<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-83/18</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62018TJ0083</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:935">EU:T:2018:935</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>21</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>21</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20181213">13. 12. 2018</DATE> – Zadeva T‑83/18</HT></P><P><HT TYPE="SC">CH/Parlament</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba splošnega sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20181213">13. decembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Javni uslužbenci</KEYWORD><KEYWORD>Akreditirani parlamentarni pomočniki</KEYWORD><KEYWORD>Člen 24 Kadrovskih predpisov</KEYWORD><KEYWORD>Prošnja za pomoč</KEYWORD><KEYWORD>Člen 12a Kadrovskih predpisov</KEYWORD><KEYWORD>Psihično nadlegovanje</KEYWORD><KEYWORD>Posvetovalni odbor za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Evropskega parlamenta ter preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu</KEYWORD><KEYWORD>Odločba o zavrnitvi prošnje za pomoč</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do izjave</KEYWORD><KEYWORD>Načelo kontradiktornosti</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev posredovanja mnenja posvetovalnega odbora in zapisnikov o zaslišanju prič</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev tožene institucije, da upošteva pripravljalni ukrep Splošnega sodišča</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑83/18,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">CH</HT>, nekdanja akreditirana parlamentarna pomočnica v Evropskem parlamentu, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki jo zastopata C. Bernard-Glanz in A. Tymen, odvetnika,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropskemu parlamentu</HT>, ki ga zastopata D. Boytha in E. Taneva, agenta,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><P>zaradi predloga na podlagi člena 270 PDEU za, prvič, razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne <DATE ISO="20170320">20. marca 2017</DATE>, s katero je organ te institucije, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, zavrnil prošnjo za pomoč, ki jo je tožeča stranka vložila <DATE ISO="20111222">22. decembra 2011</DATE>, in drugič, povrnitev škode, ki naj bi jo tožeča stranka domnevno utrpela,</P><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi I. Pelikánová, predsednica, P. Nihoul in J. Svenningsen (poročevalec), sodnika,</P><P>sodna tajnica: M. Marescaux, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana sodba z dne <DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, CH/Parlament (F‑129/12)</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: OPSP) Evropskega parlamenta je tožečo stranko CH <DATE ISO="20041001">1. oktobra 2004</DATE> v skladu s členom 5 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU) kot akreditirano parlamentarno pomočnico (v nadaljevanju: APP) za pomoč Y, poslancu Parlamenta, na podlagi pogodbe, ki bi se morala izteči ob koncu zakonodajnega obdobja 2004–2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Zaradi prekinitve poslanskega mandata Y je Parlament tožečo stranko od <DATE ISO="20071201">1. decembra 2007</DATE> do konca zakonodajnega obdobja zaposlil kot APP za pomoč novi poslanki Parlamenta X, ki je nasledila Y za preostali del mandata.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Parlament je tožečo stranko zaposlil z učinkom od <DATE ISO="20090801">1. avgusta 2009</DATE> kot APP za pomoč X v zakonodajnem obdobju 2009–2014. Razporejena je bila v razred 14 funkcionalne skupine II. Vendar je bila tožeča stranka z novo pogodbo, sklenjeno <DATE ISO="20100901">1. septembra 2010</DATE>, s katero se je iztekla prejšnja pogodba, zaposlena za opravljanje istih nalog, ampak tokrat v razredu 11 funkcionalne skupine II (v nadaljevanju: pogodba o zaposlitvi ali pogodba APP).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20110927">27. septembra 2011</DATE> začela bolniški dopust, ki je bil podaljšan do <DATE ISO="20120419">19. aprila 2012</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20111128">28. novembra 2011</DATE> obvestila posvetovalni odbor za nadlegovanje in njegovo preprečevanje na delovnem mestu (v nadaljevanju: splošni posvetovalni odbor), ki je bil vzpostavljen s Sklepom Parlamenta z dne <DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE> o sprejetju notranjih pravil, povezanih z odborom o nadlegovanju na delovnem mestu (člen 12a Kadrovskih predpisov [za uradnike Evropske unije]), o težavah na delovnem mestu, ki so bile po njenih navedbah posledica ravnanja X v zvezi z njo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v elektronskem sporočilu z dne <DATE ISO="20111206">6. decembra 2011</DATE> člane splošnega posvetovalnega odbora prosila za informacije o tem, kaj mora storiti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>vložitev pritožbe<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>. Dalje, tožeča stranka je v elektronskem sporočilu z dne <DATE ISO="20111212">12. decembra 2011</DATE> za ponazoritev nadlegovanja, ki naj bi ga utrpela zaradi ravnanja poslanke Parlamenta, katere pomočnica je bila, vsakemu članu navedenega odbora in tudi generalnemu sekretarju Parlamenta poslala elektronsko sporočilo, ki ga je isti dan poslala X in v katerem je tej poslanki Parlamenta opisala svoje zdravstveno stanje. Nazadnje, tožeča stranka je v elektronskem sporočilu z dne <DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE> predsednika splošnega posvetovalnega odbora prosila za sestanek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20111222">22. decembra 2011</DATE> v skladu s členom 24 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) pri generalnem sekretarju Parlamenta vložila prošnjo za pomoč (v nadaljevanju: prošnja za pomoč), v kateri je zatrjevala, da je žrtev psihičnega nadlegovanja s strani X, ter zaprosila za sprejetje ukrepov premestitve in začetek upravne preiskave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>X je <DATE ISO="20120106">6. januarja 2012</DATE> oddelku za zaposlovanje in premestitve osebja, ki deluje v sklopu direktorata za kadrovsko strategijo generalnega direktorata Parlamenta za kadrovske zadeve, poslala pisno zahtevo za odpoved pogodbe APP tožeče stranke (v nadaljevanju: zahteva za odpoved pogodbe). X je to zahtevo za odpoved pogodbe potrdila <DATE ISO="20120118">18. januarja 2012</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Z odločbo OPSP z dne <DATE ISO="20120119">19. januarja 2012</DATE> je bila pogodba APP tožeče stranke odpovedana z učinkom od <DATE ISO="20120319">19. marca 2012</DATE> zaradi izgube zaupanja (v nadaljevanju: odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Tožeča stranka je bila oproščena dela v času trajanja odpovednega roka, ki je trajal dva meseca, to je od <DATE ISO="20120119">19. januarja</DATE> do <DATE ISO="20120319">19. marca 2012</DATE>. OPSP je v podporo razlogu, ki se je nanašal na izgubo zaupanja, trdil, da ga je X obvestila, da tožeča stranka ni ustrezno usposobljena za spremljanje dela nekaterih parlamentarnih odborov, katerih članica je bila, in da se je pritožila tudi zaradi nesprejemljivega ravnanja tožeče stranke v odnosu do nje ter do drugih poslancev Parlamenta in njihovih APP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Generalni direktor generalnega direktorata Parlamenta za kadrovske zadeve je kot OPSP v dopisu z dne <DATE ISO="20120320">20. marca 2012</DATE> prošnjo za pomoč zavrnil, ker je – neodvisno od vprašanja, ali je APP lahko upravičen do pomoči na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov – prošnja tožeče stranke za pomoč, ki se je nanašala na sprejetje ukrepov premestitve in izvedbo upravne preiskave, postala brezpredmetna, saj glede na medtem sprejeto odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeča stranka ni več opravljala poklicne dejavnosti v Parlamentu (v nadaljevanju: prva odločba o zavrnitvi prošnje za pomoč).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20120330">30. marca 2012</DATE> na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov pri generalnem sekretarju Parlamenta vložila pritožbo zoper odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožeča stranka je <DATE ISO="20120622">22. junija 2012</DATE> na podlagi iste določbe Kadrovskih predpisov vložila tudi pritožbo zoper prvo odločbo o zavrnitvi prošnje za pomoč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Generalni sekretar Parlamenta je v odločbi z dne <DATE ISO="20120720">20. julija 2012</DATE> delno ugodil pritožbi, vloženi zoper odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je odločil, da se datum izteka pogodbe APP tožeče stranke preloži na <DATE ISO="20120620">20. junij 2012</DATE> zaradi njenega bolniškega dopusta, do katerega je bila na podlagi zdravniškega potrdila upravičena do <DATE ISO="20120419">19. aprila 2012</DATE>. Nasprotno pa je potrdil utemeljenost odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se je skliceval na nemožnost – priznano v sodni praksi, zlasti v točki 149 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100707">7. julija 2010</DATE>, <NAME.CASE>Tomas/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑116/07, F‑13/08 in F‑31/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2010:77">EU:F:2010:77</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) – preverjanja obstoja ali izgube zaupanja, ta nemožnost pa je delno razširjena na preverjanje razlogov, navedenih v utemeljitev neobstoja ali izgube tega zaupanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Vsekakor je generalni sekretar Parlamenta menil, da tožeča stranka ni predložila dokazov o očitnih napakah pri presoji dejstev, navedenih v utemeljitev izgube zaupanja, čeprav je Parlament vedel za več neizpolnitev poklicnih obveznosti tožeče stranke, zlasti v zvezi s priložnostjo oblikovati zakonodajne predloge sprememb, ki se lahko vložijo v spis, z nevljudnostjo do poslanca Parlamenta iz države članice, ki ni država članica X, ali celo z nespoštljivim ravnanjem tožeče stranke do nove APP, zaposlene za pomoč X, in z nevljudnostjo do zadnjenavedene v navzočnosti direktorja podjetja. Profesor, ki je spremljal skupino študentov na obisku v prostorih institucije, naj bi se prav tako pritožil zaradi nevljudnosti tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Nazadnje, po navedbah generalnega sekretarja Parlamenta to, da je tožeča stranka vložila prošnjo za pomoč, ni moglo preprečiti sprejetja odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je zaradi očitnega poslabšanja odnosov med X in tožečo stranko postala neizogibna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Poleg tega je generalni sekretar Parlamenta kot OPSP z odločbo z dne <DATE ISO="20121008">8. oktobra 2012</DATE> zavrnil pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za pomoč, in poudaril, da čeprav je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[tožeči stranki] v podporo odločbi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sprejel OPSP, povedal za [njeno] nesprejemljivo ravnanje […] ter točno določena in preverljiva dejanja, ki so se zgodila v navzočnosti prič, [je ta] naved[la] trditve, ki niso podprte z nobenim dokazom<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>. Tožeči stranki je tudi odgovoril, da na splošno ukrepi, ki jih je zahtevala, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>nikakor niso združljivi s posebno naravo tesnih in zaupnih odnosov, kakršne ima poslanec nujno s svojim [APP]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, da zlasti ukrep premestitve ne bi imel nobenega smisla, ker bi preprečil vsakršno učinkovito delovno razmerje med poslancem Parlamenta in njegovim APP, ter da v praksi Parlament tožeče stranke ne more prerazporediti k drugemu poslancu institucije, ker lahko le ta zaprosi OPSP za zaposlitev APP po svoji izbiri. Generalni sekretar Parlamenta je v zvezi z zahtevo za začetek upravne preiskave poudaril tudi, da sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110208">8. februarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Skareby/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑95/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2011:9">EU:F:2011:9</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), na katero se je v zvezi s tem sklicevala tožeča stranka, ni mogoče prenesti na zadevni<?PAGE NO="4"?