(8)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(9)

Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Poljska predlagala glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:

(10)

Komisija je ugotovila, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Poljska predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa PANSA, enaki vseevropskim ciljem glede varnosti za vsako koledarsko leto od leta 2026 naprej na področju „varnostne politike in ciljev“, „zagotavljanja varnosti“ ter „spodbujanja varnosti“. Poleg tega naj bi bila raven vseevropskega cilja dosežena od leta 2027 za „kulturo varnosti“ in od leta 2029 za „obvladovanje varnostnega tveganja“.

(11)

Komisija ugotavlja, da osnutek načrta izvedbe določa ukrepe za PANSA za doseganje lokalnih ciljev glede varnosti, kot so okrepljeno prepoznavanje varnostnih tveganj, boljše obvladovanje tveganja, dejavnosti usposabljanja ter izvajanje izboljšanih kazalnikov uspešnosti glede varnosti in orodij.

(12)

Cilji glede varnosti, ki jih Poljska predlaga za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih v okviru osnutka načrta izvedbe, in sicer družbi Port Lotniczy Bydgoszcz S.A. in Warmia i Mazury sp. z o.o., so prav tako v skladu z vseevropskimi cilji uspešnosti. Komisija nadalje ugotavlja, da je Poljska za navedena izvajalca določila ukrepe, s katerimi bi lahko dosegla svoje cilje uspešnosti glede varnosti.

(13)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 9 do 12 ter ob upoštevanju, da je treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688 doseči do zadnjega leta četrtega referenčnega obdobja, tj. do leta 2029, bi bilo treba lokalne cilje uspešnosti glede varnosti, vključene v osnutek načrta izvedbe, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(14)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagala Poljska, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (6) in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(15)

Cilji uspešnosti glede okolja, ki jih je Poljska predlagala za četrto referenčno obdobje, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti iz ERNIP, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

(16)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Poljska, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(17)

Komisija ugotavlja, da je Poljska v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, ki vključujejo razširitev čezmejnega zračnega prostora prostih rut, razširitev zračnega prostora prostih rut na manevrska območja na terminalih in druge operativne ukrepe za optimizacijo učinkovitosti zračnega prostora.

(18)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav15, 16 in 17 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(19)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je predlagala Poljska, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024.

(20)

Cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Poljska predlagala za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:

(21)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je predlagala Poljska, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja.

(22)

Komisija ugotavlja, da je Poljska v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede zmogljivosti na ruti, ki vključujejo širitev čezmejnega zračnega prostora prostih rut in druge operativne ukrepe za ublažitev omejitev zmogljivosti.

(23)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 20, 21 in 22 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(24)

V skladu s točko 2.1(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, določenih za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov.

(25)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, je bila na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Ta merila vključujejo trend ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem in četrtem referenčnem obdobju (2020–2029) ter izhodiščno vrednost ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno delovno in gospodarsko okolje.

(26)

Cilji glede stroškovne učinkovitosti na ruti, ki jih je Poljska predlagala za četrto referenčno obdobje, in povezane izhodiščne vrednosti so:

(27)

Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju na Poljskem znaša –2,1 %, kar presega vseevropski trend, ki v istem obdobju znaša –1,2 %.

(28)

Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju na Poljskem znaša +1,4 %, kar ne dosega vseevropskega trenda, ki v istem obdobju znaša –1,0 %.

(29)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da je Poljska zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini izgubila znaten delež preletov, ki jih je omogočala v preteklosti. Navedeno zmanjšanje prometa se nadaljuje v četrtem referenčnem obdobju in znatno vpliva na uspešnost izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede stroškovne učinkovitosti ter zlasti negativno vpliva na dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na Poljskem.

(30)

Zato je nujno in primerno, da se za namene merila za presojo iz uvodne izjave 28 prouči, ali bi Poljska dosegla vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto, če ne bi bilo okoliščin iz uvodne izjave 29.

(31)

V ta namen je Komisija ponovno izračunala dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto glede na ocenjeno strukturno izgubo prometa na Poljskem zaradi vojne v Ukrajini, izmerjeno v enotah storitev na ruti. Rezultat navedenega ponovnega izračuna je prilagojen dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto za Poljsko v višini –1,6 %, kar presega vseevropski dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v višini –1,0 %. Zato Komisija ugotavlja, da Poljska izpolnjuje merilo za ocenjevanje iz uvodne izjave (28) po upoštevanju učinka znatnega zmanjšanja prometa zaradi vojne v Ukrajini.

(32)

Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto na Poljskem znaša 56,94 EUR v realnih cenah iz leta 2022 in je za 10,7 % višja od povprečne izhodiščne vrednosti 51,43 EUR v realnih cenah iz leta 2022 zadevne primerjalne skupine iz člena 7 Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.

(33)

Očitno je, da Poljska presega vseevropski trend ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju in kaže stalno zmanjševanje ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju. Poleg tega Poljska, če se izključi negativni učinek sprememb v prometu, ki so posledica ruske vojne agresije proti Ukrajini, dosega tudi dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije. Komisija zato meni, da odstopanje od povprečnih izhodiščnih ugotovljenih stroškov na enoto za leto 2024 primerjalne skupine iz uvodne izjave 32 ne izključuje skladnosti poljskih ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(34)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 26 do 33 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje.

(35)

V skladu s točko 2.1(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija dopolnila svojo oceno osnutka načrta izvedbe s pregledom ciljev uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, določenih za letališča, iz člena 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe. Ugotovljeno je bilo, da navedeni cilji ne vzbujajo pomislekov.

(36)

Glede na navedeno bi bilo treba cilje uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe Poljske šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje –