EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.3.2024

COM(2024) 148 final

2024/0082(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen tega predloga uredbe je spremeniti Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 1 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, da se zvišajo carine, ki se uporabljajo za uvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov, ki se trenutno uvrščajo v poglavja 10, 12, 14, 15 in 23 kombinirane nomenklature (KN), s poreklom ali izvoženih iz Ruske federacije ali Republike Belorusije. Predlog zvišuje uvozne tarife za žita, oljnice in iz njih pridobljene izdelke iz Ruske federacije ali Republike Belorusije, za katere uvozniki trenutno ne plačujejo tarif ali pa so te nizke. Poleg tega bi bilo navedeno blago s poreklom ali izvoženo iz Ruske federacije ali Republike Belorusije izključeno iz dostopa do tarifnih kvot Unije.

Po podatkih Eurostata je lani uvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov iz Ruske federacije v EU dosegel 4,2 milijona ton v vrednosti 1,32 milijarde EUR. Čeprav je Ruska federacija danes razmeroma majhna dobaviteljica žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov neposredno na trg Evropske unije (EU) 2 , je Ruska federacija zelo velika proizvajalka teh izdelkov in vodilna izvoznica na svetovni ravni ter je v obdobju 2020–2022 v svet izvozila približno 55 milijonov ton 3 . Tarife EU erga omnes, tj. trenutno veljavne tarife za države z največjimi ugodnostmi za žita, oljnice in iz njih pridobljene izdelke, se zelo razlikujejo. Glede na izdelek so bodisi ničelne bodisi so zelo nizke, ali pa so že visoke in se z izdelkom ne trguje. Zato uvozniki žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov iz Ruske federacije za vstop na trg EU trenutno ne plačujejo tarif za države z največjimi ugodnostmi ali pa plačujejo nizke tarife za države z največjimi ugodnostmi, te tarife pa ne pomenijo znatne ovire za vstop izdelkov v EU.

Glede na to, da Ruska federacija proizvaja zelo velike količine žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov, bi lahko izvozniki iz Ruske federacije trenutno zlahka in hitro preusmerili znatne količine dobav v EU, s čimer bi ustvarili pomembne prihodke od izvoza za gospodarstvo Ruske federacije, hkrati pa povzročili motnje na trgu Unije za te izdelke. Poleg tega si Ruska federacija trenutno nezakonito prisvaja velike količine žit in oljnic, proizvedenih na ozemljih Ukrajine, ki jih trenutno nezakonito zaseda, in te dobave usmerja na svoje izvozne trge kot domnevno „ruske“ izdelke. Ta izvoz je sicer nezakonito uvoziti v EU 4 , vendar se pogosto najprej prepelje v Rusko federacijo, kjer se mu zagotovi lažna dokumentacija, zaradi česar je nato zelo težko določiti njegovo poreklo. Zato je treba sprejeti ustrezne tarifne ukrepe, da se prepreči nadaljnji vstop žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov iz Ruske federacije na trg EU pod pogoji, ki so enako ugodni kot tisti, ki se uporabljajo za navedene izdelke z drugim nepreferencialnim poreklom.

Takšni tarifni ukrepi bi morali prispevati k temu, da se Ruski federaciji prepreči, da bi svoj izvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov izkoriščala za politično in gospodarsko oslabitev EU, in sicer s povzročanjem motenj na trgu EU, kar bi povzročilo napetosti in trenja znotraj EU ter tudi ogrozilo pravilno delovanje carinske unije. Poleg tega bi ti tarifni ukrepi zagotovili, da Ruska federacija ne bi imela poslovnih koristi od takega izvoza v EU. Taki učinki bi bili neposredno v nasprotju z interesi EU ter ne bi bili skladni s pravom in politikami EU.