> primer, ker za poslance Parlamenta ne veljajo Kadrovski predpisi, vključno s členom 12a teh predpisov, ter ker jim ni mogoče izreči disciplinske kazni oziroma jih OPSP ne more prisiliti, da sodelujejo v upravni preiskavi, čeprav bi bilo tako sodelovanje bistveno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v tožbi, ki jo je sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prejelo <DATE ISO="20121031">31. oktobra 2012</DATE> in je bila vpisana pod opravilno številko F‑129/12, v bistvu predlagala razglasitev ničnosti odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč ter da se Parlamentu naloži plačilo 120.000 EUR odškodnine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Sodišče za uslužbence je <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE> s sodbo <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) za nični razglasilo odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zlasti ker OPSP tožeče stranke ni predhodno zaslišal, in prvo odločbo o zavrnitvi prošnje za pomoč, v bistvu ker se APP v nasprotju z zatrjevanjem Parlamenta lahko opirajo na člen 24 Kadrovskih predpisov, da zahtevajo pomoč OPSP zaradi ravnanja poslancev Parlamenta, ki pomeni psihično nadlegovanje v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov. Poleg tega je Sodišče za uslužbence <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>ob upoštevanju izjemno spornih okoliščin, v katerih sta bili sprejeti odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločba o zavrnitvi prošnje za pomoč<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, Parlamentu naložilo, da tožeči stranki plača 50.000 EUR odškodnine za nastalo nepremoženjsko škodo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ukrepi Parlamenta za izvršitev sodbe z dne <DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, CH/Parlament (F‑129/12), sodbe z dne <DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, CH/Parlament (F‑132/14), in izpodbijane odločbe</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v dopisu z dne <DATE ISO="20140115">15. januarja 2014</DATE> Parlament zaprosila, naj sprejme nekatere ukrepe, da v skladu s členom 266 PDEU zagotovi izvršitev sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Parlament je z dopisom z dne <DATE ISO="20140303">3. marca 2014</DATE> uradno odgovoril na različne zahteve za ukrepe za izvršitev sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki jih je predložila tožeča stranka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Kar zadeva zahtevo tožeče stranke po vrnitvi na stalno delovno mesto v Parlamentu, je ta institucija navedla, da tak ukrep očitno presega to, kar je potrebno za izvršitev sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zlasti ker se v skladu z uvodno izjavo 7 Uredbe Sveta (ES) št. 160/2009 z dne <DATE ISO="20090223">23. februarja 2009</DATE> o spremembi PZDU (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="055" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 55, str. 1</REF.DOC.OJ>) <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>nobena določba te uredbe ne razlaga tako, da bi [APP] imeli privilegiran ali neposreden dostop do uradniških mest ali mest drugih kategorij uslužbencev [Evropske unije]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Parlament ob upoštevanju osebne narave delovnega razmerja, ki povezuje poslance in njihove APP, tožeči stranki sporočil, da njena dejanska vrnitev na delovno mesto ni možna. Parlament je tako pojasnil, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>edina možnost, da se [tožeča stranka] vrne na delovno mesto, ki ga je imela pred odločbo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi[, o kateri je bilo razsojeno, da je nezakonita], vendar tako, da bo oproščena opravljanja ustreznega dela, in to do izteka [pogodbe o zaposlitvi] <DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE>[; t]a oprostitev opravljanja dela je očitno tudi skladna z dolžnostjo skrbnega ravnanja<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>. V zvezi s tem se je Parlament zavezal, da bo tožeči stranki plačal osebne prejemke, ki so ji bili dolgovani od <DATE ISO="20120621">21. junija 2012</DATE>, ko je začela učinkovati odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do izteka njene pogodbe o zaposlitvi, to je <DATE ISO="20140701">1. julija 2014</DATE>, pri čemer bodo odšteti osebni prejemki in nadomestila za brezposelnost, ki jih je sicer prejemala v tem obdobju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Poleg tega je Parlament potrdil, da zahteve za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila svoj čas podana, ni v osebnem spisu tožeče stranke in da je bila odločba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je Sodišče za uslužbence razglasilo za nezakonito, umaknjena iz tega spisa. Kar zadeva zahtevo za prenos pokojninskih pravic, predhodno pridobljenih v okviru nacionalnega sistema, v pokojninski sistem Unije,<?PAGE NO="5"?> je Parlament ugotovil, da tožeča stranka, ki je zbrala komaj pet let dela kot APP, ne izpolnjuje pogoja o izkazanih najmanj desetih letih dela v Uniji, da bi lahko zahtevala starostno pokojnino iz proračuna Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Nazadnje, kar zadeva zahtevo za začetek upravne preiskave, ki je bila podana že v prošnji za pomoč, je Parlament navedel, da bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>[v] zvezi s tem, če bi se [tožeča stranka] odločil[a] proti [X] vložiti tožbo po nacionalnem pravu, Parlament znova obravnaval položaj z vidika sodne prakse, kot izhaja iz [točke 57] sodbe [z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20140416">16. aprila 2014</DATE> na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper odločbo z dne <DATE ISO="20140303">3. marca 2014</DATE> in tisto z dne <DATE ISO="20140402">2. aprila 2014</DATE>, s katero se je OPSP opredelil do njenih dodatnih zahtev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Pravna služba Parlamenta je z dopisom z dne <DATE ISO="20140606">6. junija 2014</DATE> v okviru ukrepov za izvršitev sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), tožečo stranko obvestila, da obstajajo notranja pravila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>APP<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, vzpostavljena s sklepom predsedstva Parlamenta z dne <DATE ISO="20140414">14. aprila 2014</DATE> o sprejetju notranjih pravil (v nadaljevanju: notranja pravila APP o nadlegovanju), s katerimi je bil ustanovljen svetovalni odbor glede nadlegovanja in njegovega preprečevanja na delovnem mestu za obravnavanje pritožb APP zoper poslance Parlamenta (v nadaljevanju: posebni posvetovalni odbor APP). Tako ji je bilo pojasnjeno, da je odslej navedeni odbor <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>pristojni organ za obravnavanje morebitne pritožbe zaradi nadlegovanja, ki bi jo vložila [tožeča stranka]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>svet[ovano], da se obrne na [posebni posvetovalni] odbor [APP] prek njegovega sekretariata<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v dopisu z dne <DATE ISO="20140620">20. junija 2014</DATE> odgovorila, da je po razglasitvi ničnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za pomoč pri Parlamentu še vedno vložena ta prošnja, katere vzrok je ravnanje X. Zato se je tožeča stranka spraševala o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>razlogih, zakaj se Parlamentu ne zdi koristno, zlasti v okviru ukrepov za izvršitev sodbe [z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)], da se sam obrne neposredno na [posebni posvetovalni odbor APP], ker naj bi bil ta veljavno ustanovljen, kar [ji] še vedno ni bilo potrjeno<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Generalni sekretar Parlamenta je kot OPSP z odločbo z dne <DATE ISO="20140804">4. avgusta 2014</DATE> zavrnil pritožbo z dne <DATE ISO="20140416">16. aprila 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Tožeča stranka je s tožbo, ki je bila v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence vložena <DATE ISO="20141117">17. novembra 2014</DATE> in vpisano pod številko F‑132/14, predlagala:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne <DATE ISO="20140303">3. marca 2014</DATE> v delu, v katerem je ta institucija v okviru ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v smislu člena 266 PDEU zavrnila začetek upravne preiskave za ugotovitev resničnosti dejstev, podanih proti poslancu Parlamenta, kot jih je razkrila v prošnji za pomoč, podani <DATE ISO="20111222">22. decembra 2011</DATE>;</P></ITEM><ITEM><P>razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne <DATE ISO="20140402">2. aprila 2014</DATE> v delu, v katerem ji je ta s to odločbo zavrnil plačilo zneska 5686 EUR, ki ustreza razliki v osebnih prejemkih, do katere je po svojem mnenju upravičena v okviru ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v smislu člena 266 PDEU;</P></ITEM><ITEM><P>razglasitev ničnosti odločbe Parlamenta z dne <DATE ISO="20140804">4. avgusta 2014</DATE>, s katero je Parlament zavrnil pritožbo, ki jo je vložila zoper zgoraj navedeni odločbi z dne 3. marca in <DATE ISO="20140402">2. aprila 2014</DATE>;</P></ITEM><ITEM><P>naložitev Parlamentu, da ji plača zneska v višini 144.000 EUR oziroma 60.000 EUR za povrnitev premoženjske oziroma nepremoženjske škode.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Posebni posvetovalni odbor APP je imel ustanovni sestanek <DATE ISO="20141126">26. novembra 2014</DATE>. Iz točke 2 zapisnika tega sestanka je razvidno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>če bi bilo potrebno, bi lahko na sestanek odbora povabili pravnega svetovalca [Parlamenta], da bi se z njim posvetovali o pravnih vprašanjih<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>. Iz točke 4 istega zapisnika je razvidno, da je<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>[p]ravni svetovalec člane [posebnega posvetovalnega odbora APP] obvestil o stališču Parlamenta v dveh zadevah v zvezi z domnevnim nadlegovanjem, [med drugim glede zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)]<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Predsednik posebnega posvetovalnega odbora APP je v dopisu z dne <DATE ISO="20141217">17. decembra 2014</DATE> tožečo stranko povabil na sestanek s člani navedenega odbora, predviden za <DATE ISO="20150128">28. januar 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20150115">15. januarja 2015</DATE> posebnemu posvetovalnemu odboru APP predložila pisna stališča. Ta je <DATE ISO="20150128">28. januarja 2015</DATE> zaslišal tožečo stranko, X ter CN, sodelavca tožeče stranke, ki je prav tako vložil zahtevek za pomoč v zvezi z zatrjevanim psihičnim nadlegovanjem X (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>CN/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑26/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:22">EU:F:2015:22</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Sodišče za uslužbence je s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>CN/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑132/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:115">EU:F:2015:115</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), med drugim za nično razglasilo odločbo z dne <DATE ISO="20140303">3. marca 2014</DATE>, kakor je bila potrjena z odločbo z dne <DATE ISO="20140804">4. avgusta 2014</DATE> o zavrnitvi pritožbe, ker je Parlament po tem, ko je bila s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), za nično razglašena prva odločba o zavrnitvi prošnje za pomoč, odločil, da ne bo začel upravne preiskave o zatrjevanih dejstvih v zvezi s psihičnim nadlegovanjem, in tako kršil člen 266 PDEU. Poleg tega je bilo Parlamentu med drugim naloženo, naj tožeči stranki plača znesek 25.000 EUR za nepremoženjsko škodo, povečan za zamudne obresti, v zvezi s to zamudo OPSP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Predsednik Parlamenta je <DATE ISO="20160518">18. maja 2016</DATE> v skladu s členom 10 notranjih pravil APP o nadlegovanju, kot je bil spremenjen s sklepom predsedstva Parlamenta z dne <DATE ISO="20150706">6. julija 2015</DATE>, v skladu s katerim mora posebni posvetovalni odbor APP svoje zaupno poročilo predložiti predsedniku Parlamenta, in ne več kvestorjem, po tem, ko se je seznanil z ugotovitvami posebnega posvetovalnega odbora APP, sprejetimi po koncu upravne preiskave, tožečo stranko obvestil, da vedenje, ki ga je ta opisala v prošnji za pomoč, po njegovem mnenju ne kaže na neprimerno ravnanje poslanke v razmerju do APP in da bo ta spis predložil OPSP, da bi ta sprejel odločbo o prošnji za pomoč (v nadaljevanju: obrazložena odločba).