddelek 37: Recikliranje) |
Posebne vrste pravnih oseb se lahko prijavijo za opravljanje gospodarske dejavnosti: 371 Reciklaža kovinskih ostankov in odpadkov ter 372 Reciklaža nekovinskih ostankov in odpadkov. |
||||||||||
|
Št. 3 Rudarstvo in kamnolomstvo |
|
||||||||||
|
Rudarstvo in kamnolomstvo, razen storitev (ISIC Rev. 3.1 10, 11, 12, 13, 14) |
Brez zavez za: Oddelek 11 Pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina; storitvene dejavnosti, povezane s črpanjem nafte in plina, ter Oddelek 12 Pridobivanje uranovih in torijevih rud. Raziskovanje, izkoriščanje in obdelava (beneficio) litija, tekočih ali plinastih ogljikovodikov, kakršnih koli nahajališč v morskih vodah pod nacionalno jurisdikcijo in kakršnih koli nahajališč, ki se v celoti ali delno nahajajo na območjih, opredeljenih kot pomembna za nacionalno varnost z rudarskimi učinki, kar se določi samo z zakonom, so lahko predmet upravnih koncesij ali posebnih operativnih pogodb, ob upoštevanju zahtev in pogojev, ki se v vsakem primeru določijo z vrhovno uredbo. Poleg tega lahko samo Čilska komisija za jedrsko energijo (Comisión Chilena de Energía Nuclear) ali stranke, ki jih ta komisija pooblasti, izvajajo ali sklepajo pravne akte v zvezi s pridobljenimi naravnimi atomskimi materiali in litijem ter njihovimi koncentrati, derivati in spojinami. |
||||||||||
|
Št. 4 Kmetijstvo |
|
||||||||||
|
Kmetijstvo in lov, razen storitev (ISIC Rev. 3.1 A 01) |
Ni omejitev. |
||||||||||
|
Gozdarstvo, razen storitev (ISIC Rev. 3.1 A 02) |
Ni omejitev. Pojasniti je treba, da je potreben načrt upravljanja, ki ga odobri Komisija za gozdarstvo (Corporación Nacional Forestal). |
||||||||||
|
Št. 5 Energija |
|
||||||||||
|
Proizvodnja in distribucija električne energije, razen storitev (ISIC Rev. 3.1 E 40, 401, 4010) |
|
||||||||||
|
Št. 6 Ribolov |
|
||||||||||
|
Ribolov, upravljanje ribjih vališč in ribogojnic, razen storitev (ISIC Rev. 3.1 B 05) |
Brez zavez. |
||||||||||
|
Št. 7 Storitve |
|
||||||||||
|
Pravne storitve (del CPC 861) |
Naložbe in čezmejna trgovina s storitvami: (1) in (3): Ni omejitev, razen v primeru stečajnih upraviteljev (síndicos de quiebra), ki jih mora ustrezno pooblastiti minister za pravosodje (Ministerio de Justicia) in lahko delajo samo v kraju, kjer prebivajo. (2): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve (CPC 86211) |
(1) in (3): Ni omejitev, razen za zunanje revizorje finančnih institucij, ki morajo biti vpisani v register zunanjih revizorjev pri Nadzornem organu za banke in finančne institucije (Superintendencia de Bancos e Instituciones Financieras) ter Nadzornem organu za vrednostne papirje in zavarovanje (Superintendencia de Valores y Seguros). V register se lahko vpišejo samo podjetja, ki so v Čilu zakonito registrirana kot partnerstva (sociedades de personas) ali združenja (asociaciones) in katerih glavna dejavnost so revizijske storitve. (2): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve davčnega svetovanja (CPC 863) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Arhitekturne storitve (CPC 8671) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Inženirske storitve (CPC 8672) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Integrirane inženirske storitve (CPC 86733) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture (CPC 8674) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Veterinarske storitve (CPC 932) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve babic, medicinskih sester, fizioterapevtov in pomožnega medicinskega osebja (CPC 93191) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve, povezane z računalništvom (CPC 841, 842, 843, 844 in 845) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve, raziskovalne in razvojne storitve na področju naravoslovja ter s tem povezano znanstveno in tehnično svetovanje (del CPC 851, del CPC 853 in del CPC 86751) |
(1) in (3): Ni omejitev, razen: Vse znanstvene ali tehnične raziskave ali raziskave, povezane gorskim plezanjem (andinismo), ki jih pravne ali fizične osebe s stalnim prebivališčem v tujini nameravajo izvajati na obmejnih območjih, mora odobriti in nadzorovati Direktorat za meje in obmejna območja (Dirección de Fronteras y Límites del Estado). Direktorat za meje in obmejna območja lahko določi, da mora biti v odpravi en ali več predstavnikov ustreznih čilskih dejavnosti. Ti predstavniki sodelujejo pri študijah ter se seznanijo z njimi in njihovim obsegom. (2): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve v zvezi z raziskavami in razvojem na področju družboslovja in humanističnih ved (CPC 852) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Nepremičninske storitve: vključuje lastne ali najete nepremičnine ali za plačilo ali po pogodbi (CPC 821 in 822) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve najema/zakupa brez posadke/upravljavcev, povezane s plovili, drugo transportno opremo ter drugimi stroji in opremo (CPC 8310, razen 83104) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Dajanje zrakoplovov (brez upravljavcev) v najem ali zakup (CPC 83104) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve oglaševanja (CPC 871) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Tržne raziskave in raziskave javnega mnenja (CPC 864) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve svetovanja pri upravljanju (CPC 865) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju (CPC 866, razen 86602) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve tehničnega preizkušanja in analiz (CPC 8676) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 881) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve v zvezi z rudarstvom (CPC 883) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve posredovanja zaposlitve in zagotavljanja osebja (CPC 87201, 87202, 87203) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Preiskovalne in varnostne storitve (CPC 87302, 87303, 87304 in 87305) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Vzdrževanje in popravila opreme, razen plovil, zrakoplovov ali druge prevozne opreme (CPC 633) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve čiščenja zgradb (CPC 874) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Fotografske storitve (CPC 875) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve pakiranja (CPC 876) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Poročanje o kreditni sposobnosti, storitve agencij za izterjavo (CPC 87901, 87902) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Odgovarjanje na telefonske klice (CPC 87903) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve fotokopiranja in podobnega razmnoževanja gradiv (CPC 87904) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve prevajanja in tolmačenja (CPC 87905) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev, razen za uradne prevode, uradne overitve prevodov in overjene kopije uradnih listin v tujih jezikih, ki jih lahko zagotavljajo le uradni prevajalci, registrirani pri čilskih organih. |
||||||||||
|
Priprava dopisnih seznamov in razpošiljanje (CPC 87906) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Specializirano oblikovanje (87907) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Druge poslovne storitve, ki niso razvrščene drugje (CPC 87909) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Tiskarske in založniške storitve (CPC 88442) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Kongresne storitve (CPC 87909) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Poštne storitve (CPC 7511) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Kurirske storitve (CPC 7512) Storitve v zvezi z obdelavo (1) poštnih pošiljk (2) v skladu z naslednjim seznamom podsektorjev, ne glede na to, ali so namenjene v domače ali tuje kraje:
|
(1), (2) in (3): Ni omejitev, razen: da lahko država Čile na podlagi Decreto Supremo No 5037 z dne 4. novembra 1960 Ministrstva za notranje zadeve (Ministerio del Interior) in Decreto con Fuerza de Ley No 10 z dne 30. januarja 1982 Ministrstva za promet in telekomunikacije (Ministerio de Transporte y Telecomunicaciones) ali njegovih naslednikov prek Empresa de Correos de Chile izvaja monopol na področju sprejema, prevoza in dostave poštnih pošiljk (objetos de correspondencia). „Poštne pošiljke“ pomeni: pisma, navadne razglednice in razglednice s plačanimi poštnimi stroški, poslovno dokumentacijo, glasila in tiskovine vseh vrst, vključno s tiskovinami v Braillovi pisavi, vzorce blaga, majhne pakete do enega kilograma ter posebne poštne storitve snemanja in dostave zvočnih sporočil (fonos postales). |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
Storitve mednarodnih telekomunikacij na dolge razdalje |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Lokalne osnovne telekomunikacijske storitve in omrežja, vmesne telekomunikacijske storitve, dodatne telekomunikacijske storitve in omejene telekomunikacijske storitve |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Gradbene storitve (CPC 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517 in 518) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Posredniške storitve (CPC 621) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve trgovine na debelo (CPC 622, 61111, 6113 in 6121) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Maloprodaja (CPC 632, 61111, 6113 in 6121) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Franšizing (CPC 8929) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Okoljske storitve (CPC 940) |
(1), (2) in (3): Brez zavez, razen za posvetovalne storitve. |
||||||||||
|
Izobraževanje (CPC 92) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Zdravstvene storitve – storitve bolnišnic, storitve prevoza z reševalnimi vozili, storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov (CPC 93, 931 razen 9312, del 93191, 9311, 93192, 93193, 93199) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva, vključno s pokojninskim zavarovanjem |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Storitve socialnega varstva, vključno s pokojninskim zavarovanjem |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Hoteli in restavracije, vključno s pripravo in dostavo hrane (CPC 641, 642 in 643) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj (CPC 74710) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve turističnih vodnikov (CPC 74720) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Razvedrilne storitve, vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki nastopajo v živo, in cirkusov (CPC 9619) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve (CPC 963) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Razvedrilne storitve, storitve gledališč, glasbenih skupin, ki nastopajo v živo, in cirkusov (CPC 9619, 964 razen 96492) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Storitve tiskovnih agencij (CPC 962) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Športne in druge rekreacijske storitve (CPC 9641) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev, razen da se lahko za športne organizacije, ki razvijajo poklicne dejavnosti, zahteva posebna vrsta pravne osebe. Poleg tega na podlagi nacionalne obravnave: (a) ni dovoljeno sodelovati z več kot eno ekipo v isti kategoriji športnega tekmovanja; (b) se lahko določijo posebni predpisi o lastništvu kapitala v športnih družbah in (c) se lahko uvede minimalna kapitalska zahteva. |
||||||||||
|
Igre na srečo in stave (CPC 96492) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Druge rekreacijske storitve, ki niso razvrščene drugje (CPC 96499) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve pomorskega prevoza (CPC 721) Prevoz potnikov (CPC 7211) |
(1) in (2): Ni omejitev. (3):
|
||||||||||
|
Prevoz tovora (CPC 7212) Najem/zakup plovil vključno s posadko (CPC 7223) Vzdrževanje in popravila plovil (CPC 8868) Storitve potiskanja in vleke (CPC 72140) Podporne storitve, povezane s pomorskim prevozom (CPC 745); Storitve nakladanja in raztovarjanja (CPC 741) Storitve skladiščenja (CPC 742) |
|
||||||||||
|
Prevoz po celinskih plovnih poteh (CPC 722) |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Železniški prevoz in pomožne storitve v železniškem prevozu |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Storitve cestnega prevoza: Prevoz tovora (CPC 7123) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve cestnega prevoza: Najem gospodarskih vozil z upravljavcem (CPC 71222 – Najem osebnih vozil z upravljavcem) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve cestnega prevoza: Vzdrževanje in popravila opreme za cestni prevoz (CPC 6112 – Vzdrževanje in popravila motornih vozil) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve cestnega prevoza: Podporne storitve za storitve cestnega prevoza (CPC 7441 – Storitve avtobusnih postaj) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Pomožne storitve za vse vrste prevoza: Storitve pretovarjanja (CPC 741) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Pomožne storitve za vse vrste prevoza: Storitve skladiščenja (CPC 742) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Pomožne storitve za vse vrste prevoza: Storitve agencij pri prevozu tovora (CPC 748) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Cevovodni transport: transport goriv in drugega blaga (CPC 7131) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev, razen da morajo storitve opravljati pravne osebe, ustanovljene po čilskem pravu, za opravljanje storitev pa je morda potrebna koncesija na podlagi nacionalne obravnave. |
||||||||||
|
Storitve popravil in vzdrževanja zrakoplovov |
(1): Brez zavez. (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Prodaja in trženje storitev zračnega prevoza |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve računalniškega sistema rezervacij (CRS) |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Storitve zemeljske oskrbe |
(1), (2) in (3): Ni omejitev. |
||||||||||
|
Posebne letalske storitve |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
||||||||||
|
Vesoljski prevoz in dajanje vesoljskih plovil v najem |
(1), (2) in (3): Brez zavez. |
(1) Izraz „obdelava“ bi bilo treba razumeti tako, vključuje sprejem („ admisión “), prevoz („ transporte “) in dostavo („ entrega “).
(2) „Poštna pošiljka“ se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta.
(3) Na primer pismo in razglednice.
(4) To vključuje knjige in kataloge.
(5) Dnevniki, časopisi in revije.
(6) Storitve ekspresne dostave lahko poleg večje hitrosti in zanesljivosti vključujejo tudi elemente dodane vrednosti, kot so sprejem pošiljke na kraju izvora, osebna dostava naslovniku, sledenje, možnost spremembe namembnega kraja in naslovnika med prevozom ter potrditev prejema.
(7) „Druge oblike poslovne prisotnosti za zagotavljanje storitev mednarodnega pomorskega prevoza“ pomenijo sposobnost dobaviteljev storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice, da lokalno izvajajo vse dejavnosti, potrebne, da lahko svojim strankam zagotavljajo delno ali v celoti povezano prevozno storitev, znotraj katere pomorski prevoz predstavlja precejšnji element. Ta obveznost pa se ne razlaga tako, da na kakršen koli način omejuje obveznosti iz čezmejnega prevoza.
Te dejavnosti vključujejo, vendar niso omejene na:
|
(a) |
trženje in prodajo storitev pomorskega prevoza in z njim povezanih storitev neposredno strankam, od ponudbe do izstavitve računa, ki jih opravlja ali ponuja ponudnik storitev sam ali ponudniki storitev, s katerimi ima ponudnik storitev stalne poslovne stike; |
|
(b) |
pridobitev, za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank (in preprodajo svojim strankam) kakršnih koli prometnih storitev in z njimi povezanih storitev, vključno s storitvami notranjega prometa na kateri koli način, zlasti po celinskih vodnih poteh, cestah in železnici, nujnih za zagotavljanje povezanih storitev; |
|
(c) |
pripravo dokumentacije glede prevoznih dokumentov, carinskih dokumentov ali drugih dokumentov, povezanih z izvorom in značilnostmi prevoženega blaga; |
|
(d) |
zagotavljanje vseh vrst poslovnih informacij, vključno z računalniškimi informacijskimi sistemi in izmenjavo elektronskih podatkov (ob upoštevanju tega sporazuma); |
|
(e) |
vzpostavitev poslovnih povezav (vključno z deležem v kapitalu družbe) in zaposlovanje lokalnega osebja (ali v primeru tujega osebja v skladu s horizontalnimi obvezami o premikanju osebja) s katerim koli lokalnim ladijskim prevoznikom in |
|
(f) |
organizacijske dejavnosti v imenu družb v zvezi s pristankom ladij ali po potrebi prevzemom tovora. |
PRILOGA 12-A
POSLOVNI OBISKOVALCI, PRISTOJNI ZA USTANOVITEV POSLOVNE ENOTE, OSEBE, PREMEŠČENE ZNOTRAJ PODJETJA, VLAGATELJI IN KRATKOTRAJNI POSLOVNI OBISKOVALCI
1. Vsak obstoječi neskladni ukrep iz te priloge se lahko ohrani, nadaljuje, hitro podaljša ali spremeni, če se zaradi spremembe ne zmanjša skladnost tega ukrepa s členoma 12.3 in 12.4, kakršna je bila neposredno pred spremembo.
2. Člena 12.3 in 12.4 se ne uporabljata za nobenega od obstoječih neskladnih ukrepov, navedenih v tej prilogi, v obsegu neskladnosti.
3. Vsaka pogodbenica lahko poleg neskladnih ukrepov iz te priloge sprejme ali ohrani ukrep, povezan z zahtevami in postopki glede kvalifikacij, tehničnimi standardi ter zahtevami ali postopki za izdajo dovoljenj, ki ne pomeni omejitve v smislu členov 12.3 in 12.4. Ti ukrepi lahko vključujejo potrebo po pridobitvi licence, pridobitvi priznanih kvalifikacij v reguliranih sektorjih ali uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, kot so jezikovna preverjanja, po izpolnjevanju zahteve glede članstva, ki se uporablja v določenem poklicu, kot je članstvo v poklicni organizaciji, ali kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, v skladu s katerimi nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni v tej prilogi, se še naprej uporabljajo.
4. Seznama iz odstavkov 7 in 8 te priloge se v skladu s členom 33.8 uporabljata samo za ozemlja Evropske unije in Čila ter sta pomembna samo v okviru trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Čilom na drugi strani. Ta seznama ne vplivata na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Evropske unije.
5. Pojasniti je treba, da obveznost Evropske unije glede odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da fizičnim in pravnim osebam iz Čila odobri enako obravnavo, kot je v državi članici v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi navedene pogodbe, vključno z izvajanjem ukrepa v državah članicah, odobrena:
|
(a) |
fizičnim osebam ali osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici ali |
|
(b) |
pravnim osebam, ustanovljenim ali organiziranim v skladu s pravom druge države članice ali Evropske unije, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Evropski uniji. |
6. V spodnjih odstavkih se uporabljajo naslednje kratice:
|
AT |
Avstrija |
|
BE |
Belgija |
|
BG |
Bolgarija |
|
CY |
Ciper |
|
CZ |
Češka |
|
DE |
Nemčija |
|
DK |
Danska |
|
EE |
Estonija |
|
EL |
Grčija |
|
ES |
Španija |
|
EU |
Evropska unija, vključno z vsemi državami članicami |
|
FI |
Finska |
|
FR |
Francija |
|
HR |
Hrvaška |
|
HU |
Madžarska |
|
IE |
Irska |
|
IT |
Italija |
|
LT |
Litva |
|
LU |
Luksemburg |
|
LV |
Latvija |
|
MT |
Malta |
|
NL |
Nizozemska |
|
PL |
Poljska |
|
PT |
Portugalska |
|
RO |
Romunija |
|
SE |
Švedska |
|
SI |
Slovenija |
|
SK |
Slovaška |
7. Neskladni ukrepi Evropske unije so:
Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote
|
Vsi sektorji |
AT, CZ: Poslovni obiskovalec za namene ustanovitve mora delati za podjetje, ki ni neprofitna organizacija, sicer: Brez zavez. SK: Poslovni obiskovalec za namene ustanovitve mora delati za podjetje, ki ni neprofitna organizacija, sicer: Brez zavez. Zahteva se delovno dovoljenje, vključno s preverjanjem gospodarskih potreb. CY: Dovoljeno trajanje bivanja: do 90 dni v katerem koli 12-mesečnem obdobju. Poslovni obiskovalec za namene ustanovitve mora delati za podjetje, ki ni neprofitna organizacija, sicer: Brez zavez. |
Osebe, premeščene znotraj podjetja
|
Vsi sektorji |
AT, CZ, SK: Osebe, premeščene znotraj podjetja, morajo biti zaposlene v podjetju, ki ni neprofitna organizacija, sicer: Brez zavez. FI: Višje vodstvo mora biti zaposleno v podjetju, ki ni neprofitna organizacija. HU: Fizične osebe, ki so bile partner v podjetju, ne izpolnjujejo pogojev, da bi bile premeščene kot osebe, premeščene znotraj podjetja. Uslužbenci pripravniki AT, CZ, DE, FR, ES, HU, LT: Usposabljanje uslužbenca pripravnika mora biti povezano s pridobljeno univerzitetno izobrazbo. |
Kratkotrajni poslovni obiskovalci
|
Vsi kratkotrajni poslovni obiskovalci |
CY, DK, HR: Delovno dovoljenje, vključno s preverjanjem gospodarskih potreb, ki se zahteva v primerih, ko kratkoročni poslovni obiskovalec opravi storitev. LV: Za operacije ali dejavnosti, ki se bodo izvajale na podlagi pogodbe, se zahteva delovno dovoljenje. MT: Zahteva se delovno dovoljenje. Preverjanje gospodarskih potreb se ne izvede. SI: Zahteva se enotno dovoljenje za prebivanje in delo za opravljanje storitev, ki presega 14 dni naenkrat, ter za določene dejavnosti (raziskave in projektiranje, seminarji za usposabljanje, nabava, trgovski posli, prevajanje in tolmačenje). Preverjanje gospodarskih potreb ni potrebno. SK: V primeru opravljanja storitve na ozemlju Slovaške se delovno dovoljenje, vključno s preverjanjem gospodarskih potreb, zahteva za obdobje, ki je daljše od sedmih dni v mesecu ali 30 dni v koledarskem letu. |
|
Monterji in vzdrževalci |
AT: Zahteva se delovno dovoljenje, vključno s preverjanjem gospodarskih potreb. Preverjanje gospodarskih potreb ni potrebno za fizične osebe, ki usposabljajo delavce za opravljanje storitev in imajo posebno znanje. CY: Za obdobje, ki je daljše od sedmih dni v mesecu ali 30 dni v koledarskem letu, se zahteva delovno dovoljenje. CZ: Delovno dovoljenje se zahteva, če delo traja več kot sedem zaporednih koledarskih dni ali skupno 30 dni v koledarskem letu. ES: Zahteva se delovno dovoljenje. Monterji, serviserji in vzdrževalci so vsaj tri mesece neposredno pred datumom vložitve vloge za vstop kot taki zaposleni pri pravni osebi, ki dobavlja blago ali opravlja storitev, ali pri podjetju, ki je del iste skupine kot izvorna pravna oseba, in imajo, kadar je ustrezno, vsaj tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pridobljenih po polnoletnosti. FI: Lahko se zahteva dovoljenje za prebivanje, odvisno od dejavnosti. SE: Zahteva se delovno dovoljenje, razen za: (i) fizične osebe, ki sodelujejo pri usposabljanju, preskušanju, pripravi ali dokončanju dobav ali podobnih dejavnostih v okviru poslovne transakcije; oziroma (ii) monterje ali tehnične inštruktorje v povezavi z nujno namestitvijo ali popravilom strojev za obdobje do dveh mesecev v okviru nujnega primera. Preverjanje gospodarskih potreb se ne zahteva. |
Vlagatelji
|
Vsi sektorji: |
AT: Preverjanje gospodarskih potreb. CY: Najdaljše bivanje 90 dni v katerem koli šestmesečnem obdobju. CZ, SK: Dovoljenje za delo, vključno s preverjanjem gospodarskih potreb, potrebno v primeru vlagateljev, zaposlenih v podjetju. DK: Najdaljše bivanje 90 dni v katerem koli šestmesečnem obdobju. Če želijo vlagatelji ustanoviti podjetje na Danskem kot samozaposleni, je potrebno delovno dovoljenje. FI: Vlagatelji morajo biti kot člani srednjega ali najvišjega vodstva zaposleni v podjetju, ki ni neprofitna organizacija. HU: Najdaljše bivanje 90 dni, če vlagatelj ni zaposlen v podjetju na Madžarskem. Preverjanje gospodarskih potreb, če je vlagatelj zaposlen v podjetju na Madžarskem. IT: Preverjanje gospodarskih potreb, če vlagatelj ni zaposlen v podjetju. LT, NL, PL: Kategorija vlagateljev ni priznana za fizične osebe, ki zastopajo vlagatelja. LV: V prednaložbeni fazi je najdaljše bivanje omejeno na 90 dni v katerem koli šestmesečnem obdobju. Podaljšanje v ponaložbeni fazi na eno leto, na podlagi meril iz nacionalne zakonodaje, kot sta področje in znesek izvedene naložbe. SE: Če vlagatelj šteje za zaposlenega, je potrebno delovno dovoljenje. |
8. Neskladni ukrepi Čila so:
Poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote
|
Vsi sektorji |
Ni omejitev. |
Osebe, premeščene znotraj podjetja
|
Vsi sektorji |
Ni omejitev. |
Kratkotrajni poslovni obiskovalci
|
Vsi sektorji |
Ni omejitev. |
Vlagatelji:
|
Vsi sektorji |
Ni omejitev. |
Dejavnosti, ki jih smejo opravljati kratkoročni poslovni obiskovalci Evropske unije pod pogojem, da njihova glavna poslovna enota, dejanski kraj prejemkov in pretežni kraj nastanka dobička ostajajo zunaj Čila, so:
|
(a) |
udeležba na sestankih ali konferencah oziroma sodelovanje pri posvetovanjih s poslovnimi sodelavci; |
|
(b) |
sprejemanje naročil ali pogajanja o pogodbah s podjetjem, ki se nahaja v Čilu, vendar ne prodaja blaga ali opravlja storitev za širšo javnost; |
|
(c) |
izvajanje poslovnih posvetovanj v zvezi z ustanovitvijo, širitvijo ali prenehanjem podjetja ali naložbe v Čilu ali |
|
(d) |
namestitev, popravilo ali vzdrževanje opreme ali strojev, opravljanje storitev ali usposabljanje delavcev za opravljanje storitev v skladu z garancijsko pogodbo ali drugo pogodbo o storitvah, ki je povezana s prodajo ali najemom take opreme ali strojev, v času trajanja garancijske pogodbe ali pogodbe o storitvah. |
PRILOGA 12-B
PONUDNIKI POGODBENIH STORITEV IN NEODVISNI STROKOVNJAKI
1. Vsaka pogodbenica z navzočnostjo fizičnih oseb v skladu s členom 12.5 ponudnikom pogodbenih storitev ali neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogoči, da na njenem ozemlju zagotavljajo storitve za sektorje, ki so navedeni v tej prilogi in za katere veljajo ustrezne omejitve.
2. Seznama iz odstavkov 11 in 12 sestavljajo naslednji elementi:
|
(a) |
prvi stolpec, v katerem so navedeni sektorji ali podsektorji, za katere so kategorije ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov liberalizirane, ter |
|
(b) |
drugi stolpec, v katerem so opisane veljavne omejitve. |
3. Vsaka pogodbenica lahko poleg seznama pridržkov iz te priloge sprejme ali ohrani ukrep v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za izdajo dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu člena 12.5. Ti ukrepi lahko vključujejo potrebo po pridobitvi licence, pridobitvi priznanih kvalifikacij v reguliranih sektorjih ali uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, kot so jezikovna preverjanja, po izpolnjevanju zahteve glede članstva, ki se uporablja v določenem poklicu, kot je članstvo v poklicni organizaciji, ali kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, v skladu s katerimi nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni v tej prilogi, se še naprej uporabljajo.
4. Pogodbenici ne prevzemata zavez za ponudnike pogodbenih storitev in neodvisne strokovnjake v gospodarskih dejavnostih, ki niso navedene v tej prilogi.
5. V sektorjih, v katerih se uporabljajo preverjanja gospodarskih potreb, bodo glavna merila ocena:
|
(a) |
za Čile: ustreznih tržnih razmer v Čilu in |
|
(b) |
za Evropsko unijo: ustreznih tržnih razmer v državi članici ali regiji, kjer se bo storitev opravljala, vključno v zvezi s številom ponudnikov storitev, ki že opravljajo storitev, ko se opravi ocena, in vplivom nanje. |
6. Seznama iz odstavkov 11 in 12 te priloge se v skladu s členom 33.8 uporabljata samo za ozemlja Evropske unije in Čila ter sta pomembna samo v okviru trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in njenimi državami članicami in Čilom. Ta seznama ne vplivata na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Evropske unije.
7. Pojasniti je treba, da obveznost Evropske unije glede odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da fizičnim in pravnim osebam iz Čila odobri enako obravnavo, kot je v državi članici v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi navedene pogodbe, vključno z izvajanjem ukrepa v državi članici, odobrena:
|
(a) |
fizičnim osebam ali osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici ali |
|
(b) |
pravnim osebam, ustanovljenim ali organiziranim v skladu s pravom druge države članice ali Evropske unije, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Evropski uniji. |
8. Na spodnjih seznamih se uporabljajo naslednje kratice:
|
AT |
Avstrija |
|
BE |
Belgija |
|
BG |
Bolgarija |
|
CY |
Ciper |
|
CZ |
Češka |
|
DE |
Nemčija |
|
DK |
Danska |
|
EE |
Estonija |
|
EL |
Grčija |
|
ES |
Španija |
|
EU |
Evropska unija, vključno z vsemi državami članicami |
|
FI |
Finska |
|
FR |
Francija |
|
HR |
Hrvaška |
|
HU |
Madžarska |
|
IE |
Irska |
|
IT |
Italija |
|
LT |
Litva |
|
LU |
Luksemburg |
|
LV |
Latvija |
|
MT |
Malta |
|
NL |
Nizozemska |
|
PL |
Poljska |
|
PT |
Portugalska |
|
RO |
Romunija |
|
SE |
Švedska |
|
SI |
Slovenija |
|
SK |
Slovaška |
|
PPS |
Ponudniki pogodbenih storitev |
|
NS |
Neodvisni strokovnjaki |
Ponudniki pogodbenih storitev
9. Ob upoštevanju seznama pridržkov iz odstavkov 11 in 12 te priloge pogodbenici sprejmeta zaveze v skladu s členom 12.5 v zvezi s ponudniki pogodbenih storitev v naslednjih sektorjih ali podsektorjih:
|
(a) |
pravne storitve za pravno svetovanje v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače jurisdikcije; |
|
(b) |
računovodske in knjigovodske storitve; |
|
(c) |
storitve davčnega svetovanja; |
|
(d) |
arhitekturne storitve ter storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture; |
|
(e) |
storitve inženiringa in integriranega inženiringa; |
|
(f) |
zdravstvene in zobozdravstvene storitve; |
|
(g) |
veterinarske storitve; |
|
(h) |
babiške storitve; |
|
(i) |
storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in pomožnega medicinskega osebja; |
|
(j) |
računalniške in sorodne storitve; |
|
(k) |
raziskovalne in razvojne storitve; |
|
(l) |
oglaševalske storitve; |
|
(m) |
tržne raziskave in raziskave javnega mnenja; |
|
(n) |
storitve svetovanja pri upravljanju; |
|
(o) |
storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju; |
|
(p) |
storitve tehničnega preskušanja in analiz; |
|
(q) |
sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; |
|
(r) |
rudarstvo; |
|
(s) |
vzdrževanje in popravila plovil; |
|
(t) |
vzdrževanje in popravila železniške prevozne opreme; |
|
(u) |
vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in vozil za cestni prevoz; |
|
(v) |
vzdrževanje in popravila letal in njihovih delov; |
|
(w) |
vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter izdelkov za osebno rabo in izdelkov široke rabe; |
|
(x) |
storitve prevajanja in tolmačenja; |
|
(y) |
telekomunikacijske storitve; |
|
(z) |
poštne in kurirske storitve; |
|
(aa) |
gradbene in z njimi povezane inženirske storitve; |
|
(bb) |
pripravljalna dela na gradbišču; |
|
(cc) |
storitve visokošolskega izobraževanja; |
|
(dd) |
storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom; |
|
(ee) |
okoljske storitve; |
|
(ff) |
zavarovalniške ter z zavarovanjem povezane storitve (svetovalne in posvetovalne storitve); |
|
(gg) |
druge finančne storitve (svetovalne in posvetovalne storitve); |
|
(hh) |
druge finančne storitve iz Priloge 18 – samo za Čile; |
|
(ii) |
prometne svetovalne in posvetovalne storitve; |
|
(jj) |
storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; |
|
(kk) |
storitve turističnih vodnikov; |
|
(ll) |
proizvodne svetovalne in posvetovalne storitve. |
Neodvisni strokovnjaki
10. Ob upoštevanju seznama pridržkov iz odstavkov 11 in 12 te priloge pogodbenici sprejmeta zaveze v skladu s členom 12.5 v zvezi z neodvisnimi strokovnjaki v naslednjih sektorjih ali podsektorjih:
|
(a) |
pravne storitve za pravno svetovanje v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače jurisdikcije; |
|
(b) |
arhitekturne storitve ter storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture; |
|
(c) |
storitve inženiringa in integriranega inženiringa; |
|
(d) |
računalniške in sorodne storitve; |
|
(e) |
storitve na področju raziskav in razvoja; |
|
(f) |
tržne raziskave in raziskave javnega mnenja; |
|
(g) |
storitve svetovanja pri upravljanju; |
|
(h) |
storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju; |
|
(i) |
rudarstvo; |
|
(j) |
storitve prevajanja in tolmačenja; |
|
(k) |
telekomunikacijske storitve; |
|
(l) |
poštne in kurirske storitve |
|
(m) |
storitve visokošolskega izobraževanja; |
|
(n) |
z zavarovanjem povezane storitve (svetovalne in posvetovalne storitve); |
|
(o) |
druge finančne storitve (svetovalne in posvetovalne storitve); |
|
(p) |
druge finančne storitve iz Priloge 18 – samo za Čile; |
|
(q) |
prometne svetovalne in posvetovalne storitve; |
|
(r) |
proizvodne svetovalne in posvetovalne storitve. |
11. Pridržki Evropske unije so:
|
Sektor ali podsektor |
Opis pridržkov |
|
Vsi sektorji |
PPS: EU: Število oseb, ki jih zajema pogodba o storitvah, ne sme biti večje, kot je število, nujno za izpolnjevanje pogodbe, kot se lahko zahteva z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice, v kateri se storitev opravlja. |
|
Pravne storitve za pravno svetovanje v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače jurisdikcije (del CPC 861) |
PPS: V AT, BE, CY, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SE: Ni omejitev. V BG, CZ, DK, FI, HU, LT, LV, MT, RO, SI, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: V AT, CY, DE, EE, FR, HR, IE, LU, LV, NL, PL, PT, SE: Ni omejitev. V BE, BG, CZ, DK, EL, ES, FI, HU, IT, LT, MT, RO, SI, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. |
|
Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, 86213, 86219 in 86220) |
PPS: V AT, BE, DE, EE, ES, HR, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V BG, CZ, CY, DK, EL, FI, FR, HU, LT, LV, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez. |
|
Storitve davčnega svetovanja (CPC 863) (1) |
PPS: V AT, BE, DE, EE, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE: Ni omejitev. V BG, CZ, CY, DK, EL, FI, HU, LT, LV, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V PT: Brez zavez. NS: EU: Brez zavez. |
|
Arhitekturne storitve ter storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture (CPC 8671 in 8674) |
PPS: V BE, CY, EE, ES, EL, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V FI: Ni omejitev, razen: Fizična oseba mora dokazati, da ima specialistično znanje, ki je pomembno za izvajanje zadevne storitve. V BG, CZ, DE, HU, LT, LV, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. V AT: Samo storitve načrtovanja, kjer: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: V CY, DE, EE, EL, FR, HR, IE, LU, LV, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V FI: Ni omejitev, razen: Fizična oseba mora dokazati, da ima specialistično znanje, ki je pomembno za izvajanje zadevne storitve. V BE, BG, CZ, DK, ES, HU, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V AT: Samo storitve načrtovanja, kjer: Preverjanje gospodarskih potreb. |
|
Storitve inženiringa in integriranega inženiringa (CPC 8672 in 8673) |
PPS: V BE, CY, EE, ES, EL, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V FI: Ni omejitev, razen: Fizična oseba mora dokazati, da ima znanje, ki je pomembno za izvajanje zadevne storitve. V BG, CZ, DE, HU, LT, LV, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. V AT: Samo storitve načrtovanja, kjer: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: V CY, DE, EE, EL, FR, HR, IE, LU, LV, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V FI: Ni omejitev, razen: Fizična oseba mora dokazati, da ima znanje, ki je pomembno za izvajanje zadevne storitve. V BE, BG, CZ, DK, ES, HU, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V AT: Samo storitve načrtovanja, kjer: Preverjanje gospodarskih potreb. |
|
Zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve (CPC 9312 in del CPC 85201) |
PPS: V SE: Ni omejitev. V CY, CZ, DE, DK, EE, ES, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI: Preverjanje gospodarskih potreb. V FR: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za psihologe, kjer: Brez zavez. V AT: Brez zavez, razen za psihologe in zobozdravstvene storitve, kjer: Preverjanje gospodarskih potreb. V BE, BG, EL, FI, HR, HU, LT, LV, SK: Brez zavez. NS: EU: Brez zavez. |
|
Veterinarske storitve (CPC 932) |
PPS: V SE: Ni omejitev. V CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI: Preverjanje gospodarskih potreb. V AT, BE, BG, HR, HU, LV, SK: Brez zavez. NS: EU: Brez zavez. |
|
Babiške storitve (del CPC 93191) |
PPS: V IE, SE: Ni omejitev. V AT, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FR, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI: Preverjanje gospodarskih potreb. V BE, BG, FI, HR, HU, SK: Brez zavez. NS: EU: Brez zavez. |
|
Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in pomožnega medicinskega osebja (del CPC 93191) |
PPS: V IE, SE: Ni omejitev. V AT, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FR, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI: Preverjanje gospodarskih potreb. V BE, BG, FI, HR, HU, SK: Brez zavez. NS: EU: Brez zavez. |
|
Računalniške in sorodne storitve (CPC 84) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V FI: Ni omejitev, razen: Fizična oseba mora dokazati, da ima specialistično znanje, ki je pomembno za izvajanje zadevne storitve. V AT, BG, CZ, CY, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. NS: V DE, EE, EL, FR, IE, LU, LV, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V FI: Ni omejitev, razen: Fizična oseba mora dokazati, da ima specialistično znanje, ki je pomembno za izvajanje zadevne storitve. V AT, BE, BG, CZ, CY, DK, ES, HU, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V HR: Brez zavez. |
|
Storitve na področju raziskav in razvoja (CPC 851, 852, razen storitev psihologov (2), in 853) |
PPS: EU, razen NL, SE: Zahteva se sporazum o gostovanju z odobreno raziskovalno organizacijo (3). EU, razen CZ, DK, SK: Ni omejitev. V CZ, DK, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU, razen NL, SE: Zahteva se sporazum o gostovanju z odobreno raziskovalno organizacijo (4). EU, razen BE, CZ, DK, IT, SK: Ni omejitev. V BE, CZ, DK, IT, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. |
|
Storitve oglaševanja (CPC 871) |
PPS: V BE, DE, EE, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, DK, EL, FI, HU, LT, LV, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Tržne raziskave in raziskave javnega mnenja (CPC 864) |
PPS: V BE, DE, EE, ES, FR, IE, IT, LU, NL, PL, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, DK, EL, FI, HR, LV, MT, RO, SI, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V PT: Jih ni, razen za storitve raziskav javnega mnenja (CPV 86402), kjer: Brez zavez. V HU, LT: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za storitve raziskav javnega mnenja (CPV 86402), kjer: Brez zavez. NS: V DE, EE, FR, IE, LU, NL, PL, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, CY, DK, EL, ES, FI, HR, IT, LV, MT, RO, SI, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V PT: Jih ni, razen za storitve raziskav javnega mnenja (CPV 86402), kjer: Brez zavez. V HU, LT: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za storitve raziskav javnega mnenja (CPV 86402), kjer: Brez zavez. |
|
Storitve svetovanja pri upravljanju (CPC 865) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. NS: V CY, DE, EE, EL, FI, FR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, DK, ES, HR, HU, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. |
|
Storitve v zvezi s svetovanjem pri upravljanju (CPC 866) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. V HU: Ocena gospodarskih potreb, razen za arbitražo in mediacijo (CPC 86602), kjer: Brez zavez. NS: V CY, DE, EE, EL, FI, FR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, DK, ES, HR, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V HU: Ocena gospodarskih potreb, razen za arbitražo in mediacijo (CPC 86602), kjer: Brez zavez. |
|
Storitve tehničnega preizkušanja in analiz (CPC 8676) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja (CPC 8675) |
PPS: V BE, EE, EL, ES, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE: Ni omejitev. V AT, CZ, CY, DE, DK, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DE: Jih ni, razen za javno imenovane geodete, kjer: Brez zavez. V FR: Jih ni, razen za „geodetske“ storitve, povezane z ugotavljanjem lastninskih pravic in zemljiškim pravom, kjer: Brez zavez. V BG: Brez zavez. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Rudarstvo (CPC 883, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. NS: V DE, EE, EL, FI, FR, HR, IE, LV, LU, MT, NL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, CY, DK, ES, HU, IT, LT, PL, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. |
|
Vzdrževanje in popravila plovil (del CPC 8868) |
PPS: V BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, DE, DK, FI, HU, IE, LT, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz (del CPC 8868) |
PPS: V BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in vozil za cestni prevoz (CPC 6112, 6122, del 8867 in del 8868) |
PPS: V BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, DE, DK, FI, HU, IE, LT, MT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravilo zrakoplovov in njihovih delov (del CPC 8868) |
PPS: V BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter izdelkov za osebno rabo in izdelkov široke rabe (5) (CPC 633, 7545, 8861, 8862, 8864, 8865 in 8866) |
PPS: V BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, DE, DK, HU, IE, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V FI: Brez zavez, razen v okviru pogodbe o storitvah po prodaji ali zakupu; za vzdrževanje in popravila izdelkov za osebno rabo in izdelkov široke rabe (CPC 633): Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Storitve prevajanja in tolmačenja (CPC 87905, razen uradnih ali certificiranih dejavnosti) |
PPS: V BE, CY, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, DK, FI, HU, IE, LT, LV, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: V CY, DE, EE, FR, LU, LV, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, DK, EL, ES, FI, HU, IE, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V HR: Brez zavez. |
|
Telekomunikacijske storitve (CPC 7544, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. NS: V DE, EE, EL, FI, FR, HR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, CY, DK, ES, HU, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. |
|
Poštne in kurirske storitve (CPC 751, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, FI, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. NS: V DE, EE, EL, FR, HR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, CY, DK, ES, FI, HU, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. |
|
Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve (CPC 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517 in 518) BG: CPC 512, 5131, 5132, 5135, 514, 5161, 5162, 51641, 51643, 51644, 5165 in 517) |
PPS: EU: Brez zavez, razen v BE, CZ, DK, ES, NL in SE. V BE, DK, ES, NL, SE: Ni omejitev. V CZ: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez, razen NL. V NL: Ni omejitev. |
|
Pripravljalna dela na gradbišču (CPC 5111) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, FI, HU, LT, LV, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. NS: EU: Brez zavez. |
|
Storitve višjega in visokošolskega izobraževanja (CPC 923) |
PPS: EU, razen LU, SE: Brez zavez. V LU: Brez zavez, razen za univerzitetne profesorje, kjer: Ni omejitev. V SE: Ni omejitev, razen za javno in zasebno financirane ponudnike izobraževalnih storitev z neko obliko državne podpore, kjer: Brez zavez. NS: EU, razen SE: Brez zavez. V SE: Ni omejitev, razen za javno in zasebno financirane ponudnike izobraževalnih storitev z neko obliko državne podpore, kjer: Brez zavez. |
|
Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 881, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
PPS: EU, razen BE, DE, DK, ES, FI, HR in SE: Brez zavez. V BE, DE, ES, HR, SE: Ni omejitev. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb. V FI: Brez zavez, razen za svetovalne in posvetovalne storitve v zvezi z gozdarstvom, kjer: Ni omejitev. NS: EU: Brez zavez. |
|
Okoljske storitve (CPC 9401, 9402, 9403, 9404, del 94060, 9405, del 9406 in 9409) |
PPS: V BE, EE, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, DE, DK, EL, HU, LT, LV, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. NS: EU: Brez zavez. |
|
Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve (samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, FI, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. V HU: Brez zavez. NS: V DE, EE, EL, FR, HR, IE, LV, LU, MT, NL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, CY, DK, ES, FI, IT, LT, PL, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V HU: Brez zavez. |
|
Druge finančne storitve (samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
PPS: V BE, DE, ES, EE, EL, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, FI, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. V HU: Brez zavez. NS: V DE, EE, EL, FR, HR, IE, LV, LU, MT, NL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, CY, DK, ES, FI, IT, LT, PL, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V HU: Brez zavez. |
|
Prevoz (CPC 71, 72, 73 in 74, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
PPS: V DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. V BE: Brez zavez. NS: V CY, DE, EE, EL, FI, FR, HR, IE, LV, LU, MT, NL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, DK, ES, HU, IT, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V PL: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za zračni prevoz, kjer: Ni omejitev. V BE: Brez zavez. |
|
Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj (6)) (CPC 7471) |
PPS: V AT, CY, CZ, DE, EE, ES, FR, HR, IT, LU, NL, PL, SI, SE: Ni omejitev. V BG, EL, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. V BE, IE: Brez zavez, razen za vodje potovanj, kjer: Ni omejitev. NS: EU: Brez zavez. |
|
Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472) |
PPS: V NL, PT, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LU, MT, RO, SK, SI: Preverjanje gospodarskih potreb. V ES, HR, LT, PL: Brez zavez. NS: EU: Brez zavez. |
|
Proizvodnja (CPC 884 in 885, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
PPS: V BE, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BG, CZ, CY, HU, LT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. V DK: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za ponudnike pogodbenih storitev pri bivanju, krajšem od treh mesecev. NS: V DE, EE, EL, FI, FR, HR, IE, LV, LU, MT, NL, PT, SI, SE: Ni omejitev. V AT, BE, BG, CZ, CY, DK, ES, HU, IT, LT, PL, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb. |
12. Pridržki Čila so:
|
Sektor ali podsektor |
Opis pridržkov |
|
Pravne storitve za pravno svetovanje v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače jurisdikcije (del CPC 861) |
Ni omejitev. |
|
Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, 86213, 86219 in 86220) |
Ni omejitev. |
|
Storitve davčnega svetovanja (CPC 863) (7) |
Ni omejitev. |
|
Arhitekturne storitve ter storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture (CPC 8671 in 8674) |
Ni omejitev. |
|
Storitve inženiringa in integriranega inženiringa (CPC 8672 in 8673) |
Ni omejitev. |
|
Zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve (CPC 9312 in del CPC 85201) |
Ni omejitev. |
|
Veterinarske storitve (CPC 932) |
Ni omejitev. |
|
Babiške storitve (del CPC 93191) |
Ni omejitev. |
|
Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in pomožnega medicinskega osebja (del CPC 93191) |
Ni omejitev. |
|
Računalniške in sorodne storitve (CPC 84) |
Ni omejitev. |
|
Storitve na področju raziskav in razvoja (CPC 851, 852, razen storitev psihologov (8), in 853) |
Ni omejitev. |
|
Storitve oglaševanja (CPC 871) |
Ni omejitev. |
|
Tržne raziskave in raziskave javnega mnenja (CPC 864) |
Ni omejitev. |
|
Storitve svetovanja pri upravljanju (CPC 865) |
Ni omejitev. |
|
Storitve v zvezi s svetovanjem pri upravljanju (CPC 866) |
Ni omejitev. |
|
Storitve tehničnega preizkušanja in analiz (CPC 8676) |
Ni omejitev. |
|
Sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja (CPC 8675) |
Ni omejitev. |
|
Rudarstvo (CPC 883, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravila plovil (del CPC 8868) |
Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz (del CPC 8868) |
Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in vozil za cestni prevoz (CPC 6112, 6122, del 8867 in del 8868) |
Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravilo zrakoplovov in njihovih delov (del CPC 8868) |
Ni omejitev. |
|
Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter izdelkov za osebno rabo in izdelkov široke rabe (9) (CPC 633, 7545, 8861, 8862, 8864, 8865 in 8866) |
Ni omejitev. |
|
Storitve prevajanja in tolmačenja (CPC 87905, razen uradnih ali certificiranih dejavnosti) |
Ni omejitev. |
|
Telekomunikacijske storitve (CPC 7544, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
Ni omejitev. |
|
Poštne in kurirske storitve (CPC 751, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
Ni omejitev. |
|
Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve (CPC 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517 in 518) BG: CPC 512, 5131, 5132, 5135, 514, 5161, 5162, 51641, 51643, 51644, 5165 in 517) |
Ni omejitev. |
|
Pripravljalna dela na gradbišču (CPC 5111) |
Ni omejitev. |
|
Storitve višjega in visokošolskega izobraževanja (CPC 923) |
Ni omejitev. |
|
Kmetijstvo, lov in gozdarstvo (CPC 881, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
Ni omejitev. |
|
Okoljske storitve (CPC 9401, 9402, 9403, 9404, del 94060, 9405, del 9406 in 9409) |
Ni omejitev. |
|
Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve (samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
Ni omejitev. |
|
Druge finančne storitve (samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
Ni omejitev. |
|
Druge finančne storitve (navedene v Dodatku 18-2, oddelek B) |
Ni omejitev. |
|
Prevoz (CPC 71, 72, 73 in 74, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
Ni omejitev. |
|
Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj (10)) (CPC 7471) |
Ni omejitev. |
|
Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472) |
Ni omejitev. |
|
Proizvodnja (CPC 884 in 885, samo svetovalne in posvetovalne storitve) |
Ni omejitev. |
(1) Ne vključuje pravnega svetovanja in pravnega zastopanja v davčnih zadevah, ki sta uvrščena med pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače jurisdikcije.
