2.1

2.2

Če je nekdanji lastnik pri prenosu gospodarstva na svojega naslednika (dediča, zakupnika itd.) zadržal del zemljišča, se ta del:

2.3

Za kmetijska gospodarstva se, če izpolnjujejo druga prej navedena merila glede opredelitve kmetijskega gospodarstva, štejejo:

2.4

Naslednja gospodarstva se ne štejejo za kmetijska gospodarstva, razen če opravljajo druge dejavnosti, ki jih opredeljujejo kot kmetijska:

2.5

Več ločenih gospodarstev lahko združi sredstva in izloči posamezno kmetijsko dejavnost ter jo upravlja v okviru skupnega podjetja, ki se vodi ločeno od udeleženih gospodarstev (matična gospodarstva). Ta podjetja so lahko na primer skupni sadovnjaki, skupni hlevi za govedo ali skupna molzišča. To je primer delne združitve in skupna podjetja te vrste se tu imenujejo „skupinska gospodarstva z enim pridelkom“. Ta „skupinska gospodarstva z enim pridelkom“ se obravnavajo kot kmetijska gospodarstva, ki so neodvisna od „matičnih“ gospodarstev, če uporabljajo predvsem svoja proizvodna sredstva (in ne pretežno proizvodnih sredstev „matičnih“ gospodarstev).

II.

Gospodarstvo in vse podatke v zvezi z njim se zajame v tistem okolišu, občini ali podenoti popisnega okoliša, kjer je sedež gospodarstva (A/1).

Sedež gospodarstva je opredeljen v skladu z dokumentiranimi pravili, ki veljajo v državah članicah.

Če gospodarstvo na določeni vrsti območja leži le delno (na primer na območju z omejenimi možnostmi), je opredeljeno kot del tega območja, če večji del zemljišča, ki pripada gospodarstvu, ali sedež gospodarstva leži na tem območju. Eno od teh pravil je treba izbrati in uporabljati za vsa gospodarstva in za vsako od postavk A/1 do A/3.

A/1

A/2

A/3

I.

Lastnik gospodarstva je tista fizična oseba, skupina fizičnih oseb ali pravna oseba, za račun in v imenu katere se gospodarstvo upravlja in ki je pravno in gospodarsko odgovorna za gospodarstvo, to je oseba, ki nosi gospodarska tveganja vodenja gospodarstva. Lastnik je lahko neposredni lastnik, zakupnik, dedni zakupnik, uživalec ali skrbnik.

II.

Pravna in gospodarska odgovornost je opredeljena v skladu z dokumentiranimi pravili, ki veljajo v državah članicah.

Lastnik je lahko pooblastilo za sprejemanje odločitev glede tekočih dnevnih finančnih in proizvodnih dejavnosti gospodarstva v celoti ali delno prenesel na gospodarja.

V primeru delnega zakupa (glej postavko C/3(a)) se za lastnika šteje delni zakupnik in ne zemljiški posestnik.

Za lastnike lahko veljajo samo tisti družbeniki v skupinskem gospodarstvu, ki so udeleženi pri kmetijskih delih (glej L/1 do L/6) na gospodarstvu.

B/1 (a) in (b)

B/1 (a)

B/1 (b)

B/1 (c)

I.

Fizična oseba, ki je odgovorna za vodenje tekočih dnevnih finančnih in proizvodnih dejavnosti zadevnega gospodarstva.

II.

Gospodar je večinoma, ne pa vedno, ista oseba kot lastnik, ki je fizična oseba.

Če lastnik ni hkrati tudi gospodar, je za vodenje gospodarstva pooblastil ali zaposlil drugo osebo. To je lahko na primer njegov/njen družinski član (B/2(a)) ali zakonec (B/2(b)), lahko pa je tudi oseba, ki ni v sorodstveni vezi z lastnikom.

Na gospodarstvu je lahko samo en gospodar.

Vsi potrebni podatki o gospodarju na skupinskih gospodarstvih se zajamejo za tistega družbenika, ki se šteje za lastnika.

B/2 (a)

I.

Izkušnje na podlagi praktičnega dela na kmetijskem gospodarstvu.

I.

Vsako zaključeno izobraževanje na splošni kmetijski šoli in/ali ustanovi, specializirani za določene učne predmete (vključno z vrtnarstvom, vinogradništvom, gozdarstvom, ribogojstvom, veterino, kmetijsko tehnologijo in sorodnimi predmeti).

II.

Opravljeno kmetijsko vajeništvo se prišteva k osnovni izobrazbii.

I.

Vsako nadaljnje usposabljanje, ki ustreza najmanj dveletnemu polnemu usposabljanju po koncu obveznega izobraževanja (glej L/1 do L/6 starost, ko preneha šolska obveznost) in je zaključeno na kmetijski šoli, univerzi ali drugem visokošolskem zavodu na področju kmetijstva, vrtnarstva, vinogradništva, gozdarstva, ribogojstva, veterine, kmetijske tehnologije ali sorodnem področju.

I.

Skupna površina, ki jo zavzemajo obdelovalna zemljišča, trajni travniki in pašniki, trajni nasadi in hišni vrtovi.

I.

Kmetijska zemljišča popisanega gospodarstva, ki jih ima lastnik v lasti in jih obdeluje; sem spadajo tudi površine, ki jih lastnik obdeluje kot uživalec, v dednem zakupu ali drugi enakovredni obliki posesti.