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Predsednik Parlamenta, ki je v skladu s členom 12 notranjih pravil APP o nadlegovanju, kot so bila spremenjena s sklepom predsedstva Parlamenta z dne <DATE ISO="20150706">6. julija 2015</DATE>, pooblaščen za to, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>[o]b upoštevanju mnenja [posebnega posvetovalnega odbora APP]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, sprejme <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>obrazloženo odločbo in navede, ali je bil predložen dokaz o nadlegovanju<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, in če je primerno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>[i]zreče kazen zadevnemu poslancu v skladu s členoma 11 in 166 notranjih pravil Parlamenta<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, je namreč v obrazloženi odločbi ugotovil, da je posebni posvetovalni odbor APP kot dokazana obravnaval dejstva, da je X pogosto kritizirala tožečo stranko, tudi v javnosti, da jo je včasih nagovarjala s povzdignjenim glasom, da jo je včasih grajala, potem ko ji je dala nasprotujoča si navodila, da jo je včasih kontaktirala, medtem ko je bila na bolniškem dopustu, da ji je med dopustom naročila pregledovanje svoje elektronske pošte, da je v medijih izjavila, da je tožeča stranka nesposobna, in da jo je degradirala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Predsednik Parlamenta je v obrazloženi odločbi menil, da so bila ta ravnanja naklepna v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov, in da so se časovno ponavljala. Vendar pa je, kar zadeva kritiko X, uporabo ostrega izražanja, očitke o napakah tožeče stranke in zahteve med dopustom zadnjenavedene, menil, da je X enako obravnavala vse svoje zaposlene, in da je bil to odraz živčnosti X in njenih težav s pravilnim vodenjem svojega osebja. Zato to ravnanje ni bilo izrecno naperjeno zoper tožečo stranko. Izjave X pa bi bilo treba po mnenju predsednika Parlamenta presojati v okviru sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki je sprožila javno kampanjo proti nekdanjemu poslancu Parlamenta, obtoženemu psihičnega nadlegovanja, čeprav Sodišče za uslužbence v navedeni sodbi tega ni ugotovilo. X naj bi se tako želela samo braniti pred obtožbami o nadlegovanju, ki so bile javno objavljene.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>V zvezi z degradiranjem tožeče stranke na delovnem mestu je predsednik Parlamenta menil, da ta ukrep spada pod diskrecijsko pravico X kot poslanke Parlamenta ter da v zvezi s tem ni bila zadovoljna s strokovnimi storitvami tožeče stranke in njenim ravnanjem, kar naj ne bi pomagalo pomiriti napetosti tako v zvezi z X kot drugimi člani njene ekipe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Predsednik Parlamenta je v obrazloženi odločbi sklenil, da dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, v celoti ne pomenijo neprimernega vedenja X, s katerim bi bilo mogoče dokazati psihično nadlegovanje v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov. Natančneje, ker ravnanja zadnjenavedene glede na posebnost delovnega razmerja med poslancem Parlamenta in njegovim APP ni mogoče obravnavati kot pretiranega in graje vrednega, običajno občutljiv nepristranski opazovalec zatrjevanih dejstev ne bi štel za taka, ki bi lahko posegala v osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Predsednik Parlamenta je tožečo stranko obvestil, da je njen spis posredoval OPSP, ki je pristojen za odločanje o prošnji za pomoč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20170113">13. januarja 2017</DATE> opozorila OPSP na dejstvo, da od njega po obrazloženi odločbi še vedno ni prejela novic, čeprav je od zahtevka za pomoč minilo več kot pet let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Tožeča stranka je bila z dopisom generalnega direktorja za kadrovske zadeve Parlamenta z dne <DATE ISO="20170124">24. januarja 2017</DATE> pozvana, naj <DATE ISO="20170210">10. februarja 2017</DATE> predloži pripombe na obrazloženo odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Tožeča stranka je z dopisom z dne <DATE ISO="20170210">10. februarja 2017</DATE> predložila svoje pripombe, v katerih je izpodbijala ugotovitve posebnega posvetovalnega odbora APP ter tiste predsednika Parlamenta iz obrazložene odločbe. Grajala je tudi okoliščine, v katerih so potekala zaslišanja navedenega odbora, zlasti dejstvo, da ji poročilo, ki ga je pripravil odbor, seznam zaslišanih prič in zapisniki teh zaslišanj niso bili posredovani kljub temu, da je to zahtevala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Generalni direktor za kadrovske zadeve Parlamenta je kot OPSP z odločbo z dne <DATE ISO="20170320">20. marca 2017</DATE> zavrnil prošnjo za pomoč (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). V bistvu je najprej menil, da tožeča stranka ni imela nobenega pravnega interesa za posredovanje poročila, ki ga je pripravil posebni posvetovalni odbor APP, seznama zaslišanih prič zapisnikov o zaslišanju prič, ker je že prejela celovito in podrobno obrazložitev v zvezi z zavrnitvijo njenih trditev kot neutemeljenih, v tem primeru v obrazloženi odločbi. Nato je menil, da ima pravni svetovalec Parlamenta pravico do udeležbe na zaslišanjih pred posebnim posvetovalnim odborom APP, ter da v zvezi s tem okoliščina, da tožeča stranka ni imela možnosti udeležbe svojih svetovalcev pred tem posvetovalnim organom, ne pomeni kršitve načela enakosti orožij. Nazadnje, vsebinsko je v bistvu navedel, da se v celoti strinja s preudarki predsednika Parlamenta v obrazloženi odločbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Tožeča stranka je z dopisom z dne <DATE ISO="20170428">28. aprila 2017</DATE> v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010530">30. maja 2001</DATE> o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="145" PAGE.FIRST="43" DATE.PUB="2001">UL 2001, L 145, str. 43</REF.DOC.OJ>) vložila prošnjo za dostop do dokumentov iz spisa v zvezi z njo, ki ga je hranil splošni posvetovalni odbor in posebni posvetovalni odbor APP, zlasti do poročila, ki ga je sestavil zadnjenavedeni odbor. Ta zahteva je bila zavrnjena z odločbo z dne <DATE ISO="20170616">16. junija 2017</DATE>, ki jo je Parlament potrdil <DATE ISO="20170821">21. avgusta 2017</DATE> z obrazložitvijo, da bi razkritje teh dokumentov lahko posegalo v integriteto X ter v varstvo osebnih podatkov prič.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20170620">20. junija 2017</DATE> na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V podporo pritožbi se je sklicevala na kršitev načela dobrega upravljanja, dolžnosti obrazložitve iz člena 25 Kadrovskih predpisov, pravice do izjave, dolžnosti skrbnega ravnanja in načela razumnega roka, kot tudi na očitno napako pri presoji, na kršitev člena 31 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter kršitev členov 12a in 24 Kadrovskih predpisov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Generalni sekretar Parlamenta je z odločbo z dne <DATE ISO="20171026">26. oktobra 2017</DATE> kot OPSP delno ugodil pritožbi z dne <DATE ISO="20170620">20. junija 2017</DATE> v zvezi z odškodnino in tožeči stranki <HT TYPE="ITALIC">ex æquo et bono</HT> prisodil znesek 1.500 EUR za čas, ki ga je OPSP potreboval med obrazloženo odločbo in izpodbijano odločbo in bi bil po njegovem mnenju lahko krajši. V preostalem je pritožbo zavrnil, zlasti utemeljitve za izpodbijanje zakonitosti izpodbijane odločbe. Generalni sekretar Parlamenta je tako kot predsednik Parlamenta menil, da zatrjevana dejstva ne pomenijo psihičnega nadlegovanja v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov (v nadaljevanju: odločba o zavrnitvi pritožbe).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek in predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Splošno sodišče je <DATE ISO="20180417">17. aprila 2018</DATE>, ker je tožeča stranka v tožbi zahtevala, da se toženi stranki odredi predložitev teh dokumentov, Parlament v okviru ukrepov procesnega vodstva zaprosilo, naj ob vložitvi odgovora na tožbo, in če je to primerno, v različici, ki ni zaupna, predloži sklepne ugotovitve posebnega posvetovalnega odbora APP v zvezi s primerom tožeče stranke ter zapisnike zaslišanj prič pred tem posvetovalnim organom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Parlament je odgovor na tožbo vložil <DATE ISO="20180502">2. maja 2018</DATE>. Vendar je v dopisu z dne <DATE ISO="20180503">3. maja 2018</DATE> navedel, da zavrača predložitev zahtevanih dokumentov, ker je po njegovem mnenju za nemoteno delovanje posebnega posvetovalnega odbora APP, ki je bil vzpostavljen po sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), bistvenega pomena, da delo in posvetovanja v tem posvetovalnem odboru, v katerem so trije kvestorji, ostane zaupno v razmerju do tožeče stranke. Parlament pa je izpostavil, da je Splošno sodišče v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Curto/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑275/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:479">EU:T:2018:479</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in v nerešeni zadevi QH/Parlament (T‑748/16), odločilo, da dokumenti, podobni tistim, ki se zahtevajo v obravnavani zadevi, niso zaupni v razmerju do tožečih strank, in jih je zato zadnjenavedenim posredovalo. Zato Parlament meni, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>[k]er obstaja praksa, ki postaja sistematična in ogroža sam obstoj mehanizma za obravnavanje pritožb APP zaradi nadlegovanja zoper poslance Parlamenta, mora institucija z obžalovanjem ugotoviti, da tajnih dokumentov ne bo več pošiljala Splošnemu sodišču, ne da bi vedela, da v nobenem primeru ne bodo predloženi [tožeči stranki]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Splošno sodišče je s sklepom z dne <DATE ISO="20180518">18. maja 2018</DATE> na podlagi člena 92(3) Poslovnika Splošnega sodišča odredilo Parlamentu, naj predloži ugotovitve in morebitne zapisnike o zaslišanju prič pred posvetovalnim odborom APP na podlagi prošnje za pomoč, pri čemer je opozorilo, da ti dokumenti v takratni fazi ne bodo posredovani tožeči stranki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Parlament je z dopisom z dne <DATE ISO="20180604">4. junija 2018</DATE> znova zavrnil predložitev zahtevanih dokumentov na podlagi pripravljalnega ukrepa, obenem pa predlagal Splošnemu sodišču, da mu jih lahko po želji posreduje neformalno, tako da ne bi bili vloženi v spis in da bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>institucija s tem imela zagotovilo, da tožeča stranka ne bi imela dostopa do dokumentov, ki so po njenem mnenju tajni in zaupni<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Stranki sta bili <DATE ISO="20180628">28. junija 2018</DATE> na podlagi ukrepov procesnega vodstva pozvani, naj se opredelita do tega, kakšne posledice za obravnavanje zadeve ima odločitev Parlamenta, sporočena <DATE ISO="20180604">4. junija 2018</DATE>, da Splošnemu sodišču ne posreduje dokumentov, katerih predložitev mu je to odredilo s sklepom z dne <DATE ISO="20180518">18. maja 2018</DATE>. V zvezi s tem sta bili stranki na eni strani opozorjeni na sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19800610">10. junija 1980</DATE>, <NAME.CASE>M/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>155/78</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:150">EU:C:1980:150</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100512">12. maja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Meierhofer/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑560/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:192">EU:T:2010:192</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ter na drugi strani na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Tožeča stranka in Parlament sta 10. oziroma <DATE ISO="20180711">11. julija 2018</DATE> predložila stališča o tem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Splošno sodišče je <DATE ISO="20180808">8. avgusta 2018</DATE>, ker je menilo, da nadaljnja izmenjava pisnih vlog ni potrebna in ker je poleg tega zavrnilo prošnjo tožeče stranke glede tega z dne <DATE ISO="20180802">2. avgusta 2018</DATE>, končalo pisni del postopka, stranki pa sta na obravnavi z dne <DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE> podali svoje ustne navedbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>razglasi za nično izpodbijano odločbo, in če je potrebno, odločbo o zavrnitvi pritožbe;</P></ITEM><ITEM><P>Parlamentu naloži plačilo 68.500 EUR kot odškodnino za različne nepremoženjske škode, ki so ji nastale;</P></ITEM><ITEM><P>Parlamentu naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Parlament Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>tožbo zavrne kot neutemeljeno;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Predlog za razglasitev ničnosti</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Tožeča stranka v utemeljitev svojega predloga za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, in če je potrebno, odločbe o zavrnitvi pritožbe, navaja dva tožbena razloga, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 41 Listine, člena 25 Kadrovskih predpisov in obveznosti obrazložitve, načela dobrega upravljanja, pravice do izjave in pravice do obrambe, kot tudi dolžnosti skrbnega ravnanja, drugi pa na očitno napako pri presoji, kršitev člena 31 Listine, členov 12a in 24 Kadrovskih predpisov ter dolžnosti skrbnega ravnanja.