(2) Del CPC 85201, ki spada pod zdravstvene in zobozdravstvene storitve.
(3) Za vse države članice, razen DK, morata odobritev raziskovalne organizacije in sporazum o gostovanju izpolnjevati pogoje, določene v skladu z Direktivo (EU) 2016/801 z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (prenovitev) (UL EU L 132, 21.5.2016, str. 21).
(4) Za vse države članice, razen DK, morata odobritev raziskovalne organizacije in sporazum o gostovanju izpolnjevati pogoje, določene v skladu z Direktivo (EU) 2016/801 z dne 11. maja 2016.
(5) Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in opreme, vključno z računalniki (CPC 845), so med računalniškimi storitvami.
(6) Ponudniki storitev, katerih naloga je spremljati turistično skupino najmanj desetih fizičnih oseb, vendar niso vodniki po določenih lokacijah.
(7) Ne vključuje pravnega svetovanja in pravnega zastopanja v davčnih zadevah, ki sta uvrščena med pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače jurisdikcije.
(8) Del CPC 85201, ki spada pod zdravstvene in zobozdravstvene storitve.
(9) Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in opreme, vključno z računalniki (CPC 845), so med računalniškimi storitvami.
(10) Ponudniki storitev, katerih naloga je spremljati turistično skupino najmanj desetih fizičnih oseb, vendar niso vodniki po določenih lokacijah.
PRILOGA 12-C
GIBANJE FIZIČNIH OSEB IZ POSLOVNIH RAZLOGOV
Postopkovne obveze v zvezi z vstopom in začasnim bivanjem
|
1. |
Pogodbenici morata zagotoviti, da je obravnava vlog za vstop in začasno bivanje na podlagi njunih obveznosti iz tega sporazuma skladna z dobro upravno prakso. V ta namen:
|
|
2. |
Naslednje dodatne postopkovne obveznosti se uporabljajo za osebe, premeščene znotraj podjetja, in njihove družinske člane (1):
|
Sodelovanje na področju vračanja in ponovnega sprejema
|
3. |
Pogodbenici priznavata, da je zaradi povečanega gibanja fizičnih oseb na podlagi določb odstavkov 1 in 2 potrebno polno sodelovanje v zvezi z vračanjem in ponovnim sprejemom fizičnih oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop, prisotnost ali prebivanje na ozemlju druge pogodbenice ali teh pogojev ne izpolnjujejo več. |
|
4. |
Za namene odstavka 3 lahko pogodbenica začasno prekine uporabo določb iz odstavkov 1 in 2, če oceni, da druga pogodbenica ne spoštuje svoje obveznosti po mednarodnem pravu, da brez pogojev ponovno sprejme svoje državljane. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje razumevanje, da taka ocena ni predmet pregleda v skladu s poglavjem 31. |
(1) Pododstavki (a), (b) in (c) se ne uporabljajo za države članice, za katere ne velja Direktiva 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja (UL EU L 157, 27.5.2014, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o premestitvah znotraj podjetja).
PRILOGA 14-A
SMERNICE ZA DOGOVOR O PRIZNAVANJU POKLICNIH KVALIFIKACIJ
ODDELEK A
SPLOŠNE DOLOČBE
|
1. |
V tej prilogi so smernice za dogovor o pogojih za priznavanje poklicnih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: dogovor), kot je določeno v členu 14.1. |
|
2. |
V skladu z navedenim členom se te smernice upoštevajo pri pripravi skupnih priporočil strokovnih organov ali organov pogodbenic (v nadaljnjem besedilu: skupna priporočila). |
|
3. |
Te smernice niso zavezujoče niti izčrpne in ne spreminjajo pravic in obveznosti, ki jih imata pogodbenici v skladu s tem sporazumom, ali ne vplivajo na te pravice in obveznosti. Določajo tipično vsebino dogovora in dajejo splošne informacije o gospodarski vrednosti dogovora in združljivosti zadevnih ureditev poklicnih kvalifikacij. |
|
4. |
Nekateri elementi teh smernic morda niso relevantni v vseh primerih, strokovni organi in organi pa lahko v svoja skupna priporočila vključijo vse druge elemente, za katere menijo, da so pomembni za dogovor o zadevnem poklicu in poklicnih dejavnosti, v skladu s tem sporazumom. |
|
5. |
Svet za trgovino bi moral smernice upoštevati pri odločanju o morebitnem razvoju in sprejemanju dogovora. Ne posegajo v pregled skladnosti skupnih priporočil s tem sporazumom Sveta za trgovino in njegovo diskrecijsko pravico, da upošteva elemente, za katere meni, da so pomembni, vključno s tistimi iz skupnih priporočil. |
ODDELEK B
OBLIKA IN VSEBINA DOGOVORA
|
6. |
Ta oddelek določa tipično vsebino dogovora, del katere ni v pristojnosti strokovnih organov ali organov, ki pripravljajo skupna priporočila. Vendar ta vsebina pomeni koristne podatke, ki jih je treba upoštevati pri pripravi skupnih priporočil, da bi bili bolje prilagojeni morebitnemu področju uporabe dogovora. |
|
7. |
Zadeve, ki so posebej obravnavane v tem sporazumu in se uporabljajo za dogovore, kot so geografsko področje uporabe dogovora, njegova interakcija z načrtovanimi neskladnimi ukrepi, sistem reševanja sporov ali mehanizmi za spremljanje in pregled dogovora, se ne bi smele obravnavati v skupnih priporočilih. |
|
8. |
Dogovor lahko določa različne mehanizme za priznavanje poklicnih kvalifikacij v pogodbenici. Prav tako je lahko omejen na določitev področja uporabe dogovora, postopkovnih določb, učinkov priznanja in dodatnih zahtev ter upravnih dogovorov. |
|
9. |
Dogovor, ki ga sprejme Svet za trgovino, bi moral odražati stopnjo diskrecijske pravice, ki naj bi jo ohranili pristojni organi, ki odločajo o priznanju. |
Področje uporabe dogovora
|
10. |
Dogovor bi moral določiti:
|
Pogoji za priznavanje
|
11. |
Dogovor lahko zlasti določi:
|
Postopkovne določbe
|
12. |
Dogovor lahko določi:
|
Učinki priznanja in dodatne zahteve
|
13. |
Dogovor lahko vsebuje določbe o učinkih priznanja, če je ustrezno, tudi v zvezi z različnimi načini ponudbe. |
|
14. |
Dogovor lahko opiše vse dodatne zahteve za učinkovito opravljanje reguliranega poklica v pogodbenici gostiteljici. Take zahteve bi lahko bile:
|
Upravljanje dogovora
|
15. |
Dogovor mora vsebovati pogoje, pod katerimi ga je mogoče pregledati ali preklicati, ter učinke morebitne spremembe ali preklica. Preuči se lahko tudi vključitev določb o učinkih kakršnega koli predhodnega priznanja. |
ODDELEK C
GOSPODARSKA VREDNOST PREDVIDENEGA DOGOVORA
|
16. |
V skladu s členom 14.1(2), pododstavek (a), se skupnim priporočilom priloži z izsledki podprta ocena gospodarske vrednosti predvidenega dogovora. Taka ocena lahko vključuje oceno gospodarskih koristi, ki naj bi jih dogovor prinesel gospodarstvu obeh pogodbenic in lahko pomaga Svetu za trgovino pri oblikovanju in sprejemanju dogovora. |
|
17. |
Koristni elementi za oceno iz odstavka 16 bi bili vidiki, kot so obstoječa raven odprtosti trga, potrebe industrije, tržno gibanje in razvoj, pričakovanja in zahteve strank ter poslovne priložnosti. |
|
18. |
Ocena ni nujno celovita in podrobna ekonomska analiza, ampak mora pojasniti interes poklica in pričakovane koristi za pogodbenici, ki izhajajo iz sprejetja dogovora. |
ODDELEK D
ZDRUŽLJIVOST ZADEVNIH UREDITEV POKLICNIH KVALIFIKACIJ
|
19. |
V skladu s členom 14.1(2), pododstavek (b), se skupnim priporočilom priloži z izsledki podprta ocena združljivosti zadevnih ureditev poklicnih kvalifikacij. Taka ocena lahko pomaga Svetu za trgovino pri oblikovanju in sprejemanju dogovora. |
|
20. |
Naslednji postopek je namenjen usmerjanju strokovnih organov in organov pri ocenjevanju združljivosti zadevnih poklicnih kvalifikacij in dejavnosti, da se poenostavi in olajša priznavanje poklicnih kvalifikacij. |
Prvi korak: Ocena obsega prakse in poklicnih kvalifikacij, potrebnih za opravljanje reguliranega poklica v vsaki pogodbenici.
|
21. |
Ocena obsega prakse in poklicnih kvalifikacij, potrebnih za opravljanje reguliranega poklica v vsaki pogodbenici, bi morala temeljiti na vseh pomembnih informacijah. |
|
22. |
Opredeliti bi bilo treba naslednje elemente:
|
Drugi korak: Ocena razlik v obsegu prakse pri opravljanju reguliranega poklica v vsaki pogodbenici ali poklicnih kvalifikacij, potrebnih za njegovo opravljanje.
|
23. |
Ocena razlik v obsegu prakse pri opravljanju reguliranega poklica v vsaki pogodbenici ali poklicnih kvalifikacij, potrebnih za njegovo opravljanje, bi morala zlasti opredeliti razlike, ki so znatne. |
|
24. |
Znatne razlike v obsegu prakse lahko obstajajo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
|
25. |
Znatne razlike v poklicnih kvalifikacijah, potrebnih za opravljanje reguliranega poklica, lahko obstajajo, če se razlikujejo zahteve pogodbenic glede ravni, trajanja ali vsebine usposabljanja, ki je potrebno za opravljanje dejavnosti, ki jih zajema regulirani poklic. |
Tretji korak: Mehanizmi priznavanja.
|
26. |
Odvisno od okoliščin lahko obstajajo različni mehanizmi za priznavanje poklicnih kvalifikacij. Obstajajo lahko različni mehanizmi znotraj ene pogodbenice. |
|
27. |
Če ni znatnih razlik v obsegu prakse in poklicnih kvalifikacij, potrebnih za opravljanje reguliranega poklica, lahko dogovor določi enostavnejši, racionalnejši postopek priznavanja kot v primeru večjih razlik. |
|
28. |
Če obstajajo znatne razlike, lahko dogovor določi izravnalne zahteve, ki zadostujejo za odpravo teh razlik. |
|
29. |
Kadar se izravnalne zahteve uporabljajo za zmanjšanje bistvenih razlik, bi morale biti sorazmerne z razlikami, ki jih želijo odpraviti. Pri oceni obsega potrebnih izravnalnih zahtev se lahko upoštevajo vse praktične poklicne izkušnje ali uradno potrjeno usposabljanje. |
|
30. |
Ne glede na to, ali so razlike znatne ali ne, dogovor lahko upošteva stopnjo diskrecijske pravice, ki naj bi jo ohranili pristojni organi, ki odločajo o priznanju. |
|
31. |
Izravnalne zahteve so lahko različnih oblik, vključno z:
|
|
32. |
V dogovoru je lahko predvideno, da se vložnikom ponudi izbira med različnimi izravnalnimi zahtevami, kadar bi to lahko omejilo upravno breme za vložnike in so take zahteve enakovredne. |
PRILOGA 14-B
VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ
V skladu s členom 14.1(3) in členom 33.1(6), pododstavek (a), lahko Svet za trgovino sprejme sklep, s katerim določi ali spremeni ureditev vzajemnega priznavanja iz te priloge.
PRILOGA 18
FINANČNE STORITVE
Uvodne opombe
|
1. |
Seznama vsake pogodbenice v dodatkih 18-1 in 18-2 v skladu s členom 18.10 določata naslednje:
|
|
2. |
V vseh oddelkih so za Evropsko unijo posebni podsektorji ali dejavnosti določeni v skladu v skladu z opredelitvami iz člena 18.2. V oddelku B za Čile so obveznosti razvrščene v skladu s CPC. |
|
3. |
Pridržek, sprejet v zvezi z obveznostmi iz členov, ki so vključeni v poglavje 18 s členom 18.7, se načrtuje s sklicevanjem na naslov teh členov in določeno vključeno obveznost. |
|
4. |
Oddelek B vsebuje samo nediskriminatorne omejitve dostopa do trga. Diskriminatorne omejitve so navedene v oddelku C ali D. |
|
5. |
Pojasniti je treba, da pridržki pogodbenice ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi GATS. |
|
6. |
V oddelkih C in D vsak pridržek vsebuje naslednje elemente:
|
|
7. |
V zvezi z oddelkom C je treba pojasniti, da če pogodbenica sprejme nov ukrep na ravni javne uprave, ki se razlikuje od tistega, glede katerega je bil pridržek prvotno sprejet, ta novi ukrep pa na ozemlju, na katerem se uporablja, dejansko nadomesti neusklajeni vidik prvotnega ukrepa, navedenega v elementu „ukrepi“, se šteje, da novi ukrep pomeni „spremembo“ prvotnega ukrepa v smislu člena 18.10(1), pododstavek (c). |
|
8. |
V razlagi pridržka se preučijo vsi elementi pridržka. Pridržek se razlaga ob upoštevanju ustreznih obveznosti, za katere je pridržek sprejet. V oddelku C element „ukrepi“ ter v oddelkih B in D element „opis“ prevladata nad vsemi drugimi elementi. |
|
9. |
Pridržek, sprejet na ravni Evropske unije, velja za ukrep Evropske unije, za ukrep države članice na centralni ravni ali za ukrep vlade znotraj države članice, razen če je država članica v okviru pridržka izključena. Pridržek, ki ga sprejme država članica, se nanaša na ukrep upravljanja na centralni, regionalni ali lokalni ravni znotraj te države članice. Za namene pridržkov Belgije centralna raven javne uprave zajema zvezno vlado ter upravne organe regij in skupnosti, saj imajo vsi enakovredna zakonodajna pooblastila. Za namene pridržkov Evropske unije in njenih držav članic regionalna raven javne uprave na Finskem pomeni Ålandske otoke. Pridržek, sprejet na ravni Čila, velja za ukrep upravljanja na centralni ali lokalni ravni države. |
|
10. |
Seznam pogodbenice ne vključuje ukrepov v zvezi z zahtevami in postopki, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba za pridobitev, spremembo ali podaljšanje dovoljenja, tj. zahtev in postopkov glede kvalifikacij, tehničnih standardov ter zahtev in postopkov za izdajo dovoljenj, če ne pomenijo omejitve v smislu člena 18.3, 18.6 ali 18.7. Taki ukrepi lahko vključujejo potrebo po pridobitvi dovoljenja, registraciji, izpolnjevanju obveznosti izvajanja univerzalnih storitev, pridobitvi priznane kvalifikacije v reguliranih sektorjih, uspešno opravljenem posebnem preverjanju, vključno z jezikovnim preverjanjem, izpolnjevanju zahteve glede članstva, ki se uporablja v določenem poklicu, kot je članstvo v poklicni organizaciji, lokalnem agentu za opravljanje storitve ali prijavljenem lokalnem naslovu in kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, ki prepovedujejo opravljanje določenih dejavnosti na zaščitenih območjih. Čeprav ti ukrepi niso navedeni na seznamu pogodbenice, se lahko uporabljajo. |
|
11. |
Pojasniti je treba, da za Evropsko unijo obveznost odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da fizičnim in pravnim osebam iz Čila odobri enako obravnavo, kot je v državi članici v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi navedene pogodbe, vključno z izvajanjem ukrepa v državi članici, odobrena:
|
|
12. |
Obravnava, priznana pravnim osebam, ki so jih ustanovili vlagatelji pogodbenice v skladu s pravom druge pogodbenice (v primeru Evropske unije vključno s pravom države članice) in imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej drugi pogodbenici, ne vpliva na pogoje ali obveznosti na podlagi poglavja 10, ki so bili tem pravnim osebam morda naloženi ob ustanovitvi v drugi pogodbenici in ki se uporabljajo še naprej. |
|
13. |
Za razliko od tujih odvisnih podjetij, za podružnice, ki jih finančna ustanova zunaj Evropske unije ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Evropske unije, ki takim odvisnim podjetjem omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih finančnih storitev po vsej Evropski uniji. Zato take podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne ustanove te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter zahteve glede poročanja in objave račuovodskih izkazov, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. |
|
14. |
V Čilu lahko pravne in fizične osebe, ki sodelujejo na čilskem finančnem trgu, urejajo, nadzorujejo in pooblastijo Comisión para el Mercado Financiero (Komisija za finančni trg) in drugi javni subjekti. Domače in tuje pravne in fizične osebe morajo izpolnjevati nediskriminatorne zahteve in obveznosti iz ureditve finančnega sektorja, od njih pa se lahko zahteva izpolnjevanje številnih posebnih bonitetnih zahtev, kot so ločena kapitalizacija, pravne zahteve glede premoženja, zahteve glede solventnosti, zahteve glede poročanja in objave računovodskih izkazov, postopek ustanovitve, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi. |
|
15. |
Seznama pogodbenic se v skladu s členom 33.8 uporabljata samo za ozemlja Čila in Evropske unije ter sta pomembna samo v okviru trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Čilom. Na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Evropske unije ne vplivata. |
|
16. |
Pojasniti je treba, da si vsaka pogodbenica pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršen koli ukrep v zvezi s čezmejno ponudbo za vse sektorje, podsektorje in dejavnosti finančnih storitev, ki niso navedeni v oddelku A. |
|
17. |
Na seznamih pogodbenic se uporabljajo naslednje okrajšave:
|
Dodatek 18-1
EVROPSKA UNIJA: PRIDRŽKI IN ZAVEZE GLEDE DOSTOPA DO TRGA
ODDELEK A
ZAVEZE GLEDE ČEZMEJNE TRGOVINE S FINANČNIMI STORITVAMI
Naslednji podsektorji ali dejavnosti, za katere se uporabljajo obveznosti iz člena 18.7:
Zavarovalništvo in povezane storitve
V EU, z izjemo CY, EE, LV, LT, MT in PL:
|
1. |
Zavarovanje pred tveganji, ki se nanaša na:
|
|
2. |
pozavarovanje in retrocesijo; |
|
3. |
pomožne zavarovalniške storitve, kot so navedene v členu 18.2, pododstavek (d)(i)(D), in |
|
4. |
posredovanje v zavarovalništvu, na primer posredništva in zastopništva, pri zavarovanju tveganj v zvezi s storitvami iz odstavka 1, pododstavka (a) in (b). |
V CY:
|
1. |
Storitev neposrednega zavarovanja (vključno s sozavarovanjem) za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:
|
|
2. |
posredovanja v zavarovalništvu; |
|
3. |
pozavarovanje in retrocesijo ter |
|
4. |
pomožne zavarovalniške storitve, kot so navedene v členu 18.2, pododstavek (d)(i)(D). |
V EE:
|
1. |
Neposredno zavarovanje (skupaj s sozavarovanjem); |
|
2. |
pozavarovanje in retrocesija; |
|
3. |
posredovanja v zavarovalništvu in |
|
4. |
pomožne zavarovalniške storitve, kot so navedene v členu 18.2, pododstavek (d)(i)(D). |
LV in LT:
|
1. |
Zavarovanje pred tveganji, ki se nanaša na:
|
|
2. |
pozavarovanje in retrocesijo ter |
|
3. |
pomožne zavarovalniške storitve, kot so navedene v členu 18.2, pododstavek (d)(i)(D). |
V MT:
|
1. |
Zavarovanje pred tveganji, ki se nanaša na:
|
|
2. |
pozavarovanje in retrocesijo ter |
|
3. |
pomožne zavarovalniške storitve, kot so navedene v členu 18.2, pododstavek (d)(i)(D). |
V PL:
|
1. |
Zavarovanje tveganj, ki se nanaša na blago v mednarodni trgovini, |
|
2. |
pozavarovanje in retrocesija tveganj, ki se nanašajo na blago v mednarodni trgovin; in |
|
3. |
Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovalniških in z zavarovanjem povezanih storitev) |
V EU, z izjemo BE, CY, EE, LV, LT, MT, SI in RO:
|
1. |
Zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema, kakor so navedeni v členu 18.2, pododstavek (d)(ii)(K), ter |
|
2. |
svetovalne in druge pomožne finančne storitve, povezane z bančnimi in drugimi finančnimi storitvami iz člena 18.2, pododstavek (d)(ii)(L), razen posredovanja iz navedenega pododstavka. |
V BE:
Zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema, kakor so navedeni v členu 18.2, pododstavek (d)(ii)(K).
V CY:
|
1. |
Trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz člena 18.2, pododstavek (d)(ii)(F)(5), za lasten račun ali za račun strank na borzi, izvenborznem trgu ali kako drugače; |
|
2. |
zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema, kakor so navedeni v členu 18.2, pododstavek (d)(ii)(K), in |
|
3. |
svetovalne in druge pomožne finančne storitve, povezane z bančnimi in drugimi finančnimi storitvami iz člena 18.2, pododstavek (d)(ii)(L), razen posredovanja iz navedenega pododstavka. |
V EE in LT:
|
1. |
Sprejemanje vlog; |
|
2. |
posojanje vseh vrst; |
|
3. |
finančni zakup; |
|
4. |
vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja; |
|
5. |
jamstva in obveznosti; |
|
6. |
trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi ali trgu OTC; |
|
7. |
sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in javnim ali zasebnim vlaganjem prek agenta ter zagotavljanjem storitev, povezanih s takimi izdajami; |
|
8. |
denarnoposredniški posli; |
|
9. |
upravljanje premoženja, na primer vodenje gotovinskega poslovanja ali upravljanje vrednostnih papirjev, in vse oblike upravljanja kolektivnih naložb; |
|
10. |
upravljanje, depotne in skrbniške storitve; |
|
11. |
storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi; |
|
12. |
zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema, kakor so navedeni v členu 18.2, pododstavek (d)(ii)(K), ter |
|
13. |
svetovalne in druge pomožne finančne storitve, povezane z bančnimi in drugimi finančnimi storitvami iz člena 18.2, pododstavek (d)(ii)(L), razen posredovanja iz navedenega pododstavka. |
V LV:
|
1. |
Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in javnim ali zasebnim vlaganjem prek agenta ter zagotavljanjem storitev, povezanih s takimi izdajami; |
|
2. |
zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema, kakor so navedeni v členu 18.2, pododstavek (d)(ii)(K), ter |
|
3. |
svetovalne in druge pomožne finančne storitve, povezane z bančnimi in drugimi finančnimi storitvami iz člena 18.2, pododstavek (d)(ii)(L), razen posredovanja iz navedenega pododstavka. |
V MT:
|
1. |
Sprejemanje vlog; |
|
2. |
posojanje vseh vrst; |
|
3. |
zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema, kakor so navedeni v členu 18.2, pododstavek (d)(ii)(K), ter |
|
4. |
svetovalne in druge pomožne finančne storitve, povezane z bančnimi in drugimi finančnimi storitvami iz člena 18.2, pododstavek (d)(ii)(L), razen posredovanja iz navedenega pododstavka. |
V RO:
|
1. |
Sprejemanje vlog; |
|
2. |
posojanje vseh vrst; |
|
3. |
jamstva in obveznosti; |
|
4. |
denarnoposredniški posli; |
|
5. |
zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema, kakor so navedeni v členu 18.2, pododstavek (d)(ii)(K), ter |
|
6. |
svetovalne in druge pomožne finančne storitve, povezane z bančnimi in drugimi finančnimi storitvami iz člena 18.2, pododstavek (d)(ii)(L), razen posredovanja iz navedenega pododstavka. |
V SI:
|
1. |
Posojanje vseh vrst; |
|
2. |
sprejemanje jamstev in obveznosti od tujih kreditnih ustanov s strani domačih pravnih subjektov in samostojnih podjetnikov; |
|
3. |
zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelava finančnih podatkov in z njimi povezana programska oprema, kakor so navedeni v členu 18.2, pododstavek (d)(ii)(K), ter |
|
4. |
svetovalne in druge pomožne finančne storitve, povezane z bančnimi in drugimi finančnimi storitvami iz člena 18.2, pododstavek (d)(ii)(L), razen posredovanja iz navedenega pododstavka. |
ODDELEK B
ZAVEZE GLEDE DOSTOPA DO TRGA V ZVEZI Z LIBERALIZACIJO NALOŽB
|
1. |
V zvezi z liberalizacijo naložb so zavezani naslednji podsektorji in dejavnosti:
V EU: Vse finančne storitve. |
|
2. |
Za liberalizacijo naložb se uporabljajo naslednje nediskriminatorne omejitve – dostop do trga:
Vse finančne storitve V EU: Pravica, da za ustanovitev v državi članici na nediskriminatorni osnovi od izvajalca finančnih storitev, ki ni podružnica, zahteva določeno pravno obliko. Zavarovalništvo in povezane storitve V AT: Za pridobitev licence za odprtje podružnice morajo imeti tuji zavarovatelji pravno obliko, ki v njihovi državi ustreza ali je skladna z delniško družbo ali vzajemnim zavarovalnim združenjem. Bančne in druge finančne storitve V RO: V skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah so upravljavci trga pravne osebe, ustanovljene kot delniške družbe. Alternativne sisteme trgovanja (večstranski sistem trgovanja) v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) (direktiva MiFID II) lahko upravlja upravljavec sistema, ustanovljen pod zgoraj opisanimi pogoji, ali investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje ASF (Autoritatea de Supraveghere Financiară – Organ za finančni nadzor). V SI: Pokojninski načrt lahko izvajajo vzajemni pokojninski sklad (ki ni pravna oseba, zato ga upravlja zavarovalnica, banka ali pokojninska družba), pokojninska družba ali zavarovalnica. Pokojninski načrt lahko izvajajo tudi izvajalci pokojninskega načrta, ustanovljeni po predpisih ene od držav članic. V SK: Investicijske storitve lahko izvajajo samo družbe za upravljanje, ki imajo pravno obliko delniške družbe z zakonsko določenim lastniškim kapitalom. V SE: Ustanovitelj hranilnice mora biti fizična oseba. |
ODDELEK C
OBSTOJEČI UKREPI
Pridržek št. 1: Podsektor: Zavarovalništvo in povezane storitve
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Lokalna prisotnost |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:
V IT: Dostop do poklica aktuarja je omejen samo na fizične osebe. Poklicna združenja (neregistrirana), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena. Za opravljanje poklica aktuarja se zahteva državljanstvo Evropske unije, razen za tuje strokovnjake, ki se jim lahko dovoli poslovanje na podlagi vzajemnosti.
Ukrepi:
IT: Člen 29 zakonika o zasebnem zavarovanju (Zakonodajni odlok št. 209 z dne 7. septembra 2005) ter Zakon 194/1942, člen 4, in Zakon 4/1999 o registru.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V BG: Pokojninsko zavarovanje se lahko izvaja v obliki delniške družbe, ki se ji izda dovoljenje v skladu z zakonikom o socialnem zavarovanju in je registrirana v skladu z zakonom o trgovini ali zakonodajo druge države članice (podružnica ne zadošča).
V BG, ES, PL in PT: Neposredno širjenje poslovne mreže ni dovoljeno za posredovanje v zavarovalništvu, ki je pridržano za družbe, ustanovljene v skladu s pravom države članice (zahteva se lokalna ustanovitev družbe). Za PL: zahteva glede stalnega prebivališča za zavarovalniške posrednike.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V PL: Za pokojninske sklade. Neposredno širjenje poslovne mreže ni dovoljeno za posredovanje v zavarovalništvu, ki je pridržano za družbe, ustanovljene v skladu s pravom države članice (zahteva se lokalna ustanovitev družbe).
Ukrepi:
BG: Zakonik o zavarovanju, členi 12, 56–63, 65, 66 in 80, odstavek 4, zakonik o socialnem zavarovanju, členi 120a–162, 209–253 ter 260–310.
ES: Reglamento de Ordenación, Supervisión y Solvencia de Entidades Aseguradoras y Reaseguradoras (RD 1060/2015, de 20 de noviembre de 2015), člen 36.
PL: Zakon o zavarovalništvu in pozavarovalništvu z dne 11. septembra 2015 (Uradni list 2020, točki 895 in 1180), Zakon o distribuciji zavarovalnih produktov z dne 15. decembra 2017 (Uradni list 2019, točka 1881), Zakon o organizaciji in delovanju pokojninskih skladov z dne 28. avgusta 1997 (Uradni list 2020, točka 105), Zakon z dne 6. marca 2018 o pravilih v zvezi z gospodarsko dejavnostjo tujih podjetnikov in drugih tujcev na ozemlju Poljske.
PT: Člen 7 Uredbe-zakona 94-B/98, razveljavljene z Uredbo-zakonom št. 2/2009, 5. januar, in poglavje I, oddelek VI Uredbe-zakona 94-B/98, člen 34, št. 6, 7, in člen 7 Uredbe-zakona 144/2006, razveljavljene z Zakonom 7/2019, 16. januar, člen 8 pravne ureditve, ki ureja distribucijo zavarovalnih in pozavarovalnih produktov, odobrene z Zakonom 7/2019 z dne 16. januarja.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V AT: Vodstvo podružnice morata sestavljati vsaj dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.
V BG: Za člane upravnih in nadzornih organov (po)zavarovalnic in vse osebe, ki so pooblaščene za upravljanje ali zastopanje (po)zavarovalnic, se zahteva rezidentstvo v Bolgariji.
Predsednik uprave, predsednik upravnega odbora, izvršni direktor in poslovodja družb za pokojninsko zavarovanje imajo stalno prebivališče ali dovoljenje za daljše prebivanje v Bolgariji.
Ukrepi:
AT: Zakon o nadzoru nad zavarovalništvom 2016, člen 14, odstavek 1, št. 3, Zvezni uradni list I št. 34/2015 (Versicherungsaufsichtsgesetz 2016, § 14 Abs. 1 Z 3, BGBl. I Nr. 34/2015).
BG: Zakonik o zavarovanju, členi 12, 56–63, 65, 66 in 80, odstavek 4, zakonik o socialnem zavarovanju, členi 120a–162, 209–253 ter 260–310.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V BG: Pred ustanovitvijo podružnice ali agencije za zagotavljanje zavarovanj mora imeti tuji zavarovatelj ali pozavarovatelj dovoljenje za poslovanje v svoji matični državi za iste razrede zavarovanja, kot jih želi zagotavljati v Bolgariji.
Dohodki skladov dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in podobni dohodki, neposredno povezani s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem, ki ga izvajajo subjekti, ki so registrirani v skladu z zakonodajo druge države članice in ki lahko v skladu z zadevno zakonodajo izvajajo transakcije prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, se ne obdavčijo po postopku iz zakona o davku od dobička pravnih oseb.
V ES: Za ustanovitev podružnice ali agencije za zagotavljanje nekaterih razredov zavarovanja v Španiji mora imeti tuj zavarovatelj že najmanj pet let dovoljenje za poslovanje z istimi razredi zavarovanja v svoji matični državi.
V PT: Za ustanovitev podružnice ali agencije morajo tuje zavarovalnice vsaj pet let imeti dovoljenje za opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih dejavnosti v skladu z ustreznim nacionalnim pravom.
Ukrepi:
BG: Zakonik o zavarovanju, členi 12, 56–63, 65, 66 in 80, odstavek 4, zakonik o socialnem zavarovanju, členi 120a–162, 209–253 ter 260–310.
ES: Reglamento de Ordenación, Supervisión y Solvencia de Entidades Aseguradoras y Reaseguradoras (RD 1060/2015, de 20 de noviembre de 2015), člen 36.
PT: Člen 7 Zakona-uredbe 94-B/98 in poglavje I, oddelek VI Zakona-uredbe 94-B/98, člen 34, št. 6, 7, in člen 7 Zakona-uredbe 144/2006, člen 215 pravne ureditve, ki ureja začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja, odobrene z Zakonom 147/2005 z dne 9. septembra.
Naložbe – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – nacionalna obravnava:
V AT: Promocijske dejavnosti in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki ni ustanovljena v Evropski uniji, ali podružnice, ki ni ustanovljena v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije), so prepovedani.
Čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V DK: Razen zavarovalnic z licenco, izdano na podlagi danskega prava ali s strani pristojnih danskih organov, ne sme nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) za poslovne namene pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja oseb s stalnim prebivališčem na Danskem, danskih ladij ali premoženja na Danskem.
V DE, HU in LT: Za izvajanje storitev neposrednega zavarovanja s strani zavarovalnic, ki nimajo sedeža v Evropski uniji, je treba vzpostaviti podružnico in zanjo pridobiti dovoljenje.
Čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:
V EL: Zavarovalnice in pozavarovalnice s sedežem v tretjih državah lahko v Grčiji poslujejo prek ustanovitve odvisnega podjetja ali podružnice, pri čemer podružnica nima posebne pravne oblike, saj pomeni stalno prisotnost podjetja s sedežem zunaj Evropske unije, ki pridobi dovoljenje v državi članici (Grčiji) in izvaja zavarovalniško dejavnost na njenem ozemlju.
V SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja s strani tuje zavarovalnice je dovoljeno samo prek posredništva ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če tuja in švedska zavarovalnica pripadata isti skupini družb ali imata sklenjen dogovor o sodelovanju. Za izvajanje storitev posredovanja v zavarovalništvu s strani podjetij, ki nimajo sedeža v EGP, je treba vzpostaviti tržno prisotnost (zahteva glede lokalne prisotnosti).