II.

Zemljišče, dodeljeno delavcu na kmetijskem gospodarstvu (za lastno obdelavo) kot del njegovega plačila, se prišteva h gospodarstvu, ki je zemljišče dodelilo, kolikor ga delavec na kmetiji ne obdeluje z lastnimi proizvodnimi sredstvi.

Deli zemljišča, ki jih zadrži nekdanji lastnik (glej Kmetijsko gospodarstvo, točka 2.2), se prištevajo h gospodarstvu, skupaj s katerim se zadržano zemljišče običajno obdeluje in katerega delovna sila in proizvodna sredstva se za to na splošno uporabljajo.

Pravica do paše na skupnih pašnikih, na primer na občinskih ali zadružniških pašnikih, pa se ne upošteva (takšne površine v tem raziskovanju niso zajete, saj niso del gospodarstva).

I.

Zemljišče, ki ga ima gospodarstvo v zakupu proti plačilu vnaprej dogovorjenega plačila (v denarju, naravi ali drugi obliki) in za katerega obstaja (pisna ali ustna) zakupna pogodba. Površina se vedno dodeli samo enemu gospodarstvu. Če se določena površina v referenčnem letu odda v zakup več gospodarstvom, se običajno pripiše gospodarstvu, ki jo je imelo v referenčnem letu najdlje v najemu.

II.

Zemljišče v zakupu je lahko v obliki:

Zakupljena zemljišča se nikoli ne prištevajo h gospodarstvu lastnika posesti, temveč vedno h gospodarstvu zakupnika. Vse živali na teh zemljiščih se prištevajo h gospodarstvu, ki ima živali v lasti.

Deli zemljišča ali gospodarstva, ki jih ima lastnik v zakupu od svojih družinskih članov, so vključeni, če se te površine obdelujejo kot del popisanega gospodarstva. Zemljišča drugega gospodarstva, ki jih popisano gospodarstvo obdeluje kot protistoritev za določeno število ur dela, so tudi vključena, če delavec na kmetijskem gospodarstvu zanje prejme plačilo in ne zemlje. V nasprotju z zemljišči, ki jih delavec na kmetijskem gospodarstvu prejme kot obliko plačila in ki so praviloma vključena v sistem kolobarjenja tega gospodarstva, pa tu predvidena zakupna pogodba ne določa samo površine zadevnega zemljišča, temveč tudi njegovo lokacijo in natančno razmejitev.

Zakupljena zemljišča, ki so oddana v podzakup tretji osebi, se štejejo h gospodarstvu te tretje osebe, ker niso del popisanega gospodarstva.

I.

Zemljišča (lahko tudi celotno gospodarstvo), ki se obdelujejo v sodelovanju med zemljiškim posestnikom in delnim zakupnikom na podlagi pisne ali ustne pogodbe o delnem zakupu. Pridelek (v gospodarskem ali fizičnem smislu) z zemljišča v delnem zakupu se na podlagi dogovorjenih deležev deli med obe stranki.

II.

Sem spadajo med drugim:

I.

Druge oblike posesti, ki niso zajete v C/1 do C/3(a).

II.

Sem spadajo med drugim:

I.

Treba je zbrati informacije o tem, ali gospodarstvo kmetuje v skladu z določenimi standardi in predpisi iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 ( 7 ), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 473/2002 ( 8 ), ali, kjer je primerno, najnovejšo zakonodajo o „ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in ustreznem označevanju kmetijskih proizvodov in živil“, in/ali enakovrednimi nacionalnimi predpisi o ekološki pridelavi.

II.

Uredba vzpostavlja usklajen zakonodajni okvir za pridelavo, označevanje in nadzor kmetijskih pridelkov, ki so ali naj bi bili označeni kot proizvodi, pridelani po metodah ekološke pridelave. V skladu z določbami Uredbe mora pridelava potekati na enoti gospodarstva, ki je glede pridelovalnih površin, proizvodnih obratov in skladiščnih prostorov jasno ločena od vsake druge enote, ki ne prideluje po pravilih o ekološkem kmetovanju.

Kadar se metode ekološke kmetijske pridelave uporabljajo samo na delu kmetijskih zemljišč v uporabi ali samo za del živine gospodarstva, se na tem mestu zajamejo samo ustrezna zemljišča in živina.

I.

Del kmetijskega zemljišča v uporabi gospodarstva, na katerem je pridelava v celoti skladna z načeli ekološke pridelave na ravni gospodarstva, kot je določeno v Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2092/91.

II.

Uredba razlikuje med zemljišči, ki se v celoti obdelujejo skladno z navedenimi pravili, in zemljišči, ki so še v procesu preoblikovanja. Samo pridelki z zemljišč, ki so v celoti preoblikovana na načela ekološke pridelave, se lahko prodajajo z označbo, ki kaže na metode ekološke pridelave.

Pod to postavko se zajamejo samo tista zemljišča, ki so šla skozi vse faze preoblikovanja (glej C/5(d)).

I.

Del kmetijskih zemljišč v uporabi, na katerih se uporabljajo metode ekološkega kmetovanja, kjer pa še ni zaključeno potrebno prehodno obdobje, da bi se štela v celoti skladna z načeli ekološkega kmetovanja na ravni gospodarstva v skladu s Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2092/91.

II.

Pod to postavko se zajamejo samo tista zemljišča, ki niso šla skozi vse faze preoblikovanja (glej C/5(a)).

I.

Gospodarstva, kjer je celotna prireja živali ali del prireje v celoti skladen z načeli ekološke pridelave na ravni kmetije v skladu s Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2092/91, ali pa je v obdobju preoblikovanja na ta načela.

II.

V skladu z Uredbo mora običajno celotna prireja živali na gospodarstvu potekati po pravilih o ekološki pridelavi. Samo kadar so objekti, parcele in vrste jasno ločeni, se lahko del živali redi po drugih metodah.

I.

Podpore, plačane gospodarstvu v okviru sistema države članice v smislu členov 22 do 24 Uredbe (ES) št. 1257/1999, ali, kjer je primerno, v skladu z najnovejšo zakonodajo. Prav tako spadajo sem podpore za podobne ukrepe, ki temeljijo na starejši zakonodaji Skupnosti. Podpore, dodeljene izključno za ekološko kmetovanje, so izključene.

II.

V skladu z Uredbo (ES) št. 1257/99 se podpore lahko plačujejo za metode kmetijske pridelave, ki so usmerjene v varstvo okolja in v ohranjanje podeželja (kmetijsko-okoljski ukrepi), s tem ko:

Podpore se lahko dodelijo kmetom, ki se vsaj za pet let (ali po potrebi za daljše obdobje) zavežejo izvajati kmetijsko-okoljske ukrepe. Te obveznosti vključujejo več kot le uporabo običajne dobre kmetijske prakse in predvidevajo tudi storitve, ki v okviru drugih podpornih ukrepov, kot so ukrepi tržne podpore ali izravnalnih plačil, niso predvidene.

Merila za izračun podpor so izguba dohodkov, dodatni stroški zaradi prevzetih obveznosti in potreba, da se zagotovi spodbuda.

Podobni programi podpor so bili uvedeni že v okviru prejšnje zakonodaje Skupnosti. Zaradi dolgoročnih obveznosti, sprejetih v okviru teh programov, so lahko veljavni več let. Te podpore bi se tudi morale vpisati pod to postavko.

I.

Skupna površina gospodarstva (D do H) obsega kmetijsko zemljišče v uporabi gospodarstva (D do G) in druga zemljišča (H).

II.

V oddelku I so navedene bolj podrobne informacije o tem, kako se uporabljajo določene površine, že zajete v oddelkih D do H. Površine, zajete v oddelku I, se zato ne smejo prišteti k drugim površinam, saj bi bile drugače zajete dvakrat.

Kmetijsko zemljišče gospodarstva v kmetijski rabi obsega površine z glavnimi posevki, predvidenimi za spravilo v letu raziskovanja.

Za členitev skupne površine po obdelanih površinah je vsaka površina navedena le enkrat.

Sem spadajo trajni nasadi in večletni nasadi (na primer beluši, jagode ali grmovnice) od leta posaditve, četudi še ne dajejo pridelka.

Gojene gobe (I/2) so izključene iz skupne površine.

V primeru kombiniranih posevkov (I/5) se kmetijsko zemljišče v uporabi porazdeli med posevke sorazmerno glede na rabo tal zadevnih posevkov.

Kmetijska zemljišča, ki so kombinirana z gozdom, se razdelijo na enak način.

To načelo se ne uporablja za kombinirane posevke (posevke, ki se skupaj gojijo in pobirajo na istem zemljišču, na primer soržica) kot tudi ne za naknadne posevke (na primer ječmen, podsejan z deteljo, ki se kasneje pokosi).

Če pri kombiniranih posevkih eden od posevkov za gospodarstvo nima pravega pomena, se v členitvi zemljišč šteje, kot da ga ni.

Če bi porazdelitev po načelu sorazmernosti vodila do nezadovoljivih rezultatov, se lahko odstopi od načela, kolikor se pri tem upoštevajo pravila, ki so jih države članice določile v dogovoru s Komisijo.

Naknadni posevki se zajamejo samo pod postavko I/1. Pod postavkami D do G se zemljišče posameznega naknadnega posevka ne računa, temveč se površina dodeli izključno tistemu posevku, ki se šteje za glavni posevek. Za glavni posevek se v primeru, da se v času enega vegetacijskega obdobja na isti površini naknadno goji več posevkov, šteje posevek z najvišjo proizvodno vrednostjo. Če proizvodna vrednost ne določi glavnega posevka, potem se za glavni posevek šteje najdlje posejan posevek.

I.

Zemljišča, ki se jih redno obdeluje (orje ali drugače obdeluje) in ki so praviloma v sistemu kolobarjenja.

II.

Sistem kolobarjenja pomeni časovno sosledje posevkov, ki se sejejo oziroma sadijo na določeni parceli po vnaprej določenem načrtu. Običajno se posevki menjavajo letno, lahko pa so tudi večletni. Za razlikovanje med ornimi zemljišči ter trajnimi nasadi (G) ali trajnimi travniki in pašniki (F) se uporablja prag petih let. Če se torej na parceli pet let ali več seje oziroma sadi isti posevek, ne da bi se v tem času odstranil predhodni posevek in posejal novi, se to zemljišče ne šteje med orna zemljišča.

Določeni posevki, ki se običajno obravnavajo kot zelenjadnice, okrasne rastline ali industrijske rastline (na primer beluši, vrtnice, okrasno grmičevje, gojeno zaradi svojih cvetov ali listja, jagode, hmelj) se prištevajo k tej skupini, tudi če tla zavzemajo več kot pet let.