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Predmet predloga za razglasitev ničnosti</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Splošno sodišče na podlagi predlogov za razglasitev ničnosti, ki so formalno vloženi zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe, odloča o aktu, zoper katerega je bila vložena pritožba, kadar navedena odločba nima samostojne vsebine (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890117">17. januarja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Vainker/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>293/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:8">EU:C:1989:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0008">8</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060406">6. aprila 2006</DATE>, <NAME.CASE>Camós Grau/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑309/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2006:110">EU:T:2006:110</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Ker je v obravnavani zadevi z odločbo o zavrnitvi pritožbe zgolj potrjena izpodbijana odločba, je treba ugotoviti, da predlog za razglasitev ničnosti odločbe o zavrnitvi pritožbe nima samostojne vsebine in da torej ni treba posebej odločiti o njem, tudi če bo treba pri preučitvi zakonitosti izpodbijane odločbe na eni strani upoštevati obrazložitev, navedeno v odločbi o zavrnitvi pritožbe, saj se šteje, da se ta obrazložitev ujema z obrazložitvijo izpodbijane odločbe (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091209">9. decembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Birkhoff</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑377/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:485">EU:T:2009:485</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa), ter na drugi strani obrazložitev iz obrazložene odločbe, na katero se izpodbijana odločba sklicuje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine, člena 25 Kadrovskih predpisov in obveznosti obrazložitve, načela dobrega upravljanja, pravice do izjave ter pravice do obrambe in dolžnosti skrbnega ravnanja</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Tožeča stranka v podporo prvemu tožbenemu razlogu trdi, da ker ji OPSP v predhodnem postopku ni poslal poročila posebnega posvetovalnega odbora APP, seznama prič, ki jih je ta odbor zaslišal, in zapisnikov zaslišanja teh prič, ni mogla razumeti sklepanja v obrazloženi odločbi, na katero se sklicuje izpodbijana odločba, in po katerem zatrjevana dejstva ne pomenijo psihičnega nadlegovanja v zvezi z njo. Poleg tega naj ne bi bila sposobna na eni strani presoditi, ali je navedeni posvetovalni odbor priče<?PAGE NO="10"?> zaslišal, zlasti tiste, ki jih je predlagala, vključno z dvema zdravnikoma, na drugi strani pa tega, ali je OPSP ustrezno upošteval zdravniška spričevala nevropsihiatra in njenega lečečega zdravnika, ki ju je predložila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Tožeča stranka OPSP očita še, da ji ni poslal poročila posebnega posvetovalnega odbora APP. Po njenem mnenju bi to moral storiti, zlasti zato, ker izpodbijana odločba ni bila zadostno obrazložena. Meni tudi, da je posredovanje tega poročila in zapisnikov zaslišanja prič nujno za to, da se prepriča, da dokazi niso bili izkrivljeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Vsekakor pa naj bi neposredovanje poročila posebnega posvetovalnega odbora APP in zapisnikov o zaslišanju prič, vsaj različic, ki niso zaupne, v predhodnem postopku pomenilo kršitev njene pravice do učinkovitega zaslišanja, kot naj bi Splošno sodišče potrdilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). OPSP naj bi s takim ravnanjem prav tako kršil svojo dolžnost skrbnega ravnanja, saj njen interes za pridobitev takih dokumentov in ustrezne obrazložitve v zvezi z zavrnitvijo prošnje za pomoč očitno ni bil upoštevan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Parlament predlaga zavrnitev tožbenega razloga kot neutemeljenega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Trdi, da je OPSP v obravnavani zadevi izpolnil svojo obveznost obrazložitve. Kar zadeva zaslišanje prič – pri čemer priznava, da so pričanja lahko dragocena kot dopolnitev ali nadomestitev pomanjkanja dokazov s strani prosilca za pomoč – je treba po njegovem mnenju njihovo dokazno vrednost relativizirati. Na drugi strani pa bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>žrtvovanje zaupnosti, ki se zagotavlja pričam, zaradi pretirane preglednosti neizogibno odvrnila pripravljenost tretjih oseb od odkritega, celovitega in objektivnega pričanja, ali celo od pričanja kot takega<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>. Zato mora po mnenju Parlamenta zaupnost veljati tako za poročilo posebnega posvetovalnega odbora APP kot vse zapisnike zaslišanj prič ter seznam prič, ki jih je posebni posvetovalni odbor APP zaslišal, zaradi česar je upravičeno, da se na eni strani ti dokumenti nikakor ne smejo znajti v rokah tožeče stranke, na drugi strani pa, da ni upošteval pripravljalnega ukrepa Splošnega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Kar zadeva pravico do izjave, Parlament meni, da jo je v obravnavani zadevi spoštoval, ker je tožeča stranka imela priložnost predstaviti stališča o obrazloženi odločbi in ker posredovanje poročila posebnega posvetovalnega odbora APP v nobenem primeru ni bilo potrebno za to, da bi lahko predložila svoja stališča. Parlament tudi meni, da ker bi tako posredovanje škodilo učinkovitemu delu navedenega odbora, OPSP tožeči stranki ni bil zavezan posredovati tega poročila niti zapisnikov zaslišanja prič.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve o obravnavi prošnje za pomoč v skladu s Kadrovskimi predpisi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Uvodoma je treba spomniti, da ko se pri OPSP ali – odvisno od primera – organu institucije, pristojnem za imenovanja (v nadaljevanju: OPI), na podlagi člena 90(1) Kadrovskih predpisov vloži prošnja za pomoč v smislu člena 24 navedenih predpisov, mora ta organ zaradi dolžnosti pomoči ter če gre za dogodek, ki ni združljiv z redom in dobrim vzdušjem v službi, ukrepati z vso odločnostjo in odgovoriti tako hitro in skrbno, kot zahtevajo okoliščine obravnavanega primera, da ugotovi dejstva in ob poznavanju dejstev sprejme ustrezne ukrepe. Za to zadošča, da uradnik ali uslužbenec, ki od svoje institucije zahteva varstvo, predloži <HT TYPE="ITALIC">prima facie</HT> dokaz glede resničnosti napadov, ki naj bi jim bil izpostavljen. Če se predložijo taki dokazi, mora zadevna institucija sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti opraviti upravno preiskavo, da bi ugotovila dejstva, ki so razlog za pritožbo, in sicer ob sodelovanju njenega vlagatelja (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890126">26. januarja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Koutchoumoff/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>224/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:38">EU:C:1989:38</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110712">12. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Q</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑80/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:347">EU:T:2011:347</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑570/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:283">EU:T:2017:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>V primeru trditev o nadlegovanju obveznost pomoči zajema predvsem dolžnost uprave, da resno, hitro in popolnoma zaupno preuči prošnjo za pomoč, v kateri se zatrjuje nadlegovanje, ter vlagatelja obvesti o ukrepih, ki jih sprejme v zvezi z njegovo prošnjo (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑570/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:283">EU:T:2017:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑132/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:115">EU:F:2015:115</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0088">88</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Ta obveznost obstaja tudi, če se prošnja za pomoč nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>tretjo osebo<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> v smislu člena 24 Kadrovskih predpisov, ki ni uradnik ali uslužbenec, ampak član institucije (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 54 do 58, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150326">26. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>CN/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑26/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:22">EU:F:2015:22</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Poslanci Parlamenta morajo namreč upoštevati tudi prepoved vsakršnega psihičnega ali spolnega nadlegovanja, kot določa člen 12a Kadrovskih predpisov (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Curto/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑275/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:479">EU:T:2018:479</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 79 do 81).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Dalje, kar zadeva ukrepe, ki jih je treba sprejeti v položaju, ki – tako kot obravnavani primer – spada na področje uporabe člena 24 Kadrovskih predpisov, ima uprava pod nadzorom sodišča Evropske unije široko diskrecijsko pravico pri izbiri ukrepov in načinov za izvajanje člena 24 Kadrovskih predpisov (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980915">15. septembra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Haas in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑3/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1998:202">EU:T:1998:202</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071025">25. oktobra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lo Giudice/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑154/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:322">EU:T:2007:322</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0137">137</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑570/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:283">EU:T:2017:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Ko se po vložitvi prošnje za pomoč, kakršna je ta v obravnavani zadevi, uprava odloči za upravno preiskavo in njeno izvedbo glede na okoliščine, kot v tej zadevi, zaupa posvetovalnemu odboru (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑132/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:115">EU:F:2015:115</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0099">99</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), je namen upravne preiskave potrditi ali ovreči obstoj psihičnega nadlegovanja v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov, tako da OPSP ne sme prejudicirati izida preiskave in se od njega pričakuje ravno to, da ne zavzame stališča, niti posredno, do resničnosti zatrjevanega nadlegovanja, dokler ne dobi rezultatov upravne preiskave. Drugače povedano, to, da uprava ne zavzame stališča prezgodaj in v bistvu na podlagi enostranskega opisa dogodkov, zagotovljenega v prošnji za pomoč, je sestavni del uvedbe upravne preiskave, saj mora uprava, nasprotno, pridržati svoje stališče, dokler navedena preiskava ni končana, ta pa mora biti izvedena s primerjavo trditev uradnika ali uslužbenca, ki je vložil prošnjo za pomoč, z različico dejstev, ki jo poda domnevni nadlegovalec, in različico, ki jo podajo osebe, ki so lahko bile priče dejanj, za katera se zatrjuje, da domnevno pomenijo, da je domnevni nadlegovalec kršil člen 12a Kadrovskih predpisov (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑570/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:283">EU:T:2017:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>V zvezi s tem lahko na eni strani ugotovitev uprave po končani upravni preiskavi – eventualno izvedeni ob pomoči organa, ločenega od OPSP, kot je posvetovalni odbor APP – o obstoju psihičnega nadlegovanja blagodejno vpliva na okrevanje nadlegovanega uradnika ali uslužbenca v