V SK: Zavarovanje zračnega in pomorskega prevoza, ki zajema zrakoplov/plovilo in odgovornost, lahko nudijo samo zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji ali podružnice zavarovalnic, ki nimajo sedeža v Evropski uniji in imajo dovoljenje v Slovaški republiki.
Ukrepi:
AT: Zakon o nadzoru nad zavarovalništvom 2016, člen 13, odst. 1 in 2, Zvezni uradni list I št. 34/2015 (Versicherungsaufsichtsgesetz 2016, § 13 Abs. 1 und 2, BGBl. I Nr. 34/2015).
DE: Versicherungsaufsichtsgesetz (VAG) za vse zavarovalniške storitve v povezavi z Luftverkehrs-Zulassungs-Ordnung (LuftVZO) samo za obvezno zavarovanje odgovornosti za letalski prevoz.
DK: Lov om finansiel virksomhed jf. lovbekendtgørelse 182 af 18. februar 2015.
EL: Člen 130 Zakona 4364/2016 (Uradni list 13/ A/, 5. 2. 2016)
HU: Zakon LX iz leta 2003.
LT: Zakon o zavarovalništvu, 18. september 2003, št. IX-1737, kakor je bil nazadnje spremenjen 13. junija 2019 z Zakonom št. XIII-2232.
SE: Lag om försäkringsdistribution (zakon o posredovanju pri distribuciji zavarovalnih produktov) (poglavje 3, oddelek 3, 2018:1219) in zakon o tujih zavarovalnicah na Švedskem (poglavje 4, oddelka 1 in 10, 1998:293).
SK: Zakon 39/2015 o zavarovanju.
Pridržek št. 2: Podsektor: Bančne in druge finančne storitve
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Lokalna prisotnost |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V BG: Za izvajanje dejavnosti posojanja s sredstvi, ki se ne zbirajo s sprejemanjem depozitov ali drugih vračljivih sredstev, pridobivanjem deležev v kreditni instituciji ali drugi finančni instituciji, finančnim zakupom, jamstvenimi posli, pridobivanjem terjatev za posojila in druge oblike financiranja (odkup terjatev, forfetiranje itd.), za nebančne finančne institucije velja sistem registracije pri bolgarski nacionalni banki. Finančna institucija ima svojo glavno poslovno dejavnost na ozemlju Bolgarije.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V BG: Banke, ki niso iz EGP, lahko izvajajo bančne dejavnosti v Bolgariji, potem ko od bolgarske nacionalne banke pridobijo dovoljenje za začetek in izvajanje poslovnih dejavnosti v Bolgariji prek podružnice.
V IT: Za pridobitev dovoljenja za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev ali izvajanje storitev centralnega registra vrednostnih papirjev v Italiji je treba ustanoviti družbo po italijanskem pravu (podružnica ne zadošča).
Pri kolektivnih naložbenih podjemih, razen kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), za katere veljajo harmonizirani predpisi Evropske unije, mora imeti skrbnik ali depozitar sedež v Italiji ali drugi državi članici in podružnico v Italiji.
Družbe za upravljanje investicijskih skladov, ki niso usklajene z zakonodajo Evropske unije, morajo biti prav tako registrirane v Italiji (podružnica ne zadošča).
Sredstva pokojninskih skladov lahko upravljajo samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe in družbe za upravljanje KNPVP, ki so usklajene z zakonodajo Evropske unije in imajo glavni sedež v Evropski uniji, ter KNPVP, ustanovljeni v Italiji.
Za akvizitersko prodajo morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev s stalnim prebivališčem na ozemlju države članice.
Predstavništva posrednikov, ki niso registrirani v Evropski uniji, ne smejo opravljati dejavnosti s ciljem zagotavljanja investicijskih storitev, vključno s trgovanjem za lastni račun ali za račun strank ter vlaganjem in prodajo primarne izdaje finančnih instrumentov (potrebna je podružnica).
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V PT: Pokojninske sklade lahko upravljajo le specializirane družbe, v ta namen registrirane na Portugalskem, ter zavarovalnice, ustanovljene na Portugalskem in pooblaščene za izvajanje dejavnosti življenjskega zavarovanja, ali subjekti, pooblaščeni za upravljanje pokojninskega sklada v drugih državah članicah. Neposredno širjenje poslovne mreže iz držav zunaj Evropske unije ni dovoljeno.
Ukrepi:
BG: Zakon o kreditnih institucijah, člen 2, odstavek 5, člen 3a in člen 17, zakonik o socialnem zavarovanju, členi 121, 121b in 121f, in zakon o valuti, člen 3.
IT: Zakonodajni odlok 58/1998, členi 1, 19, 28, 30–33, 38, 69 in 80, Skupna uredba Banke Italije ter Nacionalne komisije za družbe in borzo (CONSOB) z dne 22. februarja 1998, člena 3 in 41, uredba Banke Italije z dne 25. januarja 2005, naslov V, poglavje VII, oddelek II Uredbe Consob 16190 z dne 29. oktobra 2007, členi 17–21, 78-81, 91–111, in ob upoštevanju: Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2).
PT: Uredba-zakon 12/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo-zakonom 180/2007, Uredba-zakon 357-A/2007, Uredba 7/2007-R, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2/2008-R, Uredba 19/2008-R, Uredba 8/2009, in člen 3 pravne ureditve, ki ureja ustanovitev in delovanje pokojninskih skladov in njihovih upravljavskih subjektov, odobrene z Zakonom 27/2020 z dne 23. julija.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V HU: Podružnice družb za upravljanje investicijskih skladov, ki nimajo sedeža v EGP, ne smejo sodelovati pri upravljanju investicijskih skladov Evropske unije ali opravljati storitev upravljanja premoženja za zasebne pokojninske sklade.
Ukrepi:
HU: Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih, Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih ter Zakon CXX iz leta 2001 o kapitalskem trgu.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V BG: Banko morata skupaj upravljati in zastopati vsaj dve osebi. Osebe, ki upravljajo in zastopajo banko, so osebno prisotne na njenem upravnem naslovu. Pravne osebe ne morejo biti izvoljene za člane upravnega odbora ali upravnega odbora banke.
Ukrepi:
BG: Zakon o kreditnih institucijah, člen 10, zakonik o socialnem zavarovanju, člen 121e, in zakon o valuti, člen 3.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V HU: Vsaj dva člana upravnega odbora kreditne institucije morata biti rezidenta v skladu s predpisi o deviznih zadevah ter že vsaj eno leto imeti stalno prebivališče na Madžarskem.
Ukrepi:
HU: Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih, Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih ter Zakon CXX iz leta 2001 o kapitalskem trgu.
Čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V HU: Podjetja, ki nimajo sedeža v EGP, lahko zagotavljajo finančne storitve ali opravljajo z njimi povezane pomožne dejavnosti izključno prek podružnice na Madžarskem.
Ukrepi:
HU: Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih, Zakon CCXXXVII iz leta 2013 o kreditnih institucijah in finančnih podjetjih ter Zakon CXX iz leta 2001 o kapitalskem trgu.
ODDELEK D
PRIHODNJI UKREPI
Pridržek št. 1: Podsektor: Zavarovalništvo in povezane storitve
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Lokalna prisotnost |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
Čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V BG: Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Bolgariji.
V DE: Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v zvezi z mednarodnim prevozom v Nemčiji samo prek podružnice s sedežem v Nemčiji.
Obstoječi ukrepi:
DE: Luftverkehrsgesetz (LuftVG) in Luftverkehrszulassungsordnung (LuftVZO).
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V ES: Za opravljanje poklica aktuarja se zahteva stalno prebivališče ali najmanj dve leti izkušenj.
V FI: Za izvajanje storitev zavarovalnega posredništva se zahteva stalna poslovna enota v Evropski uniji.
Storitve neposrednega zavarovanja (vključno s sozavarovanjem) lahko izvajajo le zavarovatelji s sedežem v Evropski uniji ali s podružnico na Finskem.
Obstoječi ukrepi:
FI: Laki ulkomaisista vakuutusyhtiöistä (zakon o tujih zavarovalnicah) (398/1995),
Vakuutusyhtiölaki (zakon o zavarovalnicah) (521:2008),
Laki vakuutusten tarjoamisesta (zakon o distribuciji zavarovalnih produktov) (234/2018).
Čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko prevzamejo samo zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji.
Obstoječi ukrepi:
FR: Code des assurances.
V HU: Storitve neposrednega zavarovanja lahko opravljajo samo pravne osebe Evropske unije in podružnice, registrirane na Madžarskem.
Obstoječi ukrepi:
HU: Zakon LX iz leta 2003.
V IT: Zavarovanje prevoza blaga, zavarovanje vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji, razen pri mednarodnem prevozu, ki vključuje uvoz v Italijo.
Čezmejno izvajanje aktuarskih storitev ni dovoljeno.
Obstoječi ukrepi:
IT: Člen 29 zakonika o zasebnem zavarovanju (zakonodajni odlok št. 209 z dne 7. septembra 2005).
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V PT: Letalsko in ladijsko transportno zavarovanje, ki zajema blago, zrakoplove, ladje brez tovora in odgovornost, lahko sklepajo samo družbe pogodbenice EU. Na Portugalskem lahko kot posredniki za take zavarovalne posle delujejo samo fizične osebe Evropske unije ali družbe s sedežem v Evropski uniji.
Obstoječi ukrepi:
PT: Člen 3 Zakona št. 147/2015, člen 8 Zakona št. 7/2019.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:
V SK: Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico samo v obliki delniške družbe ali izvajajo zavarovalniške storitve prek podružnic z registriranim sedežem na Slovaškem. Pridobitev dovoljenja je v obeh primerih odvisna od ocene nadzornega organa.
Obstoječi ukrepi:
SK: Zakon 39/2015 o zavarovanju.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V FI: Najmanj polovica članov upravnega odbora in nadzornega sveta ter izvršni direktor zavarovalnice, ki izvaja obvezno pokojninsko zavarovanje, morajo imeti stalno prebivališče v EGP, razen če pristojni organi odobrijo izjemo. Tuji zavarovatelji s podružnico na Finskem ne morejo pridobiti licence za izvajanje obveznega pokojninskega zavarovanja. Vsaj en revizor mora imeti stalno prebivališče v EGP.
Pri drugih zavarovalnicah velja zahteva glede stalnega prebivališča v EGP za najmanj enega člana upravnega odbora in nadzornega sveta ter za izvršnega direktorja. Vsaj en revizor mora imeti stalno prebivališče v EGP. Generalni zastopnik čilske zavarovalnice mora imeti stalno prebivališče na Finskem, razen če je sedež družbe v Evropski uniji.
Obstoječi ukrepi:
FI: Laki ulkomaisista vakuutusyhtiöistä (zakon o tujih zavarovalnicah) (398/1995); Vakuutusyhtiölaki (zakon o zavarovalnicah) (521:2008);
Laki vakuutusedustuksesta (zakon o zavarovalnem posredništvu) (570/2005);
Laki vakuutusten tarjoamisesta (zakon o distribuciji zavarovalnih produktov) (234/2018); in
Laki työeläkevakuutusyhtiöistä (zakon o družbah, ki izvajajo obvezno pokojninsko zavarovanje) (354/1997).
Pridržek št. 2: Podsektor: Bančne in druge finančne storitve
|
Vrsta pridržka: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Lokalna prisotnost |
|
Raven javne uprave: |
EU/država članica (če ni določeno drugače) |
Opis:
EU si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z naslednjim:
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V EU: Samo pravne osebe z registriranim sedežem v Evropski uniji so lahko depozitarji premoženja investicijskih skladov. Za izvajanje dejavnosti upravljanja splošnih skladov, vključno z investicijskimi skladi in investicijskimi družbami, če so te dovoljene z nacionalnim pravom, se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, ki ima glavni in registrirani sedež v isti državi članici.
Obstoječi ukrepi:
EU: Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) in Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4).
Čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V EE: Za sprejemanje depozitov mora imeti družba dovoljenje estonskega finančnega nadzornega organa in biti registrirana v skladu z estonsko zakonodajo kot delniška družba, hčerinska družba ali podružnica.
Obstoječi ukrepi:
EE: Krediidiasutuste seadus (zakon o kreditnih institucijah) § 206 in § 21.
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni odbori:
V FI: Vsaj eden od ustanoviteljev kreditne institucije in vsaj eden od članov njenega upravnega odbora ter njen izvršni direktor morajo imeti stalno prebivališče ali, če je ustanovitelj pravna oseba, registrirani sedež v EGP, razen če organ za finančni nadzor odobri izjemo. Izjema se lahko odobri, če to ne ogroža učinkovitega nadzora kreditne institucije ter upravljanja kreditne institucije v skladu z načeli skrbnega in preudarnega poslovanja. Vsaj en revizor mora imeti stalno prebivališče v EGP.
Za izvajanje plačilnih storitev se lahko zahteva stalno prebivališče ali domicil na Finskem.
Obstoječi ukrepi:
FI: Laki liikepankeista ja muista osakeyhtiömuotoisista luottolaitoksista (zakon o poslovnih bankah in drugih kreditnih institucijah v obliki družbe z omejeno odgovornostjo) (1501/2001), Säästöpankkilaki (1502/2001) (zakon o hranilnicah), Laki osuuspankeista ja muista osuuskuntamuotoisista luottolaitoksista (423/2013) (zakon o zadružnih bankah in drugih kreditnih institucijah v obliki zadružne banke), Laki hypoteekkiyhdistyksistä (936/1978) (zakon o hipotekarnih družbah), Maksulaitoslaki (297/2010) (zakon o plačilnih institucijah), Laki ulkomaisen maksulaitoksen toiminnasta Suomessa (298/2010) (zakon o delovanju tujih plačilnih institucij na Finskem) in Laki luottolaitostoiminnasta (zakon o kreditnih institucijah) (610/2014).
Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:
V IT: Storitve, ki jih izvajajo „ consulenti finanziari “ (finančni svetovalci). Za akvizitersko prodajo posredniki uporabljajo pooblaščene prodajalce finančnih storitev s stalnim prebivališčem na ozemlju države članice.
Obstoječi ukrepi:
IT: Členi 91–111 uredbe Nacionalne komisije za družbe in borzo (CONSOB) o posrednikih (št. 16190 z dne 29. oktobra 2007).
Čezmejna trgovina s finančnimi storitvami – lokalna prisotnost:
V LT: Kot depozitarji premoženja pokojninskih skladov lahko delujejo samo banke z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi, ki so pooblaščene za izvajanje investicijskih storitev v EGP. Vsaj en član uprave banke mora govoriti litovsko.
Obstoječi ukrepi:
LT: Zakon Republike Litve o bankah z dne 30. marca 2004 št. IX-2085, kakor je bil spremenjen z Zakonom št. XIII-729 z dne 16. novembra 2017, Zakon Republike Litve št. IX-1709 z dne 4. julija 2003 o kolektivnih naložbenih podjemih, kakor je bil spremenjen z Zakonom št. XIII-1872 z dne 20. decembra 2018; Zakon Republike Litve št. VIII-1212 z dne 3. junija 1999 o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju (kakor je bil spremenjen z Zakonom št. XII-70 z dne 20. decembra 2012), Zakon Republike Litve št. IX-1596 z dne 5. junija 2003 o plačilih, kakor je bil nazadnje spremenjen 17. oktobra 2019 z Zakonom št. XIII-2488, in Zakon Republike Litve št. XI-549 z dne 10. decembra 2009 o plačilnih institucijah (nova različica zakona: št. XIII-1093 z dne 17. aprila 2018).
(1) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL EU L 173, 12.6.2014, str. 349).
(2) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL EU L 257, 28.8.2014, str. 1).
(3) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL EU L 302, 17.11.2009, str. 32).
(4) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL EU L 174, 1.7.2011, str. 1).
Dodatek 18-2
ČILE: PRIDRŽKI IN ZAVEZE GLEDE DOSTOPA DO TRGA
ODDELEK A
ZAVEZE GLEDE ČEZMEJNE TRGOVINE S FINANČNIMI STORITVAMI
Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kateri koli ukrep v zvezi s členom 18.7, razen za naslednje podsektorje in finančne storitve, opredeljene v skladu z ustreznimi čilskimi zakoni in predpisi ter za katere veljajo pogoji in omejitve, navedeni spodaj.
Razume se, da se obveznosti pogodbenice glede čezmejnih storitev naložbenega svetovanja same po sebi ne razlagajo tako, da od te pogodbenice zahtevajo, da dovoli javno ponudbo vrednostnih papirjev (kot so opredeljeni v ustreznih zakonih in drugih predpisih) na svojem ozemlju čezmejnim ponudnikom druge pogodbenice, ki izvajajo ali želijo izvajati take storitve naložbenega svetovanja. Pogodbenica lahko za storitve čezmejnega ponudnika določi regulativne zahteve in zahteve glede registracije, vključno z zahtevo, da enako kategorijo storitev izvaja v državi izvora in je nadzorovan v državi izvora.
|
Sektor |
Podsektor |
|
Zavarovalništvo in povezane storitve |
Prodaja zavarovanj za mednarodni pomorski prevoz, mednarodni komercialni letalski prevoz ter lansiranje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti) in blago v mednarodnem tranzitu (vključuje blago, ki se prevaža). Ne vključuje „kabotaže“ za nacionalni prevoz. |
|
Posredniki zavarovanj za mednarodni pomorski prevoz, mednarodni komercialni letalski prevoz ter lansiranje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti) in blago v mednarodnem tranzitu (vključuje blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in vsakršno civilno odgovornost, ki izhaja iz tega). Ne vključuje „kabotaže“ za nacionalni prevoz. |
|
|
Pozavarovanje in retrocesija; pozavarovalno posredništvo ter posvetovalne in aktuarske storitve in storitve ocenjevanja tveganj. |
|
|
Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja) |
Zagotavljanje in prenos finančnih informacij, obdelave finančnih podatkov in z njimi povezane programske opreme s strani izvajalcev drugih finančnih storitev. |
|
Svetovalne in druge pomožne finančne storitve v zvezi z bančnimi in drugimi finančnimi storitvami, razen posredovanja ter bonitetnih podatkov in analiz. |
ODDELEK B
ZAVEZE GLEDE DOSTOPA DO TRGA V ZVEZI Z LIBERALIZACIJO NALOŽB
Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kateri koli ukrep v zvezi s členom 18.6, razen za naslednje podsektorje in finančne storitve, opredeljene v skladu z ustreznimi čilskimi zakoni in predpisi ter za katere veljajo pogoji in omejitve, navedeni spodaj:
|
1. |
Čilski sektor finančnih storitev je delno razdrobljen, kar pomeni, da domače in tuje institucije, ki imajo dovoljenje za poslovanje kot banke, ne smejo neposredno sodelovati v zavarovalništvu in poslovanju z vrednostnimi papirji in obratno. |
|
2. |
Čile si pridržuje pravico, da sprejme ukrepe za ureditev finančnih konglomeratov, vključno s subjekti, ki so del teh konglomeratov.
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uvodne opombe k oddelkoma C in D
|
1. |
Za obveznosti v sektorju finančnih storitev iz poglavja 18 veljajo omejitve in pogoji, določeni v teh opombah in spodnjem seznamu. |
|
2. |
Za pravne osebe, ki opravljajo finančne storitve in so ustanovljene v skladu z zakoni in drugimi predpisi Čila, veljajo nediskriminatorne omejitve glede pravne oblike. Na primer, partnerstva (sociedades de personas) na splošno niso sprejemljive pravne oblike za finančne institucije v Čilu. Ta opomba sama po sebi ni namenjena vplivanju na izbiro finančne institucije Evropske unije med podružnicami ali odvisnimi podjetji ali drugačnem omejevanju te izbire, razen če tako določajo zakoni in predpisi Čila. |
ODDELEK C
OBSTOJEČI UKREPI
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Bančne in druge finančne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Ley No 18.045, Uradni list z dne 22. oktobra 1981, Ley de Mercado de Valores, naslova VI in VII, členi 24, 26 in 27. |
|
Opis: |
Direktorji, upravitelji, vodje ali pravni zastopniki pravnih oseb ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti borznega posrednika in zastopnika za vrednostne papirje, morajo biti Čilenci ali tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Zavarovalništvo in povezane storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava (člen 18.3) |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Decreto con Fuerza de Ley No 251, Uradni list z dne 22. maja 1931, Ley de Seguros, naslov I, člen 16. |
|
Opis: |
Pozavarovalno posredništvo lahko opravljajo tuji pozavarovalni posredniki. Ti posredniki morajo biti pravne osebe, dokazati, da je subjekt zakonito organiziran v državi izvora in ima dovoljenje za posredovanje pri tveganjih, odstopljenih iz tujine, ter navesti datum izdaje takega dovoljenja. Ti subjekti imenujejo zastopnika v Čilu, ki ima pri njihovem zastopanju široka pooblastila. Zastopnika se lahko pozove pred sodišče in mora imeti stalno prebivališče v Čilu. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Zavarovalništvo in povezane storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrep: |
Decreto con Fuerza de Ley 251, Uradni list z dne 22. maja 1931, Ley de Seguros, naslov III, člena 58 in 62, Decreto Supremo No 863 de 1989 del Ministerio de Hacienda, Uradni list z dne 5. aprila 1990, Reglamento de los Auxiliares del Comercio de Seguros, naslov I, člen 2, točka (c). |
|
Opis: |
Upravitelji in pravni zastopniki pravnih oseb in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost obravnavanja odškodninskih zahtevkov in posredovanja zavarovanj, morajo biti Čilenci ali tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Zavarovalništvo in povezane storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Decreto con Fuerza de Ley No 251, Uradni list z dne 22. maja 1931, Ley de Seguros, naslov I, člen 20. |
|
Opis: |
Pri vrstah zavarovanj, zajetih v Decreto Ley 3.500, ki vključujejo prenos pozavarovanja na tuje pozavarovatelje, odbitek za pozavarovanje ne sme presegati 40 % skupnih tehničnih rezervacij, povezanih s temi vrstami zavarovanj, ali višjega odstotka, če ga določi Komisija za finančni trg (Comisión para el Mercado Financiero). |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Zavarovalništvo in povezane storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
Decreto con Fuerza de Ley No 251, Diario Oficial, 22. maj 1931, Ley de Seguros, naslov I. |
|
Opis: |
Pozavarovalno dejavnost lahko opravljajo tuji subjekti, ki so po ocenah bonitetnih agencij z mednarodnim ugledom, kot jih navaja Komisija za finančni trg (Comisión para el Mercado Financiero), uvrščeni vsaj v kategorijo tveganja BBB ali drugo enakovredno kategorijo. Ti subjekti imajo zastopnika v Čilu, ki ima pri njihovem zastopanju široka pooblastila. Zastopnika se lahko pozove pred sodišče. Ne glede na zgoraj navedeno imenovanje zastopnika ni potrebno, če pozavarovalni posel izvaja pozavarovalni posrednik, registriran v evidencah CMF. Za vse namene, zlasti za tiste, ki se nanašajo na uporabo in izvajanje v državi pozavarovalne pogodbe, se ta posrednik šteje za zakonitega zastopnika pozavarovateljev. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Bančne in druge finančne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava |
|
Ukrepi: |
Ley No 18.045, Uradni list z dne 22. oktobra 1981, Ley de Mercado de Valores, naslova VI in VII, člena 24 in 26. |
|
Opis: |
Fizične osebe, ki v Čilu opravljajo dejavnost borznega posrednika in zastopnika za vrednostne papirje, morajo biti Čilenci ali tujci z dovoljenjem za prebivanje. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Vsi podsektorji |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbori Operativne zahteve |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Ukrepi: |
D.F.L. 1 Ministrstva za delo in socialno varstvo, Uradni list, 24. januar 1994, Delovni zakonik, predhodni naslov, knjiga I, poglavje III (D.F.L. 1 del Ministerio del Trabajo y Previsión Social, Diario Oficial, enero 24, 1994, Código del Trabajo, Título Preliminar, Libro I, Capítulo III). |
|
Opis: |
Najmanj 85 % zaposlenih pri istem delodajalcu mora biti čilskih fizičnih oseb ali tujcev, ki več kot pet let prebivajo v Čilu. To pravilo velja za delodajalce z več kot 25 zaposlenimi na podlagi pogodbe o zaposlitvi (contrato de trabajo (1)). Za strokovno tehnično osebje ta določba ne velja, kot določi Direktorat za delo (Dirección del Trabajo). Zaposleni pomeni vsako fizično osebo, ki v odvisnosti ali podrejenosti opravlja intelektualne ali materialne storitve v skladu s pogodbo o zaposlitvi. |
ODDELEK D
PRIHODNJI UKREPI
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Vsi |
|
Zadevne obveznosti: |
Čezmejno opravljanje finančnih storitev |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Opis: |
Za nakup finančnih storitev s strani oseb, ki se nahajajo na ozemlju Čila, in njegovih državljanov, kjer koli se nahajajo, od ponudnikov finančnih storitev Evropske unije se uporabljajo predpisi o tuji valuti, ki jih sprejme ali ohranja Banco Central de Chile v skladu s svojim sistemskim zakonom (Ley 18.840). |
|
Obstoječi ukrepi: |
Ley 18.840, Uradni list z dne 10. oktobra 1989, Ley Orgánica Constitucional del Banco Central de Chile, naslov III. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Bančne in druge finančne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Opis: |
Čile lahko sprejme ali ohrani ukrepe, s katerimi se čilski državni banki Banco del Estado de Chile podelijo pooblastila za opravljanje nalog, ki so povezane s finančno upravo države in ki so ali bi lahko bile določene v skladu z zakoni in predpisi Čila. Ti ukrepi vključujejo upravljanje finančnih sredstev čilske vlade, ki se izvajajo z depoziti v Cuenta Única Fiscal in na njene pomožne račune, ki morajo biti vsi shranjeni v Banco del Estado de Chile. |
|
Obstoječi ukrepi: |
Decreto Ley No 2.079, Uradni list z dne 18. januarja 1978, Ley Orgánica del Banco del Estado de Chile Decreto Ley No 1.263, Uradni list z dne 28. novembra 1975, Decreto Ley Orgánico de Administración Financiera del Estado, člen 6. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Zavarovalništvo in povezane storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Čezmejno opravljanje finančnih storitev |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Opis: |
Zavarovanj vseh vrst (2), ki jih čilsko pravo določa ali lahko določi kot obvezna, in vseh zavarovanj, povezanih s socialno varnostjo, ni mogoče skleniti zunaj Čila. Ta pridržek se ne uporablja, če čilsko pravo določa obvezno zavarovanje za mednarodni pomorski prevoz, mednarodni komercialni letalski prevoz ter lansiranje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti) in blago v mednarodnem tranzitu (vključuje blago, ki se prevaža). Ta izključitev ne velja za zavarovanje kabotaže ali z njo povezanih dejavnosti. |
|
Obstoječi ukrepi: |
Decreto con Fuerza de Ley No 251, Uradni list z dne 22. maja 1931, Ley de Seguros, naslov I, člen 4. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Socialne storitve |
|
Zadevne obveznosti: |
Dostop do trga Čezmejno opravljanje finančnih storitev Operativne zahteve |
|
Raven javne uprave: |
Centralna |
|
Opis: |
Čile si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani kakršne koli ukrepe v zvezi z zagotavljanjem javnih storitev kazenskega pregona in izvrševanja kazenskih sankcij ter naslednjih storitev, če gre za socialne storitve, vzpostavljene ali ohranjene zaradi javnega interesa: dohodkovna varnost ali zavarovanje, socialna varnost ali zavarovanje, socialno varstvo, javno izobraževanje, javno usposabljanje, zdravstveno varstvo in otroško varstvo. |
|
Sektor: |
Finančne storitve |
|
Podsektor: |
Vsi |
|
Zadevne obveznosti: |
Nacionalna obravnava Višji vodstveni položaji in upravni odbor |
|
Opis: |
Čile si pridržuje pravico, da pri prenosu ali odsvojitvi katerega koli deleža delnic ali sredstev v obstoječem državnem podjetju ali vladnem subjektu prepove ali uvede omejitve glede lastništva navedenega deleža ali sredstev in glede pravice tujih vlagateljev ali njihove naložbe, da nadzorujejo katero koli državno družbo, ki je bila s tem ustanovljena, ali njene naložbe. V zvezi s takim prenosom ali odsvojitvijo lahko Čile sprejme ali ohranja kakršen koli ukrep v zvezi z državljanstvom oseb na višjih vodstvenih položajih in članov upravnega odbora. Državna družba pomeni katero koli družbo, ki je v lasti ali pod nadzorom Čila na podlagi lastniškega deleža, vključno s katero koli družbo, ustanovljeno po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma izključno z namenom prodaje ali odsvojitve lastniškega deleža v kapitalu ali sredstvih obstoječega podjetja v državni lasti ali državnega subjekta. |
(1) Pojasniti je treba, da pogodba o zaposlitvi (contrato de trabajo) ni obvezna za izvajanje čezmejne trgovine s storitvami.
(2) Pojasniti je treba, da se ta pridržek ne uporablja za pozavarovalne storitve.
PRILOGA 20
PRENOSI – ČILE
1. Ne glede na poglavje 20, si Čile pridržuje pravico, da čilska centralna banka (Banco Central de Chile) ohrani ali sprejme ukrepe v skladu z Zakonom št. 18.840, ustavnim sistemskim zakonom čilske centralne banke (Ley 18.840, Ley Orgánica Constitucional del Banco Central de Chile), Uredbo-zakonom No3 iz leta 1997, Splošnim zakonom o bankah (Decreto con Fuerza de Ley No3 de 1997, Ley General de Bancos) in Zakonom št. Law No18.45, Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (Ley No18.045, Ley de Mercado de Valores), da se zagotovi stabilnost valute ter normalno delovanje domačih in tujih plačil. Ti ukrepi vključujejo med drugim tudi uvedbo omejitev za tekoča plačila in prenose (pretok kapitala) v Čile ali iz njega, kot tudi za vse transakcije, povezane z njimi, na podlagi česar se na primer za vloge, naložbe ali kredite iz tujine ali v tujino zahteva rezerva („ encaje “).
2. Ne glede na odstavek 1 znaša rezerva, ki jo čilska centralna banka lahko zahteva na podlagi člena 49 št. 2 Zakona 18.840, največ 30 odstotkov prenesenega zneska in se zahteva za obdobje največ dveh let.
PRILOGA 21-A
JAVNA NAROČILA
EVROPSKA UNIJA
ODDELEK A
SUBJEKTI NA CENTRALNI RAVNI JAVNE UPRAVE
|
Ponudbe |
|
|
Razčlenjene v oddelku D |
|
|
Pragovi |
130 000 SDR |
|
Storitve |
|
|
Razčlenjene v oddelku E |
|
|
Pragovi |
130 000 SDR |
|
Dela |
|
|
Razčlenjena v oddelku E |
|
|
Pragovi |
5 000 000 SDR |
|
1. |
Subjekti Evropske unije
|
|
2. |
Javni naročniki držav članic Evropske unije na centralni ravni javne uprave |
BELGIJA
|
|
||||
|
SPF Chancellerie du Premier Ministre; |
FOD Kanselarij van de Eerste Minister; |
||||
|
SPF Personnel et Organisation; |
FOD Kanselarij Personeel en Organisatie; |
||||
|
SPF Budget et Contrôle de la Gestion; |
FOD Budget en Beheerscontrole; |
||||
|
SPF Technologie de l'Information et de la Communication (Fedict); |
FOD Informatie- en Communicatietechnologie (Fedict); |
||||
|
SPF Affaires étrangères, Commerce extérieur et Coopération au Développement; |
FOD Buitenlandse Zaken, Buitenlandse Handel en Ontwikkelingssamenwerking; |
||||
|
SPF Intérieur; |
FOD Binnenlandse Zaken; |
||||
|
SPF Finances; |
FOD Financiën; |
||||
|
SPF Mobilité et Transports; |
FOD Mobiliteit en Vervoer; |
||||
|
SPF Emploi, Travail et Concertation sociale; |
FOD Werkgelegenheid, Arbeid en sociaal overleg; |
||||
|
SPF Sécurité Sociale et Institutions publiques de Sécurité Sociale; |
FOD Sociale Zekerheid en Openbare Instellingen van sociale Zekerheid; |
||||
|
SPF Santé publique, Sécurité de la Chaîne alimentaire et Environnement; |
FOD Volksgezondheid, Veiligheid van de Voedselketen en Leefmilieu; |
||||
|
SPF Justice; |
FOD Justitie; |
||||
|
SPF Economie, PME, Classes moyennes et Energie; |
FOD Economie, KMO, Middenstand en Energie; |
||||
|
Ministère de la Défense; |
Ministerie van Landsverdediging; |
||||
|
Service public de programmation Intégration sociale, Lutte contre la pauvreté Et Economie sociale; |
Programmatorische Overheidsdienst Maatschappelijke Integratie, Armoedsbestrijding en sociale Economie; |
||||
|
Service public fédéral de Programmation Développement durable; |
Programmatorische federale Overheidsdienst Duurzame Ontwikkeling; |
||||
|
Service public fédéral de Programmation Politique scientifique; |
Programmatorische federale Overheidsdienst Wetenschapsbeleid; |
||||
|
|
||||
|
Office national de Sécurité sociale; |
Rijksdienst voor sociale Zekerheid; |
||||
|
Institut national d'Assurance sociales Pour travailleurs indépendants; |
Rijksinstituut voor de sociale Verzekeringen der Zelfstandigen; |
||||
|
Institut national d'Assurance Maladie-Invalidité; |
Rijksinstituut voor Ziekte- en Invaliditeitsverzekering; |
||||
|
Office national des Pensions; |
Rijksdienst voor Pensioenen; |
||||
|
Caisse auxiliaire d'Assurance Maladie-Invalidité; |
Hulpkas voor Ziekte- en Invaliditeitsverzekering; |
||||
|
Fond des Maladies professionnelles; |
Fonds voor Beroepsziekten; |
||||
|
Office national de l'Emploi; |
Rijksdienst voor Arbeidsvoorziening |
||||
|
La Poste (*1) |
De Post (*1) |
BOLGARIJA
Администрация на Народното събрание (administracija državnega zbora);
Администрация на Президента (administracija predsednika);
Администрация на Министерския съвет (administracija sveta ministrov);
Конституционен съд (ustavno sodišče);
Българска народна банка (bolgarska narodna banka);
Министерство на външните работи (ministrstvo za zunanje zadeve);
Министерство на вътрешните работи (ministrstvo za notranje zadeve);
Министерство на извънредните ситуации (ministrstvo za izredne razmere);
Министерство на държавната администрация и административната реформа (ministrstvo za državno upravo in upravno reformo);
Министерство на земеделието и храните (ministrstvo za kmetijstvo in prehrano);
Министерство на здравеопазването (ministrstvo za zdravje);
Министерство на икономиката и енергетиката (ministrstvo za gospodarstvo in energijo);
Министерство на културата (ministrstvo za kulturo);
Министерство на образованието и науката (ministrstvo za izobraževanje in znanost);
Министерство на околната среда и водите (ministrstvo za okolje in vodo);
Министерство на отбраната (ministrstvo za obrambo);
Министерство на правосъдието (ministrstvo za pravosodje);
Министерство на регионалното развитие и благоустройството (ministrstvo za regionalni razvoj in javne gradnje);
Министерство на транспорта (ministrstvo za promet);
Министерство на труда и социалната политика (ministrstvo za delo in socialno politiko);
Министерство на финансите (ministrstvo za finance);
държавни агенции, държавни комисии, изпълнителни агенции и други държавни институции, създадени със закон или с постановление на Министерския съвет, които имат функции във връзка с осъществяването на изпълнителната власт (državne agencije, državne komisije, izvršilne agencije in drugi državni organi, ustanovljeni z zakonom ali uredbo Sveta ministrov, katerih vloga je povezana z izvajanjem izvršilne oblasti):
Агенция за ядрено регулиране (regulativna agencija za jedrsko varnost);
Държавна комисия за енергийно и водно регулиране (državna komisija za urejanje energije in voda);
Държавна комисия по сигурността на информацията (državna komisija za varovanje podatkov);
Комисия за защита на конкуренцията (komisija za varstvo konkurence);
Комисия за защита на личните данни (komisija za varstvo osebnih podatkov);
Комисия за защита от дискриминация (komisija za zaščito pred diskriminacijo);
Комисия за регулиране на съобщенията (komisija za urejanje komunikacij);
Комисия за финансов надзор (komisija za finančni nadzor);
Патентно ведомство на Република България (patentni urad Republike Bolgarije);
Сметна палата на Република България (državni revizijski urad Republike Bolgarije);
Агенция за приватизация (agencija za privatizacijo);
Агенция за следприватизационен контрол (agencija za nadzor po privatizaciji);
Български институт по метрология (bolgarski inštitut za meroslovje);
Държавна агенция „Архиви“ (državna agencija „Arhiv“);
Държавна агенция „Държавен резерв и военновременни запаси“ (državna agencija „Državne rezerve in zaloge za vojno“);
Държавна агенция за бежанците (državna agencija za begunce);
Държавна агенция за българите в чужбина (državna agencija za Bolgare v tujini);
Държавна агенция за закрила на детето (državna agencija za zaščito otrok);
Държавна агенция за информационни технологии и съобщения (državna agencija za informacijsko tehnologijo in komunikacije);
Държавна агенция за метрологичен и технически надзор (državna agencija za meroslovni in tehnični nadzor);
Държавна агенция за младежта и спорта (državna agencija za mladino in šport);
Държавна агенция по туризма (državna agencija za turizem);
Държавна комисия по стоковите борси и тържища (državna komisija za blagovne borze in trge);
Институт по публична администрация и европейска интеграция (inštitut za javno upravo in evropsko integracijo);
Национален статистически институт (nacionalni statistični inštitut);
Агенция „Митници“ (carinski organ);
Агенция за държавна и финансова инспекция (agencija za nadzor javnih financ);
Агенция за държавни вземания (državna agencija za izterjavo terjatev);
Агенция за социално подпомагане (agencija za socialno pomoč);
Държавна агенция „Национална сигурност“ (državna agencija „Nacionalna varnost“);
Агенция за хората с увреждания (agencija za invalidne osebe);
Агенция по вписванията (agencija za registre);
Агенция по енергийна ефективност (agencija za učinkovito rabo energije);
Агенция по заетостта (agencija za zaposlovanje);
Агенция по геодезия, картография и кадастър (agencija za geodezijo, kartografijo in kataster);
Агенция по обществени поръчки (agencija za javna naročila);
Българска агенция за инвестиции (bolgarska agencija za naložbe);
Главна дирекция „Гражданска въздухоплавателна администрация“ (generalni direktorat „Uprava za civilno letalstvo“);
Дирекция за национален строителен контрол (direktorat za nacionalni nadzor gradenj);
Държавна комисия по хазарта (državna komisija za igre na srečo);
Изпълнителна агенция „Автомобилна администрация“ (izvajalska agencija „Avtomobilska uprava“);
Изпълнителна агенция „Борба с градушките“ (izvajalska agencija „Obramba pred točo“);
Изпълнителна агенция „Българска служба за акредитация“ (izvajalska agencija „Bolgarska akreditacijska služba“);
Изпълнителна агенция „Главна инспекция по труда“ (izvajalska agencija „Glavni inšpektorat za delo“);
Изпълнителна агенция „Железопътна администрация“ (izvajalska agencija „Železniška uprava“);
Изпълнителна агенция „Морска администрация“ (izvajalska agencija „Pomorska uprava“);
Изпълнителна агенция „Национален филмов център“ (izvajalska agencija „Nacionalni filmski center“);
Изпълнителна агенция „Пристанищна администрация“ (izvajalska agencija „Pristaniška uprava“);
Изпълнителна агенция „Проучване и поддържане на река Дунав“ (izvajalska agencija „Raziskovanje in ohranjanje reke Donave“);
Фонд „Републиканска пътна инфраструктура“ (nacionalni infrastrukturni sklad);
Изпълнителна агенция за икономически анализи и прогнози (izvajalska agencija za ekonomsko analizo in napovedovanje);
Изпълнителна агенция за насърчаване на малките и средни предприятия (izvajalska agencija za spodbujanje malih in srednjih podjetij);
Изпълнителна агенция по лекарствата (izvajalska agencija za zdravila);
Изпълнителна агенция по лозата и виното (izvajalska agencija za trto in vino);
Изпълнителна агенция по околна среда (izvajalska okoljska agencija);
Изпълнителна агенция по почвените ресурси (izvajalska agencija za vire tal);
Изпълнителна агенция по рибарство и аквакултури (izvajalska agencija za ribištvo in akvakulturo);
Изпълнителна агенция по селекция и репродукция в животновъдството (izvajalska agencija za selekcijo in reprodukcijo pri reji živali);
Изпълнителна агенция по сортоизпитване, апробация и семеконтрол (izvajalska agencija za testiranje rastlinskih sort, terenske inšpekcijske preglede in kontrolo semen);
Изпълнителна агенция по трансплантация (izvajalska agencija za presaditve);
Изпълнителна агенция по хидромелиорации (izvajalska agencija za hidromelioracijo);
Комисията за защита на потребителите (komisija za varstvo potrošnikov);
Контролно-техническата инспекция (inšpektorat za tehnični nadzor);
Национална агенция за приходите (agencija za javne prihodke);
Национална ветеринарномедицинска служба (nacionalna veterinarska služba);
Национална служба за растителна защита (nacionalna služba za varstvo rastlin);
Национална служба по зърното и фуражите (nacionalna služba za žita in krmo);
Държавна агенция по горите (nacionalna agencija za gozdarstvo).