▼M3

Njive obsegajo kategorije posevkov D/01 do D/20, D/23–D/35, praho brez kakršnih koli subvencij (D/21) in praho brez gospodarske rabe (D/22).

▼M1

Površine v prahi, na katerih se gojijo industrijske rastline, se prištevajo k njihovim zadevnim postavkam, zajete pa so tudi pod I/8(b).

D/1 do D/8

D/1

D/2

D/3

D/4

D/5

D/6

D/7

D/8

D/9

D/10

D/11

D/12

D/23 do D/35

D/23

D/24

D/25

D/26

D/27

D/28

D/29

D/30

D/31

D/32

D/33

D/34

D/35

D/14 in D/15

D/14

D/14 (a)   Na njivah

D/14 (b)   Pridelava vrtnin za trg

D/15, D/17 in G/7

D/16

D/17

D/18

D/19

D/20

D/21 in D/22

D/21

D/22

▼M3

▼M1

I.

Površine, na katerih se pridelujejo kmetijskih pridelki, ki so namenjeni potrošnji lastnika in njegovega gospodinjstva.

II.

Vrtovi za zelenjavo so običajno ločeni od ostalih kmetijskih zemljišč in prepoznavni kot vrtovi za zelenjavo. Samo občasni presežki pridelkov iz teh površin se prodajo izven gospodarstva. Vse površine, s katerih se pridelki redno prodajajo na trgu, spadajo pod druge postavke, tudi če del pridelkov použijeta lastnik in njegovo gospodinjstvo.

Površine, na katerih se prideluje krma za katere koli živali, se prištevajo k ustreznim postavkam, tudi če živali použijeta lastnik in njegovo gospodinjstvo.

Vrt za zelenjavo lahko obsega tako orna zemljišča kot tudi trajne nasade.

Sem ne spadajo:

I.

Zemljišča, ki se trajno (pet let ali več) uporabljajo za pridelavo zelene krme bodisi z obdelavo (setev) bodisi na naraven način (samozasejane površine) in ki niso v sistemu kolobarjenja kmetijskega gospodarstva.

II.

Zemljišča se lahko uporabljajo za pašo ali se kosijo za silažo ali seno.

F/1

F/2

F/3

I.

Posevki, ki se ne gojijo v kolobarjenju (z izjemo trajnih travnikov in pašnikov) in ki zavzemajo tla skozi daljše obdobje ter dajejo pridelek več let.

II.

V to skupino spadajo drevesnice (razen nekomercialnih gozdnih drevesnic v gozdu, ki se prištevajo h gozdnim površinam) in rastline, ki se uporabljajo za pletarstvo (vrbovo protje, trs, ločje itd., G/6).

Posevki, ki se obravnavajo kot zelenjadnice, okrasne rastline ali industrijske rastline (na primer beluši, vrtnice, okrasno grmičevje, gojeno zaradi cvetov ali listja, jagode, hmelj) ne spadajo v to skupino, tudi če so trajni nasadi. Zajete so v ustreznih kategorijah ornih zemljišč.

G/1 do G/6

G/1

G/2

G/3

G/4

G/5

G/6

G/7

Za opredelitev steklenjaka glej D/15 in D/17.

I.

Površine, ki so se prej uporabljale kot kmetijske površine, v referenčnem letu raziskovanja pa se iz gospodarskih, socialnih ali drugih razlogov ne obdelujejo več in niso v sistemu kolobarjenja, kar pomeni, da ni predvidena nobena kmetijska raba.

II.

Ta zemljišča se lahko z uporabo sredstev, ki so običajno na razpolago na kmetijskem gospodarstvu, vrnejo v obdelavo.

Izključeni so:

I.

Površine, ki so pokrite z drevjem ali gozdnim grmičevjem, vključno s strnjenimi nasadi topola v gozdu ali zunaj njega in gozdnimi drevesnicami v gozdu za lastne potrebe gospodarstva, kot tudi gozdni objekti (gozdne poti, skladišča za shranjevanje lesa itd.).

II.

Kjer so kmetijske rastline kombinirane z gozdnimi, se površina razdeli sorazmerno glede na rabo tal.

H gozdnim površinam se prištevajo tudi vetrobranski pasovi, zaščitni pasovi drevja, živa meja itd., kolikor je primerno, da se obravnavajo kot gozd.

Božična drevesca kot tudi drevesa in grmovje, ki se pretežno gojijo za proizvodnjo energije, so vključeni na tem mestu ne glede na to, kje so zasajeni.

Sem ne spadajo:

I.

Vsi tisti deli skupne površine kmetijskega zemljišča, ki ne spadajo med kmetijska zemljišča v uporabi niti med površine izven uporabe ali gozd.

II.

Ta postavka zajema zlasti:

I.

Posevki, ki sledijo glavnemu posevku (ali pa so pred njim) in se pospravljajo v 12 mesecih referenčnega obdobja. Če je več zaporednih (ali predhodnih) posevkov, se navede površina vsakega posameznega posevka.

II.

Površina pod naknadnimi posevki se ne šteje dvakrat, kar pomeni, da se površina z glavnim posevkom zajame pod oddelke D do G, površina z naknadnim posevkom pa ni zajeta pod nobeno drugo postavko razen I/1.