terapevtskem procesu ter lahko poleg tega ne le upravičuje disciplinski ukrep v zvezi z nadlegovalcem, temveč jo lahko žrtev tudi uporabi za potrebe morebitnega nacionalnega sodnega postopka, za katerega bo veljala obveznost pomoči, ki jo ima OPSP na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov in ki ne bo prenehala po izteku obdobja zaposlitve zadevnega uslužbenca. Na drugi strani lahko dokončanje upravne preiskave, nasprotno, omogoči, da se ovržejo trditve domnevne žrtve, kar nato omogoči povrnitev škode, ki jo je taka obtožba, če bi se izkazala za neutemeljeno, lahko povzročila osebi, ki je bila v postopku preiskave obravnavana kot domnevni nadlegovalec (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑570/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:283">EU:T:2017:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Glede tega je treba najprej spomniti, da v Kadrovskih predpisih ni določen noben poseben postopek, po katerem bi morala uprava obravnavati prošnjo za pomoč v smislu člena 24 Kadrovskih predpisov, ki je bila vložena na podlagi člena 90(1) navedenih predpisov in v kateri uradnik ali uslužbenec zatrjuje, da ravnanje drugega uradnika ali uslužbenca ali celo člana institucije do njega pomeni kršitev člena 12a Kadrovskih predpisov (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, ki je predmet pritožbe, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Nato je treba spomniti, da se postopek upravne preiskave, izveden po tem, ko je uradnik ali uslužbenec vložil prošnjo za pomoč v smislu člena 24 Kadrovskih predpisov zaradi dejanj tretje osebe, uslužbenca ali uradnika ali člana institucije, ki domnevno pomenijo psihično nadlegovanje v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov, resda uvede na njegovo prošnjo, vendar se ne sme šteti za postopek preiskave, uveden zoper navedenega uradnika ali uslužbenca (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120516">16. maja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Skareby/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑42/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2012:64">EU:F:2012:64</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V skladu z ustaljeno sodno prakso je naloga vlagatelja prošnje za pomoč, ki zatrjuje nadlegovanje, predvsem sodelovanje pri dobri izvedbi upravne preiskave, da se ugotovijo dejstva (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19890126">26. januarja 1989</DATE>, <NAME.CASE>Koutchoumoff/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>224/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1989:38">EU:C:1989:38</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071025">25. oktobra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lo Giudice/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑154/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:322">EU:T:2007:322</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0136">136</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑132/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:115">EU:F:2015:115</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Pri spoštovanju pravice do obrambe, kot je določeno v členu 48 Listine, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Domneva nedolžnosti in pravica do obrambe<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, pa seveda se zahteva, da morajo imeti naslovniki odločb, ki precej posegajo v njihove interese, možnost učinkovito izraziti svoja stališča v zvezi z elementi, ki so uporabljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>zoper<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> njih za utemeljitev teh odločb (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Marchiani/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑566/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:437">EU:C:2016:437</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in to spoštovanje vključuje spoštovanje načela kontradiktornosti, ki presega spoštovanje pravice do izjave, ki je sicer prav tako zagotovljena kot del člena 41 Listine, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Pravica do dobrega upravljanja<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>. Vendar je sklicevanje na to spoštovanje pravice do obrambe v smislu člena 48 Listine mogoče samo v okviru postopka, ki je uveden <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>zoper<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> osebo ter lahko pripelje do akta, s katerim se posega v njen položaj in v katerem uprava upošteva obremenilne dokaze proti tej osebi (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120516">16. maja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Skareby/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑42/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2012:64">EU:F:2012:64</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da v okviru postopka, po katerem OPI ali OPSP odločita o prošnji za pomoč, ki temelji na kršitvi člena 12a Kadrovskih predpisov, vlagatelj te prošnje ne more uveljavljati spoštovanja pravice do obrambe iz člena 48 Listine kot take niti v tem okviru v obliki kršitve načela kontradiktornosti (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Sicer pa velja enako za domnevnega nadlegovalca. Ta je namreč resda lahko osebno predmet očitkov v prošnji za pomoč, na podlagi katere je bila uvedena upravna preiskava, in se mogoče mora že v tej fazi braniti pred obtožbami, ki se nanašajo nanj, kar utemeljuje, da je lahko v okviru preiskave glede na okoliščine zaslišan večkrat (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140917">17. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>CQ/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑12/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2014:214">EU:F:2014:214</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0147">147</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Vendar bi šele v poznejši fazi postopka, če se proti njemu uvede disciplinski postopek, v tem primeru s predložitvijo zadeve disciplinskemu odboru ali drugemu podobnemu organu, zanj veljala pravica do obrambe v smislu člena 48 Listine in zlasti načelo kontradiktornosti, pri čemer je treba poudariti, da Kadrovski predpisi v primeru očitkov zoper uradnika ali uslužbenca določajo samo pravico do izjave o uvedbi disciplinskega postopka in da postopek postane kontradiktoren šele takrat, kadar se zadeva predloži disciplinskemu odboru (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980319">19. marca 1998</DATE>, <NAME.CASE>Tzoanos/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑74/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:1998:58">EU:T:1998:58</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0340">340</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba vlagatelju prošnje za pomoč kot domnevni žrtvi priznati procesne pravice, ki so ločene od pravice do obrambe iz člena 48 Listine in niso tako obsežne kot zadnjenavedene (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120516">16. maja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Skareby/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑42/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2012:64">EU:F:2012:64</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151216">16. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>De Loecker/ESZD</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑34/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:153">EU:F:2015:153</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) ter so nenazadnje del pravice do dobrega upravljanja, kot je določena v členu 41 Listine (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Spomniti je namreč treba, da je namen upravne preiskave, ki jo uprava začne v odziv na prošnjo za pomoč v smislu člena 24 Kadrovskih predpisov, da se z ugotovitvami preiskave pojasnijo sporna dejstva, da uprava lahko glede tega zavzame dokončno stališče, kar ji potem omogoči bodisi to, da zaključi postopek v zvezi s prošnjo za pomoč brez nadaljnjega ukrepanja, bodisi to, da – če se<?PAGE NO="13"?> zatrjevana dejstva izkažejo za resnična in spadajo na področje uporabe člena 12a Kadrovskih predpisov – lahko uvede disciplinski postopek, da bi se zoper domnevnega nadlegovalca po potrebi sprejele disciplinske sankcije (v zvezi z uradnikom ali drugim uslužbencem glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑570/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:283">EU:T:2017:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, v zvezi s članom institucije pa sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑132/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:115">EU:F:2015:115</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0090">90</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Kadar se torej na eni strani uprava v okviru ukrepov, ki jih sprejme v odziv na prošnjo za pomoč, odloči uvesti disciplinski postopek na podlagi člena 86 Kadrovskih predpisov ali drug podoben postopek, ker oseba, ki je predmet očitkov v tej prošnji, ne upošteva prepovedi iz člena 12a Kadrovskih predpisov, se tako uvede postopek proti tej osebi, ki je domnevni nadlegovalec, tako da ima ta tedaj na voljo vsa procesna jamstva, s katerimi se izvajata pravica do obrambe v smislu člena 48 Listine in zlasti načelo kontradiktornosti. Ta jamstva so v primeru uradnika ali uslužbenca določena v Prilogi IX h Kadrovskim predpisom (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), v primeru poslanca Parlamenta pa v členu 166 notranjih pravil te institucije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Na drugi strani pa, če uprava v odziv na prošnjo za pomoč odloči, da elementi, podani v podporo prošnji za pomoč, niso utemeljeni in da zato navedeno ravnanje ne pomeni psihičnega nadlegovanja v smislu člena 12a Kadrovskih predpisov, taka odločitev posega v položaj vlagatelja prošnje za pomoč (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070912">12. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Combescot/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑249/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:261">EU:T:2007:261</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100511">11. maja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Nanopoulos/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑30/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2010:43">EU:F:2010:43</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0093">93</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in ga negativno prizadene v smislu člena 41(2)(a) Listine (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>Da bi se spoštovala pravica do dobrega upravljanja, mora biti zato vlagatelj prošnje za pomoč v skladu s členom 41(2)(a) Listine nujno učinkovito zaslišan preden OPI ali OPSP sprejmeta odločitev o zavrnitvi prošnje za pomoč. To pomeni, da mora biti zadevna oseba predhodno zaslišana o razlogih, na katere se nameravata OPI ali OPSP opirati v utemeljitev zavrnitve te prošnje (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi ni sporno, da je OPSP predhodno zaslišal tožečo stranko, v tem primeru na podlagi obrazložene odločbe in dopisa generalnega direktorja za kadrovske zadeve Parlamenta z dne <DATE ISO="20170124">24. januarja 2017</DATE>, in šele potem je omenjeni organ sprejel izpodbijano odločbo. Vendar tožeča stranka meni, da v okviru pisnih pripomb, ki jih je predložila <DATE ISO="20170210">10. februarja 2017</DATE>, ni bila učinkovito zaslišana, ker za to ni imela na voljo niti mnenja ali ugotovitev posvetovalnega odbora APP – oblika, v kateri je ta odbor zavzel stališče, takrat niti ni bila nujno niti natančno znana – niti zapisnikov o zaslišanju prič.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Zato je treba presoditi, ali je v obravnavanem primeru pravica do izjave tožeče stranke zahtevala, da zaradi priprave pripomb na razloge, na katere se je OPSP pri zavrnitvi prošnje za pomoč opiral s sklicevanjem na obrazloženo odločbo, razpolaga tudi z mnenjem posebnega posvetovalnega odbora APP, eventualno sprejetim v obliki poročila ali ugotovitev, in zapisniki zaslišanj, ki jih je izvedel ta odbor.