ČEŠKA
|
1. |
Ministerstvo dopravy (ministrstvo za promet); |
|
2. |
Ministerstvo financí (ministrstvo za finance); |
|
3. |
Ministerstvo kultury (ministrstvo za kulturo); |
|
4. |
Ministerstvo obrany (ministrstvo za obrambo); |
|
5. |
Ministerstvo pro místní rozvoj (ministrstvo za regionalni razvoj); |
|
6. |
Ministerstvo práce a sociálních věcí (ministrstvo za delo in socialne zadeve); |
|
7. |
Ministerstvo průmyslu a obchodu (ministrstvo za industrijo in trgovino); |
|
8. |
Ministerstvo spravedlnosti (ministrstvo za pravosodje); |
|
9. |
Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy (ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport); |
|
10. |
Ministerstvo vnitra (ministrstvo za notranje zadeve); |
|
11. |
Ministerstvo zahraničních věcí (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
12. |
Ministerstvo zdravotnictví (ministrstvo za zdravje); |
|
13. |
Ministerstvo zemědělství (ministrstvo za kmetijstvo); |
|
14. |
Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje); |
|
15. |
Poslanecká sněmovna PČR (poslanska zbornica parlamenta Češke republike); |
|
16. |
Senát PČR (senat parlamenta Češke republike); |
|
17. |
Kancelář prezidenta (urad predsednika); |
|
18. |
Český statistický úřad (češki statistični urad); |
|
19. |
Český úřad zeměměřičský a katastrální (češki urad za geodezijo, kartiranje in kataster); |
|
20. |
Úřad průmyslového vlastnictví (urad za industrijsko lastnino); |
|
21. |
Úřad pro ochranu osobních údajů (urad za varstvo osebnih podatkov); |
|
22. |
Bezpečnostní informační služba (varnostnoobveščevalna služba); |
|
23. |
Národní bezpečnostní úřad (nacionalni varnostni organ); |
|
24. |
Česká akademie věd (akademija znanosti Češke republike); |
|
25. |
Vězeňská služba (služba za zapore); |
|
26. |
Český báňský úřad (češki organ za rudarstvo); |
|
27. |
Úřad pro ochranu hospodářské soutěže (urad za varstvo konkurence); |
|
28. |
Správa státních hmotných rezerv (uprava za državne blagovne rezerve); |
|
29. |
Státní úřad pro jadernou bezpečnost (državni urad za jedrsko varnost); |
|
30. |
Energetický regulační úřad (regulativni urad za energijo); |
|
31. |
Úřad vlády České republiky (urad vlade Češke republike); |
|
32. |
Ústavní soud (ustavno sodišče); |
|
33. |
Nejvyšší soud (vrhovno sodišče); |
|
34. |
Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče); |
|
35. |
Nejvyšší státní zastupitelství (vrhovno državno tožilstvo); |
|
36. |
Nejvyšší kontrolní úřad (vrhovni revizijski urad); |
|
37. |
Kancelář Veřejného ochránce práv (urad varuha človekovih pravic); |
|
38. |
Grantová agentura České republiky (agencija Češke republike za nepovratna sredstva); |
|
39. |
Státní úřad inspekce práce (državni urad za delovno inšpekcijo); in |
|
40. |
Český telekomunikační úřad (češki urad za telekomunikacije). |
DANSKA
|
1. |
Folketinget (danski parlament); |
|
2. |
Rigsrevisionen (državni revizijski urad); |
|
3. |
Statsministeriet (urad predsednika vlade); |
|
4. |
Udenrigsministeriet (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
5. |
Beskæftigelsesministeriet – 5 styrelser og institutioner (ministrstvo za zaposlovanje – 5 agencij in institucij); |
|
6. |
Domstolsstyrelsen (sodna uprava); |
|
7. |
Finansministeriet – 5 styrelser og institutioner (ministrstvo za finance – 5 agencij in institucij); |
|
8. |
Forsvarsministeriet – 5 styrelser og institutioner (ministrstvo za obrambo – 5 agencij in institucij); |
|
9. |
Ministeriet for Sundhed og Forebyggelse – Adskillige styrelser og institutioner, herunder Statens Serum Institut (ministrstvo za notranje zadeve in zdravje – več agencij in institucij, vključno z inštitutom Statens Serum); |
|
10. |
Justitsministeriet – Rigspolitichefen, anklagemyndigheden samt 1 direktorat og et antal styrelser (ministrstvo za pravosodje – policijski komisar, 1 direktorat in več agencij); |
|
11. |
Kirkeministeriet – 10 stiftsøvrigheder (ministrstvo za verska vprašanja – 10 škofijskih uradov); |
|
12. |
Kulturministeriet – 4 styrelser samt et antal statsinstitutioner (ministrstvo za kulturo – 4 oddelki in več institucij); |
|
13. |
Miljøministeriet - 5 styrelser (ministrstvo za okolje – 5 agencij); |
|
14. |
Ministeriet for Flygtninge, Invandrere og Integration – 1 styrelse (ministrstvo za begunce, priseljevanje in integracijo – 1 agencija); |
|
15. |
Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri – 4 direktorater og institutioner (ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in ribištvo – 4 direktorati in institucije); |
|
16. |
Ministeriet for Videnskab, Teknologi og Udvikling – Adskillige styrelser og institutioner, Forskningscenter Risø og Statens uddannelsesbygninger (ministrstvo za znanost, tehnologijo in inovacije – več agencij in institucij, vključno z državnim laboratorijem Risoe in danskimi državnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami); |
|
17. |
Skatteministeriet – 1 styrelse og institutioner (ministrstvo za obdavčitev – 1 agencija in več institucij); |
|
18. |
Velfærdsministeriet – 3 styrelser og institutioner (ministrstvo za socialne zadeve – 3 agencije in več institucij); |
|
19. |
Transportministeriet – 7 styrelser og institutioner, herunder Øresundsbrokonsortiet (ministrstvo za promet – 7 agencij in institucij, vključno z Øresundsbrokonsortiet); |
|
20. |
Undervisningsministeriet – 3 styrelser, 4 undervisningsinstitutioner og 5 andre institutioner (ministrstvo za izobraževanje – 3 agencije, 4 izobraževalne ustanove, 5 drugih institucij); |
|
21. |
Økonomi- og Erhvervsministeriet – Adskillige styrelser og institutioner (ministrstvo za gospodarske in poslovne zadeve – več agencij in institucij); |
|
22. |
Klima- og Energiministeriet – 3 styrelser og institutioner (ministrstvo za podnebje in energijo – 3 agencije in institucije). |
NEMČIJA
|
1. |
zvezno ministrstvo za zunanje zadeve; |
Auswärtiges Amt; |
|
2. |
zvezno kanclerstvo; |
Bundeskanzleramt; |
|
3. |
zvezno ministrstvo za delo in socialne zadeve; |
Bundesministerium für Arbeit und Soziales; |
|
4. |
zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave; |
Bundesministerium für Bildung und Forschung; |
|
5. |
zvezno ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in varstvo potrošnikov; |
Bundesministerium für Ernährung, Landwirtschaft und Verbraucherschutz; |
|
6. |
zvezno ministrstvo za finance; |
Bundesministerium der Finanzen; |
|
7. |
zvezno ministrstvo za notranje zadeve – samo blago za civilno uporabo; |
Bundesministerium des Innern; |
|
8. |
zvezno ministrstvo za zdravje; |
Bundesministerium für Gesundheit; |
|
9. |
zvezno ministrstvo za družino, starejše, ženske in mladino; |
Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen und Jugend; |
|
10. |
zvezno ministrstvo za pravosodje; |
Bundesministerium der Justiz; |
|
11. |
zvezno ministrstvo za promet, gradnjo in razvoj mest; |
Bundesministerium für Verkehr, Bau und Stadtentwicklung; |
|
12. |
zvezno ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo; |
Bundesministerium für Wirtschaft und Technologie; |
|
13. |
zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj; |
Bundesministerium für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung; |
|
14. |
zvezno ministrstvo za obrambo; |
Bundesministerium der Verteidigung; |
|
15. |
zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave in varnost reaktorjev; |
Bundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit. |
ESTONIJA
|
1. |
Vabariigi Presidendi Kantselei (urad predsednika Republike Estonije); |
|
2. |
Eesti Vabariigi Riigikogu (parlament Republike Estonije); |
|
3. |
Eesti Vabariigi Riigikohus (vrhovno sodišče Republike Estonije); |
|
4. |
Riigikontroll (državni revizijski urad Republike Estonije); |
|
5. |
Õiguskantsler (kancler za pravosodje); |
|
6. |
Riigikantselei (državno kanclerstvo); |
|
7. |
Rahvusarhiiv (državni arhiv Estonije); |
|
8. |
Haridus- ja Teadusministeerium (Ministrstvo za šolstvo in raziskave); |
|
9. |
Justiitsministeerium (ministrstvo za pravosodje); |
|
10. |
Kaitseministeerium (ministrstvo za obrambo); |
|
11. |
Keskkonnaministeerium (ministrstvo za okolje); |
|
12. |
Kultuuriministeerium (ministrstvo za kulturo); |
|
13. |
Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium (ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije); |
|
14. |
Põllumajandusministeerium (ministrstvo za kmetijstvo); |
|
15. |
Rahandusministeerium (ministrstvo za finance); |
|
16. |
Siseministeerium (ministrstvo za notranje zadeve); |
|
17. |
Sotsiaalministeerium (ministrstvo za socialne zadeve); |
|
18. |
Välisministeerium (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
19. |
Keeleinspektsioon (jezikovni inšpektorat); |
|
20. |
Riigiprokuratuur (tožilstvo); |
|
21. |
Teabeamet (informacijski odbor); |
|
22. |
Maa-amet (estonski odbor za zemljišča); |
|
23. |
Keskkonnainspektsioon (inšpektorat za okolje); |
|
24. |
Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus (center za varstvo gozdov in silvikulturo); |
|
25. |
Muinsuskaitseamet (odbor za dediščino); |
|
26. |
Patendiamet (patentni urad); |
|
27. |
Tehnilise Järelevalve Amet (estonski organ za tehnični nazor); |
|
28. |
Tarbijakaitseamet (odbor za varstvo potrošnikov); |
|
29. |
Riigihangete Amet (urad za javna naročila); |
|
30. |
Taimetoodangu Inspektsioon (inšpektorat za pridelavo rastlin);- |
|
31. |
Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet (kmetijski registri in informacijski odbor); |
|
32. |
Veterinaar- ja Toiduamet (odbor za veterinarstvo in prehrano); |
|
33. |
Konkurentsiamet (estonski organ za konkurenco); |
|
34. |
Maksu - ja Tolliamet (odbor za davke in carino); |
|
35. |
Statistikaamet (statistični urad Estonije); |
|
36. |
Kaitsepolitseiamet (odbor za varnostno policijo); |
|
37. |
Kodakondsus- ja Migratsiooniamet (odbor za državljanstvo in migracije); |
|
38. |
Piirivalveamet (nacionalni odbor za mejno stražo); |
|
39. |
Politseiamet (odbor za državno policijo); |
|
40. |
Eesti Kohtuekspertiisi ja Instituut (center za forenzične storitve); |
|
41. |
Keskkriminaalpolitsei (centralna kriminalistična policija); |
|
42. |
Päästeamet (odbor za reševanje); |
|
43. |
Andmekaitse Inspektsioon (estonski inšpektorat za varstvo podatkov); |
|
44. |
Ravimiamet (državna agencija za zdravila); |
|
45. |
Sotsiaalkindlustusamet (odbor za socialno zavarovanje); |
|
46. |
Tööturuamet (odbor za trg dela); |
|
47. |
Tervishoiuamet (odbor za zdravstveno varstvo); |
|
48. |
Tervisekaitseinspektsioon (inšpektorat za varovanje zdravja); |
|
49. |
Tööinspektsioon (inšpektorat za delo); |
|
50. |
Lennuamet (estonska uprava za civilno letalstvo); |
|
51. |
Maanteeamet (estonska uprava za ceste); |
|
52. |
Veeteede Amet (pomorska uprava); |
|
53. |
Julgestuspolitsei (centralna policija za kazenski pregon); |
|
54. |
Kaitseressursside Amet (agencija za obrambna sredstva); |
|
55. |
Kaitseväe Logistikakeskus (logistični center za obrambne sile). |
IRSKA
|
1. |
President's Establishment (predsednikove službe); |
|
2. |
Houses of the Oireachtas (parlament); |
|
3. |
Department of the Taoiseach (predsednik vlade); |
|
4. |
Central Statistics Office (centralni statistični urad); |
|
5. |
Department of Finance (ministrstvo za finance); |
|
6. |
Office of the Comptroller and Auditor General (urad glavnega kontrolorja in revizorja); |
|
7. |
Office of the Revenue Commissioners (urad komisarjev za državne finance); |
|
8. |
Office of Public Works (urad za javna dela); |
|
9. |
State Laboratory (državni laboratorij); |
|
10. |
Office of the Attorney General (urad državnega tožilca); |
|
11. |
Office of the Director of Public Prosecutions (urad direktorja državnega tožilstva); |
|
12. |
Valuation Office (urad za cenitve); |
|
13. |
Commission for Public Service Appointments (komisija za imenovanja v javnih službah); |
|
14. |
Office of the Ombudsman (urad varuha človekovih pravic); |
|
15. |
Chief State Solicitor's Office (urad državnega pravobranilca); |
|
16. |
Department of Justice, Equality and Law Reform (ministrstvo za pravosodje, enakost in pravno reformo); |
|
17. |
Courts Service (sodne službe); |
|
18. |
Prisons Service (uprava za izvrševanje kazenskih sankcij); |
|
19. |
Office of the Commissioners of Charitable Donations and Bequests (urad komisarjev za dobrodelne donacije in volila); |
|
20. |
Department of the Environment, Heritage and Local Government (mistrstvo za okolje, kulturno in naravno dediščino ter lokalno upravo); |
|
21. |
Department of Education and Science (ministrstvo za izobraževanje in znanost); |
|
22. |
Department of Communications, Energy and Natural Resources (ministrstvo za komunikacije, energijo in naravne vire); |
|
23. |
Department of Agriculture, Fisheries and Food (ministrstvo za kmetijstvo, ribolov in prehrano); |
|
24. |
Department of Transport (ministrstvo za promet); |
|
25. |
Department of Health and Children (ministrstvo za zdravje in otroke); |
|
26. |
Department of Enterprise, Trade and Employment (ministrstvo za podjetja, trgovino in zaposlovanje); |
|
27. |
Department of Arts, Sports and Tourism (ministrstvo za umetnost, šport in turizem); |
|
28. |
Department of Defence (ministrstvo za obrambo); |
|
29. |
Department of Foreign Affairs (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
30. |
Department of Social and Family Affairs (ministrstvo za socialne zadeve in družino); |
|
31. |
Department of Community, Rural and Gaeltacht (Gaelic-speaking regions) Affairs (ministrstvo za skupnost, podeželje in galsko govoreče regije); |
|
32. |
Arts Council (svet za umetnost); |
|
33. |
National Gallery (narodna galerija). |
GRČIJA
|
1. |
Υπουργείο Εσωτερικών (ministrstvo za notranje zadeve); |
|
2. |
Υπουργείο Εξωτερικών (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
3. |
Υπουργείο Οικονομίας και Οικονομικών (ministrstvo za gospodarstvo in finance); |
|
4. |
Υπουργείο Ανάπτυξης (ministrstvo za razvoj); |
|
5. |
Υπουργείο Δικαιοσύνης (ministrstvo za pravosodje); |
|
6. |
Υπουργείο Εθνικής Παιδείας και Θρησκευμάτων (ministrstvo za izobraževanje in veroizpovedi); |
|
7. |
Υπουργείο Πολιτισμού (ministrstvo za kulturo); |
|
8. |
Υπουργείο Υγείας και Κοινωνικής Αλληλεγγύης (ministrstvo za zdravje in socialno solidarnost); |
|
9. |
Υπουργείο Περιβάλλοντος, Χωροταξίας και Δημοσίων Έργων (ministrstvo za okolje, prostorsko načrtovanje in javne gradnje); |
|
10. |
Υπουργείο Απασχόλησης και Κοινωνικής Προστασίας (ministrstvo za zaposlovanje in socialno varstvo); |
|
11. |
Υπουργείο Μεταφορών και Επικοινωνιών (ministrstvo za promet in komunikacije); |
|
12. |
Υπουργείο Αγροτικής Ανάπτυξης και Τροφίμων (ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano); |
|
13. |
Υπουργείο Εμπορικής Ναυτιλίας, Αιγαίου και Νησιωτικής Πολιτικής (ministrstvo za trgovsko mornarico, Egejsko morje in otoško politiko); |
|
14. |
Υπουργείο Μακεδονίας- Θράκης (ministrstvo za Makedonijo in Trakijo); |
|
15. |
Γενική Γραμματεία Επικοινωνίας (generalni sekretariat za komunikacije); |
|
16. |
Γενική Γραμματεία Ενημέρωσης (generalni sekretariat za informacije); |
|
17. |
Γενική Γραμματεία Νέας Γενιάς (generalni sekretariat za mladino); |
|
18. |
Γενική Γραμματεία Ισότητας (generalni sekretariat za enakopravnost); |
|
19. |
Γενική Γραμματεία Κοινωνικών Ασφαλίσεων (generalni sekretariat za socialno varnost); |
|
20. |
Γενική Γραμματεία Απόδημου Ελληνισμού (generalni sekretariat za Grke v tujini); |
|
21. |
Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας (generalni sekretariat za industrijo); |
|
22. |
Γενική Γραμματεία Έρευνας και Τεχνολογίας (generalni sekretariat za raziskave in tehnologijo); |
|
23. |
Γενική Γραμματεία Αθλητισμού (generalni sekretariat za šport); |
|
24. |
Γενική Γραμματεία Δημοσίων Έργων (generalni sekretariat za javne gradnje); |
|
25. |
Γενική Γραμματεία Εθνικής Στατιστικής Υπηρεσίας Ελλάδος (nacionalna statistična služba); |
|
26. |
Εθνικό Συμβούλιο Κοινωνικής Φροντίδας (nacionalni svet za socialno varstvo); |
|
27. |
Οργανισμός Εργατικής Κατοικίας (stanovanjska organizacija delavcev); |
|
28. |
Εθνικό Τυπογραφείο (nacionalni urad za tisk); |
|
29. |
Γενικό Χημείο του Κράτους (splošni državni laboratorij); |
|
30. |
Ταμείο Εθνικής Οδοποιίας (grški sklad za avtoceste); |
|
31. |
Εθνικό Καποδιστριακό Πανεπιστήμιο Αθηνών (univerza v Atenah); |
|
32. |
Αριστοτέλειο Πανεπιστήμιο Θεσσαλονίκης (univerza v Solunu); |
|
33. |
Δημοκρίτειο Πανεπιστήμιο Θράκης (univerza v Trakiji): |
|
34. |
Πανεπιστήμιο Αιγαίου (univerza na Egejskih otokih); |
|
35. |
Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων (univerza v Ioannini); |
|
36. |
Πανεπιστήμιο Πατρών (univerza v Patrasu); |
|
37. |
Πανεπιστήμιο Μακεδονίας (univerza v Makedoniji); |
|
38. |
Πολυτεχνείο Κρήτης (politehnična šola na Kreti); |
|
39. |
Σιβιτανίδειος Δημόσια Σχολή Τεχνών και Επαγγελμάτων (tehnična šola Sivitanidios); |
|
40. |
Αιγινήτειο Νοσοκομείο (bolnišnica Eginitio); |
|
41. |
Αρεταίειο Νοσοκομείο (bolnišnica Areteio); |
|
42. |
Εθνικό Κέντρο Δημόσιας Διοίκησης (nacionalni center za javno upravo); |
|
43. |
Οργανισμός Διαχείρισης Δημοσίου Υλικού (javna organizacija za upravljanje materialov Α.Ε.); |
|
44. |
Οργανισμός Γεωργικών Ασφαλίσεων (organizacija za zavarovanje kmetov); |
|
45. |
Οργανισμός Σχολικών Κτιρίων (organizacija za gradnjo šol); |
|
46. |
Γενικό Επιτελείο Στρατού (generalštab vojske); |
|
47. |
Γενικό Επιτελείο Ναυτικού (generalštab mornarice); |
|
48. |
Γενικό Επιτελείο Αεροπορίας (generalštab letalstva); |
|
49. |
Ελληνική Επιτροπή Ατομικής Ενέργειας (grška komisija za jedrsko energijo); |
|
50. |
Γενική Γραμματεία Εκπαίδευσης Ενηλίκων (generalni sekretariat za nadaljnje izobraževanje); |
|
51. |
Γενική Γραμματεία Εμπορίου (generalni sekretariat za trgovino); |
|
52. |
Ελληνικά Ταχυδρομεία Hellenic Post (pošta Grčije – EL. TA); |
ŠPANIJA
|
1. |
Presidencia de Gobierno; |
|
2. |
Ministerio de Asuntos Exteriores y de Cooperación; |
|
3. |
Ministerio de Justicia; |
|
4. |
Ministerio de Defensa; |
|
5. |
Ministerio de Economía y Hacienda; |
|
6. |
Ministerio del Interior; |
|
7. |
Ministerio de Fomento; |
|
8. |
Ministerio de Educación y Ciencia; |
|
9. |
Ministerio de Industria, Turismo y Comercio; |
|
10. |
Ministerio de Trabajo y Asuntos Sociales; |
|
11. |
Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación; |
|
12. |
Ministerio de la Presidencia; |
|
13. |
Ministerio de Administraciones Públicas; |
|
14. |
Ministerio de Cultura; |
|
15. |
Ministerio de Sanidad y Consumo; |
|
16. |
Ministerio de Medio Ambiente; |
|
17. |
Ministerio de Vivienda. |
FRANCIJA
Ministères:
|
|
Services du Premier ministre; |
|
|
Ministère chargé de la santé, de la jeunesse et des sports; |
|
|
Ministère chargé de l'intérieur, de l'outre-mer et des collectivités territoriales; |
|
|
Ministère chargé de la justice; |
|
|
Ministère chargé de la défense; |
|
|
Ministère chargé des affaires étrangères et européennes; |
|
|
Ministère chargé de l'éducation nationale; |
|
|
Ministère chargé de l'économie, des finances et de l'emploi; |
|
|
Secrétariat d'État aux transports; |
|
|
Secrétariat d'État aux entreprises et au commerce extérieur; |
|
|
Ministère chargé du travail, des relations sociales et de la solidarité; |
|
|
Ministère chargé de la culture et de la communication; |
|
|
Ministère chargé du budget, des comptes publics et de la fonction publique; |
|
|
Ministère chargé de l'agriculture et de la pêche; |
|
|
Ministère chargé de l'enseignement supérieur et de la recherche; |
|
|
Ministère chargé de l'écologie, du développement et de l'aménagement durables; |
|
|
Secrétariat d'État à la fonction publique; |
|
|
Ministère chargé du logement et de la ville; |
|
|
Secrétariat d'État à la coopération et à la francophonie; |
|
|
Secrétariat d'État à l'outre-mer; |
|
|
Secrétariat d'État à la jeunesse et aux sports et de la vie associative; |
|
|
Secrétariat d'État aux anciens combattants; |
|
|
Ministère chargé de l'immigration, de l'intégration, de l'identité nationale et du co-développement; |
|
|
Secrétariat d'État en charge de la prospective et de l'évaluation des politiques publiques; |
|
|
Secrétariat d’État aux affaires européennes |
|
|
Secrétariat d'État aux affaires étrangères et aux droits de l'homme; |
|
|
Secrétariat d'État à la consommation et au tourisme; |
|
|
Secrétariat d'État à la politique de la ville; |
|
|
Secrétariat d'État à la solidarité; |
|
|
Secrétariat d'État en charge de l'emploi; |
|
|
Secrétariat d'État en charge du commerce, de l'artisanat, des PME, du tourisme et des services; |
|
|
Secrétariat d'État en charge du développement de la région-capitale; |
|
|
Secrétariat d'État en charge de l'aménagement du territoire. |
|
|
Établissements publics nationaux: |
|
|
Académie de France à Rome; |
|
|
Académie de marine; |
|
|
Académie des sciences d'outre-mer; |
|
|
Agence Centrale des Organismes de Sécurité Sociale (A.C.O.S.S.); |
|
|
Agences de l'eau; |
|
|
Agence Nationale de l'Accueil des Étrangers et des migrations; |
|
|
Agence nationale pour l'amélioration des conditions de travail (ANACT); |
|
|
Agence nationale pour l'amélioration de l'habitat (ANAH); |
|
|
Agence Nationale pour la Cohésion Sociale et l'Égalité des Chances; |
|
|
Agence nationale pour l'indemnisation des français d'outre-mer (ANIFOM); |
|
|
Assemblée permanente des chambres d'agriculture (APCA); |
|
|
Bibliothèque nationale de France; |
|
|
Bibliothèque nationale et universitaire de Strasbourg; |
|
|
Caisse des Dépôts et Consignations; |
|
|
Caisse nationale des autoroutes (CNA); |
|
|
Caisse nationale militaire de sécurité sociale (CNMSS); |
|
|
Caisse de garantie du logement locatif social; |
|
|
Casa de Velasquez; |
|
|
Centre d'enseignement zootechnique; |
|
|
Centre hospitalier national des Quinze-Vingts; |
|
|
Centre international d'études supérieures en sciences agronomiques (Montpellier Sup Agro); |
|
|
Centre des liaisons européennes et internationales de sécurité sociale; |
|
|
Centre des Monuments Nationaux; |
|
|
Centre national d'art et de culture Georges Pompidou; |
|
|
Centre national de la cinématographie; |
|
|
Institut national supérieur de formation et de recherche pour l'éducation des jeunes handicapés et les enseignements adaptés; |
|
|
Centre National d'Études et d'expérimentation du machinisme agricole, du génie rural, des eaux et des forêts (CEMAGREF); |
|
|
École nationale supérieure de Sécurité Sociale; |
|
|
Centre national du livre; |
|
|
Centre national de documentation pédagogique; |
|
|
Centre national des œuvres universitaires et scolaires (CNOUS); |
|
|
Centre national professionnel de la propriété forestière; |
|
|
Centre National de la Recherche Scientifique (C.N.R.S); |
|
|
Centres d'éducation populaire et de sport (CREPS); |
|
|
Centres régionaux des œuvres universitaires (CROUS); |
|
|
Collège de France; |
|
|
Conservatoire de l'espace littoral et des rivages lacustres; |
|
|
Conservatoire National des Arts et Métiers; |
|
|
Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Paris; |
|
|
Conservatoire national supérieur de musique et de danse de Lyon; |
|
|
Conservatoire national supérieur d'art dramatique; |
|
|
École centrale de Lille; |
|
|
École centrale de Lyon; |
|
|
École centrale des arts et manufactures; |
|
|
École française d'archéologie d'Athènes; |
|
|
École française d'Extrême-Orient; |
|
|
École française de Rome; |
|
|
École des hautes études en sciences sociales; |
|
|
École nationale d'administration; |
|
|
École nationale de l'aviation civile (ENAC); |
|
|
École nationale des Chartes; |
|
|
École nationale d'équitation; |
|
|
École Nationale du Génie de l'Eau et de l'environnement de Strasbourg; |
|
|
Écoles nationales d'ingénieurs; |
|
|
École nationale d'ingénieurs des industries des techniques agricoles et alimentaires de Nantes; |
|
|
Écoles nationales d'ingénieurs des travaux agricoles; |
|
|
École nationale de la magistrature; |
|
|
Écoles nationales de la marine marchande; |
|
|
École nationale de la santé publique (ENSP); |
|
|
École nationale de ski et d'alpinisme; |
|
|
École nationale supérieure des arts décoratifs; |
|
|
École nationale supérieure des arts et industries textiles Roubaix; |
|
|
Écoles nationales supérieures d'arts et métiers; |
|
|
École nationale supérieure des beaux-arts; |
|
|
École nationale supérieure de céramique industrielle; |
|
|
École nationale supérieure de l'électronique et de ses applications (ENSEA); |
|
|
École Nationale Supérieure des Sciences de l'information et des bibliothécaires; |
|
|
Écoles nationales vétérinaires; |
|
|
École nationale de voile; |
|
|
Écoles normales supérieures; |
|
|
École polytechnique; |
|
|
École de viticulture Avize (Marne); |
|
|
Établissement national d’enseignement agronomique de Dijon; |
|
|
Établissement national des invalides de la marine (ENIM); |
|
|
Établissement national de bienfaisance Koenigswarter; |
|
|
Fondation Carnegie; |
|
|
Fondation Singer-Polignac; |
|
|
Haras nationaux; |
|
|
Hôpital national de Saint-Maurice; |
|
|
Institut français d'archéologie orientale du Caire; |
|
|
Institut géographique national; |
|
|
Institut National des Appellations d'origine; |
|
|
Institut National d'enseignement supérieur et de recherche agronomique et agroalimentaire de Rennes; |
|
|
Institut National d'Études Démographiques (I.N.E.D); |
|
|
Institut National d'Horticulture; |
|
|
Institut National de la jeunesse et de l'éducation populaire; |
|
|
Institut national des jeunes aveugles Paris; |
|
|
Institut national des jeunes sourds Bordeaux; |
|
|
Institut national des jeunes sourds Chambéry; |
|
|
Institut national des jeunes sourds Metz; |
|
|
Institut national des jeunes sourds Paris; |
|
|
Institut national de physique nucléaire et de physique des particules (I.N.P.N.P.P); |
|
|
Institut national de la propriété industrielle; |
|
|
Institut National de la Recherche Agronomique (I.N.R.A); |
|
|
Institut National de la Recherche Pédagogique (I.N.R.P); |
|
|
Institut National de la Santé et de la Recherche Médicale (I.N.S.E.R.M); |
|
|
Institut National des Sciences de l'Univers; |
|
|
Institut National des Sports et de l'Éducation Physique; |
|
|
Instituts nationaux polytechniques; |
|
|
Instituts nationaux des sciences appliquées; |
|
|
Institut national de recherche en informatique et en automatique (INRIA); |
|
|
Institut national de recherche sur les transports et leur sécurité (INRETS); |
|
|
Institut de Recherche pour le Développement; |
|
|
Instituts régionaux d'administration; |
|
|
Institut des Sciences et des Industries du vivant et de l'environnement (Agro Paris Tech); |
|
|
Institut supérieur de mécanique de Paris; |
|
|
Institut Universitaires de Formation des Maîtres; |
|
|
Musée de l'armée; |
|
|
Musée Gustave-Moreau; |
|
|
Musée national de la marine; |
|
|
Musée national J.-J.-Henner; |
|
|
Musée national de la Légion d'honneur; |
|
|
Musée de la Poste; |
|
|
Muséum National d'Histoire Naturelle; |
|
|
Musée Auguste-Rodin; |
|
|
Observatoire de Paris; |
|
|
Office français de protection des réfugiés et apatrides; |
|
|
Office National des Anciens Combattants et des Victimes de Guerre (ONAC); |
|
|
Office national de la chasse et de la faune sauvage; |
|
|
Office National de l'eau et des milieux aquatiques; |
|
|
Office national d'information sur les enseignements et les professions (ONISEP); |
|
|
Office universitaire et culturel français pour l'Algérie; |
|
|
Palais de la découverte; |
|
|
Parcs nationaux; |
|
|
Universités. |
|
|
Autre organisme public national: |
|
|
Union des groupements d'achats publics (UGAP); |
|
|
Agence Nationale pour l'emploi (A.N.P.E); |
|
|
Autorité indépendante des marchés financiers; |
|
|
Caisse Nationale des Allocations Familiales (CNAF); |
|
|
Caisse Nationale d'Assurance Maladie des Travailleurs Salariés (CNAMS); |
|
|
Caisse Nationale d'Assurance-Vieillesse des Travailleurs Salariés (CNAVTS). |
HRVAŠKA
|
1. |
Croatian Parliament (hrvaški parlament); |
|
2. |
President of the Republic of Croatia (predsednik Republike Hrvaške); |
|
3. |
Office of the President of the Republic of Croatia (urad predsednika Republike Hrvaške); |
|
4. |
Office of the President of the Republic of Croatia after the expiry of the term of office (urad predsednika Republike Hrvaške po izteku mandata); |
|
5. |
Government of the Republic of Croatia (vlada Republike Hrvaške); |
|
6. |
Offices of the Government of the Republic of Croatia (uradi vlade Republike Hrvaške); |
|
7. |
Ministry of Economy (ministrstvo za gospodarstvo); |
|
8. |
Ministry of Regional Development and EU Funds (ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU); |
|
9. |
Ministry of Finance (ministrstvo za finance); |
|
10. |
Ministry of Defence (ministrstvo za obrambo); |
|
11. |
Ministry of Foreign and European Affairs (ministrstvo za zunanje in evropske zadeve); |
|
12. |
Ministry of the Interior (ministrstvo za notranje zadeve); |
|
13. |
Ministry of Justice (ministrstvo za pravosodje); |
|
14. |
Ministry of Public Administration (ministrstvo za javno upravo); |
|
15. |
Ministry of Entrepreneurship and Crafts (ministrstvo za podjetništvo in obrtništvo); |
|
16. |
Ministry of Labour and Pension System (ministrstvo za delo in pokojninski sistem); |
|
17. |
Ministry of Maritime Affairs, Transport and Infrastructure (ministrstvo za pomorske zadeve, promet in infrastrukturo); |
|
18. |
Ministry of Agriculture (ministrstvo za kmetijstvo); |
|
19. |
Ministry of Tourism (ministrstvo za turizem); |
|
20. |
Ministry of Environmental and Nature Protection (ministrstvo za okolje in varstvo narave); |
|
21. |
Ministry of Construction and Physical Planning (ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje); |
|
22. |
Ministry of Veterans' Affairs (ministrstvo za zadeve veteranov); |
|
23. |
Ministry of Social Policy and Youth (ministrstvo za socialno politiko in mladino); |
|
24. |
Ministry of Health (ministrstvo za zdravje); |
|
25. |
Ministry of Science, Education and Sports (ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport); |
|
26. |
Ministry of Culture (ministrstvo za kulturo); |
|
27. |
State administrative organisations (državne upravne organizacije); |
|
28. |
County state administration offices (uradi državne uprave v županijah); |
|
29. |
Constitutional Court of the Republic of Croatia (ustavno sodišče Republike Hrvaške); |
|
30. |
Supreme Court of the Republic of Croatia (vrhovno sodišče Republike Hrvaške); |
|
31. |
Courts (sodišča); |
|
32. |
State Judiciary Council (državni svet sodnikov); |
|
33. |
State attorney's offices (državna pravobranilstva); |
|
34. |
State Prosecutor's Council (državnotožilski svet); |
|
35. |
Ombudsman's offices (urad varuha človekovih pravic); |
|
36. |
State Commission for the Supervision of Public Procurement Procedures (državna komisija za nadzor nad postopki javnega naročanja); |
|
37. |
Croatian National Bank (hrvaška narodna banka); |
|
38. |
State agencies and offices (državne agencije in uradi); |
|
39. |
State Audit Office (državni revizijski urad). |
ITALIJA
Nabavni organi:
|
1. |
Presidenza del Consiglio dei Ministri (predsedstvo sveta ministrov); |
|
2. |
Ministero degli Affari Esteri (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
3. |
Ministero dell'Interno (ministrstvo za notranje zadeve) |
|
4. |
Ministero della Giustizia e Uffici giudiziari – esclusi i giudici di pace (ministrstvo za pravosodje in sodniške funkcije – razen giudici di pace); |
|
5. |
Ministero della Difesa (ministrstvo za obrambo); |
|
6. |
Ministero dell'Economia e delle Finanze (ministrstvo za gospodarstvo in finance); |
|
7. |
Ministero dello Sviluppo Economico (ministrstvo za gospodarski razvoj); |
|
8. |
Ministero del Commercio internazionale (ministrstvo za mednarodno trgovino); |
|
9. |
Ministero delle Comunicazioni (ministrstvo za komunikacije); |
|
10. |
Ministero delle Politiche Agricole e Forestali (ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko); |
|
11. |
Ministero dell'Ambiente e Tutela del Territorio e del Mare (ministrstvo za okolje, kopno in morje); |
|
12. |
Ministero delle Infrastrutture (ministrstvo za infrastrukturo); |
|
13. |
Ministero dei Trasporti (ministrstvo za promet); |
|
14. |
Ministero del Lavoro e delle politiche sociali e della Previdenza sociale (ministrstvo za delo, socialno politiko in socialno varnost); |
|
15. |
Ministero della Solidarietà sociale (ministrstvo za socialno solidarnost); |
|
16. |
Ministero della Salute (ministrstvo za zdravje); |
|
17. |
Ministero dell' Istruzione dell' università e della ricerca (ministrstvo za izobraževanje, visoko šolstvo in raziskave); |
|
18. |
Ministero per i Beni e le Attività culturali comprensivo delle sue articolazioni periferiche (ministrstvo za dediščino in kulturo, vključno s podrejenimi entitetami). |
II. Drugi nacionalni javni organi:
|
|
CONSIP (Concessionaria Servizi Informatici Pubblici) (1). |
CIPER
|
1. |
Προεδρία και Προεδρικό Μέγαρο (predsedstvo in predsedniška palača); |
|
2. |
Γραφείο Συντονιστή Εναρμόνισης (urad koordinatorja za harmonizacijo); |
|
3. |
Υπουργικό Συμβούλιο (svet ministrov); |
|
4. |
Βουλή των Αντιπροσώπων (predstavniški dom); |
|
5. |
Δικαστική Υπηρεσία (sodniška služba); |
|
6. |
Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας (pravobranilstvo Republike); |
|
7. |
Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας (revizijski urad Republike); |
|
8. |
Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας (komisija za javno službo); |
|
9. |
Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας (komisija za izobraževalne storitve); |
|
10. |
Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως (urad komisarja za upravo (varuh človekovih pravic)); |
|
11. |
Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού (komisija za varstvo konkurence); |
|
12. |
Υπηρεσία Εσωτερικού Ελέγχου (služba za notranjo revizijo); |
|
13. |
Γραφείο Προγραμματισμού (urad za načrtovanje); |
|
14. |
Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας (državna blagajna Republike); |
|
15. |
Γραφείο Επιτρόπου Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα (urad komisarja za varstvo osebnih podatkov); |
|
16. |
Γραφείο Εφόρου Δημοσίων Ενισχύσεων (urad komisarja za nadzor državne pomoči); |
|
17. |
Αναθεωρητική Αρχή Προσφορών (organ za pregled razpisa); |
|
18. |
Υπηρεσία Εποπτείας και Ανάπτυξης Συνεργατικών Εταιρειών (organ za nadzor in razvoj zadrug); |
|
19. |
Αναθεωρητική Αρχή Προσφύγων (organ za preverjanje beguncev); |
|
20. |
Υπουργείο Άμυνας (ministrstvo za obrambo); |
|
21. |
Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος (ministrstvo za kmetijstvo, naravne vire in okolje):
|
|
22. |
Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως (ministrstvo za pravosodje in javni red):
|
|
23. |
Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού (ministrstvo za trgovino, industrijo in turizem):
|
|
24. |
Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (ministrstvo za delo in socialno varstvo):
|
|
25. |
Υπουργείο Εσωτερικών (ministrstvo za notranje zadeve):
|
|
26. |
Υπουργείο Εξωτερικών (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
27. |
Υπουργείο Οικονομικών (ministrstvo za finance):
|
|
28. |
Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού (ministrstvo za šolstvo in kulturo); |
|
29. |
Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων (ministrstvo za komunikacije in infrastrukturo);
|
|
30. |
Υπουργείο Υγείας (ministrstvo za zdravje):
|
LATVIJA
|
A. |
Ministrijas, īpašu ministru sekretariāti un to padotībā esošās iestādes (Ministrstva, sekretariati ministrstev za posebne naloge in njihove podrejene institucije):
|
|
B. |
Citas valsts iestādes (druge državne institucije):
|
LITVA
|
1. |
Prezidentūros kanceliarija (urad predsednika); |
|
2. |
Seimo kanceliarija (urad Seimas);
Seimui atskaitingos institucijos: (institucije, odgovorne vladi):
|
|
3. |
Vyriausybės kanceliarija (urad vlade);
Vyriausybei atskaitingos institucijos (institucije, odgovorne vladi):
|
|
4. |
Aplinkos ministerija (ministrstvo za okolje);
Įstaigos prie Aplinkos ministerijos (institucije pod ministrstvom za okolje):
|
|
5. |
Finansų ministerija (ministrstvo za finance);
Įstaigos prie Finansų ministerijos (institucije pod ministrstvom za finance):
|
|
6. |
Krašto apsaugos ministerija (ministrstvo za nacionalno obrambo);
Įstaigos prie Krašto apsaugos ministerijos (institucije pod ministrstvom za nacionalno obrambo):
|
|
7. |
Kultūros ministerija (ministrstvo za kulturo);
Įstaigos prie Kultūros ministerijos (institucije pod ministrstvom za kulturo):
|
|
8. |
Socialinės apsaugos ir darbo ministerija (ministrstvo za socialno varnost in delo);
Įstaigos prie Socialinės apsaugos ir darbo ministerijos (institucije pod ministrstvom za socialno varnost in delo):
|
|
9. |
Susisiekimo ministerija (ministrstvo za promet in komunikacije)
Įstaigos prie Susisiekimo ministerijos (institucije pod ministrstvom za promet in komunikacije):
|
|
10. |
Sveikatos apsaugos ministerija (Ministry of Health);
Įstaigos prie Sveikatos apsaugos ministerijos (institucije pod ministrstvom za zdravje):
|
|
11. |
Švietimo ir mokslo ministerija (ministrstvo za izobraževanje in znanost);
Įstaigos prie Švietimo ir mokslo ministerijos (institucije pod ministrstvom za izobraževanje in znanost):
|
|
12. |
Teisingumo ministerija (ministrstvo za pravosodje);
Įstaigos prie Teisingumo ministerijos (institucije pod ministrstvom za pravosodje):
|
|
13. |
Ūkio ministerija (ministrstvo za gospodarstvo);
Įstaigos prie Ūkio ministerijos (institucije pod ministrstvom za gospodarstvo):
|
|
14. |
Užsienio reikalų ministerija (ministrstvo za zunanje zadeve):
|
|
15. |
Vidaus reikalų ministerija (ministrstvo za notranje zadeve);
Įstaigos prie Vidaus reikalų ministerijos (institucije pod ministrstvom za notranje zadeve):
|
|
16. |
Žemės ūkio ministerija (ministrstvo za kmetijstvo);
Įstaigos prie Žemės ūkio ministerijos (institucije pod ministrstvom za kmetijstvo):
|
|
17. |
Teismai (sodišča):
|
LUKSEMBURG
|
1. |
Ministère des Affaires Étrangères et de l'Immigration: Direction de la Défense (Armée). |
|
2. |
Ministère de l'Agriculture, de la Viticulture et du Développement Rural: Administration des Services Techniques de l'Agriculture. |
|
3. |
Ministère de l'Éducation nationale et de la Formation professionnelle: Lycée d'Enseignement Secondaire et d'Enseignement Secondaire Technique. |
|
4. |
Ministère de l'Environnement: Administration de l'Environnement. |
|
5. |
Ministère de la Famille et de l'Intégration: Maisons de retraite. |
|
6. |
Ministère de la Fonction publique et de la Réforme administrative: Service Central des Imprimés et des Fournitures de l'État – Centre des Technologies de l'informatique de l'État. |
|
7. |
Ministère de l'Intérieur et de l'Aménagement du territoire: Police Grand-Ducale Luxembourg – Inspection générale de Police. |
|
8. |
Ministère de la Justice: Établissements Pénitentiaires. |
|
9. |
Ministère de la Santé: Centre hospitalier neuropsychiatrique. |
|
10. |
Ministère des Travaux publics: Bâtiments Publics – Ponts et Chaussées. |
MADŽARSKA
|
1. |
Nemzeti Erőforrás Minisztérium (ministrstvo za nacionalne vire); |
|
2. |
Vidékfejlesztési Minisztérium (ministrstvo za razvoj podeželja); |
|
3. |
Nemzeti Fejlesztési Minisztérium (Ministrstvo za nacionalni razvoj); |
|
4. |
Honvédelmi Minisztérium (ministrstvo za obrambo); |
|
5. |
Közigazgatási és Igazságügyi Minisztérium (ministrstvo za javno upravo in pravosodje); |
|
6. |
Nemzetgazdasági Minisztérium (ministrstvo za nacionalno gospodarstvo); |
|
7. |
Külügyminisztérium (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
8. |
Miniszterelnöki Hivatal (urad predsednika vlade); |
|
9. |
Belügyminisztérium (ministrstvo za notranje zadeve); |
|
10. |
Központi Szolgáltatási Főigazgatóság (direktorat za osrednje službe). |
MALTA
|
1. |
Uffiċċju tal-Prim Ministru (urad predsednika vlade); |
|
2. |
Ministeru għall-Familja u Solidarjeta' Soċjali (ministrstvo za družino in socialno solidarnost); |
|
3. |
Ministeru ta' l-Edukazzjoni Zghazagh u Impjieg (ministrstvo za izobraževanje, mlade in zaposlovanje); |
|
4. |
Ministeru tal-Finanzi (ministrstvo za finance); |
|
5. |
Ministeru tar-Riżorsi u l-Infrastruttura (ministrstvo za vire in infrastrukturo); |
|
6. |
Ministeru tat-Turiżmu u Kultura (ministrstvo za turizem in kulturo); |
|
7. |
Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (ministrstvo za pravosodje in notranje zadeve); |
|
8. |
Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (ministrstvo za kmetijske zadeve in okolje); |
|
9. |
Ministeru għal Għawdex (ministrstvo za otok Gozo); |
|
10. |
Ministeru tas-Saħħa, l-Anzjani u Kura fil-Kommunita' (ministrstvo za zdravje, starejše in oskrbo skupnosti); |
|
11. |
Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
12. |
Ministeru għall-Investimenti, Industrija u Teknologija ta' Informazzjoni (ministrstvo za investicije, industrijo in informacijsko tehnologijo) |
|
13. |
Ministeru għall-Kompetittivà u Komunikazzjoni (ministrstvo za konkurenčnost in komunikacije) |
|
14. |
Ministeru għall-Iżvilupp Urban u Toroq (ministrstvo za razvoj mest in ceste) |
|
15. |
L-Uffiċċju tal-President (urad predsednika); |
|
16. |
Uffiċċju ta 'l-iskrivan tal-Kamra tad-Deputati (pisarna referenta predstavniškega doma). |
NIZOZEMSKA
|
1. |
Ministerie van Algemene Zaken (ministrstvo za splošne zadeve):
|
|
2. |
Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties (ministrstvo za notranje zadeve):
|
|
3. |
Ministerie van Buitenlandse Zaken (ministrstvo za zunanje zadeve):
|
|
4. |
Ministerie van Defensie (ministrstvo za obrambo):
|
|
5. |
Ministerie van Economische Zaken (ministrstvo za gospodarske zadeve):
|
|
6. |
Ministerie van Financiën (ministrstvo za finance):
|
|
7. |
Ministerie van Justitie (ministrstvo za pravosodje):
|
|
8. |
Ministerie Van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane):
|
|
9. |
Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschappen (ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost):
|
|
10. |
Ministerie van Sociale Zaken en Werkgelegenheid (ministrstvo za socialne zadeve in zaposlovanje):
|
|
11. |
Ministerie Van Verkeer en Waterstaat (ministrstvo za promet, javna dela in upravljanje voda):
|
|
12. |
Ministerie van Volkshuisvesting, Ruimtelijke Ordening en Milieubeheer (ministrstvo za stanovanja, prostorsko načrtovanje in okolje):
|
|
13. |
Ministerie Van Volksgezondheid, Welzijn en Sport (ministrstvo za zdravje, socialno skrbstvo in šport):
|
|
14. |
Tweede Kamer der Staten-Generaal (spodnji dom); |
|
15. |
Eerste Kamer der Staten-Generaal (zgornji dom); |
|
16. |
Raad van State (državni svet); |
|
17. |
Algemene Rekenkamer (nizozemsko računsko sodišče); |
|
18. |
Nationale Ombudsman (nacionalni varuh človekovih pravic); |
|
19. |
Kanselarij der Nederlandse Orden (urad nizozemskih redov); |
|
20. |
Kabinet der Koningin (kraljičin kabinet); |
|
21. |
Raad voor de Rechtspraak en de Rechtbanken (odbor za pravosodno upravljanje in svetovanje ter sodišča); |
AVSTRIJA
A/ Subjekti, ki so trenutno zajeti:
|
1. |
Bundeskanzleramt (zvezno kanclerstvo); |
|
2. |
Bundesministerium für europäische und internationale Angelegenheiten (zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve); |
|
3. |
Bundesministerium für Finanzen (zvezno ministrstvo za finance); |
|
4. |
Bundesministerium für Gesundheit (zvezno ministrstvo za zdravje); |
|
5. |
Bundesministerium für Inneres (zvezno ministrstvo za notranje zadeve); |
|
6. |
Bundesministerium für Justiz (zvezno ministrstvo za pravosodje); |
|
7. |
Bundesministerium für Landesverteidigung und Sport (zvezno ministrstvo za obrambo in šport); |
|
8. |
Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft (zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje ter upravljanje voda); |
|
9. |
Bundesministerium für Arbeit, Soziales und Konsumentenschutz (zvezno ministrstvo za zaposlovanje, socialne zadeve in varstvo potrošnikov); |
|
10. |
Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur (zvezno ministrstvo za izobraževanje, umetnost in kulturo); |
|
11. |
Bundesministerium für Verkehr, Innovation und Technologie (zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo); |
|
12. |
Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend (zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve, družino in mlade); |
|
13. |
Bundesministerium für Wissenschaft und Forschung (zvezno ministrstvo za znanost in raziskave); |
|
14. |
Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen (zvezni urad za umerjanje in merjenje); |
|
15. |
Österreichische Forschungs- und Prüfzentrum Arsenal Gesellschaft m.b.H (avstrijski raziskovalni in testni center družba z omejeno odgovornostjo Arsenal); |
|
16. |
Bundesanstalt für Verkehr (zvezni inštitut za promet); |
|
17. |
Bundesbeschaffung G.m.b.H (družba z omejeno odgovornostjo za zvezna javna naročila); |
|
18. |
Bundesrechenzentrum G.m.b.H (zvezni center za obdelavo podatkov družba z omejeno odgovornostjo); |
B/ Vsi drugi centralni javni organi, vključno z njihovimi regionalnimi in lokalnimi pododdelki, če nimajo industrijskega ali komercialnega značaja.