Vrtnine za prodajo na trgu (D/14(b)), posevki v steklenjakih (D/15, D/17) in vrtovi za zelenjavo (E) so izključeni.

I.

Gojene gobe, ki se gojijo v stavbah, posebej postavljenih ali prirejenih za pridelavo gob, kot tudi v podzemnih prostorih, jamah in kleteh.

II.

V raziskovanju je treba zajeti dejansko površino (gredice, vreče in podobno), ki se uporablja ali se bo uporabila vsaj enkrat v 12-mesečnem referenčnem obdobju.

Tudi pri večkratni uporabi se površina šteje samo enkrat.

I/3 (a)

I/3 (b)

I.

Istočasna pridelava kultur za določen čas (poljščine ali travniki in pašniki) ter trajnih nasadov in/ali gozdnih rastlin na enem in istem polju in v širšem smislu tudi istočasna pridelava različnih vrst trajnih nasadov ali kultur za določen čas na enem in istem polju.

II.

Pod to značilnostjo se zajame skupna površina, ki jo kombinirane kulture dejansko zavzemajo. Razdelitev skupne površine na različne kulture je obravnavana pod D do H „Skupna površina“.

I.

Hlevski gnoj : iztrebki domačih živali (s steljo ali brez), možno z manjšim deležem urina.

Gnojnica : urin domačih živali, možno z manjšim deležem iztrebkov in/ali vode.

Gnojevka : gnoj v tekoči obliki, to je mešanica iztrebkov in urina domačih živali, lahko je tudi pomešana z vodo in/ali manjšo količino stelje.

I/7 (a)

I/7 (b)

I.

Zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodnjo, za katera je kmetijsko gospodarstvo upravičeno do finančne pomoči. To vključuje področja, ki se v skladu z Uredbo (ES) št. 1789/2003 (ali, kjer je primerno, z najnovejšo zakonodajo) ne uporabljajo več za proizvodnjo, se ohranjajo po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja, so upravičena do enotnega plačila ali programov, ki spodbujajo opuščanje. Če obstajajo podobni nacionalni programi, se tudi ta zemljišča vključijo pod to značilnost.

II.

Vključene so samo tiste površine, za katere je gospodarstvo upravičeno do finančne pomoči, ki se nanaša na referenčno leto raziskovanja.

Na tem mestu so vključene tudi površine, za katere je bila odobrena finančna pomoč po podobnih sistemih, ki temeljijo na starejši zakonodaji Skupnosti.

I/9 (a)

I.

Število živali, ki so na dan raziskovanja v neposredni posesti ali v reji gospodarstva. Živali niso nujno v lasti lastnika. Te živali se lahko nahajajo na gospodarstvu (na zemljiščih v uporabi ali v hlevih, ki jih uporablja gospodarstvo) ali izven gospodarstva (na skupnih pašnikih, selitev črede itd.).

II.

Hišne živali in druge živali, ki se ne uporabljajo za prirejo ali za ustvarjanje dohodkov, temveč se jih ima samo za namene prostega časa lastnika ali njegove družine, niso vključene (razen konj).

Živali, ki se pasejo na gospodarstvu, so pa v lasti drugega (nekmetijskega) gospodarstva (na primer mlinarstva, klavnice), so vključene.

Potujoče črede, ki ne pripadajo gospodarstvom s kmetijskimi zemljišči v uporabi, se štejejo za neodvisna gospodarstva.

Sem pa ne spadajo:

I.

Domače živali iz družine Equus.

II.

Vključeni so jahalni in dirkalni konji ter konji, ki se uporabljajo samo za namene prostega časa nosilca in njegove družine.

I.

Domače živali vrste Bos taurus in Bubalus bubalus.

II.

Druge vrste bivolov so vključene.

II.

I. Izključene so samice goveda, ki so že telile (J/7 in J/8).

I.

Samice goveda, stare dve leti ali več, ki še niso telile.

II.

Vključene so samice goveda, stare dve leti ali več, ki še niso telile, tudi če so na dan raziskovanja breje.

I.

Krave: samice goveda, ki so že telile (vključno s samicami, mlajšimi od dveh let).

I.

Krave, ki se zaradi svoje pasme ali posebnih lastnosti redijo izključno ali predvsem za pridelavo mleka za prehrano ljudi ali predelavo v mlečne izdelke. Sem so vključene izločene krave molznice (ne glede na to, ali so bile med svojo zadnjo laktacijo in zakolom pitane ali ne).

I.

II.

Vključene so druge izločene krave za zakol (ne glede na to, ali so bile pred zakolom pitane ali ne).

I.

Domače živali vrste Ovis.

J/9 (a)

J/9 (b)

I.

Domače živali vrste Capra.

J/10 (a)

J/10 (b)

I.

Domače živali vrste Sus scrofa.

I.

Svinje, namenjene za pleme, ne glede na to, ali so prasile ali ne.

II.

Izločene svinje so izključene.

I.

Prašiči z živo maso od 20 kilogramov do manj kot 50 kilogramov, prašiči za pitanje vključno z merjasci in svinjami za zakol z živo maso 50 kilogramov ali več (ne glede na to, ali so bili pred zakolom pitani ali ne) in plemenski merjasci z živo maso 50 kilogramov ali več.

I.

Domače živali vrste Gallus domesticus, ki se redijo za prirejo mesa.