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obveznost OPSP, da tožeči stranki zaradi spoštovanja njene pravice do izjave pred sprejetjem izpodbijane odločbe posreduje mnenje posebnega posvetovalnega odbora APP</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>V zadevi, katere predmet so bili predpisi, ki se uporabljajo za Evropsko centralno banko (ECB), in ne Kadrovski predpisi, je Splošno sodišče odločilo, da ko se je uprava odločila začeti upravno preiskavo in se je ta končala s pripravo poročila, je morala biti uslužbencu te institucije, ki je glede na terminologijo iz predpisov te institucije vložil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>pritožbo<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> zaradi dejanj, domnevno zajetih s pojmom psihično nadlegovanje, kot je ta pojem opredeljen v pravilih za zaposlene v ECB, enako kot osebi, proti kateri je bila vložena pritožba, dana možnost, da predstavi svoje pripombe glede osnutka poročila o preiskavi,<?PAGE NO="14"?> kot je določen v navedenih pravilih, preden je uprava ECB odločila o pritožbi, ali vsaj glede elementov, ki jih je ta uprava upoštevala za sprejetje svoje odločitve (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150923">23. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Cerafogli/ECB</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑114/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:678">EU:T:2015:678</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Na področju Kadrovskih predpisov OPI ali – odvisno od primera – OPSP ne obravnavata pritožbe, temveč prošnjo za pomoč, vloženo na podlagi člena 24 in člena 90(1) Kadrovskih predpisov. V zvezi s tem v nasprotju z ureditvijo, ki se uporablja za ECB, Kadrovski predpisi ne določajo niti posebnega postopka, po katerem bi morala OPI ali OPSP obravnavati prošnjo za pomoč v smislu člena 24 Kadrovskih predpisov, ki vsebuje očitke o kršitvi člena 12a Kadrovskih predpisov, niti določbe, ki bi nalagala obveznost posredovanja mnenja, poročila ali ugotovitev posvetovalnega odbora, kakršen je posebni odbor APP, ali celo zapisnikov o zaslišanju prič, ki jih je ta odbor zaslišal, vlagatelju prošnje za pomoč ali osebi, ki je predmet očitkov iz te prošnje, in domnevnemu nadlegovalcu (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0078">78</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>Ob tem je bilo razsojeno, da se ob upoštevanju zaščite interesov oseb, zoper katere je bila pritožba vložena, in tistih, ki so pričale v okviru preiskave, tudi z nobeno določbo Kadrovskih predpisov ne prepoveduje posredovanja končnega poročila o preiskavi tretji osebi, ki bi imela pravni interes za seznanitev z njim, kot ga ima oseba, ki vloži prošnjo za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov in zatrjuje, da je kršen člen 12a teh predpisov. V teh okoliščinah je bilo torej poudarjeno, da so nekatere institucije v okviru svoje avtonomije pri izvajanju teh določb Kadrovskih predpisov včasih uporabile to rešitev, tako da so končno poročilo o preiskavi vlagatelju prošnje za pomoč posredovale bodisi pred vložitvijo tožbe s priložitvijo tega poročila končni odločbi o prošnji za pomoč bodisi na podlagi ukrepa procesnega vodstva, ki ga je sprejelo sodišče Unije, ki je moralo odločiti na prvi stopnji (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130711">11. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Tzirani/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑46/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:115">EU:F:2013:115</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0133">133</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), kakršen je bil tisti z dne <DATE ISO="20180417">17. aprila 2018</DATE>, ki ga Parlament v obravnavani zadevi ni upošteval.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>Splošno sodišče vseeno meni, da če se OPSP tako kot v tej zadevi odloči, da se bo ravnal po mnenju Posvetovalnega odbora – morda sprejetem v obliki poročila ali ugotovitev – ki mu je zaupal izvedbo upravne preiskave, in v odločbi o prošnji za pomoč upošteva mnenje, ki ga bo izdal ta posvetovalni odbor, mora biti vlagatelj prošnje za pomoč na podlagi pravice do izjave načeloma seznanjen z navedenim mnenjem, ki je posvetovalno in je lahko pripravljeno v obliki, ki ni zaupna, s katero se spoštuje anonimnost prič, in to tudi če v internih pravilih APP glede nadlegovanja posredovanje tega mnenja ni določeno (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>Te ugotovitve ne omaja okoliščina, na katero se sklicuje Parlament, da gre v tem primeru za dokument posebnega posvetovalnega odbora APP, in ne za dokument splošnega posvetovalnega odbora kot v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>Res je namreč, kot poudarja Parlament, da posebni posvetovalni odbor APP posreduje zgolj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>obrazloženo mnenje<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> predsedniku Parlamenta, ki tega ne zavezuje pri sprejemanju njegove obrazložene odločbe, na katero se nato OPSP opre pri odločanju o prošnji za pomoč. Parlament pri tem izpostavlja, da se v zvezi s prošnjami za pomoč APP, ki se obravnavajo skupaj s posebnim posvetovalnim odborom APP, v nasprotju s položajem, ko se prošnje za pomoč obravnavajo v sodelovanju s splošnim posvetovalnim odborom, vključi predsednik Parlamenta, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>ima izključno pristojnost za odločanje o obstoju nadlegovanja, ki je veliko bolje opredeljena kot pristojnost generalnega sekretarja v primeru nadlegovanja uradnikov<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>Vendar ta preudarek, pa tudi skrb Parlamenta za to, da bi delo posebnega posvetovalnega odbora APP ostalo strogo zaupno zaradi zagotovitve, da bi kvestorji še naprej želeli sodelovati pri tem delu, ne sme posegati v temeljno pravico vsakega uradnika ali uslužbenca iz člena 41(2)(a) Listine do učinkovitega zaslišanja preden OPSP sprejme odločitev o njegovi prošnji za pomoč.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>Natančneje, z mnenjem posebnega posvetovalnega odbora APP, čeprav ni pravno zavezujoče, bi bilo treba, ker sta tako predsednik Parlamenta ob sprejemanju obrazložene odločbe kot OPSP ob odločanju o prošnji za pomoč z njim razpolagala, seznaniti tudi APP, da bi se lahko predhodno opredelil do njegove vsebine, preden bi OPSP sprejel odločitev o prošnji za pomoč, posredno tudi na podlagi tega mnenja. Zato je v obravnavani zadevi to, da je tožeča stranka prejela samo obrazloženo odločbo, nezadostno, čeprav je predsednik Parlamenta v navedeni odločbi navedel, da je povzel vsebino ugotovitev posebnega posvetovalnega odbora APP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>Poleg tega je treba v zvezi s tveganjem, da bi se s posredovanjem mnenja posebnega posvetovalnega odbora APP tožeči stranki razkrila istovetnost prič, tudi članov Parlamenta, je treba ugotoviti, da navedenemu odboru nič ne preprečuje priprave tega mnenja v obliki poročila ali ugotovitev na način, s katerim se onemogoči identifikacija prič, ki so pričale v upravni preiskavi. Zato teh utemeljitev ni mogoče sprejeti, še zlasti v okoliščinah obravnavanega primera, ker Splošno sodišče brez seznanitve z njim ne pozna vsebine zadevnega dokumenta in zaradi nejasnega sklicevanja Parlamenta nanj ne more biti prepričano, ali je v obliki mnenja, poročila ali ugotovitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenih preudarkov je treba skleniti, da je OPSP kršil pravico do izjave iz člena 41 Listine s tem, da je tožeči stranki v izpodbijani odločbi in odločbi o zavrnitvi pritožbe zavrnil posredovanje mnenja posebnega posvetovalnega odbora APP, ki je v obliki poročila ali ugotovitev, in je zato v obravnavani zadevi ni dovolj zaslišal, in sicer samo na podlagi obrazložene odločbe, v kateri je navedel razloge, zaradi katerih je predsednik Parlamenta na podlagi navedenega mnenja presodil, da so navedbe v prošnji za pomoč neutemeljene.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obveznost OPSP, da tožeči stranki zaradi spoštovanja njene pravice do izjave pred sprejetjem izpodbijane odločbe posreduje zapisnike o zaslišanju prič</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>V zvezi z zapisniki zaslišanja prič pred posebnim posvetovalnim odborom APP Splošno sodišče meni, da lahko uprava, da bi zagotovila učinkovito izvajanje prepovedi vsakršne oblike psihičnega ali spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, načeloma določi možnost, da se pričam, ki privolijo, da bodo pričale o spornih dejstvih v zatrjevanem primeru nadlegovanja, zagotovi, da bodo njihova pričevanja ostala zaupna tako v razmerju do domnevnega nadlegovalca kot v razmerju do domnevne žrtve vsaj v okviru postopka obravnave prošnje za pomoč v smislu člena 24 Kadrovskih predpisov (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>Ker je namreč na eni strani v okviru obravnave prošnje za pomoč eden od ciljev, naloženih upravi, da v službi znova vzpostavi dobro vzdušje, bi lahko to, da se domnevni nadlegovalec in domnevna žrtev seznanita z vsebino pričevanj, ogrozilo ta cilj, ker bi znova razvnelo medosebno sovraštvo v službi ali instituciji ter osebe, ki bi lahko podale pomembno pričevanje, v prihodnosti odvračalo od tega (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>Na drugi strani pa, ko institucija prejme informacije, podane prostovoljno, vendar skupaj z zahtevo po zaupnosti, da se zavaruje anonimnost informatorja, mora institucija, ki se strinja s tem, da bo prejela te informacije, tak pogoj spoštovati (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19851107">7. novembra 1985</DATE>, <NAME.CASE>Adams/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>145/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1985:448">EU:C:1985:448</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Enako lahko velja, ko uradniki ali uslužbenci ali celo člani institucije privolijo v pričanje, da bi se upravi omogočilo, da razjasni dejstva, ki so predmet prošnje za pomoč, vendar v zameno zahtevajo, da se zagotovi njihova anonimnost v razmerju do domnevnega nadlegovalca in/ali domnevne žrtve, pri čemer je treba poudariti, da tudi če je njihova udeležba z vidika Kadrovskih predpisov ali politike zaželena, niso nujno dolžni s svojim pričevanjem sodelovati v preiskavi (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0085">85</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95</NO.P><TXT>Skratka, ko se uprava odloči začeti disciplinski postopek proti domnevnemu nadlegovalcu, morata OPI ali OPSP zadevni osebi posredovati vse dokumente, ki bi jih ta želela predložiti v presojo disciplinskemu odboru, ki mora glede na okoliščine znova zaslišati priče o očitanih dejstvih (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). To sklepanje po analogiji velja v primeru člana institucije, kot so poslanci Parlamenta, zoper katere se vodi poseben postopek, kot je tisti po členu 166 notranjih pravil te institucije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba ugotoviti, da OPSP ni kršil pravice do izjave, kot je določena v členu 41 Listine, ko je v obravnavani zadevi tožeči stranki v predhodnem postopku zavrnil posredovanje zapisnikov o zaslišanju prič.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Posledice kršitve pravice do izjave zaradi neposredovanja mnenja posebnega posvetovalnega odbora APP v predhodnem postopku</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97</NO.P><TXT>Kar zadeva posledice tega, da tožeči stranki mnenje posebnega posvetovalnega odbora APP ni bilo dano na voljo v predhodnem postopku, je treba spomniti, da mora v skladu s sodno prakso tudi ob obstoju kršitve pravice do izjave, da bi bilo mogoče sprejeti tožbeni razlog, poleg tega obstajati možnost, da bi se postopek končal drugače, če ne bi bilo te kršitve (glej v tem smislu sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160414">14. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Dalli/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑394/15 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:262">EU:C:2016:262</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej v tem smislu tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070206">6. februarja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Wunenburger/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑246/04 in T‑71/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2007:34">EU:T:2007:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0149">149</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑584/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:282">EU:T:2017:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0157">157</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98</NO.P><TXT>Za preučitev tega vprašanja bi morala tako tožeča stranka kot Splošno sodišče razpolagati z mnenjem posebnega posvetovalnega odbora APP, eventualno sprejetega v obliki poročila ali ugotovitev, po potrebi v različici, ki ni zaupna, zato da bi lahko tožeča stranka na eni strani izpostavila, katere argumente bi lahko navedla v predhodnem postopku, če bi razpolagala s tem dokumentom, in da bi lahko Splošno sodišče na drugi strani presodilo, ali bi to lahko vodilo do drugačnega rezultata, kar zadeva obravnavo prošnje za pomoč s strani OPSP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99</NO.P><TXT>S tem, da Parlament Splošnemu sodišču ni hotel posredovati tega mnenja, eventualno sprejetega v obliki poročila ali ugotovitev, pa tudi zapisnikov zaslišanja prič, čeprav je bilo ugotovljeno, da posredovanje zadnjenavedenih v fazi sojenja prispeva k učinkovitemu pravnemu varstvu (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150923">23. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Cerafogli/ECB</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑114/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:678">EU:T:2015:678</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 42 do 49), pa je Splošnemu sodišču onemogočil izvrševanje sodnega nadzora na podlagi člena 270 PDEU in Kadrovskih predpisov (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19800610">10. junija 1980</DATE>, <NAME.CASE>M./Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>155/78</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1980:150">EU:C:1980:150</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100</NO.P><TXT>Ker niti Pogodba DEU niti Statut Sodišča Evropske unije niti Poslovnik ne določajo možnosti naložitve sankcije v primeru nespoštovanja sklepa na podlagi člena 92 Poslovnika o odreditvi pripravljalnega ukrepa, kakršen je sklep z dne <DATE ISO="20180518">18. maja 2018</DATE>, je ob zavračanju tožene stranke, ki je tudi v nasprotju z obveznostjo lojalnega sodelovanja iz člena 13(2) PEU, edini mogoč odziv Splošnega sodišča iz tega izpeljati vse posledice v končni odločbi (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100512">12. maja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Meierhofer</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑560/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:192">EU:T:2010:192</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101</NO.P><TXT>V zvezi s tem Parlament ne more upravičiti zavrnitve posredovanja dokumentov, za katere je zaprosilo Splošno sodišče v sklepu z dne <DATE ISO="20180518">18. maja 2018</DATE>, pod pretvezo, da mora, tako kot je Splošno sodišče ugotovilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 83 do 86), varovati anonimnost oseb, vključno s člani te institucije, ki so privolile v pričanje, ki nujno pomeni ohranitev popolne zaupnosti dela posebnega posvetovalnega odbora APP, ki bi moralo po njegovem mnenju ostati v celoti tajno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102</NO.P><TXT>Parlament bi lahko namreč take preudarke uveljavljal v skladu s členom 103 Poslovnika, ki se nanaša na obravnavanje zaupnih podatkov in dokazil.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103</NO.P><TXT>Vendar ta možnost sklicevanja na člen 103 Poslovnika pred Splošnim sodiščem Parlamenta ne odvezuje obveznosti, da v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 13(2) PEU spoštuje odredbe iz sklepa z dne <DATE ISO="20180518">18. maja 2018</DATE>, ki je v skladu s členom 280 PDEU izvršljiv.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104</NO.P><TXT>Natančneje, v nasprotju z zatrjevanjem Parlamenta je Splošno sodišče, in ne stranke v sporu, pristojno za presojo zaupnosti dokumentov, katerih predložitev se odredi na podlagi člena 92(3) Poslovnika, in po potrebi za presojo, ali bi bilo zaradi morebitno priznane zaupnosti teh dokumentov s strani sodišča Unije primerno, da se zaradi varovanja istovetnosti prič kot taki ne posredujejo tožeči stranki, ampak se nasprotno zahteva, da tožena stranka predloži različico teh dokumentov, ki ni zaupna, brez imen prič in podatkov, ki omogočajo nedvoumno ugotovitev njihove istovetnosti (glej v zvezi s takim ukrepom procesnega vodstva sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ali pa povzetek teh dokumentov v obliki, ki ni zaupna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105</NO.P><TXT>Poleg tega bi zadnjenavedena možnost lahko Splošnemu sodišču omogočila, da se po potrebi odzove na zaskrbljenost Parlamenta v zvezi s tem, da anonimizirana različica navedenih dokumentov glede na naravo zatrjevanih dejstev ne bi pomenila zadostne zaščite, ker bi bilo mogoče istovetnost prič po njegovem mnenju zlahka razbrati iz dejstev ali izjav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106</NO.P><TXT>Vsekakor pa v zvezi s kritiko Parlamenta glede prakse Splošnega sodišča v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Curto/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑275/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:479">EU:T:2018:479</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in v zadevi QH/Parlament (T‑748/16), zadostuje ugotovitev, da takih odločb ni mogoče opredeliti kot neobičajnih, ker je Splošno sodišče zgolj uporabilo določbe svojega Poslovnika, zlasti njegov člen 103 (sklep podpredsednika Sodišča z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180705">5. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Müller in drugi/QH</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑187/18 P (I</NO.CASE>), neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:543">EU:C:2018:543</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107</NO.P><TXT>Zato in ne da bi bilo treba preučiti niti prvi niti drugi tožbeni razlog, je treba izpodbijano odločbo razveljaviti, ker je OPSP kršil pravico tožeče stranke do učinkovitega zaslišanja, preden je ta organ zavrnil njeno prošnjo za pomoč.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Odškodninski zahtevek</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108</NO.P><TXT>Tožeča stranka v podporo svojim predlogom za povrnitev škode trdi, da bi bilo treba Parlament obsoditi na eni strani zaradi nezakonitosti, navedenih v okviru obeh tožbenih razlogov za razglasitev ničnosti, in na drugi strani zaradi napak najprej posebnega posvetovalnega odbora APP in nato OPSP, zlasti ker ji je ta odbor nezakonito odrekel pravico do pomoči svetovalca pri zaslišanju <DATE ISO="20150128">28. januarja 2015</DATE>, ker naj bi bilo nepravično, da ima uradni zdravnik Parlamenta v navedenem odboru zgolj vlogo opazovalca, in ker naj bi bilo s prisotnostjo predstavnika uprave v posebnem posvetovalnem odboru APP kršeno načelo nepristranskosti. Ti elementi naj bi v obravnavanem primeru prispevali k neuravnoteženemu, pristranskemu in nepreglednemu postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109</NO.P><TXT>Tožeča stranka Parlamentu očita še kršitev razumnega roka, ker je postopek obravnave prošnje za pomoč od njenega zaslišanja pred posebnim posvetovalnim odborom APP in datumom sprejetja izpodbijane odločbe trajal več kot dve leti in tri mesece. V zvezi s tem naj bi Parlament v odločbi o zavrnitvi pritožbe priznal, da ni objektivnega razloga za porabljen čas med navedenim zaslišanjem in obrazloženo odločbo. Vendar tožeča stranka navaja, da je morala po sprejetju obrazložene odločbe čakati sedem dodatnih mesecev preden jo je OPSP pozval k predložitvi pripomb, in da naj OPSP tega ne bi storil na lastno pobudo, ampak na podlagi njene zahteve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110</NO.P><TXT>Zato tožeča stranka zahteva povračilo treh vrst nepremoženjske škode, in sicer, prvič, škodo v zvezi negotovimi okoliščinami, pravno negotovostjo in strahom, da ne bo obravnavana pravično, v višini 5000 EUR, drugič, škodo zaradi počasnosti OPSP pri obravnavi prošnje za pomoč v višini 13.500 EUR in, tretjič, škodo v zvezi z nezakonitostmi, ki so predmet obeh tožbenih razlogov za razglasitev ničnosti,<?PAGE NO="18"?> ki bi jo bilo treba <HT TYPE="ITALIC">ex aequo et bono</HT> prisoditi v višini 50.000 EUR, ker težko razume razloge za zavrnitev prošnje za pomoč in ravnanje OPSP, ki po njenem mnenju glede na njegovo dolžnost pomoči ni dajal vtisa, da jo dejansko želi zaščititi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111</NO.P><TXT>Parlament predlaga zavrnitev odškodninskega zahtevka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112</NO.P><TXT>Parlament v zvezi z željo tožeče stranke po spremstvu njenega svetovalca na zaslišanju posebnega odbora APP navaja, da je vloga tožeče stranke v postopku upravne preiskave v tem, da navede svojo različico dejanskega stanja, zato da lahko navedeni odbor ugotovi, ali ta dejstva pomenijo psihično nadlegovanje, ne pa vodenje akuzatornega postopka zoper domnevnega nadlegovalca. V resnici je APP tisti, ki je v položaju obtoževalca pred posebnim odborom APP, poslanec Parlamenta pa v položaju, da se brani. Ker ima domnevna žrtev psihičnega nadlegovanja bolj omejene procesne pravice kot oseba, ki je predmet očitkov, tožeča stranka ni upravičena do pomoči svojega svetovalca ob zaslišanju pred posebnim posvetovalnim odborom APP. V zvezi s tem ni upoštevna okoliščina, da so bila notranja pravila APP na področju psihičnega nadlegovanja šele <DATE ISO="20150706">6. julija 2015</DATE> spremenjena tako, da mora biti domnevna žrtev nadlegovanja zaslišana sama, ker je na eni strani ta sprememba pomenila zgolj kodifikacijo predhodne prakse, in na drugi strani, ker iz sodne prakse na podlagi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19761216">16. decembra 1976</DATE>, <NAME.CASE>Perinciolo/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>124/75</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1976:186">EU:C:1976:186</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 35 do 37) izhaja, da je uradnik ali uslužbenec do pomoči odvetnika med upravnim postopkom upravičen samo, če upoštevna zakonodaja to izrecno določa. Prisotnost pravnega svetovalca Parlamenta na zaslišanju tožeče stranke pa ni upoštevna, ker naj bi imel ta zgolj vlogo opazovalca. Poleg tega naj bi bila njegova prisotnost utemeljena zato, ker je skrbel za to, da se upravna preiskava vodi skladno s Kadrovskimi predpisi. Taka prisotnost pa naj ne bi bila namenjena obrambi interesov X v nasprotju z interesi tožeče stranke, ker naj postopek pred posebnim posvetovalnim odborom APP v nobenem primeru ne bi bil kontradiktoren.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113</NO.P><TXT>Parlament v zvezi s trajanjem postopka izpostavlja, da naj bi posebni posvetovalni odbor APP v šestnajstih mesecih, ki jih omenja tožeča stranka, zasedal sedemkrat, zaslišal več prič in obravnaval zatrjevana dejstva, zaradi česar naj bi bilo to trajanje upravičeno. Parlament ob navedbi, da naj bi navedeni odbor izdal poročilo <DATE ISO="20160407">7. aprila 2016</DATE>, navaja, da se odškodnina, ki jo je OPSP odobril v odgovoru na pritožbo, nanaša samo na sedemmesečno obdobje med obrazloženo odločbo in izpodbijano odločbo. V vsakem primeru pa Parlament izpostavlja, da je potreboval čas za vzpostavitev strukture, ki bi lahko učinkovito obravnavala očitke o psihičnem nadlegovanju zoper člane te institucije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso razveljavitev nezakonitega akta, kot je izpodbijana odločba, sama po sebi primerno in načeloma zadostno povračilo nepremoženjske škode, ki jo je ta akt lahko povzročil. To pa ne velja, kadar tožeča stranka dokaže, da je utrpela nepremoženjsko škodo ločeno od nezakonitosti, ki je podlaga za razveljavitev, in s to razveljavitvijo ni bila v celoti odškodovana (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060606">6. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>Girardot/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑10/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2006:148">EU:T:2006:148</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0131">131</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170516">16. maja 2017</DATE>, <NAME.CASE>CW/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑742/16 RENV</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:338">EU:T:2017:338</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115</NO.P><TXT>Zato bi morala, kar zadeva odškodninski zahtevek v zvezi z nepravilnostmi, na katere se nanaša prvi tožbeni razlog, razveljavitev izpodbijane odločbe načeloma pomeniti ustrezno in zadostno nadomestilo za nepremoženjsko škodo tožeče stranke na podlagi ugotovitve Splošnega sodišča o nezakonitosti. Kljub temu pa lahko v nekaterih posebnih okoliščinah, kakršne so tiste, navedene v točkah od 26 do 29 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900207">7. februarja 1990</DATE>, <NAME.CASE>Culin/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑343/87</NO.CASE> <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:49">EU:C:1990:49</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), občutek krivice in nevšečnosti, ki jih določena oseba lahko ima zato, ker mora prestati najprej predhodni in nato še sodni postopek, da uveljavi svoje pravice, pomeni škodo, ki je ločena od nezakonitosti, ki je bila že sankcionirana z razveljavitvijo izpodbijanega akta (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150429">29. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>CC/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑457/13 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:240">EU:T:2015:240</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 49 do 52). V obravnavani zadevi take posebne okoliščine izhajajo iz zavrnitve Parlamenta, da upošteva pripravljalni ukrep Splošnega sodišča, ker je ravnanje tožene stranke Splošnemu sodišču onemogočilo celovito izvršitev njegovega sodnega nadzora<?PAGE NO="19"?> in pri tožeči stranki okrepilo občutek krivice in nemoči, kar je nepremoženjska škoda, ki ni bila ustrezno in zadostno povrnjena z razglasitvijo ničnosti izpodbijane odločbe na podlagi prvega tožbenega razloga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116</NO.P><TXT>Kar zadeva odškodninski zahtevek v zvezi z zatrjevanimi nepravilnostmi v okviru drugega tožbenega razloga, je prezgoden, ker se Splošno sodišče ne more izreči o utemeljitvah v podporo temu tožbenemu razlogu, saj bi moral OPSP pri izvršitvi te sodbe učinkovito zaslišati tožečo stranko in po potrebi ponovno odločiti o prošnji za pomoč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117</NO.P><TXT>V zvezi z okoliščino, da tožeča stranka ni bila upravičena do pomoči svojega svetovalca na zaslišanju pred posebnim posvetovalnim odborom APP, je treba ugotoviti, da z veljavnimi pravili v Parlamentu taka možnost ni predvidena. V vsakem primeru pa zaslišanje pred tem odborom – kot je bilo opozorjeno v točkah od 71 do 73 zgoraj – ne spada v okvir kontradiktornega postopka zoper vlagatelja prošnje za pomoč na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov. Zato se tožeča stranka, kljub temu da ni izključeno, da bi se kakšen OPSP lahko odločil, da zaslišani osebi v okviru upravne preiskave lahko pomaga sodelavec, predstavnik osebja ali svetovalec, ne more opirati na načelo enakosti orožij ali načelo dobrega upravljanja, da bi prisilila OPSP k določitvi take možnosti v zvezi z zaslišanji pred posebnim posvetovalnim odborom APP. Poleg tega niti X ni imela pravice do pomoči svetovalca pri svojem zaslišanju. To, da je lahko pri delu posebnega posvetovalnega odbora APP, tudi pri zaslišanjih, kot opazovalec sodeloval svetovalec parlamenta, pa ne more povzročiti nezakonitosti dela tega organa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118</NO.P><TXT>V zvezi s sestavo posebnega posvetovalnega odbora APP je bilo glede splošnega posvetovalnega odbora že razsojeno, da tudi če ni določena popolnoma enakovredna zastopanost članov, ki jih imenuje uprava, in članov, ki jih imenujejo predstavniki zaposlenih, so prisotnost uradnega zdravnika institucije v posvetovalnem odboru, to, da posvetovalni odbor <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>deluje popolnoma avtonomno, neodvisno in zaupno<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, ter kolegijska narava posvetovanj zadostna jamstva za nepristranskost in objektivnost mnenja, ki ga mora za OPSP pripraviti in sprejeti posvetovalni odbor (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180629">29. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑218/17</NO.CASE>, v pritožbenem postopku, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:393">EU:T:2018:393</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0103">103</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; glej v tem smislu in po analogiji tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020530">30. maja 2002</DATE>, <NAME.CASE>Onidi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑197/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2002:135">EU:T:2002:135</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0132">132</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150317">17. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>AX/ECB</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑73/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:9">EU:F:2015:9</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0150">150</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119</NO.P><TXT>Navedeni preudarki smiselno veljajo tudi za posebni posvetovalni odbor APP. Zato tožeča stranka ne more zahtevati večje vloge uradnega zdravnika pri odločanju, prav tako pa ne more OPSP očitati, da ga je v tem odboru zastopal predsednik splošnega posvetovalnega odbora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120</NO.P><TXT>V zvezi s trajanjem postopka obravnave prošnje za pomoč je treba ugotoviti, da Kadrovski predpisi ne določajo niti posebnega postopka za obravnavanje tovrstnih vlog, tudi če se prošnja nanaša na domnevno kršitev člena 12a Kadrovskih predpisov, niti posebnega roka. To velja tudi za notranja pravila APP o nadlegovanju, kljub temu da določajo več faz, ki zajemajo vključitev posebnega posvetovalnega odbora APP in predsednika Parlamenta. Zato mora OPSP na tem področju spoštovati načelo razumnega roka (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑570/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:283">EU:T:2017:283</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), zadevna institucija ali organ Unije pa mora posledično pri izvajanju upravne preiskave in poznejši obravnavi prošnje za pomoč poskrbeti za to, da je vsak akt sprejet v razumnem roku glede na prejšnjega (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Curto/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑275/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:479">EU:T:2018:479</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0101">101</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Poleg tega je treba pri presoji razumnosti roka, v katerem sta bili zaključeni upravna preiskava in obravnava prošnje za pomoč, upoštevati pomen spora za zadevno osebo, zapletenost zadeve in ravnanje prisotnih strank (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160610">10. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>HI/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑133/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2016:127">EU:F:2016:127</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0113">113</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je Splošno sodišče splošno ugotovilo, da je posebni posvetovalni odbor APP potreboval več kot štirinajst mesecev za dokončanje preiskave od datuma zaslišanja tožeče stranke, to je <DATE ISO="20150128">28. januarja 2015</DATE>, do datuma, ko naj bi končal z delom, to je <DATE ISO="20160407">7. aprila 2016</DATE>. Poleg tega je od razglasitve sodbe <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑132/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2015:115">EU:F:2015:115</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), to je <DATE ISO="20151006">6. oktobra 2015</DATE>, preteklo sedem<?PAGE NO="20"?> mesecev, preden je predsednik Parlamenta, potem ko se je seznanil z ugotovitvami posebnega posvetovalnega odbora APP, <DATE ISO="20160518">18. maja 2016</DATE> sprejel obrazloženo odločbo. Tožeča stranka je morala prav tako čakati skoraj osem mesecev preden je bila končno – na svojo zahtevo – pozvana k predložitvi pripomb na navedeno obrazloženo odločbo, da je potem OPSP odločil o prošnji za pomoč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122</NO.P><TXT>Ker Parlament ni upošteval pripravljalnega ukrepa Splošnega sodišča, zadnjenavedeno tudi ne more razbrati, kako je potekalo delo posebnega posvetovalnega odbora APP, zlasti koliko je bilo sej in zaslišanj, ter vsebine ugotovitev, ki naj bi jih navedeni odbor pripravil in sprejel kolegijsko. Splošno sodišče se namreč brez otipljivih dokazov ne more opirati samo na trditve Parlamenta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123</NO.P><TXT>Nazadnje, Parlament se ne more uspešno sklicevati na težave pri snovanju postopka za obravnavanje prošenj za pomoč APP, ki se nanašajo na ravnanje članov te institucije, da bi se izognil svojim obveznostim tako na podlagi člena 31 Listine (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180713">13. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Curto/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑275/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:479">EU:T:2018:479</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0085">85</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) kot členov 12a in 24 Kadrovskih predpisov (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160205">5. februarja 2016</DATE>, <NAME.CASE>GV/ESZD</NAME.CASE>, <NO.CASE>F‑137/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2016:14">EU:F:2016:14</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), da svojim uradnikom in uslužbencem zagotavlja pogoje dela, s katerimi se zagotavlja njihovo zdravje, varnost in dostojanstvo, ter da jim zato v ustreznem času zagotovi postopke, s katerimi se zagotovi, da njihovi pogoji dela izpolnjujejo te zahteve. Ker je člen 12a začel veljati <DATE ISO="20040501">1. maja 2004</DATE> in ker je bila sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CH/Parlament</NAME.CASE> (<NO.CASE>F‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:F:2013:203">EU:F:2013:203</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) izdana <DATE ISO="20131212">12. decembra 2013</DATE>, Parlament tudi ne more razumno trditi, da je potreboval toliko let za oblikovanje in vzpostavitev organa, kot je posebni posvetovalni odbor APP. Poleg tega je bil navedeni posvetovalni odbor ustanovljen <DATE ISO="20140414">14. aprila 2014</DATE>, svoje mnenje pa je izdal šele štirinajst mesecev po zaslišanju tožeče stranke, X in CN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124</NO.P><TXT>Zato Splošno sodišče ne more ugotoviti drugega kot to, da je obravnava prošnje za pomoč dejansko brez razloga trajala sorazmerno dolgo, kot je sicer delno potrdil tudi generalni sekretariat Parlamenta v odločbi o zavrnitvi pritožbe. Zato Splošnemu sodišču glede na poseben pomen takega postopka za domnevno žrtev in zavlačevanje OPSP pri njegovem vodenju ne preostane drugega, kot da ugotovi kršitev načela razumnega roka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125</NO.P><TXT>Glede na te okoliščine, zaradi katerih je tožeči stranki nastala nepremoženjska škoda, ki jo je OPSP do zdaj povrnil samo do višine 1500 EUR, in okoliščino, na katero se sklicuje tožeča stranka v stališčih z dne <DATE ISO="20180710">10. julija 2018</DATE>, da je zavrnitev Parlamenta, da izvede pripravljalni ukrep, ki ga je odredilo Splošno sodišče, to nepremoženjsko škodo še povečala, Splošno sodišče na podlagi <HT TYPE="ITALIC">ex aequo et bono</HT> ocene nepremoženjske škode tožeče stranke meni, da je znesek 8500 EUR primerna odškodnina za tisti del nepremoženjske škode, ki je ločen od ugotovljene nezakonitosti v okviru prvega tožbenega razloga ter ki ne bi bila ustrezno in v celoti povrnjena z razglasitvijo ničnosti izpodbijane odločbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127</NO.P><TXT>Ker Parlament kot stranka v bistvenem delu svojih predlogov ni uspel, mu je treba naložiti plačilo lastnih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (prvi senat)</P><?PAGE NO="21"?><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Odločba Evropskega parlamenta z dne <DATE ISO="20170320">20. marca 2017</DATE>, s katero je organ te institucije, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, zavrnil prošnjo za pomoč, ki jo je CH vložila <DATE ISO="20111222">22. decembra 2011</DATE>, se razglasi za nično.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Parlamentu se naloži plačilo 8500 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo CH.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">V preostalem se tožba zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Parlamentu se naloži plačilo stroškov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Pelikánová</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Nihoul</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Svenningsen</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20181213">13. decembra 2018</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Sodni tajnik</P><P>E. Coulon</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Predsednik</P><P><IE/></P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>