POLJSKA
|
1. |
Kancelaria Prezydenta RP (urad predsednika); |
|
2. |
Kancelaria Sejmu RP (urad spodnjega doma); |
|
3. |
Kancelaria Senatu RP (urad senata); |
|
4. |
Kancelaria Prezesa Rady Ministrów (urad predsednika vlade); |
|
5. |
Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče); |
|
6. |
Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče); |
|
7. |
Trybunat Konstytucyjny (ustavno sodišče); |
|
8. |
Najwyższa Izba Kontroli (vrhovna revizijska zbornica); |
|
9. |
Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich (urad zagovornika človekovih pravic); |
|
10. |
Biuro Rzecznika Praw Dziecka (urad varuha otrokovih pravic); |
|
11. |
Ministerstwo Pracy i Polityki Społecznej (ministrstvo za delo in socialno politiko); |
|
12. |
Ministerstwo Finansów (ministrstvo za finance); |
|
13. |
Ministerstwo Gospodarki (ministrstvo za gospodarstvo); |
|
14. |
Ministerstwo Rozwoju Regionalnego (ministrstvo za regionalni razvoj); |
|
15. |
Ministerstwo Kultury i Dziedzictwa Narodowego (ministrstvo za kulturo in nacionalno dediščino); |
|
16. |
Ministerstwo Edukacji Narodowej (ministrstvo za nacionalno izobraževanje); |
|
17. |
Ministerstwo Obrony Narodowej (ministrstvo za nacionalno obrambo); |
|
18. |
Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi (ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja); |
|
19. |
Ministerstwo Skarbu Państwa (ministrstvo za državno blagajno); |
|
20. |
Ministerstwo Sprawiedliwości (ministrstvo za pravosodje); |
|
21. |
Ministerstwo Transportu, Budownictwa i Gospodarki Morskiej (ministrstvo za promet, gradbeništvo in pomorsko gospodarstvo); |
|
22. |
Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego (ministrstvo za znanost in visokošolsko izobraževanje); |
|
23. |
Ministerstwo Środowiska (ministrstvo za okolje); |
|
24. |
Ministerstwo Spraw Wewnętrznych (ministrstvo za notranje zadeve); |
|
25. |
Ministrestwo Administracji i Cyfryzacji (ministrstvo za upravo in digitalizacijo); |
|
26. |
Ministerstwo Spraw Zagranicznych (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
27. |
Ministerstwo Zdrowia (ministrstvo za zdravje); |
|
28. |
Ministerstwo Sportu i Turystyki (ministrstvo za šport in turizem); |
|
29. |
Urząd Patentowy Rzeczypospolitej Polskiej (patentni urad Republike Poljske); |
|
30. |
Urząd Regulacji Energetyki (poljski regulativni organ za energijo); |
|
31. |
Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych (urad za vojne veterane in žrtve represije); |
|
32. |
Urząd Transportu Kolejowego (urad za železniški promet); |
|
33. |
Urząd do Spraw Cudzoziemców (urad za tujce); |
|
34. |
Urząd Zamówień Publicznych (urad za javna naročila); |
|
35. |
Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów (urad za konkurenco in varstvo potrošnikov); |
|
36. |
Urząd Lotnictwa Cywilnego (urad za civilno letalstvo); |
|
37. |
Urząd Komunikacji Elektronicznej (urad za elektronsko komunikacijo); |
|
38. |
Wyższy Urząd Górniczy (državni organ za rudarstvo); |
|
39. |
Główny Urząd Miar (glavni urad za meritve); |
|
40. |
Główny Urząd Geodezji i Kartografii (glavni urad za geodezijo in kartografijo); |
|
41. |
Główny Urząd Nadzoru Budowlanego (splošni urad za gradbeni nadzor); |
|
42. |
Główny Urząd Statystyczny (glavni statistični urad); |
|
43. |
Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji (nacionalni svet za radiodifuzijo); |
|
44. |
Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych (generalni inšpektorat za varstvo osebnih podatkov); |
|
45. |
Państwowa Komisja Wyborcza (državna volilna komisija); |
|
46. |
Państwowa Inspekcja Pracy (državni inšpektorat za delo); |
|
47. |
Rządowe Centrum Legislacji (vladni zakonodajni center); |
|
48. |
Narodowy Fundusz Zdrowia (nacionalni zdravstveni sklad); |
|
49. |
Polska Akademia Nauk (poljska akademija za znanost); |
|
50. |
Polskie Centrum Akredytacji (poljski akreditacijski center); |
|
51. |
Polskie Centrum Badań i Certyfikacji (poljski center za preizkušanje in certificiranje); |
|
52. |
Polski Komitet Normalizacyjny (poljski odbor za standardizacijo); |
|
53. |
Zakład Ubezpieczeń Społecznych (institucija za socialno zavarovanje); |
|
54. |
Komisja Nadzoru Finansowego (poljski organ za finančni nadzor); |
|
55. |
Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych (glavni urad za državni arhiv); |
|
56. |
Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (kmetijski sklad za socialno zavarovanje); |
|
57. |
Generalna Dyrekcja Dróg Krajowych i Autostrad (generalni direktorat za nacionalne ceste in avtoceste); |
|
58. |
Główny Inspektorat Ochrony Roślin i Nasiennictwa (glavni inšpektorat za varstvo rastlin in semen); |
|
59. |
Komenda Główna Państwowej Straży Pożarnej (nacionalni sedež državne gasilske službe); |
|
60. |
Komenda Główna Policji (poljska nacionalna policija); |
|
61. |
Komenda Główna Straży Granicxnej (glavno poveljstvo mejne straže); |
|
62. |
Główny Inspektorat Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych (glavni inšpektorat za tržno kakovost agroživilskih proizvodov); |
|
63. |
Główny Inspektorat Ochrony Środowiska (glavni inšpektorat za varstvo okolja); |
|
64. |
Główny Inspektorat Transportu Drogowego (glavni inšpektorat za cestni promet); |
|
65. |
Główny Inspektorat Farmaceutyczny (glavni farmacevtski inšpektorat); |
|
66. |
Główny Inspektorat Sanitarny (glavni sanitarni inšpektorat); |
|
67. |
Główny Inspektorat Weterynarii (glavni veterinarski inšpektorat); |
|
68. |
Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego (agencija za notranjo varnost); |
|
69. |
Agencja Wywiadu (tuja obveščevalna agencija); |
|
70. |
Agencja Mienia Wojskowego (agencija za vojaško lastnino); |
|
71. |
Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa (agencija za prestrukturiranje in posodobitev kmetijstva); |
|
72. |
Agencja Rynku Rolnego (agencija za kmetijski trg); |
|
73. |
Agencja Nieruchomości Rolnych (Agencija za kmetijsko premoženje); |
|
74. |
Państwowa Agencja Atomistyki (nacionalna agencija za jedrsko energijo); |
|
75. |
Narodowy Bank Polski (nacionalna banka Poljske); |
|
76. |
Narodowy Fundusz Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej (nacionalni sklad za varstvo okolja in upravljanje voda); |
|
77. |
Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych (nacionalni sklad za rehabilitacijo invalidov); |
|
78. |
Instytut Pamięci Narodowej - Komisja Ścigania Zbrodni Przeciwko Narodowi Polskiemu (inštitut za nacionalni spomin – komisija za pregon kaznivih dejanj proti poljskemu narodu). |
PORTUGALSKA
|
1. |
Presidência do Conselho de Ministros (predsedstvo sveta ministrov); |
|
2. |
Ministério das Finanças (ministrstvo za finance); |
|
3. |
Ministério da Defesa Nacional (ministrstvo za obrambo); |
|
4. |
Ministério dos Negócios Estrangeiros e das Comunidades Portuguesas (ministrstvo za zunanje zadeve in portugalske skupnosti); |
|
5. |
Ministério da Administração Interna (ministrstvo za notranje zadeve); |
|
6. |
Ministério da Justiça (ministrstvo za pravosodje); |
|
7. |
Ministério da Economia (ministrstvo za gospodarstvo); |
|
8. |
Ministério da Agricultura, Desenvolvimento Rural e Pescas (ministrstvo za kmetijstvo, razvoj podeželja in ribolov); |
|
9. |
Ministério da Educação (ministrstvo za izobraževanje); |
|
10. |
Ministério da Ciência e do Ensino Superior (ministrstvo za znanost in univerzitetno izobraževanje); |
|
11. |
Ministério da Cultura (ministrstvo za kulturo); |
|
12. |
Ministério da Saúde (ministrstvo za zdravje); |
|
13. |
Ministério do Trabalho e da Solidariedade Social (ministrstvo za delo in socialno solidarnost); |
|
14. |
Ministério das Obras Públicas, Transportes e Habitação (ministrstvo za javne gradnje, promet in stanovanjsko gospodarstvo); |
|
15. |
Ministério das Cidades, Ordenamento do Território e Ambiente (ministrstvo za mesta, upravljanje zemljišč in okolje); |
|
16. |
Ministério para a Qualificação e o Emprego (ministrstvo za kvalifikacije in zaposlovanje); |
|
17. |
Presidência da República (predsedstvo republike); |
|
18. |
Tribunal Constitucional (ustavno sodišče); |
|
19. |
Tribunal de Contas (računsko sodišče); |
|
20. |
Provedoria de Justiça (varuh človekovih pravic). |
ROMUNIJA
|
1. |
Administrația Prezidențială (urad predsednika); |
|
2. |
Senatul României (romunski senat); |
|
3. |
Camera Deputaților (poslanska zbornica); |
|
4. |
Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno sodišče); |
|
5. |
Curtea Constituțională (ustavno sodišče); |
|
6. |
Consiliul Legislativ (zakonodajni svet); |
|
7. |
Curtea de Conturi (računsko sodišče); |
|
8. |
Consiliul Superior al Magistraturii (vrhovni sodni svet); |
|
9. |
Parchetul de pe lângă Înalta Curte de Casație și Justiție (urad tožilstva, ki je del vrhovnega sodišča); |
|
10. |
Secretariatul General al Guvernului (generalni sekretariat vlade); |
|
11. |
Cancelaria primului ministru (urad predsednika vlade); |
|
12. |
Ministerul Afacerilor Externe (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
13. |
Ministerul Economiei și Finanțelor (ministrstvo za gospodarstvo in finance); |
|
14. |
Ministerul Justiției (ministrstvo za pravosodje); |
|
15. |
Ministerul Apărării (ministrstvo za obrambo); |
|
16. |
Ministerul Internelor și Reformei Administrative (ministrstvo za notranje zadeve in reformo uprave); |
|
17. |
Ministerul Muncii, Familiei și Egalității de Șanse (ministrstvo za delo in enake možnosti); |
|
18. |
Ministerul pentru Întreprinderi Mici și Mijlocii, Comerț, Turism și Profesii Liberale (ministrstvo za mala in srednja podjetja, trgovino, turizem ter svobodne poklice); |
|
19. |
Ministerul Agriculturii și Dezvoltării Rurale (ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja); |
|
20. |
Ministerul Transporturilor (ministrstvo za promet); |
|
21. |
Ministerul Dezvoltării, Lucrărilor Publice și Locuinței (ministrstvo za razvoj, javne gradnje in stanovanjsko gospodarstvo); |
|
22. |
Ministerul Educației, Cercetării și Tineretului (ministrstvo za izobraževanje, raziskave in mlade); |
|
23. |
Ministerul Sănătății Publice (ministrstvo za javno zdravje); |
|
24. |
Ministerul Culturii și Cultelor (ministrstvo za kulturo in verska vprašanja); |
|
25. |
Ministerul Comunicațiilor și Tehnologiei Informaţiei (ministrstvo za komunikacije in informacijsko tehnologijo); |
|
26. |
Ministerul Mediului și Dezvoltării Durabile (ministrstvo za okolje in trajnostni razvoj); |
|
27. |
Serviciul Român de Informații (romunska obveščevalna služba); |
|
28. |
Serviciul Român de Informații Externe (romunska tuja obveščevalna služba); |
|
29. |
Serviciul de Protecție și Pază (služba za zaščito in varovanje); |
|
30. |
Serviciul de Telecomunicații Speciale (posebna telekomunikacijska služba); |
|
31. |
Consiliul Național al Audiovizualului (nacionalni avdiovizualni svet); |
|
32. |
Direcția Națională Anticorupție (nacionalni oddelek za boj proti korupciji); |
|
33. |
Inspectoratul General de Poliție (generalni policijski inšpektorat); |
|
34. |
Autoritatea Națională pentru Reglementarea și Monitorizarea Achizițiilor Publice (nacionalni organ za urejanje in spremljanje javnih naročil); |
|
35. |
Autoritatea Națională de Reglementare pentru Serviciile Comunitare de Utilități Publice (ANRSC) (nacionalni organ za urejanje storitev javnih služb na ravni skupnosti); |
|
36. |
Autoritatea Națională Sanitară Veterinară și pentru Siguranța Alimentelor (nacionalni organ za sanitarno veterinarsko varnost in varnost hrane); |
|
37. |
Autoritatea Națională pentru Protecția Consumatorilor (nacionalni organ za varstvo potrošnikov); |
|
38. |
Autoritatea Navală Română (romunski organ za pomorstvo); |
|
39. |
Autoritatea Feroviară Română (romunski organ za železniški promet); |
|
40. |
Autoritatea Rutieră Română (romunski organ za cestni promet); |
|
41. |
Autoritatea Națională pentru Protecția Drepturilor Copilului și Adopție (nacionalni organ za zaščito otrokovih pravic in posvojitve); |
|
42. |
Autoritatea Națională pentru Persoanele cu Handicap (nacionalni organ za invalidne osebe); |
|
43. |
Autoritatea Națională pentru Tineret (nacionalni organ za mlade); |
|
44. |
Autoritatea Națională pentru Cercetare Stiințifică (nacionalni organ za znanstvene raziskave); |
|
45. |
Autoritatea Națională pentru Comunicații (nacionalni organ za komunikacije); |
|
46. |
Autoritatea Națională pentru Serviciile Societății Informaționale (nacionalni organ za storitve informacijske družbe); |
|
47. |
Autoritatea Electorală Permanentă (stalni volilni organ); |
|
48. |
Agenția pentru Strategii Guvernamentale (agencija za vladne strategije); |
|
49. |
Agenția Națională a Medicamentului (nacionalna agencija za zdravila); |
|
50. |
Agenția Națională pentru Sport (nacionalna agencija za šport); |
|
51. |
Agenția Națională pentru Ocuparea Forței de Muncă (nacionalna agencija za zaposlovanje); |
|
52. |
Agenția Națională de Reglementare în Domeniul Energiei (nacionalni organ za ureditev na področju električne energije); |
|
53. |
Agenția Română pentru Conservarea Energiei (romunska agencija za ohranjanje energije); |
|
54. |
Agenția Națională pentru Resurse Minerale (nacionalna agencija za mineralne vire); |
|
55. |
Agenția Română pentru Investiții Străine (romunska agencija za tuje naložbe); |
|
56. |
Agenția Națională a Funcționarilor Publici (nacionalna agencija za javne uslužbence); |
|
57. |
Agenția Națională de Administrare Fiscală (nacionalna agencija za davčno upravo). |
SLOVENIJA
|
1. |
Predsednik Republike Slovenije; |
|
2. |
Državni zbor; |
|
3. |
Državni svet; |
|
4. |
Varuh človekovih pravic; |
|
5. |
Ustavno sodišče; |
|
6. |
Računsko sodišče; |
|
7. |
Državna revizijska komisija; |
|
8. |
Slovenska akademija znanosti in umetnosti; |
|
9. |
Vladne službe; |
|
10. |
Ministrstvo za finance; |
|
11. |
Ministrstvo za notranje zadeve; |
|
12. |
Ministrstvo za zunanje zadeve; |
|
13. |
Ministrstvo za obrambo; |
|
14. |
Ministrstvo za pravosodje; |
|
15. |
Ministrstvo za gospodarstvo; |
|
16. |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; |
|
17. |
Ministrstvo za promet; |
|
18. |
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo; |
|
19. |
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; |
|
20. |
Ministrstvo za zdravje; |
|
21. |
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; |
|
22. |
Ministrstvo za kulturo; |
|
23. |
Ministrstvo za javno upravo; |
|
24. |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije; |
|
25. |
Višja sodišča; |
|
26. |
Okrožna sodišča; |
|
27. |
Okrajna sodišča; |
|
28. |
Vrhovno tožilstvo Republike Slovenije; |
|
29. |
Okrožna državna tožilstva; |
|
30. |
Družbeni pravobranilec Republike Slovenije; |
|
31. |
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije; |
|
32. |
Upravno sodišče Republike Slovenije; |
|
33. |
Senat za prekrške Republike Slovenije; |
|
34. |
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani; |
|
35. |
Delovna sodišča |
|
36. |
Upravne enote |
SLOVAŠKA
Ministrstva in drugi organi centralne javne uprave, kakor so navedeni v Zakonu št. 575/2001 zb. o strukturi dejavnosti vlade in organov centralne državne uprave, kakor so navedeni v poznejših spremembah:
|
1. |
Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky (ministrstvo za gospodarstvo Slovaške republike); |
|
2. |
Ministerstvo financií Slovenskej republiky (ministrstvo za finance Slovaške republike); |
|
3. |
Ministerstvo dopravy, výstavby a regionálneho rozvoja Slovenskej republiky (ministrstvo za promet, gradbeništvo in regionalni razvoj Slovaške republike); |
|
4. |
Ministerstvo pôdohospodárstva a rozvoja vidieka Slovenskej republiky (ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja Slovaške republike); |
|
5. |
Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky (ministrstvo za notranje zadeve Slovaške republike); |
|
6. |
Ministerstvo obrany Slovenskej republiky (ministrstvo za obrambo Slovaške republike); |
|
7. |
Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky (ministrstvo za pravosodje Slovaške republike); |
|
8. |
Ministerstvo zahraničných vecí Slovenskej republiky (ministrstvo za zunanje zadeve Slovaške republike); |
|
9. |
Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky (ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino Slovaške republike); |
|
10. |
Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky (ministrstvo za okolje Slovaške republike); |
|
11. |
Ministerstvo školstva, vedy, výskumu a športu Slovenskej republiky (ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike); |
|
12. |
Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky (ministrstvo za kulturo Slovaške republike); |
|
13. |
Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky (ministrstvo za zdravstvene storitve Slovaške republike); |
|
14. |
Úrad vlády Slovenskej republiky (urad vlade Slovaške republike); |
|
15. |
Protimonopolný úrad Slovenskej republiky (protimonopolni urad Slovaške republike); |
|
16. |
Štatistický úrad Slovenskej republiky (statistični urad Slovaške republike); |
|
17. |
Úrad geodézie, kartografie a katastra Slovenskej republiky (urad za geodete, kartografijo in kataster Slovaške republike); |
|
18. |
Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky (slovaški urad za standarde, meroslovje in preizkušanje); |
|
19. |
Úrad pre verejné obstarávanie (urad za javna naročila); |
|
20. |
Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky (urad za industrijsko lastnino Slovaške republike); |
|
21. |
Národný bezpečnostný úrad (nacionalni varnostni organ); |
|
22. |
Kancelária Prezidenta Slovenskej republiky (urad predsednika Slovaške republike); |
|
23. |
Národná rada Slovenskej republiky (nacionalni svet Slovaške republike); |
|
24. |
Ústavný súd Slovenskej republiky (ustavno sodišče Slovaške republike); |
|
25. |
Najvyšší súd Slovenskej republiky (vrhovno sodišče Slovaške republike); |
|
26. |
Generálna prokuratúra Slovenskej republiky (državno tožilstvo Slovaške republike); |
|
27. |
Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky (vrhovni revizijski urad Slovaške republike); |
|
28. |
Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky (telekomunikacijski urad Slovaške republike); |
|
29. |
Poštový úrad (regulativni urad za pošto); |
|
30. |
Úrad na ochranu osobných údajov (urad za varstvo osebnih podatkov); |
|
31. |
Kancelária verejného ochrancu práv (urad varuha človekovih pravic); |
|
32. |
Úrad pre finančný trh (urad za finančni trg); |
FINSKA
|
1. |
Oikeuskanslerinvirasto – Justitiekanslersämbetet (urad kanclerja za pravosodje); |
|
2. |
Liikenne- ja Viestintäministeriö – Kommunikationsministeriet (ministrstvo za promet in komunikacije):
|
|
3. |
Maa- ja Metsätalousministeriö – Jord- Och Skogsbruksministeriet (ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo):
|
|
4. |
Oikeusministeriö – Justitieministeriet (ministrstvo za pravosodje):
|
|
5. |
Opetusministeriö – Undervisningsministeriet (ministrstvo za izobraževanje):
|
|
6. |
Puolustusministeriö – Försvarsministeriet (ministrstvo za obrambo):
|
|
7. |
Sisäasiainministeriö – Inrikesministeriet (ministrstvo za notranje zadeve):
|
|
8. |
Sosiaali- Ja Terveysministeriö – Social- Och Hälsovårdsministeriet (ministrstvo za socialne zadeve in zdravje):
|
|
9. |
Työ- Ja Elinkeinoministeriö – Arbets- Och Näringsministeriet (ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo):
|
|
10. |
Ulkoasiainministeriö – utrikesministeriet (ministrstvo za zunanje zadeve); |
|
11. |
Valtioneuvoston kanslia – statsrådets kansli (urad predsednika vlade); |
|
12. |
Valtiovarainministeriö – finansministeriet (ministrstvo za finance):
|
|
13. |
Ympäristöministeriö – Miljöministeriet (ministrstvo za okolje):
|
|
14. |
Valtiontalouden Tarkastusvirasto – Statens Revisionsverk (državni revizijski urad). |
ŠVEDSKA
Akademien för de fria konsterna (kraljeva akademija lepih umetnosti);
Allmänna reklamationsnämnden (nacionalni odbor za pritožbe potrošnikov);
Arbetsdomstolen (delovno sodišče);
Arbetsförmedlingen (švedske službe za zaposlovanje);
Arbetsgivarverk, statens (nacionalna agencija za delodajalce v javni upravi);
Arbetslivsinstitutet (nacionalni inštitut za delovno življenje);
Arbetsmiljöverket (švedski urad za delovno okolje);
Arkitekturmuseet (muzej arhitekture);
Ljud och bildarkiv, statens (nacionalni arhiv zvočnih posnetkov in gibljivih slik);
Barnombudsmannen (urad varuha otrokovih pravic);
Beredning för utvärdering av medicinsk metodik, statens (švedski svet za ocenjevanje tehnologij v zdravstvu);
Kungliga Biblioteket (kraljeva knjižnica)
Biografbyrå, statens (nacionalni odbor za cenzuro filma);
Biografiskt lexikon, svenskt (švedski biografski leksikon);
Bokföringsnämnden (švedski odbor za računovodske standarde);
Bolagsverket (švedski urad za registracijo gospodarskih družb);
Bostadskreditnämnd, statens (BKN) (nacionalni odbor za jamstvo nepremičninskih kreditov);
Boverket (nacionalni stanovanjski odbor);
Brottsförebyggande rådet (nacionalni svet za preprečevanje kriminala);
Brottsoffermyndigheten (organ za odškodnine in podporo žrtvam kaznivih dejanj);
Centrala studiestödsnämnden (nacionalni odbor za pomoč študentom);
Datainspektionen (odbor za preverjanje podatkov);
Departementen (ministrstva (vladne službe));
Domstolsverket (uprava nacionalnih sodišč);
Elsäkerhetsverket (nacionalni odbor za električno varnost);
Exportkreditnämnden (odbor za jamstva izvoznih kreditov);
Finansinspektionen (organ za finančni nadzor);
Fiskeriverket (nacionalni odbor za ribištvo);
Folkhälsoinstitut, statens (nacionalni inštitut za javno zdravje);
Forskningsrådet för miljö, areella näringar och samhällsbyggande, Formas (švedski raziskovalni svet za okolje);
Fortifikationsverket (nacionalna uprava za vojaške objekte);
Medlingsinstitutet (nacionalni urad za mediacijo);
Försvarets materielverk (uprava za obrambni material);
Försvarets radioanstalt (inštitut za radiodifuzijo za namene nacionalne obrambe);
Försvarshistoriska museer, statens (švedski muzeji vojne zgodovine);
Försvarshögskolan (visoka šola za nacionalno obrambo);
Försvarsmakten (švedske oborožene sile);
Försäkringskassan (urad za socialno zavarovanje);
Geologiska undersökning, Sveriges (švedski urad za geološke raziskave);
Geotekniska institut, statens (geotehnični inštitut);
Glesbygdsverket (nacionalna agencija za razvoj podeželja);
Grafiska institutet och institutet för högre kommunikations- och reklamutbildning (inštitut za grafiko in fakulteta za podiplomski študij na področju komunikacij);
Granskningsnämnden för Radio och TV (švedska komisija za radiodifuzijo);
Handelsflottans kultur- och fritidsråd (služba švedske vlade za pomorstvo);
Handikappombudsmannen (varuh pravic invalidov);
Haverikommission, statens (odbor za preiskovanje nesreč);
Hovrätterna (6) (prizivna sodišča (6));
Hyres- och arendenämnder (12) (regionalna sodišča za spore v zvezi z najemninami in zakupninami (12));
Hälso- och sjukvårdens ansvarsnämnd (odbor za odgovornost zdravstvenega osebja);
Högskoleverket (nacionalna agencija za visokošolsko izobraževanje);
Högsta domstolen (vrhovno sodišče);
Institut för psykosocial miljömedicin, statens (nacionalni inštitut za psihosocialne dejavnike in zdravje);
Institut för tillväxtpolitiska studier (nacionalni inštitut za regionalne študije);
Institutet för rymdfysik (švedski inštitut za vesoljsko fiziko);
Migrationsverket (švedski odbor za migracije);
Jordbruksverk, statens (švedski odbor za kmetijstvo);
Justitiekanslern (urad kanclerja za pravosodje);
Jämställdhetsombudsmannen (urad varuha enakih možnosti);
Kammarkollegiet (nacionalni pravosodni odbor za javna zemljišča in sredstva);
Kammarrätterna (upravna prizivna sodišča);
Kemikalieinspektionen (nacionalni inšpektorat za kemikalije);
Kommerskollegium (nacionalni odbor za trgovino);
Verket för innovationssystem – VINNOVA (švedska agencija za inovacijske sisteme);
Konjunkturinstitutet (inštitut za ekonomske raziskave);
Konkurrensverket (švedski organ za konkurenco);
Konstfack (visoka šola za umetnost, obrti in oblikovanje);
Konsthögskolan (visoka šola lepih umetnosti);
Nationalmuseum (nacionalni muzej lepih umetnosti);
Konstnärsnämnden (odbor za podporo umetnosti);
Konstråd, statens (nacionalni svet za umetnost);
Konsumentverket (nacionalni odbor za potrošniške politike);
Kriminaltekniska laboratorium, statens (nacionalni laboratorij sodne medicine);
Kriminalvården (Služba za zapore in pogojni odpust);
Kriminalvårdsnämnden (nacionalni odbor za pogojni odpust);
Kronofogdemyndigheten (švedski izvršilni organ);
Kulturråd, statens (nacionalni svet za kulturne zadeve);
Kustbevakningen (švedska obalna straža);
Lantmäteriverket (nacionalni organ za geodezijo);
Livrustkammaren/Skoklosters slott/Hallwylska museet (kraljeva orožarna);
Livsmedelsverk, statens (nacionalna uprava za hrano);
Lotteriinspektionen (nacionalni odbor za igre na srečo);
Läkemedelsverket (agencija za medicinske izdelke);
Länsrätterna (okrajna upravna sodišča (24));
Länsstyrelserna (okrajni upravni odbori (24));
Pensionsverk, statens (nacionalni odbor za pokojnine uslužbencev v javni upravi);
Marknadsdomstolen (trgovsko sodišče);
Meteorologiska och hydrologiska institut, Sveriges (švedski meteorološki in hidrološki inštitut);
Moderna museet (muzej sodobne umetnosti);
Musiksamlingar, statens (švedska nacionalna glasbena zbirka);
Naturhistoriska riksmuseet (naravoslovni muzej);
Naturvårdsverket (nacionalna agencija za varstvo okolja);
Nordiska Afrikainstitutet (skandinavski inštitut za afriške študije);
Nordiska högskolan för folkhälsovetenskap (skandinavska visoka šola za javno zdravje);
Notarienämnden (notarski odbor);
Myndigheten för internationella adoptionsfrågor (švedski nacionalni odbor za meddržavne posvojitve);
Verket för näringslivsutveckling – NUTEK (švedska agencija za gospodarsko in regionalno rast);
Ombudsmannen mot etnisk diskriminering (urad varuha pred etnično diskriminacijo);
Patentbesvärsrätten (prizivno sodišče za patente);
Patent- och registreringsverket (urad za patente in registracijo);
Personadressregisternämnd statens, SPAR-nämnden (švedski odbor za register naslovov prebivalstva);
Polarforskningssekretariatet (švedski sekretariat za polarne raziskave);
Presstödsnämnden (svet za subvencije tiska);
Radio- och TV-verket (švedski organ za radio in televizijo);
Regeringskansliet (vladni uradi);
Regeringsrätten (vrhovno upravno sodišče);
Riksantikvarieämbetet (centralni odbor za starine nacionalnega pomena);
Riksarkivet (nacionalni arhivi);
Riksbanken (Banka Švedske);
Riksdagsförvaltningen (parlamentarni upravni urad);
Riksdagens ombudsmän, JO (parlamentarni varuh človekovih pravic);
Riksdagens revisorer (parlamentarni revizorji);
Riksgäldskontoret (urad za javni dolg);
Rikspolisstyrelsen (Nacionalna policijska uprava);
Riksrevisionen (Nacionalni revizijski urad);
Riksutställningar, Stiftelsen (služba za potujoče razstave);
Rymdstyrelsen (nacionalni odbor za vesolje);
Forskningsrådet för arbetsliv och socialvetenskap (švedski svet za delovno življenje in socialne raziskave);
Räddningsverk, statens (nacionalni odbor za reševalne službe);
Rättshjälpsmyndigheten (regionalni organ za pravno pomoč);
Rättsmedicinalverket (nacionalni odbor za sodno medicino);
Sameskolstyrelsen och sameskolor (Sami (laponska) šolska uprava, Sami (laponske) šole);
Sjöfartsverket (nacionalna pomorska uprava);
Maritima museer, statens (nacionalni pomorski muzeji);
Skatteverket (švedska davčna uprava);
Skogsstyrelsen (nacionalni odbor za gozdarstvo);
Skolverk, statens (nacionalna agencija za izobraževanje);
Smittskyddsinstitutet (švedski inštitut za nadzor nad nalezljivimi boleznimi);
Socialstyrelsen (nacionalni odbor za zdravje in dobro počutje);
Sprängämnesinspektionen (nacionalni inšpektorat za eksplozive in vnetljive snovi);
Statistiska centralbyrån (statistični urad Švedske);
Statskontoret (agencija za upravni razvoj);
Strålsäkerhetsmyndigheten (švedski organ za radiološko zaščito);
Styrelsen för internationellt utvecklingssamarbete, SIDA (švedski organ za mednarodno razvojno sodelovanje);
Styrelsen för psykologiskt försvar (nacionalni odbor za psihološko obrambo in ugotavljanje skladnosti);
Styrelsen för ackreditering och teknisk kontroll (švedski odbor za akreditacijo);
Svenska Institutet, stiftelsen (švedski inštitut);
Talboks- och punktskriftsbiblioteket (knjižnica zvočnih knjig in publikacij v Braillovi pisavi);
Tingsrätterna (okrožna in mestna sodišča) (97);
Tjänsteförslagsnämnden för domstolsväsendet (odbor za predlaganje imenovanja sodnikov);
Totalförsvarets pliktverk (odbor za nabor oboroženih sil);
Totalförsvarets forskningsinstitut (švedska agencija za obrambne raziskave);
Tullverket (švedska carinska uprava);
Turistdelegationen (švedski organ za turizem);
Ungdomsstyrelsen (nacionalni odbor za mladino);
Universitet och högskolor (univerze in visoke šole);
Utlänningsnämnden (odbor za pritožbe tujcev);
Utsädeskontroll, statens (nacionalni inštitut za testiranje in certificiranje semen);
Vatten- och avloppsnämnd, statens (nacionalno sodišče za spore v zvezi z oskrbo z vodo in odpadnimi vodami);
Verket för högskoleservice (VHS) (nacionalna agencija za visoko šolstvo);
Verket för näringslivsutveckling – NUTEK (švedska agencija za gospodarsko in regionalno rast);
Vetenskapsrådet (švedski raziskovalni svet);
Veterinärmedicinska anstalt, statens (nacionalni veterinarski inštitut);
Väg- och transportforskningsinstitut, statens (švedski nacionalni inštitut za raziskave cest in prometa);
Växtsortnämnd, statens (nacionalni odbor za raznolikost rastlin);
Åklagarmyndigheten (švedsko tožilstvo);
Krisberedskapsmyndigheten (švedska agencija za obvladovanje izrednih razmer).