II.

Izključene so jarkice, kokoši nesnice in izločene kokoši nesnice.

I.

Domače živali vrste Gallus domesticus, ki se redijo za prirejo jajc.

II.

Vključene so jarkice, ki še niso dopolnile nesne starosti, in izločene kokoši. Vključene so vse kokoši, ki so dosegle nesno starost, ne glede na to, ali so jajca konzumna ali valilna. Vključeni so plemenski petelini za kokoši nesnice.

I.

Perutnina, ki ni navedena v postavkah J/14 ali J/15

J/16 (a)

J/16 (b)

J/16 (c)

J/16 (d)

I.

Samice kunca (vrste Oryctolagus) za prirejo kuncev za pitanje, ki so že kotile.

I.

Število panjev, naseljenih s čebelami (Apis mellifera), ki se gojijo za pridelavo medu.

II.

Vsaka družina (roj) čebel je zajeta kot en panj ne glede na vrsto ali izvedbo čebelnjaka.

I.

Živina, ki se redi za pridelavo kmetijskih proizvodov, navedenih v Prilogi II, oddelek A razen proizvodov iz Priloge II, oddelek B.

I.

Stroji, ki jih kmetijsko gospodarstvo uporablja 12 mesecev pred dnem raziskovanja.

I.

Motorna vozila, stroji in oprema v izključni lasti kmetijskega gospodarstva na dan raziskovanja.

II.

Vključena so motorna vozila, stroji in oprema, ki so začasno posojeni drugim kmetijskim gospodarstvom.

I.

Motorna vozila, stroji in oprema v lasti drugega kmetijskega gospodarstva, ki jih uporablja raziskovano gospodarstvo (na primer v okviru združenja za medsosesko pomoč ali preko najema pri strojnem krožku).

I.

Motorna vozila, stroji in oprema v lasti zadrug, ki jih uporablja raziskovano kmetijsko gospodarstvo.

I.

Motorna vozila, stroji in oprema v skupni lasti dveh ali več kmetijskih gospodarstev ali v lasti strojne skupnosti.

I.

Motorna vozila, stroji in oprema, ki so v lasti agencije za kmetijske storitve.

II.

Agencije za kmetijske storitve so podjetja, ki pogodbeno, z uporabo motornih vozil itd., izvajajo storitve na kmetijskih gospodarstvih. To je lahko glavna dejavnost ali pa stranska dejavnost podjetja (na primer za podjetja z glavno dejavnostjo v trgovini in popravilu kmetijskih strojev, trgovanju s kmetijskimi pridelki ali njihovi predelavi, v kmetovanju kot tudi za lokalne službe za varstvo narave).

I.

Vsi traktorji z vsaj dvema osema, ki jih uporablja kmetijsko gospodarstvo, in vsa druga motorna vozila, ki se uporabljajo kot kmetijski traktorji. Ta postavka vključuje posebna vozila, kot so „džipi“, „unimogi“ itd., če se uporabljajo kot kmetijski traktorji.

Izključene pa so vse vrste motornih vozil, ki so se v zadevnih 12 mesecih uporabljala izključno v gozdarstvu, ribištvu, pri gradnji jarkov in cest ter drugih delih na področju izkopavanja.

I.

Motorna vozila z eno osjo ali podobna vozila brez osi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, vrtnarstvu in vinogradništvu.

II.

Stroji, ki se uporabljajo izključno za parke in zelenice, so izključeni.

I.

Stroji na lastni pogon, vlečeni s traktorji ali montirani na traktorje, za žetev in mlatev žit (vključno z rižem in koruzo za zrnje), stročnic in oljnic, semen stročnic in trav itd.

II.

Sem ne spadajo posebni stroji za spravilo graha.

I.

Stroji na lastni pogon, vlečeni s traktorji ali montirani na traktorje, razen žitnih kombajnov (K/3), za nepretrgano spravilo sladkorne pese, krompirja ali krmnih rastlin.

II.

Spravilo pridelkov se lahko izvaja v eni delovni operaciji ali v verigi delovnih operacij (na primer, ko se več strojev z različnimi funkcijami uporabi v neprekinjenem zaporedju delovnih operacij; v tem primeru se različni stroji štejejo za en stroj).

I.

Vse vrste naprav, ki se uporabljajo za namakanje, ne glede na to ali se vodo po posevkih prši ali se jo dovaja po jarkih ali ceveh po zemlji.

II.

Naprave, ki se uporabljajo izključno za vrtove ali tople grede so izključene, vključene pa so naprave, ki se uporabljajo pri pridelavi njivskih zelenjadnic.

K/10 (a)

K/10 (b)

I.

Vse osebe po zaključenem obveznem izobraževanju (doseženi starosti, ko preneha šolska obveznost), ki so v zadnjih 12 mesecih pred raziskovanjem opravljale kmetijska dela na raziskovanem gospodarstvu.

Naslednje osebe se zajamejo v raziskovanju, niso pa štete v „Skupno delovno silo na kmetijskem gospodarstvu“:

Družbeniki skupinskih gospodarstev, ki niso udeleženi v kmetijskih delih gospodarstva, so izključeni iz raziskovanja.

Obdobje opazovanja je lahko krajše od 12 mesecev, če predloženi podatki ustrezajo 12 mesecem.