Republika Belorusija v EU izvaža omejene količine žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov, in sicer 610 000 ton v letu 2023 v vrednosti 246 milijonov EUR, in ni pomembna proizvajalka ali izvoznica teh izdelkov. Vendar predlagana uredba zajema tudi Republiko Belorusijo zaradi njenih tesnih političnih in gospodarskih vezi z Rusijo ter za preprečitev nezakonitega usmerjanja uvoza iz Ruske federacije prek Republike Belorusije, če bi tarife EU na uvoz zadevnega blaga s poreklom ali izvoženega iz Republike Belorusije ostale nespremenjene. Zaradi stalnega zbliževanja in vse večje trgovine med Belorusijo in Rusijo je primerno, da se izdelki iz Republike Belorusije obravnavajo enako kot izdelki iz Ruske federacije.

Predlagana uredba določa nove tarife za žita, oljnice in iz njih pridobljene izdelke s poreklom ali izvožene iz Ruske federacije ali Republike Belorusije na ravni, ki je dovolj visoka, da prepreči sedanji uvoz. V skoraj vseh primerih bi se tarife za ruski in beloruski izvoz v EU zvišale na 95 EUR na tono ali na dajatev ad valorem v višini 50 %, odvisno od izdelka. Vplivale bi na uvoz blaga v EU iz Ruske federacije in Republike Belorusije, ki je v letu 2023 predstavljal 4,8 milijona ton uvoza, njegova tržna vrednost pa je v istem letu znašala 1,6 milijarde EUR. Da bi preprečili vstop žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov s poreklom ali izvoženih iz Ruske federacije ali Republike Belorusije na trg EU po nizkih stopnjah, določenih v okviru tarifnih kvot EU, je tudi treba iz teh kvot izključiti Rusko federacijo in Republiko Belorusijo za izdelke, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.

Predlagana uredba naj ne bi negativno vplivala na svetovno prehransko varnost. Prvič, zvišanje tarif EU ne bi vplivalo na tranzit zadevnih ruskih in beloruskih izdelkov prek ozemlja EU v tretje države. Drugič, pretekli trgovinski tokovi žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov iz Ruske federacije v EU so zelo skromni v primerjavi z obsegom svetovnih tržnih izmenjav in ne bodo znatno vplivali na živilskopredelovalno industrijo in živinorejo EU, kar zadeva dobave krme. Pričakuje se tudi, da bo povečanje uvoznih dajatev EU znatno zmanjšalo te uvozne tokove v EU, s čimer se bodo dejansko povečale razpoložljive količine žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov za izvoz v tretje države, zlasti v države v razvoju.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Trenutno je Ukrajina tretja največja dobaviteljica izdelkov, za katere velja predlagano zvišanje tarif, v EU. Ta izvoz poteka pod preferencialnimi pogoji pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino, zlasti njegovega naslova IV o vzpostavitvi poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, ter je podkrepljen z začasnimi ukrepi za liberalizacijo trgovine, ki jih je EU sprejela po nezakoniti in neizzvani invaziji Ruske federacije na Ukrajino. Ker je nezakonita vojna agresija Ruske federacije proti Ukrajini znatno zmanjšala zmožnost Ukrajine, da še naprej izvaža v svet, kar je bil prej njen glavni vir gospodarskih prihodkov – žita, oljnice in iz njih pridobljeni izdelki –, je trg EU zaradi motenj na drugih izvoznih poteh ostal glavni dostopni izvozni trg za blago iz Ukrajine. Znatno povišanje carin, ki se uporabljajo za blago s poreklom ali izvoženo iz Ruske federacije, ki je ključna konkurentka Ukrajine na trgu EU, je skladno z bistvenimi priložnostmi za dostop do trga, ki jih je Unija ponudila Ukrajini pri izvozu žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov na trg Unije. Druge pomembne tretje države dobaviteljice, ki izvažajo žita, oljnice in iz njih pridobljene izdelke v EU, so Brazilija, Argentina, Združene države Amerike in Kanada.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Zvišanja carin za žita, oljnice in iz njih pridobljene izdelke iz Ruske federacije in Republike Belorusije, ki so določena v tem predlogu, zagotavljajo, da se carinska politika Unije, kot je izražena v tej uredbi z uporabljenimi stopnjami skupne carinske tarife Unije, izvaja v skladu z načeli in cilji zunanjega delovanja Unije, kot so določeni v členu 21(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa, da Unija skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami. Zato se zdi primerno uvesti višje tarife za žita, oljnice in iz njih pridobljene izdelke s poreklom ali izvožene iz Ruske federacije in Republike Belorusije, saj bi bilo tako zvišanje v skladu z omejevalnimi ukrepi, ki jih je Unija sprejela proti tema državama po neizzvani in neupravičeni vojaški agresiji Ruske federacije proti Ukrajini in podpori, ki jo Republika Belorusija še naprej zagotavlja ruski agresiji.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta uredba spreminja Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.

Sprememba temelji na členu 31 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da carine skupne carinske tarife določi Svet na predlog Komisije.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti se ne uporablja, saj je predlog v izključni pristojnosti Unije.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti in ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb, zlasti potrebe po zagotovitvi, da žita, oljnice in iz njih pridobljeni izdelki iz Ruske federacije in Republike Belorusije ne povzročajo motenj na trgu EU za te izdelke in motenj za pravilno delovanje carinske unije. Zato navedeni izdelki ne bi smeli imeti dostopa do trga EU pod enako ugodnimi pogoji, kot veljajo za uvoz žit iz drugih tretjih držav in z drugim poreklom. Sorazmernost zagotavlja dejstvo, da predlog določa zvišanje dajatev skupne carinske tarife, ki se uporabljajo za uvoz iz Ruske federacije in Republike Belorusije za tarifne postavke žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov, kadar so navedene tarife trenutno določene na nič ali so nizke. Hkrati naj bi se s povišanjem zmanjšala zmožnost Ruske federacije in Republike Belorusije, da povzročata motnje za pravilno delovanje trgov EU s hrano. Predlagano zvišanje tarif in izključitev iz dostopa do tarifnih kvot Unije omejuje temeljne pravice le v obsegu, ki je potreben za doseganje ciljev predloga.

•Izbira instrumenta

Ta predlog določa spremembo Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Ni relevantno.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

•Ocena učinka

Glede na trajajočo invazijo Ruske federacije na Ukrajino in trenutno zmožnost Ruske federacije, da uporabi svoj izvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov, da bi spodkopala enotnost EU pri podpori Ukrajini in destabilizirala trg EU za te izdelke, pa tudi glede na to, da Republika Belorusija podpira ukrepe Ruske federacije, je pomembno, da uredba začne veljati čim hitreje, da bi se čim prej zvišale stopnje dajatev, ki se uporabljajo za zadevne izdelke iz Ruske federacije in Republike Belorusije. Zato za to uredbo ni bila izvedena ocena učinka. Vendar se pričakuje, da bo predlagani ukrep znatno zmanjšal uvoz zadevnih izdelkov s poreklom ali izvoženih iz Ruske federacije in Republike Belorusije v EU ter da bo to povzročilo nadaljnjo diverzifikacijo uvoza teh izdelkov, usmerjeno stran od Ruske federacije in Republike Belorusije.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ukrep ne bo nesorazmerno povečal upravnega bremena podjetij.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog nima finančnih posledic za odhodke in ima zelo omejene finančne posledice za prihodke. Pričakuje se, da bodo pobrane višje carine, ki ustrezajo predlaganim povišanjem, minimalne oziroma blizu nič. Razlog za to je, da je sedanji uvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov iz Ruske federacije in Republike Belorusije v veliki meri osredotočen na izdelke z ničelno ali zelo nizko dajatvijo za države z največjimi ugodnostmi, medtem ko bo predlagano zvišanje dajatev verjetno zmanjšalo uvozne tokove iz Ruske federacije in Republike Belorusije na zanemarljiv obseg.