Opombe k oddelku A
|
1. |
„Javni naročniki držav članic EU“ zajemajo tudi vse podrejene subjekte vseh javnih naročnikov držav članic Evropske unije, če ti niso ločene pravne osebe. |
|
2. |
Kar zadeva naročila subjektov na področju obrambe in varnosti so zajeta samo naročila v zvezi z neobčutljivimi in nevojnimi materiali na seznamu, priloženem oddelku D. |
ODDELEK B
SUBJEKTI NA PODCENTRALNI RAVNI JAVNE UPRAVE
|
Ponudbe |
|
|
Razčlenjene v oddelku D |
|
|
Pragovi |
200 000 SDR |
|
Storitve |
|
|
Razčlenjene v oddelku E |
|
|
Pragovi |
200 000 SDR |
|
Dela |
|
|
Razčlenjena v oddelku F |
|
|
Pragovi |
5 000 000 SDR |
Naročniki:
1. Vsi regionalni ali lokalni javni naročniki
Vsi javni naročniki upravnih enot, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba NUTS) (2).
V poglavju 21 se „regionalni javni naročniki“ razumejo kot javni naročniki upravnih enot na ravni NUTS 1 in 2 iz uredbe NUTS.
V poglavju 21 se „lokalni javni naročniki“ razumejo kot javni naročniki upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjših upravnih enot iz uredbe NUTS.
2. Vsi javni naročniki, ki so osebe javnega prava, kot je opredeljeno v direktivah EU o naročilih
„Oseba javnega prava“ pomeni vsako osebo:
|
(a) |
ki je ustanovljena, da izpolnjuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali komercialne narave, |
|
(b) |
ki je pravna oseba; in |
|
(c) |
ki jo pretežno financirajo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava, ali za katero velja upravljavski nadzor s strani teh oseb, ali ki ima upravni, upravljavski ali nadzorni odbor; v katero več kakor polovico članov imenujejo država, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava. |
ODDELEK C
JAVNE SLUŽBE, KI NAROČAJO V SKLADU Z DOLOČBAMI POGLAVJA 21
|
Ponudbe |
|
|
Razčlenjene v oddelku D |
|
|
Pragovi |
400 000 SDR |
|
Storitve |
|
|
Razčlenjene v oddelku E |
|
|
Pragovi |
400 000 SDR |
|
Dela |
|
|
Razčlenjena v oddelku F |
|
|
Pragovi |
5 000 000 SDR |
Vsi javni naročniki, katerih naročanje zajema Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), in ki so javni naročniki (npr. javni naročniki iz oddelkov A ali B) ali javna podjetja (4) ter ki opravljajo eno ali več od naslednjihdejavnosti:
|
(a) |
zagotavljanje letališč ali druge terminalske infrastrukture prevoznikom v zračnem prometu; |
|
(b) |
zagotavljanje pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali druge terminalske infrastrukture prevoznikom v pomorskem prometu ali prometu po celinskih plovnih poteh; |
Opombe k oddelku C
|
1. |
Kadar so naročila, oddana za izvajanje zgoraj navedenih dejavnosti, izpostavljena konkurenčnim silam na zadevnem trgu, niso zajeta v poglavju 21. |
|
2. |
Poglavje 21 se ne uporablja za naročila, ki so jih oddali naročniki zajeti v tem oddelku:
|
|
3. |
Če so izpolnjeni pogoji iz drugega pododstavka tega odstavka, se poglavje 21 ne uporablja za naročila:
Prvi pododstavek tega odstavka se uporablja za storitve ali za naročila blaga, če vsaj 80 % povprečnega prometa povezanega podjetja v zvezi s storitvami ali blagom, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja takih storitev ali blaga podjetjem, s katerimi je povezano (6). |
|
4. |
Poglavje 21 se ne uporablja za naročila:
če je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi skupnega podjetja določa, da bodo naročniki, ki ga sestavljajo, ostali del tega podjetja v najmanj enakem obdobju. |
ODDELEK D
BLAGO
1. Poglavje 21 zajema naročila vsega blaga, ki ga naročajo subjekti iz oddelka A, razen če je v poglavju 21 določeno drugače.
2. Poglavje 21 zajema le blago, ki je opisano v spodaj navedenih poglavjih kombinirane nomenklature (KN) ter ga naročajo ministrstva za obrambo in agencije za obrambo ali varnostne dejavnosti v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Hrvaškem, Cipru, v Češki republiki, na Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Madžarskem, na Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, na Nizozemskem, na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, v Španiji in na Švedskem:
|
Poglavje 25 |
Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement |
|
Poglavje 26 |
Rude, žlindre in pepeli |
|
Poglavje 27 |
Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski razen: ex ex 27 10 : posebna motorna goriva. |
|
Poglavje 28 |
Anorganski kemijski proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov razen: ex 2808 : razstreliva ex 2813 : razstreliva ex 2814 : solzivec ex 2825 : razstreliva ex 2829 : razstreliva ex 2834 : razstreliva ex 2844 : strupeni izdelki ex 2845 : strupeni izdelki ex 2847 : razstreliva ex 2852 : strupeni izdelki ex 2853 : strupeni izdelki |
|
Poglavje 29 |
Organski kemijski proizvodi razen: ex 2904 : razstreliva ex 2905 : razstreliva ex 2908 : razstreliva ex 2909 : razstreliva ex 2912 : razstreliva ex 2913 : razstreliva ex 2914 : strupeni izdelki ex 2915 : strupeni izdelki ex 2916 : strupeni izdelki ex 2920 : strupeni izdelki ex 2921 : strupeni izdelki ex 2922 : strupeni izdelki ex 2933 : razstreliva ex 2926 : strupeni izdelki ex 2928 : razstreliva |
|
Poglavje 30: |
Farmacevtski izdelki |
|
Poglavje 31: |
Gnojila |
|
Poglavje 32: |
Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila |
|
Poglavje 33: |
Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki |
|
Poglavje 34: |
Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi mavca |
|
Poglavje 35: |
Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi |
|
Poglavje 37: |
Proizvodi za fotografske in kinematografske namene |
|
Poglavje 38: |
Razni kemijski proizvodi razen: ex 3824 : strupeni izdelki |
|
Poglavje 39: |
Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas razen: ex 3912 : razstreliva |
|
Poglavje 40: |
Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume razen: ex 4011 : neprebojne pnevmatike |
|
Poglavje 41: |
Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje |
|
Poglavje 42: |
Usnjeni izdelki; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta) |
|
Poglavje 43: |
Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki |
|
Poglavje 44: |
Les in lesni izdelki; lesno oglje |
|
Poglavje 45: |
Pluta in plutasti izdelki |
|
Poglavje 46: |
Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki |
|
Poglavje 47: |
Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki) |
|
Poglavje 48: |
Papir in karton; izdelki iz papirne pulpe, papirja ali kartona |
|
Poglavje 49: |
Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti |
|
Poglavje 65: |
Pokrivala in njihovi deli |
|
Poglavje 66: |
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli |
|
Poglavje 67: |
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las |
|
Poglavje 68: |
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, azbesta, sljude ali podobnih materialov |
|
Poglavje 69: |
Keramični izdelki |
|
Poglavje 70: |
Steklo in stekleni izdelki |
|
Poglavje 71: |
Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci |
|
Poglavje 73: |
Izdelki iz železa in jekla |
|
Poglavje 74: |
Baker in bakreni izdelki |
|
Poglavje 75: |
Nikelj in nikljevi izdelki |
|
Poglavje 76: |
Aluminij in aluminijasti izdelki |
|
Poglavje 78: |
Svinec in svinčeni izdelki |
|
Poglavje 79: |
Cink in cinkovi izdelki |
|
Poglavje 80: |
Kositer in kositrni izdelki |
|
Poglavje 81: |
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki |
|
Poglavje 82: |
Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin razen: ex 8207 : orodje iz navadnih kovin ex 8209 : orodje in njegovi deli iz navadnih kovin |
|
Poglavje 83: |
Razni izdelki iz navadnih kovin |
|
Poglavje 84: |
Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli razen: 8407: motorji 8408: motorji ex 8411 : drugi motorji ex 8412 : drugi motorji ex 8458 : stroji ex 8486 : stroji ex 8471 : stroji za avtomatsko obdelavo podatkov ex 8473 : deli strojev iz tarifne številke 8471 ex 8401 : jedrski reaktorji |
|
Poglavje 85: |
Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke razen: ex 8517 : telekomunikacijska oprema ex 8525 : oddajniki ex 8527 : oddajniki |
|
Poglavje 86: |
Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst razen: ex 8601 : električne oklepne lokomotive ex 8603 : druge oklepne lokomotive ex 8605 : vagoni ex 8604 : vagoni za popravila |
|
Poglavje 87 |
Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor razen: 8710: tanki in druga oklepna vozila 8701: traktorji ex 8702 : vojaška vozila ex 8705 : samonakladalna vozila za prevoz vozil z okvarami ex 8711 : motorna kolesa ex 8716 : priklopniki |
|
Poglavje 89 |
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije razen: ex 8906 : vojne ladje |
|
Poglavje 90 |
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor razen: ex 9005 : daljnogledi ex 9013 : razni inštrumenti, laserji ex 9014 : daljinomeri ex 9028 : električni in elektronski merilni inštrumenti ex 9030 : električni in elektronski merilni inštrumenti ex 9031 : električni in elektronski merilni inštrumenti ex 9012 : mikroskopi ex 9018 : medicinski instrumenti ex 9019 : naprave za mehanoterapijo ex 9021 : ortopedski pripomočki ex 9022 : rentgenski aparati |
|
Poglavje 91 |
Ure in njihovi deli |
|
Poglavje 92 |
Glasbila; njihovi deli in pribor |
|
Poglavje 94 |
Pohištvo; medicinsko-kirurško pohištvo; posteljni vložki, posteljna dna, polnjena posteljnina in podobna posteljna oprema; svetilke in druga svetila, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe razen: ex 9401 : letalski sedeži |
|
Poglavje 96 |
Razni izdelki |
ODDELEK E
STORITVE
Vključene* so naslednje storitve z Univerzalnega seznama storitev, kot ga vsebuje dokument MTN.GNS/W/120:
|
Predmet |
Referenčna št. CPC |
|
Storitve vzdrževanja in popravila |
6112, 6122, 633, 886 |
|
Storitve kopenskega prevoza, vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, in kurirske storitve, razen prevoza pošte |
712 (razen 71235), 7512, 87304 |
|
Storitve v zračnem prevozu potnikov in tovora, razen prevoza pošte |
73 (razen 7321) |
|
Kopenski prevoz pošte, razen prevoza z železnico, in zračni prevoz pošte |
71235, 7321 |
|
Telekomunikacijske storitve |
752 |
|
Računalniške in povezane storitve |
84 |
|
Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve |
862 |
|
Storitve na področju raziskav trga in javnega mnenja |
864 |
|
Storitve svetovanja pri vodenju in povezane storitve |
865, 866** |
|
Arhitekturne storitve; inženirstvo; inženirske storitve in integrirane inženirske storitve; urejanje naselij in krajine; sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja; storitve tehničnega preizkušanja in analiz |
867 |
|
Oglaševalske storitve |
871 |
|
Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja |
874, 82201 do 82206 |
|
Storitve s področja založništva in tiskanja na podlagi honorarja ali pogodbe |
88442 |
|
Storitve pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki, sanitarne in podobne storitve |
94 |
Poleg zgoraj navedenih storitev je za subjekte, zajete v oddelkih A, B in C, vključeno naročilo naslednjih storitev (opredeljenih v skladu z začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov Združenih narodov (CPC Prov. (7))):
|
— |
storitve hotelov in restavracij (CPC 641)***, |
|
— |
strežba jedi (CPC 642)***, |
|
— |
strežba pijače (CPC 643)***, |
|
— |
s telekomunikacijami povezane storitve (CPC 754), |
|
— |
nepremičninske storitve za pavšalni znesek ali po pogodbi (CPC 8220), |
|
— |
druge poslovne storitve (CPC 87901, 87903, 87905-87907), |
|
— |
izobraževalne storitve (CPC 92). |
Opombe k oddelku E
|
1. |
Javno naročilo katere koli storitve, zajete v tem oddelku, ki ga opravijo naročniki iz oddelkov A, B ali C, je, kar zadeva čilskega ponudnika storitev, zajeto javno naročilo le, če je Čile navedeno storitev zajel v skladu z oddelkom E Priloge 21-B. |
|
2. |
* Razen za storitve, ki jih morajo subjekti naročiti pri drugem subjektu na podlagi izključne pravice v skladu z objavljenimi zakoni, predpisi ali upravnimi določbami. |
|
3. |
** Razen za storitve na področju arbitraže in sprave. |
|
4. |
*** Pogodbe za storitve hotelov in restavracij (CPC 641), storitve strežbe jedi (CPC 642), storitve strežbe pijače (CPC 643) in izobraževalne storitve (CPC 92) so zajete v režim nacionalne obravnave ponudnikov, v katerega so vključeni čilski ponudniki storitev, če je vrednost pogodb enaka ali presega 750 000 EUR in so njihovi naročniki zajeti v oddelku A ali B te Priloge ali če je vrednost pogodb enaka ali presega 1 000 000 EUR in so njihovi naročniki zajeti v oddelku C te Priloge. |
ODDELEK F
GRADBENE STORITVE
Opredelitev:
V tem oddelku „pogodba o gradbenih storitvah“ pomeni pogodbo, katere cilj je na kakršen koli način izvesti nizke ali visoke gradnje v smislu oddelka 51 osrednje klasifikacije proizvodov (v nadaljnjem besedilu: oddelek 51 CPC).
Seznam oddelka 51 CPC:
Vse storitve, navedene v oddelku 51
Seznam oddelka 51 CPC:
|
Skupina |
Razred |
Podrazred |
Naslov |
Ustrezna oznaka ISCI |
|
ODDELEK 5 |
|
GRADBENA DELA IN ZGRADBE: ZEMLJIŠČA |
|
|
|
ODDELEK 51 |
|
GRADBENA DELA |
|
|
|
511 |
|
|
Pripravljalna dela na gradbiščih |
|
|
|
5111 |
51110 |
Raziskovalna dela na lokaciji |
4510 |
|
|
5112 |
51120 |
Rušitvena dela |
4510 |
|
|
5113 |
51130 |
Priprava in čiščenje gradbišča |
4510 |
|
|
5114 |
51140 |
Izkop in druga zemeljska dela |
4510 |
|
|
5115 |
51150 |
Priprava zemljišča za rudarjenje |
4510 |
|
|
5116 |
51160 |
Postavljanje odrov in ploščadi |
4520 |
|
512 |
|
|
Gradbena dela za zgradbe |
|
|
|
5121 |
51210 |
Za eno- ali dvostanovanjske zgradbe |
4520 |
|
|
5122 |
51220 |
Za večstanovanjske zgradbe |
4520 |
|
|
5123 |
51230 |
Za skladišča in industrijske zgradbe |
4520 |
|
|
5124 |
51240 |
Za komercialne zgradbe |
4520 |
|
|
5125 |
51250 |
Za zgradbe za javne prireditve |
4520 |
|
|
5126 |
51260 |
Za hotele, restavracije in podobne zgradbe |
4520 |
|
|
5127 |
51270 |
Za izobraževalne zgradbe |
4520 |
|
|
5128 |
51280 |
Za zdravstvene zgradbe |
4520 |
|
|
5129 |
51290 |
Za druge zgradbe |
4520 |
|
513 |
|
|
Gradbena dela za nizke gradnje |
|
|
|
5131 |
51310 |
Za avtoceste (razen dvignjenih avtocest), ceste, ulice, železnice in letalske steze |
4520 |
|
|
5132 |
51320 |
Za mostove, dvignjene avtoceste, predore in podzemne železnice |
4520 |
|
|
5133 |
51330 |
Za vodne poti, pristanišča, jezove in druge vodne objekte |
4520 |
|
|
5134 |
51340 |
Za medkrajevne cevovode, komunikacijske in elektroenergetske vode (kable) |
4520 |
|
|
5135 |
51350 |
Za lokalne cevovode in kable; pomožna dela |
4520 |
|
|
5136 |
51360 |
Za rudarske in proizvodne objekte |
4520 |
|
|
5137 |
|
Za športne in rekreacijske objekte |
|
|
|
|
51371 |
Za stadione in športna igrišča |
4520 |
|
|
|
51372 |
Za druge športne in rekreacijske objekte (na primer kopalne bazene, teniška igrišča, golf igrišča) |
4520 |
|
|
5139 |
51390 |
Za drugje nerazvrščene inženirske objekte |
4520 |
|
514 |
5140 |
51400 |
Sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij |
4520 |
|
515 |
|
|
Specializirana gradbena dela |
|
|
|
5151 |
51510 |
Fundiranje, vključno z zabijanjem pilotov |
4520 |
|
|
5152 |
51520 |
Kopanje vodnjakov |
4520 |
|
|
5153 |
51530 |
Krovstvo in impregnacija |
4520 |
|
|
5154 |
51540 |
Betoniranje |
4520 |
|
|
5155 |
51550 |
Ukrivljanje in postavljanje jekla (vključno z varjenjem) |
4520 |
|
|
5156 |
51560 |
Zidarska dela |
4520 |
|
|
5159 |
51590 |
Druga specializirana gradbena dela |
4520 |
|
516 |
|
|
Inštalacijska dela |
|
|
|
5161 |
51610 |
Izdelava ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih naprav |
4530 |
|
|
5162 |
51620 |
Montaža vodovodnih in odtočnih napeljav |
4530 |
|
|
5163 |
51630 |
Montaža plinskih napeljav |
4530 |
|
|
5164 |
|
Elektroinštalaterska dela |
|
|
|
|
51641 |
Montaža električne napeljave |
4530 |
|
|
|
51642 |
Montaža protipožarnih alarmnih naprav |
4530 |
|
|
|
51643 |
Montaža protivlomnih alarmnih naprav |
4530 |
|
|
|
51644 |
Montaža hišnih anten in priključkov |
4530 |
|
|
|
51649 |
Druga elektroinštalaterska dela |
4530 |
|
|
5165 |
51650 |
Izolacijska dela (električne inštalacije, vodovod, ogrevanje, zvok) |
4530 |
|
|
5166 |
51660 |
Postavljanje ograj |
4530 |
|
|
5169 |
|
Druga inštalacijska dela |
|
|
|
|
51691 |
Montaža dvigal in tekočih stopnic |
4530 |
|
|
|
51699 |
Druga drugje nerazvrščena inštalacijska dela |
4530 |
|
517 |
|
|
Zaključna gradbena dela |
|
|
|
5171 |
51710 |
Steklarska dela in montaža okenskih stekel |
4540 |
|
|
5172 |
51720 |
Fasadarska in štukaterska dela |
4540 |
|
|
5173 |
51730 |
Pleskarska dela |
4540 |
|
|
5174 |
51740 |
Oblaganje tal in sten s ploščicami |
4540 |
|
|
5175 |
51750 |
Drugo oblaganje tal in sten ter polaganje tapet |
4540 |
|
|
5176 |
51760 |
Vgrajevanje lesenega in kovinskega stavbnega pohištva |
4540 |
|
|
5177 |
51770 |
Montaža notranjih kamnitih elementov |
4540 |
|
|
5178 |
51780 |
Montaža notranjih kovinskih elementov |
4540 |
|
|
5179 |
51790 |
Druga zaključna gradbena dela |
4540 |
|
518 |
5180 |
51800 |
Storitve, povezane z dajanjem v najem gradbene opreme za gradnjo ali rušenje stavb ali nizkih gradenj, skupaj z upravljavcem |
4550 |
ODDELEK G
KONCESIJE ZA GRADNJE
Opredelitev:
„koncesija za gradnje“ pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo, s katero naročniki izvedbo gradenj zaupajo enemu ali več gospodarskim subjektom, pri čemer je nadomestilo zgolj pravica do uporabe gradenj, ki so predmet pogodbe, ali ta pravica skupaj s plačilom.
Podelitev koncesije za gradnje vključuje prenos operativnega tveganja pri izkoriščanju teh gradenj na gospodarske subjekte in zajema tveganje, povezano s povpraševanjem ali ponudbo ali z obojim. Povračilo izvedenih naložb ali stroškov, ki so nastali pri izvajanju del, ne bi smelo biti zajamčeno.
Področje uporabe:
Koncesijske pogodbe za gradnje, če jih oddajo naročniki, ki so zajeti v oddelku A ali B, če je njihova vrednost enaka ali presega 5 000 000 SDR se uporabljajo naslednje določbe: člen 21.1, člen 21.2 (razen odstavkov 7 in 8), člen 21.3, člen 21.4 (razen odstavka 5), člen 21.5, člen 21.6 (razen pododstavkov (c) in (e) odstavka 2 in odstavkov 4 in 5), člen 21.7, člen 21.9, člen 21.10, člen 21.11, člen 21.12(1), pododstavki (a), (b) in (c) člena 21.14(1), člen 21.16, člen 21.17, člen 21.18, člen 21.19, člen 21.20, člen 21.21.
Opombe:
Za to zavezo veljajo izjeme iz členov 11 in 12 Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8).
ODDELEK H
SPLOŠNE OPOMBE IN ODSTOPANJA
|
1. |
Poglavje 21 ne zajema:
|
|
2. |
V zvezi z Ålandskimi otoki (Ahvenanmaa) se uporabljajo posebni pogoji Protokola (št. 2) o Ålandskih otokih Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske k Evropski uniji. |
ODDELEK I
MEDIJI ZA OBJAVO INFORMACIJ O JAVNIH NAROČILIH
1. Elektronski ali tiskani mediji, ki jih Evropska unija uporablja za objavo zakonov, predpisov, sodnih odločb, upravnih odločb v splošni uporabi, standardnih pogodbenih klavzul in postopkov v zvezi z javnim naročanjem, ki ga zajema člen 21.5
1.1 Evropska unija
Informacije o sistemu Evropske unije za javna naročila:
|
— |
|
— |
Uradni list Evropske unije |
1.2 Države članice
1.2.1 Belgija
|
1. |
Zakoni, kraljevi predpisi, ministrski predpisi, ministrske okrožnice:
|
|
2. |
Sodna praksa:
|
1.2.2 Bolgarija
|
1. |
Zakoni in predpisi:
|
|
2. |
Sodne odločbe:
|
|
3. |
Upravne odločbe v splošni uporabi in vsi postopki:
|
1.2.3 Češka
|
1. |
Zakoni in predpisi:
|
|
2. |
Odločbe urada za varstvo konkurence:
|
1.2.4 Danska
|
1. |
Zakoni in predpisi:
|
|
2. |
Sodne odločbe:
|
|
3. |
Upravne odločbe in postopki:
|
|
4. |
Odločbe danskega pritožbenega odbora za javna naročila:
|
1.2.5 Nemčija
|
1. |
Zakonodaja in drugi predpisi:
|
|
2. |
Sodne odločbe:
|
1.2.6 Estonija
|
1. |
Zakoni in predpisi ter upravne odločbe v splošni uporabi:
|
|
2. |
Postopki za javna naročila:
|
1.2.7 Irska
|
1. |
Zakonodaja in drugi predpisi:
|
1.2.8 Grčija
|
1. |
Epishmh efhmerida eurwpaikwn koinothtwn (uradni list Grčije). |
1.2.9 Španija
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodne odločbe:
|
1.2.10 Francija
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodna praksa:
|
1.2.11 Hrvaška
|
1. |
Narodne novine - http://www.nn.hr. |
1.2.12 Italija
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodna praksa:
|
1.2.13 Ciper
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodne odločbe:
|
1.2.14 Latvija
|
1. |
Zakonodaja:
|
1.2.15 Litva
|
1. |
Zakoni, predpisi in upravne določbe:
|
|
2. |
Sodne odločbe, sodna praksa:
|
1.2.16 Luksemburg
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodna praksa:
|
1.2.17 Madžarska
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodna praksa:
|
1.2.18 Malta
|
1. |
Zakonodaja:
|
1.2.19 Nizozemska
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodna praksa:
|
1.2.20 Avstrija
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodne odločbe:
|
1.2.21 Poljska
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodne odločbe, sodna praksa:
|
1.2.22 Portugalska
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Pravne publikacije:
|
1.2.23 Romunija
|
1. |
Zakoni in predpisi:
|
|
2. |
Sodne odločbe, upravne odločbe v splošni uporabi in vsi postopki: http://www.anrmap.ro. |
1.2.24 Slovenija
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodne odločbe:
|
1.2.25 Slovaška
|
1. |
Zakonodaja:
|
|
2. |
Sodne odločbe:
|
1.2.26 Finska
|
1. |
Suomen Säädöskokoelma – Finlands Författningssamling (zbirka finskih zakonov). |
|
2. |
Ålands Författningssamling (zbirka predpisov Alandskih otokov). |
1.2.27 Švedska
Svensk Författningssamling (švedska zbirka predpisov).
2. Elektronski ali tiskani mediji, ki jih Evropska unija uporablja za objavo uradnih obvestil, ki se zahtevajo v skladu s členom 21.6 ter členoma 21.8.(7) in 21.17(2), v skladu s členom 21.5.
2.1 Evropska unija
Dopolnilo k Uradnemu listu Evropske unije in njegova elektronska različica:
Dnevna elektronska javna naročila (TED) http://ted.europa.eu (dostopno tudi na portalu
http://simap.ted.europa.eu/index_en.html).
2.2 Države članice
2.2.1 Belgija
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Le Bulletin des Adjudications; |
|
3. |
Druge publikacije v strokovnem tisku. |
2.2.2 Bolgarija
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Държавен вестник (uradni list) – http://dv.parliament.bg; |
|
3. |
Register javnih naročil – http://www.aop.bg. |
2.2.3 Češka
Uradni list Evropske unije.
2.2.4 Danska
Uradni list Evropske unije.
2.2.5 Nemčija
Uradni list Evropske unije.
2.2.6 Estonija
Uradni list Evropske unije.
2.2.7 Irska
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
eTenders (www.eTenders.gov.ie). |
2.2.8 Grčija
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Objave v dnevnem, finančnem, regionalnem in strokovnem tisku. |
2.2.9 Španija
|
1. |
Uradni list Evropske unije. |
|
2. |
Španska platforma za naročanje v javnem sektorju (Plataforma de Contratación del Sector Público), https://contrataciondelestado.es/wps/portal/plataforma; |
|
3. |
Uradni list španske vlade (Boletín Oficial del Estado) https://www.boe.es. |
2.2.10 Francija
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Bulletin officiel des annonces des marchés publics |
2.2.11 Hrvaška
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Elektronički oglasnik javne nabave Republike Hrvatske (oglasi Republike Hrvaške v zvezi z elektronskim javnim naročanjem). |
2.2.12 Italija
Uradni list Evropske unije.
2.2.13 Ciper
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Uradni list Republike; |
|
3. |
Lokalni dnevni tisk. |
2.2.14 Latvija
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Latvijas vēstnesis (uradno glasilo). |
2.2.15 Litva
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Centrinė viešųjų pirkimų informacinė sistema (osrednji portal javnih naročil); |
|
3. |
Informativno dopolnilo „Informaciniai pranešimai“ k uradnemu listu („Valstybės žinios“) Republike Litve. |
2.2.16 Luksemburg
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Dnevni tisk. |
2.2.17 Madžarska
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Közbeszerzési Értesítő – a Közbeszerzések Tanácsa Hivatalos Lapja (bilten o javnih naročilih – uradni list sveta za javna naročila). |
2.2.18 Malta
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Government Gazette. |
2.2.19 Nizozemska
Uradni list Evropske unije.
2.2.20 Avstrija
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Amtsblatt zur Wiener Zeitung. |
2.2.21 Poljska
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Biuletyn Zamówień Publicznych (bilten o javnih naročilih). |
2.2.22 Portugalska
Uradni list Evropske unije.
2.2.23 Romunija
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Monitorul Oficial al României (uradni list Romunije); |
|
3. |
Elektronski sistem javnih naročil – http://www.e-licitatie.ro. |
2.2.24 Slovenija
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Portal javnih naročil – http://www.enarocanje.si/?podrocje=portal. |
2.2.25 Slovaška
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Vestník verejného obstarávania (list javnih naročil). |
2.2.26 Finska
|
1. |
Uradni list Evropske unije; |
|
2. |
Julkiset hankinnat Suomessa ja ETA-alueella, Virallisen lehden liite (javna naročila na Finskem in na območju EGP, dopolnilo k uradnemu listu Finske). |
2.2.27 Švedska
Uradni list Evropske unije.
(*1) Poštne dejavnosti po zakonu z dne 24. decembra 1993.
(1) Deluje kot centralni nabavni organ za vso italijansko javno upravo.
(2) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL EU L 154, 21.6.2003, str. 1).
(3) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL EU L 94, 28.3.2014, str. 243).
(4) V skladu z Direktivo 2014/25/EU „javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, na katero imajo lahko javni naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.
Domneva se, da imajo javni naročniki prevladujoč vpliv v katerem koli od naslednjih primerov:
|
— |
če imajo neposredno ali posredno večinski delež vpisanega kapitala podjetja, ali |
|
— |
če neposredno ali posredno nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje, ali |
|
— |
če lahko neposredno ali posredno imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja. |
(5) „Povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkaz je konsolidiran z izkazi naročnika v skladu z zahtevami Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 na podlagi člena 54(3)(g) Pogodbe o konsolidiranih računovodskih izkazih (UL EU L 193, 18.7.1983, str. 1), ali v primeru subjektov, za katere se ne uporablja navedena direktiva, vsako podjetje, na katero ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, prav tako pa tudi podjetje, ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali ki je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja, in sicer na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.
(6) Kadar zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja promet za prejšnja tri leta ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz tega odstavka verjeten, zlasti glede na poslovne napovedi.
(7) http://unstats.un.org/unsd/cr/registry/regcst.asp?Cl=9&Lg=1
(8) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL EU L 94, 28.3.2014, str. 1).
PRILOGA 21-B
JAVNA NAROČILA
ČILE
ODDELEK A
SUBJEKTI NA CENTRALNI RAVNI JAVNE UPRAVE
|
1. |
Poglavje 21 se uporablja za javna naročila subjektov na centralni ravni javne uprave, navedenih v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, v skladu z oddelkom J, da je vrednost javnega naročila enaka ali presega naslednje pragove:
|
|||||||||||||||||||
|
2. |
Denarni pragovi iz odstavka 1 se prilagodijo v skladu z oddelkom J. |
Seznam entitet
Če v tem oddelku ni drugače določeno, so vsi subjekti, podrejeni subjektom s seznama, zajeti v poglavju 21, vključno z naslednjimi:
|
1. |
Presidência da República (predsedstvo republike). |
|
2. |
Ministerio del Interior y Seguridad Pública (ministrstvo za notranje zadeve in javno varnost): Subsecretaría del Interior; Subsecretaria de Desarrollo Regional; Subsecretaría de Prevención del Delito; Oficina Nacional de Emergencia del Ministerio del Interior (ONEMI); Servicio Nacional para la Prevención y Rehabilitación del Consumo de Drogas y Alcohol (SENDA); Fondo Nacional de Seguridad Pública; Departamento de Extranjería; |
|
3. |
Ministerio de Relaciones Exteriores (ministrstvo za zunanje zadeve): Subsecretaria de Relaciones Exteriores; Subsecretaría de Relaciones Económicas Internacionales; Instituto Antártico Chileno (INACH); Dirección Nacional de Fronteras y Límites del Estado (DIFROL); Agencia de Cooperación Internacional (AGCI); |
|
4. |
Ministerio de Defensa Nacional (ministrstvo za nacionalno obrambo): Subsecretaría de Defensa; Subsecretaría para las Fuerzas Armadas; Dirección Administrativa del ministerio de Defensa Nacional; Dirección de Aeronáutica Civil (DGAC); Dirección General de Movilización Nacional (DGMN); Academia Nacional de Estudios Políticos y Estratégicos (ANEPE); Defensa Civil de Chile. |
|
5. |
Ministerio de Hacienda (ministrstvo za finance): Subsecretaría de Hacienda; Dirección de Presupuestos (DIPRES); Servicio de Impuestos Internos (SII); Tesorería General de la República(TGR); Servicio Nacional de Aduanas (SNA); Chilecompra; Comisión para el Mercado Financiero (CMF). |
|
6. |
Ministerio Secretaría General de la Presidencia (ministrstvo za generalni sekretariat predsedstva): Subsecretaría General de la Presidencia. |
|
7. |
Ministerio Secretaría General de Gobierno (ministrstvo za generalni sekretariat vlade): Subsecretaría General de Gobierno; Instituto Nacional del Deporte (IND); División de Organizaciones Sociales (DOS); Secretaría de Comunicaciones. |
|
8. |
Ministerio de Economía, Fomento y Turismo (ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in turizem): Subsecretaría de Economía y Empresas de Menor Tamaño; Subsecretaría de Pesca y Acuicultura; Servicio Nacional de Turismo (SERNATUR); Servicio Nacional del Consumidor (SERNAC); Servicio Nacional de Pesca (SERNAPESCA); Corporación de Fomento de la Producción (CORFO); Servicio de Cooperación Técnica (SERCOTEC); Fiscalía Nacional Económica (FNE); Invest Chile; Instituto Nacional de Estadísticas (INE); Instituto de Propiedad Intelectual (INAPI); Fondo Nacional de Desarrollo Tecnológico y Productivo(FONDEF); Superintendencia de Insolvencia y Reemprendimiento; Instituto Nacional de Desarrollo Sustentable de la Pesca Artesanal y de la Acuicultura de Pequeña Escala (INDESPA); Sistema de Empresas Públicas (SEP). |
|
9. |
Ministerio de Minería (ministrstvo za rudarstvo): Subsecretaría de Minería; Comisión Chilena del Cobre (COCHILCO); Servicio Nacional de Geología y Minería (SERNAGEOMIN). |
|
10. |
Ministerio de Energía (ministrstvo za energijo): Subsecretaría de Energía; Comisión Nacional de Energía; Comisión Chilena de Energía Nuclear (CCHEN); Superintendencia de Electricidad y Combustible. |
|
11. |
Ministerio de Desarrollo Social y Familia (ministrstvo za socialni razvoj in družino): Subsecretaría de Evaluación Social; Subsecretaría de Servicios Sociales; Subsecretaría de la Niñez; Corporación Nacional Desarrollo Indígena (CONADI); Fondo de Solidaridad e Inversión Social (FOSIS); Servicio Nacional de la Discapacidad (SENADIS); Instituto Nacional de la Juventud (INJUV); Servicio Nacional del Adulto Mayor (SENAMA). |
|
12. |
Ministerio de Educación (ministrstvo za izobraževanje); Subsecretaría de Educación; Subsecretaría de Educación Parvularia; Subsecretaría de Educación Superior; Superintendencia de Educación; Comisión Nacional de Investigación Científica y Tecnológica (CONICYT); Junta Nacional de Auxilio Escolar y Becas (JUNAEB); Junta Nacional de Jardines Infantiles (JUNJI); Centro de Educación y Tecnología (ENLACES). |
|
13. |
Ministerio de Justicia y Derechos Humanos (ministrstvo za pravosodje in človekove pravice): Subsecretaría de Justicia; Subsecretaría de Derechos Humanos; Servicio Nacional de Menores (SENAME); Servicio Médico Legal; Gendarmería de Chile; Servicio Registro Civil e Identificación; Corporaciones de Asistencia Judicial. |
|
14. |
Ministerio del Trabajo y Previsión Social (ministrstvo za delo in socialno varstvo): Subsecretaría del Trabajo; Subsecretaría de Previsión Social; Dirección del Trabajo; Servicio Nacional de Capacitación y Empleo (SENCE); Comisión del Sistema Nacional de Certificación de Competencias Laborales (CHILEVALORA); Dirección General del Crédito Prendario; Superintendencia de Pensiones; Superintendencia de Seguridad Social; Instituto de Previsión Social (IPS); Instituto de Seguridad Laboral (ISL); Fondo Nacional de Pensiones Asistenciales. |
|
15. |
Ministerio de Obras Públicas (ministrstvo za javne gradnje): Subsecretaría de Obras Públicas; Dirección General de Obras Públicas; Dirección General de Concesiones; Dirección General de Aguas; Administración y ejecución de Obras Públicas; Administración de Servicios de Concesiones Dirección de Aeropuertos; Dirección de Aeropuertos; Dirección de Arquitectura; Dirección de Obras Portuarias; Dirección de Planeamiento; Dirección de Obras Hidráulicas; Dirección de Vialidad; Dirección de Contabilidad y Finanzas; Instituto Nacional de Hidráulica; Superintendencia Servicios Sanitarios (SISS). |
|
16. |
Ministerio de Transportes y Telecomunicaciones (ministrstvo za promet in telekomunikacije): Subsecretaría de Transportes; Subsecretaría de Telecomunicaciones; Junta de Aeronáutica Civil; Centro de Control y Certificación Vehicular (3CV); Comisión Nacional de Seguridad de Tránsito (CONASET); Unidad Operativa de Control de Tránsito (UOCT). |
|
17. |
Ministerio de Salud (ministrstvo za zdravje): Subsecretaría de Salud Pública; Subsecretaría de Redes Asistenciales; Central de Abastecimiento del Sistema Nacional de Servicios de Salud (CENABAST); Fondo Nacional de Salud (FONASA); Instituto de Salud Pública (ISP); Instituto Nacional del Tórax; Superintendencia de Salud; Servicio de Salud Arica y Parinacota; Servicio de Salud Iquique y Tarapacá; Servicio de Salud Antofagasta; Servicio de Salud Atacama; Servicio de Salud Coquimbo; Servicio de Salud Valparaíso-San Antonio; Servicio de Salud Viña del Mar-Quillota; Servicio de Salud O'Higgins; Servicio de Salud Maule; Servicio de Salud Ñuble; Servicio de Salud Concepción; Servicio de Salud Talcahuano; Servicio de Salud Bío-Bío; Servicio de Salud Arauco; Servicio de Salud Araucanía Norte; Servicio de Salud Araucanía Sur; Servicio de Salud Valdivia; Servicio de Salud Osorno; Servicio de Salud Chiloé; Servicio de Salud Aysén; Servicio de Salud Magallanes; Servicio de Salud Metropolitano Norte; Servicio de Salud Metropolitano Occidente; Servicio de Salud Central; Servicio de Salud Oriente; Servicio de Salud Metropolitano Sur; Servicio de Salud Metropolitano Sur-Oriente. |
|
18. |
Ministerio de Vivienda y Urbanismo (ministrstvo za stanovanjska vprašanja in urbanistično načrtovanje): Subsecretaría de Vivienda y Urbanismo; Parque Metropolitano; Servicios de Vivienda y Urbanismo. |
|
19. |
Ministerio de Bienes Nacionales (ministrstvo za nacionalno premoženje): Subsecretaría de Bienes Nacionales. |
|
20. |
Ministerio de Agricultura (ministrstvo za kmetijstvo): Subsecretaría de Agricultura; Comisión Nacional de Riego (CNR); Corporación Nacional Forestal (CONAF); Instituto de Desarrollo Agropecuario (INDAP); Oficina de Estudios y Políticas Agrícolas (ODEPA); Servicio Agrícola y Ganadero (SAG); Instituto de Investigaciones Agropecuarias (INIA); AgroSeguros; Agencia Chilena para la Inocuidad y Calidad Alimentaria (ACHIPIA). |
|
21. |
Ministerio del Medio Ambiente (ministrstvo za okolje): Servicio de Evaluación Ambiental; Superintendencia de Medio Ambiente. |
|
22. |
Ministerio del Deporte (ministrstvo za šport): Subsecretaría del Deporte. |
|
23. |
Ministerio de las Culturas, las Artes y el Patrimonio (ministrstvo za kulturo, umetnost in kulturno dediščino): Subsecretaría de las Culturas y las Artes; Subsecretaría del Patrimonio Cultural; Consejo Nacional de las Culturas y el Patrimonio; Consejo Nacional del Libro y la Lectura; Consejo de Fomento de la Música Nacional; Servicio Nacional del Patrimonio Cultural; Fondo de Desarrollo de las Artes y la Cultura (FONDART). |
|
24. |
Ministerio de la Mujer y la Equidad de Género (ministrstvo za ženske in enakopravnost spolov): Subsecretaría de la Mujer y la Equidad de Género. |
|
25. |
Ministerio de Ciencia, Tecnología, Conocimiento e Innovación (ministrstvo za znanost, tehnologijo, znanje in inovacije): Subsecretaría de Ciencia, Tecnología, Conocimiento e Innovación. |
|
26. |
Contraloría General de la República (generalni nadzornik javnih financ Čila); |
Celotna regionalna javna uprava (vključno s trenutnimi in novo ustanovljenimi funkcijami, kot so na primer Intendencias / Gobernadores regionales);
Celotna lokalna javna uprava (Gobernaciones, vključno s trenutno funkcijo „Gobernador“ in novo ustanovljenimi funkcijami, kot je na primer „Delegado presidencial provincial“).
Opomba:
Vsi drugi centralni javni subjekti, vključno z njihovimi regionalnimi in lokalnimi pododdelki, če nimajo industrijskega ali komercialnega značaja.
ODDELEK B
SUBJEKTI NA PODCENTRALNI RAVNI JAVNE UPRAVE
|
1. |
Poglavje 21 se uporablja za javna naročila subjektov na podcentralni ravni javne uprave, navedenih v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, v skladu z oddelkom J iz Priloge 21-B, da je vrednost javnega naročila enaka ali presega naslednje pragove:
|
|||||||||||||||||||
|
2. |
Denarni pragovi iz odstavka 1 se prilagodijo v skladu z oddelkom J. |
Seznam subjektov
Vse občine (Municipalidades).
Opomba:
Vsi drugi subjekti na podcentralni ravni, vključno z njihovimi pododdelki, in vsi drugi subjekti, ki delujejo v splošnem interesu in so pod upravnim ali finančnim nadzorom javnih subjektov, če nimajo industrijskega ali komercialnega značaja.
ODDELEK C
DRUGI ZAJETI SUBJEKTI
|
1. |
Poglavje 21 se uporablja za javna naročila drugih subjektov, navedenih v tem oddelku, pri čemer se ocenjuje, v skladu z oddelkom J, da je vrednost javnega naročila enaka ali presega naslednje pragove:
|
|||||||||||||||||||
|
2. |
Denarni pragovi iz odstavka 1 se prilagodijo v skladu z oddelkom J. |
Seznam subjektov
|
1. |
Empresa Portuaria Arica (pristaniška družba Arica); |
|
2. |
Empresa Portuaria Iquique (pristaniška družba Iquique); |
|
3. |
Empresa Portuaria Antofagasta (pristaniška družba Antofagasta); |
|
4. |
Empresa Portuaria Coquimbo (pristaniška družba Coquimbo); |
|
5. |
Empresa Portuaria Valparaíso (pristaniška družba Valparaíso); |
|
6. |
Empresa Portuaria San Antonio (pristaniška družba San Antonio); |
|
7. |
Empresa Portuaria Talcahuano San Vicente (pristaniška družba Talcahuano San Vicente); |
|
8. |
Empresa Portuaria Puerto Montt (pristaniška družba Puerto Montt); |
|
9. |
Empresa Portuaria Chacabuco (pristaniška družba Chacabuco); |
|
10. |
Empresa Portuaria Austral (pristaniška družba Austral); |
|
11. |
Aeropuertos de propiedad del Estado, dependientes de la Dirección General de Aeronáutica Civil (DGAC) (letališča v državni lasti, odvisna od generalnega direktorata za civilno letalstvo). |
Opombe:
Vsa druga javna podjetja, ki opravljajo eno ali več od navedenih dejavnosti:
|
(a) |
zagotavljanje letališč ali druge terminalske infrastrukture prevoznikom v zračnem prometu; in |
|
(b) |
zagotavljanje pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali druge terminalske infrastrukture prevoznikom v pomorskem prometu ali prometu po celinskih plovnih poteh. |
ODDELEK D
BLAGO
Poglavje 21 se uporablja za vso blago, ki ga naročajo subjekti iz oddelka A, B ali C te priloge, razen če je v poglavju 21 določeno drugače.
ODDELEK E
STORITVE
Poglavje 21 se uporablja za vse storitve, ki jih naročajo subjekti iz oddelka A, B ali C te priloge, razen če je v poglavju 21 določeno drugače.
ODDELEK F
GRADBENE STORITVE
Poglavje 21 se uporablja za vse gradbene storitve, ki jih naročajo subjekti iz oddelka A, B ali C te priloge, vključno s koncesijskimi pogodbami za javne gradnje, razen če je v poglavju 21 določeno drugače.
Poglavje 21 se ne uporablja za gradbene storitve za Velikonočni otok (Isla de Pascua).
Opombe
|
(a) |
Za gradbene storitve opredelitev tehničnih specifikacij iz pododstavka (q) člena 21.1 vključuje gradbene metode in gradbeno zasnovo; |
|
(b) |
V okviru omejenih razpisov iz člena 21.14(1) se sklicevanje na skrajno nujnost iz pododstavka (d) tega odstavka razume kot izredne razmere in katastrofa. |
ODDELEK G
KONCESIJE ZA JAVNE GRADNJE
V tem oddelku „koncesijska pogodba za javne gradnje“ pomeni pogodbeni dogovor, na podlagi katerega zasebni subjekt prevzame izvedbo, popravilo ali vzdrževanje javne gradnje v zameno za njeno začasno izkoriščanje, ki vključuje pravico do nadziranja in upravljanja te gradnje ter prejemanja dohodka iz naslova te gradnje in/ali plačila države.
Opredelitev „koncesijska pogodba za javne gradnje“ vključuje vse razrede pogodb, za katere velja ureditev koncesij za javne gradnje (Odlok ministrstva za javne gradnje št. 900 iz leta 1996, v katerem je zajeto konsolidirano, usklajeno in sistematizirano besedilo Zakonodajnega odloka ministrstva za javne gradnje št. 164 iz leta 1991, zakonodaja o koncesijah za javne gradnje, Vrhovni odlok ministrstva za javne gradnje št. 956 iz leta 1997, s katerim so bili objavljeni predpisi na podlagi zakona o koncesijah za javne gradnje).
Področje uporabe
1. Koncesijske pogodbe za javne gradnje, če jih oddajo naročniki, ki so zajeti v oddelkih A ali B, če je njihova vrednost enaka ali presega 5 000 000 SDR. Uporabljajo se naslednji členi: člen 21.1, člen 21.2 (razen odstavkov 7 in 8), člen 21.3, člen 21.4**, člen 21.5, člen 21.6 (razen pododstavkov (c) in (e) odstavka 2 ter odstavkov 4 in 5), člen 21.7, člen 21.9, člen 21.10, člen 21.11, člen 21.12.1, člen 21.16, člen 21.17, člen 21.18, člen 21.19, člen 21.20 in člen 21.21.
|
** |
V zvezi s členom 21.4(4), v primeru koncesij za javne gradnje, se sprejemanje ponudb sporoči z elektronskimi sredstvi, če je to mogoče. |
2. Poleg določb iz odstavka 1 se uporablja tudi domača zakonodaja pogodbenic o koncesijah.
Opombe
Za koncesije za javne gradnje opredelitev tehničnih specifikacij iz pododstavka (q) člena 21.1 vključuje gradbene metode in gradbeno zasnovo.
ODDELEK H
SPLOŠNE OPOMBE IN ODSTOPANJA
Poglavje 21 se ne uporablja za javna naročila blaga ali storitev zunaj ozemlja Čila za uporabo zunaj ozemlja Čila.
ODDELEK I
PUBLIKACIJE
Elektronski mediji, ki se uporabljajo za objavo uradnih obvestil
www.mercadopublico.cl ali www.chilecompra.cl
www.mop.cl
http://www.concesiones.cl/proyectos/Paginas/AgendaConcesiones2018_2022.aspx
Zakoni in predpisi
www.diariooficial.cl
Sodne odločbe:
http://basejurisprudencial.poderjudicial.cl/
Upravni predpisi:
https://www.contraloria.cl/web/cgr/dictamenes-y-pronunciamientos-juridicos
ODDELEK J
VREDNOSTI PRAGOV
|
1. |
Čile izračuna in pretvori vrednost pragov v svojo nacionalno valuto z uporabo menjalnih tečajev dnevnih vrednosti nacionalne valute v smislu posebnih pravic črpanja, ki jih vsak mesec objavlja Mednarodni denarni sklad v naboru statističnih podatkov „International Financial Statistics“, v obdobju dveh let pred 1. oktobrom leta, ki mu sledi leto, v katerem po 1. januarju začnejo veljati pragovi. |
|
2. |
Čile Evropsko unijo uradno obvesti o vrednosti novih pragov, v svoji nacionalni valuti, ki je bila izračunana najpozneje en mesec pred začetkom veljavnosti navedenih pragov. Pragovi, izraženi v nacionalni valuti Čila, se določijo za obdobje dveh koledarskih let. |
PRILOGA 22
SEZNAM ČILA
|
pododstavek (a) člena 22.4(1) pododstavek (b) člena 22.4(1), pododstavek (c)(i) člena 22.4(1) |
||
|
Subjekt: |
Empresa Nacional de Petróleo (ENAP) ali njegov naslednik, njegove hčerinske in povezane družbe. |
||
|
Obseg neskladnih dejavnosti: |
V zvezi s pododstavkoma (a) in (b) člena 22.4(1) lahko subjekt odobri prednostno obravnavo pri svojih nakupih energentov, kot so ogljikovodiki ali električna energija iz katerega koli vira pridobivanja, za nadaljnjo prodajo na oddaljenih ali manj pokritih območjih Čila. V zvezi s pododstavkoma (a) in (c)(i) člena 22.4(1) lahko subjekt odobri prednostno obravnavo pri svoji prodaji energentov, kot so ogljikovodiki ali električna energija iz katerega koli vira pridobivanja, potrošnikom na oddaljenih ali manj pokritih območjih Čila. |
||
|
pododstavek (a) člena 22.4(1) pododstavek (b) člena 22.4(1) |
||
|
Subjekt: |
Corporación Nacional del Cobre (CODELCO) ali njegov naslednik, njegove hčerinske in povezane družbe. |
||
|
Obseg neskladnih dejavnosti: |
V zvezi s pododstavkoma (a) in (b) člena 22.4(1) lahko subjekt odobri preferencialno obravnavo podjetjem na ozemlju Čila v višini do 10 % skupne vrednosti svojih letnih nakupov blaga in storitev. |
||
|
pododstavek (a) člena 22.4(1) pododstavek (b) člena 22.4(1) pododstavek (c)(i) člena 22.4(1) |
||
|
Subjekt: |
Empresa Nacional de Minería (ENAMI) ali njegov naslednik, njegove hčerinske in povezane družbe. |
||
|
Obseg neskladnih dejavnosti: |
V zvezi s pododstavkoma (a) in (b) člena 22.4(1) lahko subjekt v skladu z zakoni ali predpisi odobri prednostno obravnavo pri svojih nakupih mineralov od malih in srednjih proizvajalcev mineralov, ki predstavljajo naložbe čilskih vlagateljev. V zvezi s pododstavkoma (a) in (c)(i) člena 22.4(1) lahko subjekt malim in srednjim proizvajalcem mineralov, ki predstavljajo naložbe čilskih vlagateljev, zagotovi tehnično podporo in finančne storitve pod preferenčnimi pogoji. |
||
|
pododstavek (a) člena 22.4(1) pododstavek (b) člena 22.4(1) |
||
|
Subjekt: |
Empresa de Transporte de Pasajeros Metro S.A. (METRO) ali njegov naslednik, njegove hčerinske in povezane družbe. |
||
|
Obseg neskladnih dejavnosti: |
V zvezi s pododstavkoma (a) in (b) člena 22.4(1) lahko subjekt odobri preferencialno obravnavo podjetjem na ozemlju Čila v višini do 10 % skupne vrednosti svojih letnih nakupov blaga in storitev. |
||
|
pododstavek (a) člena 22.4(1) pododstavek (b) člena 22.4(1) |
||
|
Subjekt: |
Televisión Nacional de Chile (TVN) ali njegov naslednik, njegove hčerinske in povezane družbe. |
||
|
Obseg neskladnih dejavnosti: |
v zvezi s pododstavkoma (a) in (b) člena 22.4(1) lahko subjekt v skladu z zakoni ali predpisi odobri prednostno obravnavo čilskih vsebin in proizvodov pri svojih nakupih vsebin programiranja. |
||
|
pododstavek (a) člena 22.4(1) v zvezi s finančnimi storitvami pododstavek (c)(i) člena 22.4(1) v zvezi s finančnimi storitvami |
||
|
Subjekt: |
Banco del Estado de Chile (BANCO ESTADO) ali njegov naslednik, njegove hčerinske in povezane družbe. |
||
|
Obseg neskladnih dejavnosti: |
v zvezi s pododstavkoma (a) in (c)(i) člena 22.4(1) lahko subjekt v skladu z zakoni ali predpisi odobri prednostno obravnavo pri zagotavljanju finančnih storitev manj pokritim segmentom prebivalstva v Čilu, če te finančne storitve niso namenjene temu, da bi iz zadevnega trga izrinile ali ovirale finančne storitve, ki jih opravljajo podjetja v zasebni lasti. |
||
|
pododstavek (a) člena 22.4(1) pododstavek (b) člena 22.4(1) |
||
|
Subjekt: |
Vsa obstoječa in prihodnja podjetja v državni lasti. |
||
|
Obseg neskladnih dejavnosti: |
v zvezi s pododstavkoma (a) in (b) člena 22.4(1) lahko obstoječa in prihodnja podjetja v državni lasti odobrijo prednostno obravnavo domorodnim ljudstvom in njihovim skupnostim pri nakupu blaga in storitev. Za namene tega vnosa so domorodna ljudstva in njihove skupnosti tista ljudstva in skupnosti, ki so priznani na podlagi zakona št. 19.523 ministrstva za socialni razvoj in družino ali njegovega naslednika. |
PRILOGA 25-A
ZAKONODAJA POGODBENIC
1. EVROPSKA UNIJA
Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter njeni izvedbeni akti.
2. ČILE
|
(a) |
Zakon št. 19.039, ki določa pravila, ki se uporabljajo za industrijske privilegije in varstvo pravic industrijske lastnine, kakor je bil nazadnje spremenjen z Zakonom št. 21.355, ki spreminja Zakon št. 19.039 o industrijski lastnini, in Zakonom št. 20.254 o ustanovitvi nacionalnega inštituta za industrijsko lastnino. |
|
(b) |
Vrhovni odlok ministrstva za gospodarstvo, razvoj in obnovo št. 236 z dne 25. avgusta 2005 o odobritvi predpisov Zakona št. 19.039 o industrijski lastnini. |
(1) Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL EU L 343, 14.12.2012, str. 1).
PRILOGA 25-B
MERILA ZA POSTOPEK UGOVORA KOT SO NAVEDENA V ČLENU 25.34
1. Seznam imen z ustreznim prečrkovanjem v latinico.
2. Tip proizvoda.
3. Poziv vsem, ki imajo zakoniti interes, naj predložijo ugovore zoper zaščito imen, tako da vložijo ustrezno utemeljeno izjavo o ugovoru:
|
(a) |
v primeru Evropske unije: vsem fizičnim ali pravnim osebam, razen tistim s sedežem ali prebivališčem v Čilu; |
|
(b) |
v primeru Čila: vsem fizičnim ali pravnim osebam, razen tistim s sedežem ali prebivališčem v državi članici; |
4. Izjave o ugovoru se Evropski komisiji ali vladi Čila predložijo v dveh mesecih od datuma objave ukrepa objave.
5. izjave o ugovoru so dopustne le, če:
|
(a) |
so prejete v roku iz odstavka 4 in dokazujejo, da bi zaščita predlaganega imena:
|
|
(b) |
lahko vključevala podrobnosti, ki kažejo, da je ime, katerega zaščita in registracija se obravnavata, generično. |
6. Merila iz te predloge se ovrednotijo glede na ozemlje Evropske unije, ki se v primeru pravic intelektualne lastnine nanaša le na območje ali območja, kjer so te pravice zaščitene, in na ozemlje Čila.
PRILOGA 25-C
DEL A
GEOGRAFSKE OZNAČBE EVROPSKE UNIJE IZ ČLENA 25.33
|
Država |
Ime označbe |
Vrsta proizvoda |
|
BELGIJA |
Beurre d'Ardenne |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
BELGIJA |
Fromage de Herve |
siri |
|
BELGIJA |
Jambon d'Ardenne |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
BELGIJA |
Pâté Gaumais |
meso v testu |
|
BELGIJA |
Plate de Florenville |
Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
BOLGARIJA |
Българско розово масло (Bulgarsko rozovo maslo) |
eterična olja |
|
ČEŠKA |
Budějovické pivo i |
piva |
|
ČEŠKA |
Budějovický měšťanský var ii |
piva |
|
ČEŠKA |
České pivo |
piva |
|
ČEŠKA |
Českobudějovické pivo iii |
piva |
|
ČEŠKA |
Žatecký chmel iv |
hmelj |
|
DANSKA |
Danablu |
siri |
|
DANSKA |
Esrom |
siri |
|
NEMČIJA |
Aachener Printen |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
NEMČIJA |
Allgäuer Bergkäse |
siri |
|
NEMČIJA |
Allgäuer Emmentaler |
siri |
|
NEMČIJA |
Bayerische Breze / Bayerische Brezn / Bayerische Brez'n / Bayerische Brezel |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
NEMČIJA |
Bayerisches Bier |
piva |
|
NEMČIJA |
Bremer Bier |
piva |
|
NEMČIJA |
Dortmunder Bier |
piva |
|
NEMČIJA |
Dresdner Christstollen / Dresdner Stollen / Dresdner Weihnachtsstollen |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
NEMČIJA |
Holsteiner Katenschinken / Holsteiner Schinken / Holsteiner Katenrauchschinken / Holsteiner Knochenschinken |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
NEMČIJA |
Hopfen aus der Hallertau v |
hmelj |
|
NEMČIJA |
Kölsch |
piva |
|
NEMČIJA |
Kulmbacher Bier |
piva |
|
NEMČIJA |
Lübecker Marzipan |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
NEMČIJA |
Münchener Bier |
piva |
|
NEMČIJA |
Nürnberger Bratwürste; Nürnberger Rostbratwürste |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
NEMČIJA |
Nürnberger Lebkuchen |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
NEMČIJA |
Schwäbische Spätzle/Schwäbische Knöpfle |
testenine |
|
NEMČIJA |
Schwarzwälder Schinken |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
NEMČIJA |
Tettnanger Hopfen |
hmelj |
|
NEMČIJA |
Thüringer Rostbratwurst |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
IRSKA |
Clare Island Salmon |
sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi |
|
IRSKA |
Imokilly Regato |
siri |
|
GRČIJA |
Γραβιέρα Κρήτης/Graviera Kritis |
siri |
|
GRČIJA |
Γραβιέρα Νάξου (Graviera Naxou) |
siri |
|
GRČIJA |
Ελιά Καλαμάτας (Elia Kalamatas) |
Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
GRČIJA |
Καλαμάτα (Kalamata) vi |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
GRČIJA |
Κασέρι (Kasseri) |
siri |
|
GRČIJA |
Κεφαλογραβιέρα (Kefalograviera) |
siri |
|
GRČIJA |
Κολυμβάρι Χανίων Κρήτης (Kolymvari Chanion Kritis) |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
GRČIJA |
Κονσερβολιά Ροβίων (Konservolia Rovion) vii |
Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
GRČIJA |
Κορινθιακή Σταφίδα Βοστίτσα (Korinthiaki Stafida Vostitsa) viii |
Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
GRČIJA |
Κρόκος Κοζάνης (Krokos Kozanis) |
začimbe |
|
GRČIJA |
Λακωνία (Lakonia) |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
GRČIJA |
Λυγουριό Ασκληπιείου (Lygourio Asklipiiou) |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
GRČIJA |
Μανούρι (Manouri) |
siri |
|
GRČIJA |
Μαστίχα Χίου (Masticha Chiou) |
Naravne gume in smole |
|
GRČIJA |
Πεζά Ηρακλείου Κρήτης (Peza Irakliou Kritis) |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
GRČIJA |
Σητεία Λασιθίου Κρήτης (Sitia Lasithiou Kritis) |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
GRČIJA |
Φέτα (Feta) ix |
siri |
|
GRČIJA |
Χανιά Κρήτης (Chania Kritis) |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Aceite de la Rioja |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Aceite de Terra Alta; Oli de Terra Alta |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Aceite del Baix Ebre-Montsià; Oli del Baix Ebre-Montsià |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Aceite del Bajo Aragón |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Alfajor de Medina Sidonia |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
ŠPANIJA |
Antequera |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Azafrán de la Mancha |
začimbe |
|
ŠPANIJA |
Baena |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Carne de Vacuno del País Vasco / Euskal Okela |
Sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
ŠPANIJA |
Cecina de León |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Chorizo Riojano |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Cítricos Valencianos; Cítrics Valencians x |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
ŠPANIJA |
Dehesa de Extremadura |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Estepa |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Guijuelo |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Idiazabal |
siri |
|
ŠPANIJA |
Jabugo |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Jamón de Trevélez |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Jamón de Teruel / Paleta de Teruel |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Jijona |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
ŠPANIJA |
Les Garrigues |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Los Pedroches |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Mahón-Menorca |
siri |
|
ŠPANIJA |
Pimentón de la Vera |
začimbe |
|
ŠPANIJA |
Pimentón de Murcia |
začimbe |
|
ŠPANIJA |
Polvorones de Estepa |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
ŠPANIJA |
Priego de Córdoba |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Queso Manchego |
siri |
|
ŠPANIJA |
Queso Tetilla / Queixo Tetilla |
siri |
|
ŠPANIJA |
Salchichón de Vic; Llonganissa de Vic |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Sidra de Asturias; Sidra d'Asturies |
jabolčnik |
|
ŠPANIJA |
Sierra de Cádiz |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Sierra de Cazorla |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Sierra de Segura |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Sierra Mágina |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Siurana |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ŠPANIJA |
Sobrasada de Mallorca |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ŠPANIJA |
Ternera Asturiana |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
ŠPANIJA |
Ternera de Navarra; Nafarroako Aratxea |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
ŠPANIJA |
Ternera Gallega |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
ŠPANIJA |
Torta del Casar |
siri |
|
ŠPANIJA |
Turrón de Alicante |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
ŠPANIJA |
Vinagre de Jerez |
kis |
|
FRANCIJA |
Abondance |
siri |
|
FRANCIJA |
Banon |
siri |
|
FRANCIJA |
Beaufort |
siri |
|
FRANCIJA |
Bleu d'Auvergne |
siri |
|
FRANCIJA |
Bœuf de Charolles xi |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
FRANCIJA |
Brie de Meaux |
siri |
|
FRANCIJA |
Brillat-Savarin |
siri |
|
FRANCIJA |
Camembert de Normandie |
siri |
|
FRANCIJA |
Canard à foie gras du Sud-Ouest (Chalosse, Gascogne, Gers, Landes, Périgord, Quercy) |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
FRANCIJA |
Cantal; Fourme de Cantal |
siri |
|
FRANCIJA |
Chabichou du Poitou xii |
siri |
|
FRANCIJA |
Chaource |
siri |
|
FRANCIJA |
Comté |
siri |
|
FRANCIJA |
Crottin de Chavignol; Chavignol xiii |
siri |
|
FRANCIJA |
Emmental de Savoie |
siri |
|
FRANCIJA |
Époisses |
siri |
|
FRANCIJA |
Fourme d'Ambert |
siri |
|
FRANCIJA |
Génisse Fleur d'Aubrac xiv |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
FRANCIJA |
Gruyère xv |
siri |
|
FRANCIJA |
Huile d'olive de Haute-Provence |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
FRANCIJA |
Huile essentielle de lavande de Haute-Provence / Essence de lavande de Haute-Provence |
eterična olja |
|
FRANCIJA |
Huîtres Marennes Oléron |
sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi |
|
FRANCIJA |
Jambon de Bayonne |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
FRANCIJA |
Lentille verte du Puy |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
FRANCIJA |
Maroilles / Marolles |
siri |
|
FRANCIJA |
Morbier |
siri |
|
FRANCIJA |
Munster; Munster-Géromé |
siri |
|
FRANCIJA |
Neufchâtel |
siri |
|
FRANCIJA |
Noix de Grenoble |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
FRANCIJA |
Pont-l'Évêque |
siri |
|
FRANCIJA |
Pruneaux d'Agen; Pruneaux d'Agen mi-cuits xvi |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
FRANCIJA |
Reblochon; Reblochon de Savoie |
siri |
|
FRANCIJA |
roquefort |
siri |
|
FRANCIJA |
Sainte-Maure de Touraine xvii |
siri |
|
FRANCIJA |
Saint-Marcellin |
siri |
|
FRANCIJA |
Saint-Nectaire |
siri |
|
FRANCIJA |
Tomme de Savoie |
siri |
|
FRANCIJA |
Tomme des Pyrénées |
siri |
|
FRANCIJA |
Veau d'Aveyron et du Ségala |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
FRANCIJA |
Veau du Limousin xviii |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
FRANCIJA |
Volailles de Loué |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
HRVAŠKA |
Baranjski kulen |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
HRVAŠKA |
Dalmatinski pršut |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
HRVAŠKA / SLOVENIJA |
Istarski pršut / Istrski pršut |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
HRVAŠKA |
Krčki pršut |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Aceto Balsamico di Modena |
kis |
|
ITALIJA |
Aceto balsamico tradizionale di Modena |
kis |
|
ITALIJA |
Aprutino Pescarese |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ITALIJA |
Asiago |
siri |
|
ITALIJA |
Bresaola della Valtellina |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Cantuccini Toscani / Cantucci Toscani |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
ITALIJA |
Coppa Piacentina |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Cotechino Modena |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Culatello di Zibello |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Fontina |
siri |
|
ITALIJA |
Garda |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ITALIJA |
gorgonzola |
siri |
|
ITALIJA |
Grana Padano |
siri |
|
ITALIJA |
Mela Alto Adige; Südtiroler Apfel |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
ITALIJA |
Mela Val di Non |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
ITALIJA |
Montasio |
siri |
|
ITALIJA |
Mortadella Bologna |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Mozzarella di Bufala Campana |
siri |
|
ITALIJA |
Pancetta Piacentina |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Parmigiano Reggiano xix |
siri |
|
ITALIJA |
Pasta di Gragnano |
testenine |
|
ITALIJA |
Pecorino Romano |
siri |
|
ITALIJA |
Pecorino Toscano |
siri |
|
ITALIJA |
Pomodoro SAN Marzano dell'Agro Sarnese-Nocerino xx |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
ITALIJA |
Prosciutto di Modena |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Prosciutto di Norcia |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Prosciutto di Parma |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Prosciutto di San Daniele |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Prosciutto Toscano |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Provolone Valpadana |
siri |
|
ITALIJA |
Ragusano |
siri |
|
ITALIJA |
Salamini italiani alla cacciatora |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Speck Alto Adige / Südtiroler Markenspeck / Südtiroler Speck |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ITALIJA |
Taleggio |
siri |
|
ITALIJA |
Terra di Bari |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ITALIJA |
Toscano |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ITALIJA |
Veneto Valpolicella; Veneto Euganei e Berici; Veneto del Grappa |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
ITALIJA |
Vitellone bianco dell'Appennino Centrale |
sveže meso (in klavnični izdelki) |
|
ITALIJA |
Zampone Modena |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
CIPER |
Γλυκό Τριαντάφυλλο Αγρού (Glyko Triantafyllo Agrou) |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
CIPER |
Λουκούμι Γεροσκήπου (Loukoumi Geroskipou) |
kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki |
|
MADŽARSKA |
Csabai kolbász/Csabai vastagkolbász |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
MADŽARSKA |
Gyulai kolbász / Gyulai pároskolbász |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
MADŽARSKA |
Kalocsai fűszerpaprika-őrlemény |
začimbe |
|
MADŽARSKA |
Szegedi fűszerpaprika-őrlemény / Szegedi paprika |
začimbe |
|
MADŽARSKA |
Szegedi szalámi; Szegedi téliszalámi |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
NIZOZEMSKA |
Edam Holland |
siri |
|
NIZOZEMSKA |
Gouda Holland |
siri |
|
AVSTRIJA |
Steirischer Kren |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
AVSTRIJA |
Steirisches Kürbiskernöl |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
AVSTRIJA |
Tiroler Bergkäse |
siri |
|
AVSTRIJA |
Tiroler Graukäse |
siri |
|
AVSTRIJA |
Tiroler Speck |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
AVSTRIJA |
Vorarlberger Bergkäse |
siri |
|
POLJSKA |
jabłko grójeckie |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
PORTUGALSKA |
Azeite de Moura |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
PORTUGALSKA |
Azeite do Alentejo Interior |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
PORTUGALSKA |
Azeites da Beira Interior (Azeite da Beira Alta, Azeite da Beira Baixa) |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
PORTUGALSKA |
Azeite de Trás-os-Montes |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
PORTUGALSKA |
Azeites do Norte Alentejano |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
PORTUGALSKA |
Azeites do Ribatejo |
olja in masti (maslo, margarina, olje itd.) |
|
PORTUGALSKA |
Chouriça de Carne de Vinhais; Linguiça de Vinhais |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
PORTUGALSKA |
Chouriço de Portalegre |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
PORTUGALSKA |
Pêra Rocha do Oeste xxi |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
PORTUGALSKA |
Presunto de Barrancos / Paleta de Barrancos |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
PORTUGALSKA |
Queijo S. Jorge xxii |
siri |
|
PORTUGALSKA |
Queijo Serra da Estrela |
siri |
|
PORTUGALSKA |
Queijos da Beira Baixa (Queijo de Castelo Branco, Queijo Amarelo da Beira Baixa, Queijo Picante da Beira Baixa) |
siri |
|
ROMUNIJA |
Magiun de prune Topoloveni |
sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani |
|
ROMUNIJA |
Salam de Sibiu |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
ROMUNIJA |
Telemea de Ibănești |
siri |
|
SLOVENIJA |
Kranjska klobasa |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
SLOVENIJA |
Kraška panceta |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
SLOVENIJA |
Kraški pršut |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
|
SLOVENIJA |
Kraški zašink |
mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) |
DEL B
GEOGRAFSKE OZNAČBE ČILA IZ ČLENA 25.33
|
Država |
Ime označbe |
Vrsta proizvoda |
|
ČILE |
SAL DE CÁHUIL – BOYERUCA LO VALDIVIA |
sol |
|
ČILE |
PROSCIUTTO DE CAPITÁN PASTENE |
prekajena šunka |
|
ČILE |
LIMÓN DE PICA |
limone |
|
ČILE |
LANGOSTA DE JUAN FERNÁNDEZ |
jastogi |
|
ČILE |
ATÚN DE ISLA DE PASCUA |
Tuni – ribe/ribji fileti/žive ribe |
|
ČILE |
CANGREJO DORADO DE JUAN FERNÁNDEZ |
Rakovice – žive/ne žive |
|
ČILE |
CORDERO CHILOTE |
jagnječje meso |
|
ČILE |
DULCES DE LA LIGUA |
pecivo |
|
ČILE |
MAÍZ LLUTEÑO |
koruza |
|
ČILE |
SANDÍA DE PAINE |
lubenica |
|
ČILE |
ACEITUNAS DE AZAPA |
konzervirane / sveže olive |
|
ČILE |
ORÉGANO DE LA PRECORDILLERA DE PUTRE |
začimbe |
|
ČILE |
TOMATE ANGOLINO |
paradižnik |
|
ČILE |
DULCES DE CURACAVÍ |
pecivo |
|
ČILE |
ACEITE DE OLIVA DEL VALLE DEL HUASCO |
oljčno olje |
|
ČILE |
PUERRO AZUL DE MAQUEHUE |
por |
|
ČILE |
SIDRA DE PUNUCAPA |
jabolčnik |
|
ČILE |
CHICHA DE CURACAVÍ |
fermentirana pijača |
Pojasnjevalne opombe:
|
i |
Zaščita geografske označbe „Budějovické pivo“ se zahteva samo v češkem jeziku. |
|
ii |
Zaščita geografske označbe „Budějovický měšťanský var“ se zahteva samo v češkem jeziku. |
|
iii |
Zaščita geografske označbe „Českobudějovické pivo“ se zahteva samo v češkem jeziku. |
|
iv |
Ime sorte „saaz“ se lahko še naprej uporablja za podobne proizvode, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in če uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
v |
Ime sorte „hallertau“ se lahko še naprej uporablja za podobne proizvode, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in če uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
vi |
Ime sorte „kalamon“ se lahko še naprej uporablja za podobne proizvode, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in če uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
vii |
Ime sorte „konservolia“ se lahko še naprej uporablja za podobne proizvode, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in če uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
viii |
Ime sorte „pasa de corinto“ se lahko še naprej uporablja za podobne proizvode, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in če uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
ix |
Zaščita geografske označbe „Φέτα (Feta)“ ne preprečuje nadaljnje in podobne uporabe izraza „feta“ s strani oseb, vključno z njihovimi nasledniki in pooblaščenci, največ šest let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, pod pogojem, da so na dan začetka veljavnosti tega sporazuma navedeno geografsko označbo neprekinjeno uporabljale za enako ali podobno blago na ozemlju Čila. V tem obdobju mora uporabo izraza „feta“ spremljati čitljiva in vidna označba geografskega porekla zadevnega proizvoda. |
|
x |
Ime sorte „Valencia“ se lahko še naprej uporablja za podobne proizvode, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in če uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
xi |
Zaščita geografske označbe „Bœuf de Charolles“, uporabnikom izraza „Charolesa“ na ozemlju Čila, ki označuje proizvod, pridobljen iz živalske pasme, ne preprečuje nadaljnje uporabe teh izrazov, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča, in pod pogojem, da uporaba imena živalske pasme potrošnika ne zavaja ali da to ni dejanje nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
xii |
Zaščita se zahteva samo za sestavljeni izraz. |
|
xiii |
Zaščita se zahteva samo za sestavljeni izraz. |
|
xiv |
Zaščita geografske označbe „Génisse Fleur d'Aubrac“ uporabnikom izraza „Aubrac“, ki označuje proizvod, pridobljen iz živalske pasme, na ozemlju Čila ne preprečuje nadaljnje uporabe tega izraza, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča, in pod pogojem, da uporaba imena živalske pasme potrošnika ne zavaja ali da to ni dejanje nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
xv |
Zaščita geografske označbe „Gruyère“ predhodnim uporabnikom izraza „Gruyère/Gruyere“, navedenim v Dodatku 25-C-2, na ozemlju Čila, ki so ta izraz uporabljali v dobri veri in so bili večkrat prisotni na trgu v 12 mesecih pred zaključkom pogajanj o tem sporazumu z dne 9. decembra 2022, ne preprečuje nadaljnje uporabe tega izraza, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (npr. grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo proizvoda „Gruyère“ in se razlikujejo od proizvoda „Gruyère“ na nedvoumen način, kar zadeva poreklo, in pod pogojem, da je izraz izpisan v pisavi, ki je znatno manjša od zapisa trgovskega imena, hkrati pa berljiva, in se razlikuje od njega na nedvoumen način, kar zadeva poreklo proizvoda. Označba „Gruyère“ se na ozemlju Evropske unije nanaša na dve homonimni geografski označbi, in sicer na švicarski in francoski sir. Evropska unija ne bo nasprotovala morebitni vlogi za zaščito navedene švicarske homonimne geografske označbe v Čilu. |
|
xvi |
Ime „d’Agen“ se lahko še naprej uporablja kot sorta za sveže slive in slive v smislu dreves, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (npr. grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in da uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
xvii |
Zaščita se zahteva samo za sestavljeni izraz. |
|
xviii |
Zaščita geografske označbe „Veau du Limousin“ uporabnikom izraza „Limousin“, ki označuje proizvod, pridobljen iz živalske pasme, na ozemlju Čila ne preprečuje nadaljnje uporabe tega izraza, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča, in pod pogojem, da uporaba imena živalske pasme potrošnikov ne zavaja ali da to ni dejanje nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
xix |
Zaščita geografske označbe „Parmigiano Reggiano“ predhodnim uporabnikom izraza „Parmesano“, navedenim v Dodatku 25-C-2, na ozemlju Čila, ki so ta izraz uporabljali v dobri veri in so bili večkrat prisotni na trgu v 12 mesecih pred zaključkom pogajanj o tem sporazumu z dne 9. decembra 2022, ne preprečuje nadaljnje uporabe tega izraza, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (npr. grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo proizvoda „Parmigiano Reggiano“ in se razlikujejo od proizvoda „Parmigiano Reggiano“ na nedvoumen način, kar zadeva poreklo, in pod pogojem, da je izraz izpisan v pisavi, ki je znatno manjša od zapisa trgovskega imena, hkrati pa berljiva, in se razlikuje od njega na nedvoumen način, kar zadeva poreklo proizvoda. |
|
xx |
Ime sorte „San Marzano“ se lahko še naprej uporablja kot sorta za sveže paradižnike in paradižnike v smislu rastlin, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (npr. grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in da uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
xxi |
Ime sorte „Pêra Rocha“ se lahko še naprej uporablja za podobne proizvode, pod pogojem, da se ti proizvodi ne tržijo s sklici (grafično podobo, imeni, slikami, zastavicami) na pristno poreklo geografske označbe ali da se ugled geografske označbe ne izkorišča ali da se potrošnika ne zavaja glede narave takega izraza ali natančnega porekla proizvoda in da uporaba tega izraza ne pomeni dejanja nelojalne konkurence v zvezi z geografsko označbo. |
|
xxii |
Zaščita izraza „Queijo S. Jorge“ ne bo omejevala uporabe izraza „San Jorge“ v Čilu kot obstoječe registrirane blagovne znamke, pod pogojem, da taka uporaba ne zavaja potrošnika glede porekla proizvoda. Izraz „Queijo S. Jorge“ bi bilo treba uporabljati samo kot sestavljeni izraz ter v kombinaciji z navedbo porekla in trgovskim imenom. |
Dodatek 25-C-1
SEZNAM POSAMEZNIH SESTAVIN IZ ČLENA 25.35(9)
Za geografske označbe Evropske unije s seznama:
Kar zadeva seznam geografskih označb Evropske unije iz dela A Priloge 25-C, se zaščita, zagotovljena v skladu s členom 25.35 tega Sporazuma, ne zahteva za naslednje posamezne izraze, ki so sestavine sestavljenega izraza, ki je zaščiten kot ime geografska označba:
„aceite“, „Aceto balsamico“, „tradizionale“, „aceto“, „alfajor“; „alla cacciatora“, „amarelo“, „Apfel“, „azafran“, „azeite“, „azeites“, „Bayrische“, „Bergkäse“, „beurre“, „Bier“, „bleu“, „boeuf“, „Bratwürste“, „Bresaola“; „Breze“; „Brezn“; „Brez’n“; „Brezel“, „brie“, „camembert“, „Canard à foie gras“, „cantucci“, „cantuccini“, „carne“, „carne de vacuno“, „cecina“, „chmel“, „chorizo“, „chouriça de carne“, „chouriço“, „Christstollen“, „citricos“, „citrics“, „coppa“, „cotechino“; „culatello“, „dehesa“, „edam“, „emmental“, „Emmentaler“, „Ελιά (Elia)“; „Essence de lavande“; „fromage“, „fűszerpaprika-őrlemén“, „génisse“, „Γλυκό Τριαντάφυλλο“ (Glyko Triantafyllo), „gouda“, „Graukäse“, „graviera“, „Hopfen“, „huile d'olive“, „huile essentielle de lavande“, „huîtres“, „island“, „jabłko“, „jambon“, „Katenrauchschinken“, „Katenschinken“, „klobasa“, „Knochenschinken“, „Knöpfle“, „kolbász“, „Kren“, „Κρόκος“ (Krokos); „kulen“, „Kürbiskernöl“, „Lebkuchen“, „lentille“, „lentille verte“, „linguiça“, „llonganissa“, „Λουκούμι“ (Loukoumi), „magiun de prune“, „Markenspeck“, „Marzipan“, „mela“, „mortadella“, „mozzarella“, „mozzarella di bufala“; „noix“, „oli“, „paleta“; „panceta“, „pancetta“, „paprika“, „pároskolbász“, „pasta“, „paté“, „pecorino“, „pêra“, „pimentòn“, „picante“; „pivo“, „plate“; „polvorones“, „pomodoro“, „presunto“, „prosciutto“, „provolone“, „pruneaux mi-cuits“, „pruneaux“, „priego“, „Printen“, „pršut“, „prune“, „queijo“, „queijos“, „queixo“, „queso“, „розово масло“ (rozovo maslo), „Rostbratwurst“, „salam“, „salamini“, „salchichón“, „salmon“, „Schincken“, „sidra“, „sierra“, „sobrasada“, „Spätzle“, „Speck“, „Σταφίδα“ (Stafida); „Stollen“, „szalámi“, „telemea“, „Téliszalámi“, „ternera“, „terra“, „tomme“, „torta“, „turrón“, „vastagkolbász“, „var“, „veau“, „vinagre“, „vitellone bianco“, „volailles“, „Weihnachtsstollen“, „zampone“, „zašink“.