Vse osebe, ki so dosegle upokojitveno starost, a še naprej delajo na gospodarstvu, se zajamejo kot delovna sila na kmetijskem gospodarstvu.

V Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem imajo do določene starosti sistem rednega obveznega izobraževanja in naslednji dve do tri leta izredno obvezno izobraževanje (običajno kot vajeništvo). V Nemčiji v različnih zveznih deželah (Länder) veljajo različni predpisi.

Opomba: ti podatki o starosti se ne razlagajo zelo strogo, saj več držav članic dejansko nima določene starostne meje, temveč predpisujejo določeno število let šolanja. Zaradi tega bodo lahko osebe, ki so šolanje začele pri neobičajni starosti, šolanje pri neobičajni starosti tudi končale.

Delavci, ki delajo na gospodarstvu, a so zaposleni pri tretji osebi ali v okviru združenja za medsosesko pomoč (na primer delavci izvajalcev kmetijskih storitev ali zadrug), niso vključeni.

I.

Vse vrste dela na raziskovanem kmetijskem gospodarstvu, kolikor prispevajo k pridelavi proizvodov iz Priloge II in k vzdrževanju zmogljivosti teh proizvodov ali k dejavnostim, ki neposredno izhajajo iz teh proizvodnih dejavnosti.

II.

„Delo, ki prispeva k pridelavi“, zajema med drugim naslednje naloge:

Iz „kmetijskih del na gospodarstvu“ je izključeno:

I.

Čas, ki se dejansko porabi za kmetijska dela za gospodarstvo, pri čemer so izključena dela v gospodinjstvu lastnika ali gospodarja.

II.

Za „polni delovni čas“ se šteje minimalno število ur, določeno v nacionalnih predpisih, ki urejajo pogodbe o zaposlitvi. Če ti ne določajo letnega števila ur, potem se za minimalno število ur vzame 1800 ur (225 delovnih dni po osem ur na dan).

L/1 in L/1(a)

II.

Podatki se zberejo za zakonce edinih lastnikov, vključno s tistimi zakonci, ki ne delajo na gospodarstvu. Kadar je zakonec družbenik v skupinskem gospodarstvu, je zajet pod L/4. Če je zakonec gospodar, je zajet pod L/1(a).

I.

Družinski člani edinega lastnika (razen zakonca), ki izvajajo kmetijska dela na gospodarstvu, ni pa nujno, da na gospodarstvu živijo.

II.

„Družinski člani lastnika“ pomenijo običajno zakonca, sorodnike v naraščajoči ali padajoči liniji (vključno s priženjenimi in posvojenimi) ter brate in sestre lastnika ali njegovega/njenega zakonca (glej B/2(a)). Pri tem ni pomembno, ali takšne osebe prejemajo plačilo ali ne niti ali delajo redno ali ne.

Kadar je družinski član lastnika hkrati gospodar, ga je treba zajeti pod L/4(a), kadar pa je družbenik v skupinskem gospodarstvu, ga je treba zajeti pod L/4.

I.

Vse osebe, ki za kmetijsko gospodarstvo opravljajo kmetijska dela in jih zanje kmetijsko gospodarstvo plačuje, razen lastnika in njegovih družinskih članov.

II.

Ostali družbeniki v skupinskem gospodarstvu, razen družbenika, ki se šteje za lastnika (glej B/1(b)), vsi zakonci in drugi družinski člani družbenikov v skupinskem gospodarstvu, ki na gospodarstvu izvajajo kmetijska dela, so vključeni na tem mestu. Veljajo za zunajdružinsko delovno silo, pri čemer pa ni pomembno, ali te osebe prejemajo plačilo ali ne.

I.

Redno zaposlena delovna sila: Osebe, ki so ne glede na dolžino delovnega tedna v zadnjih 12 mesecih pred dnem raziskovanja vsak teden izvajale kmetijska dela na popisanem gospodarstvu.

Sem spadajo tudi osebe, ki so del tega obdobja sicer redno delale, a iz enega od naslednjih razlogov niso mogle delati celo obdobje:

II.

Gospodarstva s posebnimi pogoji pridelave (točka 1) vključujejo na primer gospodarstva, ki se specializirajo za pridelavo oljk ali grozdja ali sadja in zelenjadnic na prostem ali za pašo goveda in ki delovno silo potrebujejo samo omejeno število mesecev.

V točki 3 so zajeti tudi delavci, ki v 12 mesecih pred dnevom raziskovanja prenehajo delati za eno gospodarstvo in začnejo delati za drugo.

Sezonski delavci, ki so zaposleni samo kratek čas (na primer delovna sila, ki je najeta izključno za pobiranje sadja in zelenjave) niso zajeti na tem mestu, temveč pod L/5 in L/6, kjer se vnese število delovnih dni.

I.

„Delovna sila, ki ni redno zaposlena“: delavci, ki v zadnjih 12 mesecih pred dnem raziskovanja na kmetijskem gospodarstvu niso delali vsak teden iz drugih razlogov, kot so navedeni pod L/4.

I.

Vsak dan, ki traja tako dolgo, da je delavec plačan za poln delovni dan, v katerem se opravi delo, ki ga običajno opravi kmetijski delavec, zaposlen za poln delovni čas. Čas dopusta in bolniške se ne šteje za delovni čas.

II.

