<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-03-202503C106202305750-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0575-23-202409538-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="14/10/2024" name="CustomProvisoryEditionDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="16/05/2025 12:57:19" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="xnmHlKK9V3HWIwZUGz3pbep2vzpYCbpmFkp8RC0wG+S4XHH5Ntnnanvqge6BAUUA6YaFfjvSMLbde+o9x9hV7dfuRe5KGPtXRgt6pXwFqVlMwvTXpAbJ6C7Yk8YNnOPUC6qCzxARl2yYoXRFa77zfizauXDcmf1JE0kD7ySXAIE=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0575" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 14-10-24 21:32:01" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="84172b1797f24b76a4bf8f303fc31e6c" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0575" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C-575/23</div>
      <div id="rId21" style="default">ONB in drugi</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      MACIEJA SZPUNARJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 24. oktobra 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-575/23
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      FT,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      AL,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      ON
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      État belge,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-10" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-11" title="page-1">
      Orchestre national de Belgique (ONB)
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-12" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Conseil d’État (državni svet, Belgija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-13" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Približevanje zakonodaj – Intelektualna lastnina – Avtorska pravica in sorodne pravice – Sorodne pravice statutarnih orkestrskih glasbenikov – Direktiva 2001/29/ES – Člen 2 in člen 3(2) – Pravica reproduciranja in pravica dajanja na voljo javnosti – Direktiva 2006/115/ES – Členi od 7 do 9 – Pravice snemanja, radiodifuznega oddajanja, priobčitve javnosti in distribuiranja – Direktiva (EU) 2019/790 – Člen 26 – Časovna uporaba – Členi od 18 do 23 – Področje uporabe – Načelo primernega in sorazmernega plačila – Načelo pogodbene svobode – Prenos sorodnih pravic z regulativnim aktom“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Avtorji niso edini, ki imajo koristi od pravic intelektualne lastnine na svojih delih. Posebne pravice, imenovane „avtorski sorodne pravice“ (v nadaljevanju: sorodne pravice (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>)), so podeljene dodatnim udeležencem pri umetniškem ustvarjanju, med drugim izvajalcem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te sorodne pravice, s katerimi so storitve (izvedbe) izvajalcev zaščitene pred nedovoljenim izkoriščanjem, so po naravi podobne avtorski pravici. Ne le, da se nanašajo na približno enaka dejanja izkoriščanja, temveč imajo tudi enako naravo izključnih pravic, saj omogočajo, da se dovoli ali prepove uporaba teh storitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar so izvajalci pogosto v položaju, v katerem postane uveljavljanje njihovih pravic bolj zapleteno kot uveljavljanje avtorskih pravic. Po eni strani izvajalci svojo dejavnost veliko pogosteje kot avtorji opravljajo v okviru delovnega razmerja. Po drugi strani ima delo običajno enega samega avtorja ali omejeno število avtorjev, na primer skladatelja glasbe in avtorja besedila, medtem ko izvajalci pogosto nastopajo v okviru večjih ali manjših skupin, kot so glasbena skupina, gledališka skupina ali, kot v tej zadevi, orkester.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba uveljavljanje sorodnih pravic izvajalcev organizirati tako, da bo usklajeno z legitimnimi interesi njihovih delodajalcev in dobrim delovanjem skupin, katerih del so. Ta zadeva se natančneje nanaša na vprašanje, v kakšnem obsegu je mogoče sorodne pravice izvajalcev, ki so zaposleni kot javni uslužbenci, omejiti z regulativnim aktom, da se zagotovi pravilno delovanje institucije, v kateri so zaposleni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Mednarodno pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij je bila sestavljena 26. oktobra 1961 v Rimu (v nadaljevanju: Rimska konvencija). Evropska unija ni pogodbenica te konvencije, so pa njene pogodbenice vse države članice, razen Republike Malte. Čeprav so z navedeno konvencijo obveznosti glede varstva pravic izvajalcev (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) določene le za izvedbe, ki so posnete ali oddajane v državi, ki ni država, v kateri se zahteva varstvo, ta konvencija vseeno pomeni minimalni mednarodni standard za to varstvo. Nanjo se sklicujejo drugi akti mednarodnega prava in tudi ustrezni akti prava Unije, ki jih je treba razlagati v skladu s to konvencijo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Členi 7, 8 in 15 Rimske konvencije določajo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-4">
      „7. člen
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      1. Varstvo, ki ga izvajalcem zagotavlja ta konvencija, vsebuje možnost, da se prepreči:
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-26" title="page-4">
      (a) oddajanje in posredovanje javnosti njihove izvedbe brez njihovega soglasja, razen kadar je izvedba, uporabljena v oddaji ali javnem posredovanju, že oddajana ali posneta;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-27" title="page-4">
      (b) snemanje njihove neposnete izvedbe brez njihovega soglasja;
    </p>