Nasprotno pa je mogoče pričakovati nekatere izgube v primerjavi z najnovejšimi lastnimi sredstvi, ustvarjenimi v proračunu EU, in sicer 15,77 milijona EUR v letu 2023. Natančna vrednost proračunskih izgub bo odvisna od tega, kako bo nadomeščen uvoz iz Ruske federacije. Uvoz, ki ga bo nadomestila domača proizvodnja EU ali preferencialni uvoz, zlasti iz Ukrajine, bo namreč povzročil izgube lastnih sredstev, medtem ko bo uvoz, nadomeščen s povečanim uvozom iz tretjih držav, razen Ruske federacije ali Republike Belorusije, ki niso preferencialne partnerice, še naprej ustvarjal enako raven skupnih carinskih tarif kot jih trenutno ustvarja uvoz iz Ruske federacije in Republike Belorusije, zato ne bo povzročil izgube lastnih sredstev. Zato je učinek na tradicionalna lastna sredstva proračuna EU ocenjen na izgubo v višini največ 15,77 milijona EUR (tj. 75 % skupnih tarifnih prihodkov v višini 21 milijonov EUR), če bi se obstoječi uvoz EU iz Ruske federacije in Republike Belorusije v celoti nadomestil z domačo proizvodnjo EU in uvozom iz preferencialnih partneric. Države članice bodo izgubo prihodkov v tradicionalnih lastnih sredstvih nadomestile s prispevki lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND).

V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga so bolj podrobno določene proračunske posledice predloga.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spletno poročanje o razvoju uvoza žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov v EU iz Ruske federacije in Republike Belorusije je na voljo na namenskih spletiščih Evropske komisije (Eurostat).

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2024/0082 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov v Unijo se je od obsežne invazije Ruske federacije na Ukrajino 22. februarja 2022 znatno povečal.

(2)Ruska federacija je trenutno še vedno razmeroma majhna dobaviteljica žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov na trg Unije. Vendar je Ruska federacija vodilna svetovna proizvajalka in izvoznica žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov. Ruska federacija bi lahko glede na svoj trenutni obseg izvoza v svet zlahka in hitro preusmerila znatne količine dobav v EU, kar bi povzročilo nenadni pritok izdelkov iz njenih velikih obstoječih zalog ter s tem motnje na trgih žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov v Uniji. Poleg tega obstajajo dokazi, da si Ruska federacija trenutno nezakonito prisvaja velike količine žit in oljnic, proizvedenih na ozemljih Ukrajine, ki jih nezakonito zaseda, in te usmerja na svoje izvozne trge kot domnevno ruske izdelke.

(3)Skupne carine Unije erga omnes so trenutno veljavne tarife za države z največjimi ugodnostmi za uvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov ter se zelo razlikujejo. Glede na izdelek so te tarife bodisi določene na nič bodisi so zelo nizke, ali pa so že visoke in se z izdelkom ne trguje.

(4)Sprejeti je treba ustrezne tarifne ukrepe, da se prepreči nadaljnji vstop žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov iz Ruske federacije na trg Unije pod pogoji, ki so enako ugodni kot tisti, ki se uporabljajo za navedene izdelke z drugim nepreferencialnim poreklom. Pričakuje se, da bodo navedeni tarifni ukrepi prispevali k temu, da se Ruski federaciji prepreči, da bi svoj izvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov v Unijo uporabljala za njeno politično in gospodarsko oslabitev z usmerjanjem znatnih količin zadevnih izdelkov v Unijo, kar bi povzročilo motnje na trgu Unije za te izdelke, ustvarilo družbene napetosti in trenja v Uniji ter ogrozilo pravilno delovanje carinske unije. Take grožnje bi bilo treba obravnavati v skladu s členom 32(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato bi bilo treba v skladu s členom 31 Pogodbe sprejeti ukrepe za preprečevanje resnih motenj v gospodarstvih držav članic.