Poln delovni dan je običajen delovni dan redno zaposlenega delavca s polnim delovnim časom. Delovni čas delovne sile, ki ni redno zaposlena, se v polne delovne dni preračuna tudi, če so po pogodbi o zaposlitvi njeni delovni dnevi daljši ali krajši kot za redno zaposlene delavce.

I.

Vsaka dejavnost razen kmetijskih del, opredeljenih pod L, ki se izvaja proti plačilu (glede na vrsto dejavnosti v obliki plače, plačila, dobičkov ali drugih plačil, vključno s plačilom v naravi).

II.

Sem spadajo nekmetijske pridobitne dejavnosti, ki se izvajajo na samem gospodarstvu (upravljanje kampa, turistične nastanitve, itd.) ali na drugem kmetijskem gospodarstvu kot tudi dejavnosti v nekmetijskem podjetju. Kmetijska dela, ki se izvajajo na drugem kmetijskem gospodarstvu, so tudi vključena.

Neločljive nekmetijske stranske pridobitne dejavnosti na gospodarstvu pa so izključene.

L/7: podatki se zajamejo za tiste lastnike, ki so tudi gospodarji.

L/8: podatki o zakoncih (tudi če niso udeleženi pri kmetijskih delih na gospodarstvu) se zajamejo samo za gospodarstva, katerih lastnik je edini lastnik.

L/9: podatki se zajamejo samo za gospodarstva, katerih lastnik je edini lastnik.

Kjer je lastnik pravna oseba, se ne zajamejo podatki o gospodarjih.

I.

Vse vrste kmetijskih del (v smislu razlag pod L/1 do L/6 „Kmetijska dela“), ki jih na gospodarstvu za gospodarstvo opravljajo osebe, ki niso neposredno zaposlene na gospodarstvu, temveč so samozaposleni ali zaposleni pri tretjih osebah, na primer pogodbenikih ali zadrugah. Število opravljenih delovnih ur je treba preračunati v ustrezno število dni ali tednov (ekvivalenti polnega delovnega časa).

II.

Delovni dnevi oseb, ki delajo na gospodarstvu v imenu druge osebe ali podjetja, so vključeni. Izključeno pa je delo, ki ga opravijo kmetijska računovodska podjetja, kot tudi neplačana medsoseska pomoč.

I.

Dejavnosti, pri katerih se uporabljajo bodisi sredstva gospodarstva (površine, stavbe, stroji itd.) bodisi pridelki gospodarstva.

II.

Če se uporablja samo zunajdružinska delovna sila in nobena druga sredstva gospodarstva, se delavci obravnavajo, kot da delajo za dve različni enoti, in te dejavnosti ne veljajo za neposredno povezane z gospodarstvom.

Dejavnosti, ki nimajo nobene neposredne povezave, na primer trgovina, v kateri se ne prodajajo lastni pridelki, se ne zajamejo.

M/1 (a)

M/1 (b)

M/1 (c)

M/1 (d)

M/1 (e)

M/1 (f)

M/1 (g)

M/1 (h)

I.

Vir vode za namakanje, ki se uporablja na gospodarstvu, iz katerega prihaja vsa voda ali največji del vode.

II.

Gospodarstvo lahko glede na vremenske in cenovne pogoje za namakanje uporablja en vir ali več virov vode. Tu se zberejo podatki o viru, ki bi se uporabljal v običajnem ali suhem letu. Če je bilo leto pred raziskovanjem neobičajno deževno, naj se podatki nanašajo na drugo leto.

N/1 (a)

N/1 (b)

N/1 (c)

N/1 (d)

II.

Sistemi namakanja, ki se uporabljajo za pridelke v steklenjakih ali pod visoko zaščito ali v vrtovih za zelenjavo, niso zajeti na tem mestu.

N/2 (a)

N/2 (b)

N/2 (c)

I.

Površine neobdelanih robov polj ali drugih delov polj, ki jih kmet upravlja iz okoljevarstvenih razlogov v okviru določenih kmetijsko-okoljskih obveznosti, sprejetih v nacionalnih ali regionalnih programskih dokumentih za razvoj podeželja, in za katere nosilec gospodarstva prejema plačila v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1257/1999. Širina teh površin presega zahteve običajne dobre kmetijske prakse ali obveznosti, določene z zadevno zakonodajo. Te površine bi se lahko glede na pravila, ki veljajo za obveznosti, zajela pod H/1 ali I/8.

II.

Tu navedeni programi podpor so praviloma usmerjeni k povečevanju biotske raznolikosti na gospodarstvu ali v varstvo podtalnice ali površinskih voda. Zlasti so na tem mestu vključene površine, ki so iz kmetijske proizvodnje izvzete za daljše obdobje (vsaj 10 let), in površine, na katerih se izvajajo ukrepi varstva biotopov.

Pravila za uporabo takšnih površin in gospodarjenje z njimi se razlikujejo glede na nacionalne ali regionalne predpise, vendar pa lahko omogočijo uporabo površin za zelo ekstenzivno pašo ali za košnjo trave. Uporaba pesticidov ali gnojil običajno ni dopustna.

Navadna obračališča za stroje, ki so potrebni pri setvi in drugih delih kultiviranja zemlje, kot tudi precej ozki robovi polj, ki se štejejo za del običajne dobre kmetijske prakse in so torej pogoj za prejemanje podpor v skladu z Uredbo (ES) št. 1251/99, se obravnavajo kot del kultur, gojenih na polju, in zato na tem mestu niso vključena.