Za geografske označbe Čila s seznama:
Kar zadeva seznam geografskih označb Čila iz dela B Priloge 25-C, se zaščita, zagotovljena v skladu s členom 25.35 tega Sporazuma, ne zahteva za naslednje posamezne izraze, ki so sestavine sestavljenega izraza, ki je zaščiten kot geografska označba:
„aceite“, „aceitunas“, „atún“, „cangrejo“, „chicha“, „cordero“, „dulces“, „isla“, „langosta“, „limón“, „maíz“; „oregano“, „prosciutto“, „puerro“, „sal“, „sandía“, „sidra“, „tomate“.
Dodatek 25-C-2
SEZNAM PREDHODNIH UPORABNIKOV
Parmesano
|
— |
AGRÍCOLA Y LÁCTEOS LAS VEGAS S.A. |
|
— |
AGROCOMERCIAL CODIGUA SPA |
|
— |
ALVI SUPERMERCADOS MAYORISTAS S.A. |
|
— |
ALTAS CUMBRES GROUP SPA |
|
— |
ARTHUR SCHUMAN INC. |
|
— |
BODEGA GOURMET SPA |
|
— |
CASO Y CIA SAC |
|
— |
CENCOSUD S.A. |
|
— |
COMERCIAL DE CAMPO S.A. |
|
— |
CONAPROLE |
|
— |
COOPERATIVA AGRÍCOLA Y LECHERA DE LA UNIÓN LTDA. |
|
— |
ELABORADORA DE ALIMENTOS GOURMET LIMITADA |
|
— |
HIPERMERCADOS TOTTUS S.A. |
|
— |
LACTEOS KUMEY SPA |
|
— |
PRODUCTOS FERNANDEZ S.A. |
|
— |
QUILLAYES SURLAT COMERCIAL SPA |
|
— |
REMOTTI S.A. |
|
— |
RENDIC HERMANOS S.A. |
|
— |
SCHREIBER FOODS |
|
— |
SOPROLE INVERSIONES S.A. |
|
— |
SUPER 10 S.A. |
|
— |
VIVAFOODS SPA |
|
— |
WALMART CHILE S.A. |
Gruyere/Gruyère
|
— |
AGRICOLA Y LACTEOS LAS VEGAS S.A. |
|
— |
BODEGA GOURMET SPA |
|
— |
COMERCIAL DE CAMPO S.A. |
|
— |
QUESERÍA PETITE FRANCE LIMITADA |
|
— |
QUILLAYES SURLAT COMERCIAL SPA |
|
— |
SANTA ROSA CHILE ALIMENTOS LTDA. |
PRILOGA 31-A
POSLOVNIK
I. Opredelitve pojmov
|
1. |
V tej prilogi:
|
II. Uradna obvestila
|
2. |
Vsi zahtevki, uradna obvestila, pisna stališča ali drugi dokumenti:
|
|
3. |
Vsa uradna obvestila iz pravila 2 se pošljejo po elektronski pošti ali, če je ustrezno, po katerem koli drugem telekomunikacijskem sredstvu, s katerim je mogoče dokazati, da so bila poslana. Če ni dokazano nasprotno, se šteje, da je bilo tako uradno obvestilo prejeto na dan pošiljanja. |
|
4. |
Vsa uradna obvestila za Evropsko Unijo se naslovijo na Generalni direktorat Evropske komisije za trgovino in za Čile, podsekretariat za mednarodne ekonomske odnose oziroma na njuna naslednika. |
|
5. |
Manjše pisne napake v zahtevkih, uradnih obvestilih, pisnih stališčih ali drugih dokumentih v zvezi s postopki senata se lahko popravijo s predložitvijo novega dokumenta, v katerem so spremembe jasno razvidne. |
|
6. |
Če je zadnji dan za predložitev dokumenta dela prosti dan za Evropsko komisijo ali v Čilu, se rok za predložitev dokumenta izteče prvi naslednji delovni dan. |
III. Imenovanje članov senata
|
7. |
Če je v skladu s členom 31.6 član senata ali predsednik izbran z žrebom, sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice pritožnice nemudoma obvesti sopredsednika pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, o datumu, času in kraju žreba. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, je lahko med žrebom prisotna, če se odloči za to. V vsakem primeru se žreb opravi s prisotno pogodbenico ali pogodbenicama. |
|
8. |
Sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice pritožnice posameznike, ki so bili izbrani za člana senata, pisno obvesti o njihovem imenovanju. Vsak posameznik svojo razpoložljivost potrdi obema pogodbenicama v petih dneh od datuma, ko je bil obveščen o svojem imenovanju. |
|
9. |
Sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice pritožnice v petih dneh po izteku roka iz člena 31.6(2) z žrebom določi člana senata ali predsednika, če kateri od podseznamov iz člena 31.8(1):
|
|
10. |
Pogodbenici si prizadevata zagotoviti, da se najpozneje do trenutka, ko vsi člani senata pogodbenici obvestijo o sprejetju svojega imenovanja v skladu s členom 31.6(5), dogovorita o plačilu in povračilu stroškov članov senata in pomočnikov ter pripravita potrebne pogodbe o imenovanju, da se nemudoma podpišejo. Plačila in stroški članov senata temeljijo na standardih STO. Plačila in stroški enega ali več pomočnikov ali pomočnikov člana senata ne presegajo 50 % plačila člana senata, ki mu pomagajo. |
IV. Organizacijski sestanek
|
11. |
Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se sestaneta s senatom v sedmih dneh po njegovi ustanovitvi, da se določijo zadeve, ki se pogodbenicama ali senatu zdijo primerne, vključno s časovnim razporedom postopkov senata. Člani senata in predstavniki pogodbenic se lahko tega sestanka udeležijo na različne načina, tudi po telefonu ali video konferenci. |
V. Pisna stališča
|
12. |
Pogodbenica pritožnica svoja pisna stališča predloži najpozneje 20 dni po ustanovitvi senata. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predloži pisno stališče najpozneje 20 dni po datumu prejema pisnega stališča pogodbenice pritožnice. |
VI. Delovanje senata
|
13. |
Predsednik senata predseduje vsem njegovim sestankom. V skladu s praviloma 17 in 18 lahko senat na predsednika prenese pooblastilo za sprejemanje upravnih in postopkovnih odločitev. |
|
14. |
Če v poglavju 31 ali v tej prilogi ni določeno drugače, lahko senat opravlja svoje dejavnosti z uporabo katerega koli sredstva, vključno s telefonom, videokonferenco ali z drugimi elektronskimi komunikacijskimi sredstvi. |
|
15. |
Posvetovanj senata se lahko udeležijo le njegovi člani, senat pa lahko dovoli, da se posvetovanj udeležijo tudi njihovi pomočniki. |
|
16. |
Oblikovanje odločitev in poročil je v izključni pristojnosti senata in prenos pristojnosti ni dovoljen. |
|
17. |
Če se pojavi postopkovno vprašanje, ki ga ne zajemajo ne poglavje 31, ne ta priloga ali Priloga 31-B, lahko senat po posvetovanju s pogodbenicama sprejme ustrezen postopek, ki je v skladu s temi določbami poglavja 31, te priloge ali Priloge 31-B. |
|
18. |
Če senat meni, da je treba spremeniti katerega od rokov, ki se uporablja v postopkih in ki ni rok iz poglavja 31, ali da je potrebna kakršna koli druga postopkovna ali upravna prilagoditev, pogodbenici pisno obvesti o tej prilagoditvi roka ali kakršni koli postopkovni ali upravni prilagoditvi, ki je potrebna, in razlogih zanje. Senat lahko sprejme tako spremembo ali prilagoditev po posvetovanju s pogodbenicama. |
VII. Zamenjava
|
19. |
Kadar katera od pogodbenic meni, da član senata ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 31-B in ga je treba zato zamenjati, ta pogodbenica o tem uradno obvesti drugo pogodbenico v 15 dneh od takrat, ko je pridobila dovolj dokazov o domnevnem neizpolnjevanju zahtev iz Priloge 31-B s strani člana senata. |
|
20. |
Pogodbenici se med seboj posvetujeta v 15 dneh od uradnega obvestila iz pravila 19. Člana senata obvestita o njegovem domnevnem neizpolnjevanju obveznosti, lahko pa tudi zahtevata, da član senata sprejme korake za odpravo neizpolnjevanja obveznosti. Pogodbenici se lahko tudi dogovorita, da člana senata razrešita in izbereta novega v skladu s členom 31.6. |
|
21. |
Če se pogodbenici v skladu s pravilom 20 ne moreta dogovoriti glede potrebe po zamenjavi člana senata, ki ni predsednik senata, lahko katera koli od njiju zahteva, da se zadeva predloži predsedniku senata, ki sprejme končno odločitev. Če predsednik senata ugotovi, da član senata ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 31-B, se član senata razreši in nadomesti z novim članom senata, izbranim v skladu s členom 31.6. |
|
22. |
Če se pogodbenici v skladu s pravilom 20 ne strinjata glede potrebe po zamenjavi predsednika senata, lahko katera koli od njiju zahteva, da se ta zadeva predloži enemu od preostalih posameznikov s podseznama predsednikov, ki je bil sestavljen v skladu s pododstavkom (c) člena 31.8(1). Njegovo ime z žrebom izbere sopredsednik Odbora za trgovino pogodbenice, ki je predložila zahtevo, ali sopredsednikov pooblaščenec. Odločitev izbranega posameznika v zvezi s potrebo po zamenjavi predsednika je dokončna. Če ta izbrani posameznik ugotovi, da predsednik ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 31-B, se izbere nov predsednik v skladu s členom 31.6. |
VIII. Zaslišanja
|
23. |
Na podlagi časovnega razporeda, določenega v skladu s pravilom 11, predsednik senata po posvetovanju s pogodbenicama in drugimi člani senata pogodbenici uradno obvesti o datumu, času in kraju zaslišanja. Pogodbenica, na ozemlju katere poteka zaslišanje, ta podatek javno objavi, razen če je zaslišanje zaprto za javnost. |
|
24. |
Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, zaslišanje poteka v Bruslju, če je pogodbenica pritožnica Čile, oziroma v Santiagu, če je pogodbenica pritožnica Evropska unija. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, krije stroške, ki nastanejo z logističnim upravljanjem zaslišanja. Senat se lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah in na zahtevo pogodbenice ter po posvetovanju s pogodbenicama odloči izvesti virtualno ali hibridno zaslišanje in sprejme ustrezne ukrepe ob upoštevanju pravice do dolžnega postopanja in potrebe po zagotovitvi preglednosti. |
|
25. |
Senat lahko skliče dodatna zaslišanja, če se pogodbenici s tem strinjata. |
|
26. |
Vsi člani senata so navzoči med vsemi zaslišanji. |
|
27. |
Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se lahko zaslišanja ne glede na to, ali je postopek odprt za javnost ali ne, udeležijo naslednje osebe:
|
|
28. |
Vsaka od pogodbenic najpozneje pet dni pred datumom zaslišanja senatu in drugi pogodbenici predloži seznam imen oseb, ki bodo na zaslišanju v imenu te pogodbenice ustno predstavile argumente, ter drugih predstavnikov ali svetovalcev, ki bodo navzoči na zaslišanju. |
|
29. |
Senat vodi zaslišanje, kot je navedeno v nadaljevanju, ter zagotovi, da imata pogodbenica pritožnica in pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na razpolago enako časa pri trditvah in nasprotnih trditvah:
|
|
30. |
Senat lahko kadar koli med zaslišanjem naslovi vprašanja na katero koli pogodbenico. |
|
31. |
Senat poskrbi za pripravo posnetka zaslišanja, ki se čim prej po zaslišanju pošlje pogodbenicama. |
|
32. |
Vsaka pogodbenica lahko v desetih dneh po datumu zaslišanja predloži dopolnilno pisno stališče glede katerega koli vprašanja, ki se je pojavilo med zaslišanjem. |
IX. Pisna vprašanja
|
33. |
Senat lahko kadar koli med postopkom predloži pisna vprašanja eni ali obema pogodbenicama. Vsa vprašanja, ki se predložijo eni od pogodbenic, se v kopiji pošljejo tudi drugi pogodbenici. |
|
34. |
Vsaka pogodbenica kopijo svojih odgovorov na vprašanja senata predloži drugi pogodbenici. Druga pogodbenica ima možnost, da predloži pisne pripombe na odgovore pogodbenice v petih dneh od prejema tega izvoda. |
X. Zaupnost
|
35. |
Vsaka pogodbenica in senat vse informacije, ki jih druga pogodbenica predloži senatu in jih označi kot zaupne, obravnavajo kot zaupne. Kadar pogodbenica senatu predloži pisno stališče, ki vsebuje zaupne informacije, v 15 dneh predloži tudi stališče brez zaupnih informacij, ki se razkrije javnosti. |
|
36. |
Ta priloga pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da javnosti razkrije svoja stališča, če pri sklicevanju na informacije, ki jih je predložila druga pogodbenica, ne razkrije nobene informacije, ki jo druga pogodbenica označi kot zaupno. |
|
37. |
Kadar stališče ali argumenti pogodbenice vsebujejo zaupne informacije, se senat sestane za zaprtimi vrati. Pogodbenici ohranjata zaupnost zaslišanj senata, kadar zaslišanja potekajo za zaprtimi vrati. |
XI. Enostranski stiki
|
38. |
Senat se ne sestaja oziroma ne stopi v stik s pogodbenico v odsotnosti druge pogodbenice. |
|
39. |
Noben član senata v odsotnosti drugih članov senata ne razpravlja o nobenem vidiku zadeve v postopku s pogodbenico oziroma pogodbenicama. |
XII. Stališča amicus curiae
|
40. |
Razen če se pogodbenici v petih dneh od datuma ustanovitve senata dogovorita drugače, lahko senat sprejema nezahtevana pisna stališča fizičnih oseb, povezanih z eno od pogodbenic ali pravnih oseb s sedežem na ozemlju katere od pogodbenic, ki so neodvisne od vlad pogodbenic, če:
|
|
41. |
Stališča senat predloži pogodbenicama, da izrazita svoje pripombe. Pogodbenici lahko senatu predložita pripombe v 10 dneh od te predložitve. |
|
42. |
Senat v svojem poročilu navede vsa stališča, ki jih je prejel v skladu s pravilom 40. Senatu v svojem poročilu ni treba obravnavati argumentov iz navedenih stališč. Če pa to naredi, upošteva tudi morebitne pripombe pogodbenic v skladu s pravilom 41. |
XIII. Nujni primeri
|
43. |
Senat v nujnih primerih iz člena 31.12 po posvetovanju s pogodbenicama po potrebi prilagodi roke iz te priloge. Senat o navedenih prilagoditvah uradno obvesti pogodbenici. |
XIV. Delovni jezik in prevodi
|
44. |
Pogodbenici si med posvetovanji iz člena 31.4 in najpozneje na datum organizacijskega sestanka iz pravila 11 te priloge prizadevata za dogovor o skupnem delovnem jeziku za postopke pred senatom. |
|
45. |
Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o skupnem delovnem jeziku, vsaka od njiju predloži svoja pisna stališča v svojem izbranem jeziku. Vsaka pogodbenica hkrati predloži prevod v jeziku, ki ga je izbrala druga pogodbenica, razen če so njena stališča zapisana v enem od delovnih jezikov STO. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, je pristojna za tolmačenje ustnih stališč v jezike, ki jih izbereta pogodbenici. |
|
46. |
Poročila in odločitve senata se objavijo v jeziku oziroma jezikih, ki jih izbereta pogodbenici. Če se pogodbenici nista dogovorili o skupnem delovnem jeziku, se vmesno in končno poročilo senata izdata v enem od delovnih jezikov STO. |
|
47. |
Pogodbenica lahko izrazi pripombe o točnosti prevoda vsake prevedene različice dokumenta, ki je napisan v skladu s to prilogo. |
|
48. |
Vsaka pogodbenica nosi stroške prevoda svojih pisnih stališč. Vse stroške prevoda sklepov ali poročil senata v enakem deležu krijeta obe pogodbenici. |
XV. Posebni roki
|
49. |
Roki, določeni v tej prilogi, se prilagodijo v skladu s posebnimi roki iz členov 31.15 do 31.18, določenimi za sprejetje poročila ali odločitev senata v postopkih iz teh členov. |
PRILOGA 31-B
KODEKS RAVNANJA ZA ČLANE SENATA IN MEDIATORJE
I. Opredelitve pojmov
|
1. |
V tej prilogi:
|
II. Glavna načela
|
2. |
Da se ohranita neoporečnost in nepristranskost mehanizma reševanja sporov, vsak kandidat in član senata:
|
|
3. |
Noben član senata ne sprejema, neposredno ali posredno, nobenih obveznosti ali ugodnosti, ki bi na kakršen koli način vplivale ali dajale vtis, da vplivajo na ustrezno opravljanje njihovih dolžnosti. |
|
4. |
Član senata ne izrablja svojega položaja v senatu, da bi ugodil lastnim ali zasebnim interesom. Član senata se izogiba vsem dejanjem, ki bi lahko ustvarjala vtis, da so drugi v posebnem položaju, s katerega lahko vplivajo nanj. |
|
5. |
Član senata ne dovoli, da bi pretekla ali obstoječa finančna, poslovna, poklicna, osebna ali socialna razmerja ali odgovornosti vplivali na njegovo ravnanje ali presojo. |
|
6. |
Član senata se izogiba vzpostavljanju odnosov ali pridobivanju finančnih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost ali ustvarjali vtis neprimernega ravnanja ali pristranskosti. |
III. Obveznost razkrivanja informacij
|
7. |
Kandidat, pozvan k opravljanju funkcije člana senata v skladu s členom 31.6, pred sprejetjem svojega imenovanja, razkrije vse svoje interese, razmerja ali zadeve, ki bi lahko vplivali na njegovo neodvisnost ali nepristranskost ali ki bi lahko utemeljeno ustvarjali vtis neprimernega ravnanja ali pristranskosti v postopkih. V ta namen si kandidat čim bolj prizadeva ugotoviti obstoj tovrstnih interesov, razmerij in zadev, vključno s finančnimi, poklicnimi, zaposlitvenimi ali družinskimi interesi. |
|
8. |
Obveznost razkritja iz odstavka 7 velja neprekinjeno, zato mora član senata razkriti vse tovrstne interese, razmerja ali zadeve, ki bi se lahko pojavili v kateri koli fazi postopka. |
|
9. |
Kandidat ali član senata o vseh zadevah v zvezi z dejanskimi ali morebitnimi kršitvami te priloge, takoj ko se jih zave, obvesti Odbor za trgovino, ki zadevo nato predloži pogodbenicama v proučitev. |
IV. Dolžnosti članov senata
|
10. |
Član senata mora biti po sprejetju imenovanja ves čas trajanja postopka na voljo, da lahko svoje dolžnosti izpolnjuje temeljito in učinkovito ter pošteno in vestno. |
|
11. |
Član senata upošteva zgolj vprašanja, ki se sprožijo v postopku in so potrebna za odločitev, in te svoje dolžnosti ne prenaša na druge osebe. |
|
12. |
Član senata z vsemi ustreznimi ukrepi zagotovi, da njegovi pomočniki in upravno osebje poznajo in upoštevajo obveznosti članov senata iz delov II, III, IV in VI te priloge. |
V. Obveznosti nekdanjih članov senata
|
13. |
Nekdanji član senata se izogiba dejavnostim, ki lahko ustvarjajo vtis, da sje bil pri opravljanju svojih dolžnosti pristranski ali da se je okoriščal z odločitvijo senata. |
|
14. |
Nekdanji član senata izpolnjuje obveznosti iz dela VI te priloge. |
VI. Zaupnost
|
15. |
Član senata nikdar ne razkrije nejavnih informacij, ki so povezane s postopkom ali pridobljene med postopkom, za katerega je bil imenovan. Član senata v nobenem primeru ne razkrije ali uporabi tovrstnih informacij za pridobitev osebnih koristi ali koristi za druge ali za škodovanje interesom drugih oseb. |
|
16. |
Član senata ne razkrije odločitve senata ali njenega dela, dokler se ta ne objavi v skladu s poglavjem 31. |
|
17. |
Član senata nikdar ne razkrije niti vsebine posvetovanj senata niti stališč katerega od članov senata ter ne daje nobenih izjav o postopkih, za katere je bil imenovan, ali o spornih vprašanjih v postopkih. |
VII. Stroški
|
18. |
Vsak član senata vodi evidenco in predloži končni obračun v zvezi s časom, ki ga je namenil postopku, in stroški, pa tudi v zvezi s časom in stroški svojega pomočnika in osebja. |
VIII. Mediatorji
|
19. |
Ta priloga se smiselno uporablja za mediatorje. |
PROTOKOL K ZAČASNEMU SPORAZUMU O TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO ČILE O VZAJEMNI UPRAVNI POMOČI V CARINSKIH ZADEVAH
ČLEN 1
Opredelitve pojmov
V tem protokolu:
|
(a) |
„organ prosilec“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica in ki zahteva pomoč na podlagi tega protokola; |
|
(b) |
„carinska zakonodaja“ pomeni vse zakone ali druge predpise, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice in urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter dajanje blaga v kateri koli carinski postopek, vključno z ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru; |
|
(c) |
„informacije“ pomeni vse podatke, dokumente, slike, poročila, sporočila ali overjene kopije v kakršni koli obliki, tudi v elektronski, bodisi obdelane ali analizirane bodisi ne; |
|
(d) |
„dejanje, ki krši carinsko zakonodajo“ pomeni vsako kršitev ali vsak poskus kršitve carinske zakonodaje; in |
|
(e) |
„zaprošeni organ“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga imenuje pogodbenica v ta namen in ki prejme zahtevo za pomoč na podlagi tega protokola. |
ČLEN 2
Področje uporabe
1. Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti vzajemno pomagata na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, da zagotovita pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem in preiskavo dejanj, s katerimi se krši carinska zakonodaja, ter z bojem proti takšnim dejanjem.
2. Pomoč v carinskih zadevah, kot je določena v tem protokolu, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenice, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ta pomoč ne posega v določbe, ki urejajo vzajemno pomoč v kazenskih zadevah, in prav tako ne zajema informacij, pridobljenih pri izvrševanju pooblastil na zahtevo sodnega organa, razen če ta organ privoli v sporočanje takih informacij.
3. Ta protokol ne ureja pomoči pri pobiranju dajatev, davkov ali glob.
ČLEN 3
Pomoč na podlagi zahteve
1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, na podlagi katerih se lahko zagotovi pravilna uporaba carinske zakonodaje, vključno z informacijami o zabeleženih ali načrtovanih dejavnostih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.
2. Na zahtevo organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti:
|
(a) |
ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja pogodbenice, ustrezno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice ter po potrebi navede carinski postopek, ki je bil uporabljen za blago; |
|
(b) |
ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje pogodbenice, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice ter po potrebi navede carinski postopek, ki je bil uporabljen za blago. |
3. Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s svojo zakonodajo in drugimi predpisi sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi posebni nadzor nad:
|
(a) |
fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere obstaja utemeljen sum, da so ali so bile vpletene v dejavnosti, ki kršijo carinsko zakonodajo; |
|
(b) |
blagom, ki se ali se lahko prevaža tako, da obstaja utemeljen sum, da je namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja; |
|
(c) |
kraji, kjer se zbirajo zaloge blaga ali se lahko zbirajo tako, da obstaja utemeljen sum, da je to blago namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja; in |
|
(d) |
prevoznimi sredstvi, ki se ali bi se lahko uporabljala na tak način, da obstaja utemeljen sum, da so namenjena za uporabo v dejavnostih, ki kršijo carinsko zakonodajo. |
ČLEN 4
Pomoč brez zahteve
Če pogodbenici menita, da je to potrebno za ustrezno uporabo carinske zakonodaje, si na lastno pobudo in v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi vzajemno pomagata z zagotavljanjem pridobljenih informacij o končanih, načrtovanih ali potekajočih dejavnostih, s katerimi se ali bi se lahko izvajale dejavnosti, ki kršijo carinsko zakonodajo, in ki bi lahko zanimale drugo pogodbenico. Informacije se osredotočajo zlasti na:
|
(a) |
osebe, blago in prevozna sredstva; in |
|
(b) |
nove načine ali metode, uporabljene za izvrševanje dejavnosti, ki kršijo carinsko zakonodajo. |
ČLEN 5
Oblika in vsebina zahtev za pomoč
1. Zahteve v skladu s tem protokolom so v pisni tiskani ali v pisni elektronski obliki. Priložijo se jim dokumenti, potrebni za obravnavo teh zahtev. V nujnih primerih lahko zaprošeni organ sprejme ustne zahteve, vendar jih organ prosilec nemudoma pisno potrdi.
2. Zahteve iz odstavka 1 vključujejo naslednje informacije:
|
(a) |
organ prosilec in uradnika prosilca; |
|
(b) |
informacije in vrsto zahtevane pomoči; |
|
(c) |
predmet zahteve in razlog zanjo; |
|
(d) |
zadevne zakone in predpise ter druge zadevne pravne elemente; |
|
(e) |
kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so v postopku preiskave, in |
|
(f) |
povzetek vseh pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb; in |
|
(g) |
vse dodatne razpoložljive podrobnosti, ki zaprošenemu organu omogočajo izpolnitev zahteve. |
3. Zahteve se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv, pri čemer je angleščina vedno sprejemljiva. Ta zahteva se ne uporablja za dokumente, ki so priloženi zahtevi iz odstavka 1.
4. Če zahteva ne izpolnjuje formalnih pogojev iz odstavkov 1, 2 in 3, lahko zaprošeni organ zahteva popravek ali dopolnitev zahteve, medtem se lahko odredijo previdnostni ukrepi.
ČLEN 6
Obravnavanje zahtev
1. Da bi ugodil zahtevi za pomoč, zaprošeni organ v okviru svoje pristojnosti in razpoložljivih virov ravna, kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa iste pogodbenice, ter predloži informacije, ki jih že ima, izpelje ustrezne poizvedbe ali poskrbi, da se te izpeljejo. Če zaprošeni organ zahtevo naslovi na drug organ, ker ne more delovati samostojno, se ta odstavek uporablja tudi za ta drugi organ.
2. Zahteve za pomoč se obravnavajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi zaprošene pogodbenice.
3. Zaprošeni organ pošlje odgovor na zahtevo za pomoč v dveh mesecih od prejema zahteve. Če zaprošeni organ ne more ugoditi zahtevi za pomoč v tem roku, obvesti organa prosilca o tem, kdaj predvideva, da bi lahko ugodil zahtevi.
ČLEN 7
Oblika, v kateri je treba sporočiti informacije
1. Zaprošeni organ pisno sporoči izide poizvedb organu prosilcu, skupaj z ustreznimi dokumenti, overjenimi verodostojnimi kopijami dokumentov ali drugim. Te informacije so lahko v elektronski obliki.
2. Izvirni dokumenti se pošljejo ob upoštevanju pravnih omejitev vsake pogodbenice, in sicer samo na zahtevo organa prosilca, kadar overjene verodostojne kopije ne bi zadostovale. Organ prosilec take izvirne dokumente vrne v najkrajšem možnem času.
3. Kadar se uporablja odstavek 2, zaprošeni organ organu prosilcu predloži vse informacije v zvezi z verodostojnostjo dokumentov, ki so jih izdale ali potrdile uradne službe na njegovem ozemlju v podporo deklaraciji o blagu.
ČLEN 8
Prisotnost uradnikov ene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice
1. Ustrezno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko ob soglasju druge pogodbenice ter ob upoštevanju pogojev, ki jih slednja določi, v uradih zaprošenega organa ali katerega koli drugega zadevnega organa iz člena 6(1) pridobijo informacije glede dejavnosti, s katerimi se ali bi se lahko izvajala dejavnosti, ki kršijo carinsko zakonodajo, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.
2. Ustrezno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko ob soglasju druge pogodbenice ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, navzoči pri poizvedbah, ki se opravljajo na območju slednje pogodbenice.
3. Ustrezno pooblaščeni uradniki ene pogodbenice so na ozemlju druge pogodbenice prisotni izključno zaradi opravljanja svetovalne funkcije in v tem obdobju:
|
(a) |
lahko kadar koli predložijo dokazilo o svojem uradnem položaju; |
|
(b) |
ne nosijo uniforme ali orožja in |
|
(c) |
so zaščiteni tako kot uradniki druge pogodbenice v skladu z zakoni in drugimi predpisi druge pogodbenice. |
ČLEN 9
Predložitev dokumentov in uradno obveščanje
1. Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo zanj, sprejme vse potrebne ukrepe, da predloži vse dokumente oziroma o vseh sklepih, ki jih izda organ prosilec in spadajo v področje uporabe tega protokola, obvesti naslovnika, ki prebiva ali je ustanovljen na ozemlju zaprošenega organa.
2. Take zahteve za predložitev dokumentov ali uradna obvestila o sklepih se predložijo v pisni obliki v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv.
ČLEN 10
Avtomatična izmenjava podatkov
1. Pogodbenici si lahko z vzajemnim dogovorom v skladu s členom 15:
|
(a) |
avtomatično izmenjata vse informacije, ki jih zajema ta protokol; in |
|
(b) |
izmenjata posebne informacije pred prihodom pošiljk na ozemlje druge pogodbenice. |
2. Pogodbenici se dogovorita o vrsti informacij, ki si jih želita izmenjati, ter o obliki in pogostosti pošiljanja za izvajanje izmenjav iz pododstavkov (a) in (b) odstavka 1.
ČLEN 11
Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči
1. Pomoč se lahko zavrne ali pogoji z izpolnjevanjem nekaterih pogojev ali zahtev, če pogodbenica meni, da bi pomoč iz tega protokola:
|
(a) |
lahko škodovala suverenosti Čila oziroma države članice, kateri je bila predložena zahteva za pomoč na podlagi tega protokola; |
|
(b) |
lahko negativno vplivala na javno politiko, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz člena 12(5); ali |
|
(c) |
kršila industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost. |
2. Zaprošeni organ lahko odloži pomoč z utemeljitvijo, da bo takšna pomoč posegala v tekoče preiskave, kazenski pregon ali postopke. V tem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč zagotoviti v skladu z zahtevami ali pogoji, ki jih lahko določi zaprošeni organ.
3. Če organ prosilec prosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, na to v svoji zahtevi opozori. Zaprošeni organ se po svoji presoji odloči, ali bo takšno zahtevo upošteval.
4. V primerih iz odstavkov 1 in 2 zaprošeni organ organu prosilcu nemudoma sporoči svojo odločitev in razloge zanjo.
ČLEN 12
Izmenjava informacij in zaupnost
1. Informacije, prejete na podlagi tega protokola, se smejo uporabljati le za namene, določene tega protokola.
2. Uporaba informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, v upravnih ali sodnih postopkih, sproženih zaradi dejavnosti, ki kršijo carinsko zakonodajo, se šteje za uporabo za namene tega protokola. Zato lahko pogodbenici v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričevanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljajo informacije in dokumente, ki so jih pridobile v skladu z določbami tega protokola. Zaprošeni organ zahteva, da mora biti v primeru posredovanja informacij ali odobritve dostopa do dokumentov o tem obveščen.
3. Kadar pogodbenica želi informacije uporabiti za druge namene, mora najprej pridobiti pisno dovoljenje organa, ki jih je poslal. Za tako uporabo veljajo omejitve, ki jih določi navedeni organ.
4. Vse informacije, sporočene v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, so zaupne ali pa je dostop do njih omejen, v skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice. Za te informacije velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, varujejo pa se kot podobne informacije v skladu z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenice prejemnice. Pogodbenici si vzajemno sporočata informacije o svojih veljavnih zakonih in drugih predpisih.
5. Osebni podatki se lahko pošiljajo samo v skladu s pravili o varstvu podatkov pogodbenice, ki podatke predloži. Vsaka pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o ustreznih pravilih o varstvu podatkov in si po potrebi prizadeva za sklenitev dogovora o dodatnem varstvu.
ČLEN 13
Izvedenci in priče
Zaprošeni organ lahko pooblasti svoje uradnike, da v okviru podeljenega pooblastila nastopajo kot izvedenci ali priče v sodnih ali upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta protokol, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene verodostojne kopije, potrebne v postopkih. V zahtevi za navzočnost je treba posebej navesti, pred katerim sodnim ali upravnim organom bo moral uradnik nastopiti in v katerih zadevah ter na podlagi katerega naziva ali položaja bo zaslišan.
ČLEN 14
Stroški pomoči
1. Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju tega protokola.
2. Stroške in nadomestila, izplačane izvedencem, pričam, tolmačem in prevajalcem, razen javnim uslužbencem, krije pogodbenica, ki je predložila zahtevo, kakor je primerno.
3. Če so za ugoditev zahtevi potrebni izredni stroški, pogodbenici določita pogoje za ugoditev zahtevi ter način kritja takih stroškov.
ČLEN 15
Izvajanje
1. Izvajanje tega protokola se zaupa carinskim organom Čila na eni strani ter pristojnim službam Evropske komisije in po potrebi carinskim organom držav članic na drugi strani. Ti organi in službe odločajo o vseh praktičnih ukrepih in ureditvah, potrebnih za izvajanje tega protokola, ob upoštevanju svojih zadevnih veljavnih zakonov in drugih predpisov, zlasti s področja varstva osebnih podatkov.
2. Pogodbenici se vzajemno obveščata o podrobnih izvedbenih ukrepih, ki jih sprejme vsaka pogodbenica v skladu z določbami tega protokola, zlasti v zvezi z ustrezno pooblaščenimi službami in uradniki, ki so imenovani za pošiljanje in prejemanje sporočil iz tega protokola.
3. V Evropski uniji določbe tega protokola ne vplivajo na sporočanje kakršnih koli informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, med pristojnimi službami Evropske komisije in carinskimi organi držav članic.
ČLEN 16
Drugi sporazumi
Določbe tega protokola imajo prednost pred določbami katerih koli dvostranskih sporazumov o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah, ki so bili ali bodo morda sklenjeni med posameznimi državami članicami in Čilom, če določbe takega sporazuma niso v skladu z določbami tega protokola.
ČLEN 17
Posvetovanje
V zvezi z razlago in izvajanjem tega protokola se pogodbenici vzajemno posvetujeta, da bi rešili zadevo v okviru Pododbora za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu, ustanovljenega v skladu s členom 33.4(1) tega sporazuma.
SKUPNA IZJAVA O DOLOČBAH ZA TRGOVINO IN TRAJNOSTNI RAZVOJ IZ ZAČASNEGA SPORAZUMA O TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO ČILE
Pogodbenici –
OB SKLICEVANJU na skupne vrednote in močne kulturne, politične, gospodarske vezi in sodelovanje, ki ju združujejo,
OB SKLICEVANJU na svojo zavezanost posodobitvi in nadomestitvi Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, podpisanega v Bruslju 18. novembra 2002, da bi odražali nove politične in gospodarske razmere, da bi se tako odražale nove politične in gospodarske razmere,
OB PONOVNI POTRDITVI svoje zavezanosti krepitvi sodelovanja pri dvostranskih, regionalnih in globalnih vprašanjih skupnega interesa,
V PREPRIČANJU, da bosta napredni okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: napredni okvirni sporazum) in Začasni sporazum o trgovini med Evropsko unijo in Republiko Čile (v nadaljnjem besedilu: začasni trgovinski sporazum) koristila obema pogodbenicama pri spodbujanju gospodarskega okrevanja po krizi zaradi COVID-19, ustvarjanju rasti v geopolitičnih razmerah, ki jih zaznamuje povečana nestabilnost, in nadaljnji krepitvi njunih vezi,
ODLOČENI, da zagotovita, da bo začasni trgovinski sporazum spodbujal trajnostnost, tako da bo gospodarska rast povezana z varstvom dostojnega dela, podnebja in okolja, ob doslednem spoštovanju skupnih vrednot in prednostnih nalog pogodbenic, vključno s podporo zelenemu prehodu ter spodbujanjem odgovornih in trajnostnih vrednostnih verig, ter
OB PRIZNAVANJU, da je vključevanje civilne družbe v izvajanje začasnega trgovinskega sporazuma bistveno za pravočasno opredelitev izzivov, priložnosti in prednostnih nalog ter za spremljanje ustreznih dogovorjenih ukrepov, izrazita skupno namero o hitri sklenitvi začasnega trgovinskega sporazuma in posledičnem sodelovanju pri izvajanju njegovih vidikov trajnostnosti, pri čemer upoštevata naslednje vidike:
1. Pogodbenici v zvezi s skupnim ciljem spodbujanja visoke ravni zaščite dela in dostojnega dela za vse poudarjata svojo zavezanost spoštovanju, spodbujanju in učinkovitemu izvajanju mednarodno priznanih temeljnih delovnih standardov, kot so opredeljeni v temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela (MOD). V zvezi s tem pogodbenici pozdravljata odločitev MOD, da se načelo „varnega in zdravega delovnega okolja“ doda med temeljna načela in pravice pri delu ter da se ustrezne konvencije MOD ustrezno izboljšajo, pri čemer si bosta prizadevali, da bi jih po potrebi ratificirali.
2. Kar zadeva njun skupni cilj obravnavanja preteče grožnje podnebnih sprememb, pogodbenici poudarjata svojo zavezanost učinkovitemu izvajanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Pariškega sporazuma, sprejetega na njeni podlagi, vključno s svojimi zavezami v zvezi z nacionalno določenim prispevkom.
3. Pogodbenici v zvezi s skupnim ciljem varovanja in ohranjanja okolja ter trajnostnega upravljanja svojih naravnih virov poudarjata svojo zavezanost učinkovitemu izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov in protokolov, katerih pogodbenici sta, vključno s Konvencijo o biološki raznovrstnosti.
Pogodbenici ugotavljata, da njun skupni cilj krepitve vključujoče udeležbe civilne družbe in redne izmenjave mnenj z njunimi domačimi posvetovalnimi skupinami, vključno z ustreznimi projekti tehnične pomoči, zajema trgovinske in trajnostne vidike začasnega trgovinskega sporazuma. Pogodbenici poudarjata svojo zavezanost spodbujanju in olajševanju interakcije med svojimi domačimi svetovalnimi skupinami s sredstvi, ki se jima zdijo primerna, vključno z rednimi sestanki. Pogodbenici izražata namero o podpori domačim posvetovalnim skupinam v skladu s svojo domačo zakonodajo in politikami.
Kar zadeva izvajanje Poglavja 26 Trgovina in trajnostni razvoj začasnega trgovinskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju), se bosta pogodbenici osredotočili na splošno opredeljene prednostne naloge na področju trajnostnosti. Pogodbenici si bosta prizadevali za mnenja in udeležbo civilne družbe pri zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja, vključno z nadaljnjim ukrepanjem v zvezi z zavezami, ki sta jih sprejeli.
Pogodbenici bosta ob začetku veljavnosti začasnega trgovinskega sporazuma začeli formalni postopek pregleda njegovih trgovinskih vidikov in vidikov trajnostnega razvoja v skladu s členom 26.23 navedenega sporazuma, da bi preučili morebitno vključitev dodatnih določb, ki bi bile po mnenju ene od njiju takrat pomembne, tudi glede na razvoj njunih domačih politik in njuno nedavno prakso v zvezi z mednarodnimi pogodbami, kot se pogodbenicama zdi primerno. Take dodatne določbe se lahko nanašajo zlasti na nadaljnjo krepitev mehanizma izvrševanja iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, vključno z možnostjo uporabe faze ugotavljanja skladnosti, in ustrezne protiukrepe kot zadnjo možnost.
Brez poseganja v rezultate pregleda bosta pogodbenici preučili tudi možnost vključitve Pariškega sporazuma kot bistvenega elementa začasnega trgovinskega sporazuma.
Pogodbenici si bosta prizadevali v 12 mesecih zaključiti postopek pregleda in vključiti vse dogovorjene rezultate postopka pregleda s spremembami začasnega trgovinskega sporazuma v skladu s členom 33.9 sporazuma.
ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_internation/2024/2953/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)