(5)Iste tarifne ukrepe bi bilo treba hkrati sprejeti za Republiko Belorusijo, da se prepreči preusmeritev uvoza iz Ruske federacije v Unijo prek Republike Belorusije zaradi njenih tesnih političnih in gospodarskih vezi z Rusijo, če bi tarife EU na uvoz zadevnega blaga iz Republike Belorusije ostale nespremenjene. 

(6)Zato bi morale za uvoz žit, oljnic in iz njih pridobljenih izdelkov s poreklom ali izvoženih iz Ruske federacije in Republike Belorusije veljati višje carine kot za uvoz iz drugih tretjih držav, kadar so trenutno veljavne carine določene na nič ali niso dovolj visoke.

(7)Poleg tega Ruska federacija in Republika Belorusija ne bi smeli biti upravičeni do tarifnih kvot Unije pod pogoji obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi. Zato se znižane stopnje, določene v tarifnih kvotah Unije za izdelke iz Priloge k tej uredbi, ne bi smele uporabljati za izdelke s poreklom ali izvožene iz Ruske federacije ali Republike Belorusije v Unijo.

(8)Predvideno zvišanje carin naj ne bi negativno vplivalo na svetovno prehransko varnost, saj ne bi vplivalo na tranzit zadevnih izdelkov prek ozemlja Unije v tretje namembne države; nasprotno, zvišanje uvoznih dajatev Unije lahko povzroči izvoz navedenih izdelkov v tretje države in poveča razpoložljivost dobav.

(9)Zvišanje carin je skladno z zunanjim delovanjem Unije na drugih področjih, kot zahteva člen 21(3) Pogodbe o Evropski uniji. Stanje odnosov med Unijo in Rusko federacijo se je v zadnjih letih zelo poslabšalo, pri čemer se je zlasti poslabšalo v zadnjih dveh letih zaradi eklatantnega nespoštovanja mednarodnega prava s strani Ruske federacije ter zlasti njene neizzvane in neupravičene obsežne invazije na Ukrajino. Unija od julija 2014 postopoma uvaja omejevalne ukrepe proti Ruski federaciji.

(10)Čeprav je Ruska federacija članica Svetovne trgovinske organizacije, je Unija na podlagi izjem, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in zlasti členom XXI GATT 1994 (varnostne izjeme), oproščena obveznosti, da za izdelke, uvožene iz Ruske federacije, odobri ugodnosti, odobrene podobnim izdelkom, uvoženim iz drugih držav (obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi).

(11)Stanje odnosov med Unijo in Republiko Belorusijo se je v zadnjih letih prav tako poslabšalo, ker ta režim ne spoštuje mednarodnega prava, temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter podpira rusko vojaško agresijo proti Ukrajini. Unija od oktobra 2020 postopoma uvaja omejevalne ukrepe proti Republiki Belorusiji.

(12)Ker Republika Belorusija ni članica Svetovne trgovinske organizacije, Unija v skladu s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije ni dolžna odobriti obravnave izdelkov iz Republike Belorusije po načelu države z največjimi ugodnostmi. Poleg tega obstoječi trgovinski sporazumi omogočajo sprejetje ukrepov, ki so utemeljeni na podlagi veljavnih določb o izjemah, zlasti varnostnih izjemah.

(13)V skladu z načelom sorazmernosti je za doseganje osnovnega cilja zagotavljanja, da žita, oljnice in iz njih pridobljeni izdelki iz Ruske federacije in Republike Belorusije ne povzročajo motenj na trgu EU za te izdelke in motenj za pravilno delovanje carinske unije, potrebno in primerno določiti pravila za zvišanje tarif za navedene izdelke s takojšnjim učinkom. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

NASLOV PREDLOGA

Predlog uredbe Sveta o spremembi Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.

PRORAČUNSKE VRSTICE

Poglavje in člen: poglavje 12, člen 120.

Znesek za leto 2024, določen v proračunu: 24 620 400 000 EUR.

FINANČNE POSLEDICE

◻    Predlog nima finančnih posledic.

X    Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke iz tradicionalnih lastnih sredstev iz naslednjih razlogov:

Leta 2023 je skupna vrednost uvoza iz Ruske federacije in Republike Belorusije za oznake KN s področja uporabe te uredbe, za katere velja predlagano povišanje, znašala več kot 1,57 milijarde EUR. Od tega je uvoz za postavke, podvržene dajatvam, znašal 338 milijonov EUR. Večina tega uvoza (83,4 milijona EUR) je potekala pod oznako KN 1514 11 90, za katero velja 6,4-odstotna tarifa. Znaten uvoz je potekal tudi pod oznako KN 1518 00 95 (77,3 milijona EUR), za katero velja 2-odstotna dajatev, in oznako KN 2309 90 91 (76,4 milijona EUR), za katero velja 12-odstotna tarifa ad valorem. Nadaljnji uvoz v vrednosti 32,4 milijona EUR je potekal pod oznako KN 2308 00 90, za katero velja 1,6-odstotna tarifa ad valorem. Poleg tega je EU pod oznako KN 1008 10 00 v letu 2023 uvozila 14 760 ton, za kar je veljala tarifa 37 EUR na tono, pod oznako KN 1008 29 00 pa je uvoz EU znašal 10 005 ton, za katerega je veljala tarifa 56 EUR na tono. Uvoz pod oznako KN 1003 90 00 je znašal 54 706 ton, za katerega je veljala stopnja v okviru kvote STO v višini 62,25 EUR na tono. Druge oznake KN so prav tako podvržene dajatvam, vendar za veliko nižje vrednosti, najvišje nepobrane dajatve za te oznake KN pa so izračunane spodaj v zadnjem segmentu.

Po zvišanju tarif s to uredbo se pričakuje, da se bodo ti trgovinski tokovi znatno zmanjšali ali celo ustavili. Kar zadeva pobrane višje carine, ki ustrezajo predlaganim povišanjem za blago, za katero danes veljajo ničelne ali zelo nizke tarife, se pričakuje, da bodo minimalne oziroma blizu nič, saj se pričakuje, da se zaradi višjih tarifnih stopenj trgovinski tokovi ne bodo ohranili.

Na podlagi zgoraj navedenega je učinek na izgubo prihodkov za proračun EU zaradi te uredbe ocenjen na največ 15,77 milijona EUR na leto: [(6,7 milijona EUR + 2,11 milijona EUR + 9,17 milijona EUR + 0,88 milijona EUR + 0,52 milijona EUR + 0,53 milijona EUR + 0,55 milijona EUR + 0,56 milijona EUR) = bruto znesek 21,03 milijona EUR, vključno s stroški pobiranja) x 0,75] 5 .

Za leto 2024 je učinek na izgubo prihodkov iz tradicionalnih lastnih sredstev za proračun EU ocenjen na polovico zgoraj navedenega zneska, tj. 7,9 milijona EUR.

Države članice bodo izgubo prihodkov v tradicionalnih lastnih sredstvih nadomestile s prispevki lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka (BND).

(1)    Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987).

(2)    Po uradnih podatkih EU o trgovini in proizvodnji za leto 2023 se iz Rusije uvozi le 1 % potrošnje EU.

(3)    Podatki OECD/FAO.

(4)    Uredba Sveta (EU) 2022/263 z dne 23. februarja 2023 o omejevalnih ukrepih v odgovor na nezakonito priznanje, zasedbo ali priključitev nekaterih območij Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, s strani Rusije.

(5)    Vsak segment ustreza nepobranim dajatvam za oznake KN, navedene zgoraj, po vrstnem redu njihovega naštevanja.