    <p class="C11Marge1avecretrait" id="para-28" title="page-4">
      (c) reproduciranje posnetka njihove izvedbe brez njihovega soglasja:
    </p>
    <p class="C14Marge2avecretrait" id="para-29" title="page-4">
      (i) če je bil prvotni posnetek narejen brez njihovega soglasja;
    </p>
    <p class="C14Marge2avecretrait" id="para-30" title="page-4">
      (ii) če je reprodukcija narejena za namene, drugačne od tistih, za katere so izvajalci dali svoje soglasje;
    </p>
    <p class="C14Marge2avecretrait" id="para-31" title="page-4">
      (iii) če je bil prvotni posnetek narejen v skladu z določbami 15. člena in je reprodukcija narejena za namene, drugačne od navedenih v teh določbah.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-4">
      8. člen
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-4">
      Vsaka država pogodbenica lahko s svojimi zakoni in predpisi določi, kako bodo izvajalci zastopani pri uresničevanju svojih pravic, kadar jih več sodeluje pri isti izvedbi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-4">
      15. člen
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-4">
      2. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko vsaka država pogodbenica s svojimi zakoni in predpisi določi enake vrste omejitev pri varstvu izvajalcev […], kot jih v svojih zakonih in predpisih določa glede varstva avtorskih pravic na književnih in umetniških delih. Vendar pa so prisilne licence lahko predvidene le v obsegu, v katerem so združljive s to konvencijo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Unija sicer ni pogodbenica Rimske konvencije, je pa pogodbenica Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) o izvedbah in fonogramih, ki je bila sprejeta 20. decembra 1996 v Ženevi in v imenu Evropske skupnosti priznana s Sklepom Sveta 2000/278/ES z dne 16. marca 2000 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) (v nadaljevanju: WPPT). Člen 1(1) WPPT določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-5">
      „Nič v tej pogodbi ne ukinja obstoječih obveznosti, ki jih imajo pogodbenice druga do druge po [Rimski konvenciji].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Členi od 6 do 10 WPPT v korist izvajalcev določajo „izključno pravico dovoljevati“:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">radiodifuzno oddajanje, javno priobčitev in snemanje njihovih neposnetih izvedb,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">reproduciranje njihovih izvedb, posnetih na fonogramih,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">distribuiranje primerkov njihovih izvedb, posnetih na fonogramih, s prenosom lastninske pravice in dajanjem v komercialni najem javnosti,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">dajanje njihovih izvedb, posnetih na fonogramih, na voljo javnosti tako, da lahko vsakdo do njih dostopa s kraja in v času, ki ju sam izbere.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 16(1) WPPT pogodbenicam omogoča, da v nacionalni zakonodaji določijo enake vrste omejitev ali izjem v zvezi z varstvom izvajalcev, kot so v njej določene v zvezi z varstvom avtorske pravice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člena 2 in 3 Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) določata:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-49" title="page-5">
      „Člen 2
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-5">
      Države članice predvidijo za spodaj naštete izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo, neposredno ali posredno, začasno ali stalno, reproduciranje na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-52" title="page-5">
      (b) izvajalcem za posnetke njihovih nastopov;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-6">
      Člen 3
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-6">
      2. Države članice predvidijo za spodaj naštete izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo vsakršno obliko dajanja na voljo njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način tako, da imajo pripadniki javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-57" title="page-6">
      (a) izvajalcem za posnetke njihovih nastopov;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-58" title="page-6">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Členi 3 in od 7 do 10 Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) določajo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-60" title="page-6">
      „Člen 3
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-61" title="page-6">
      1. Izključna pravica, da dovoli ali prepove dajanje v najem in posojanje, pripada:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-63" title="page-6">
      (b) izvajalcu za posnetke njegove izvedbe;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-64" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-65" title="page-6">
      Člen 7
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-6">
      1. Države članice za izvajalce predvidijo izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo snemanje svojih izvedb.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-67" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-6">
      Člen 8
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-69" title="page-6">
      1. Države članice za izvajalce predvidijo izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo brezžično oddajanje in priobčitev javnosti svojih izvedb, razen kadar je že sama izvedba radiodifuzna ali pa je narejena po posnetku.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-70" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-71" title="page-6">
      Člen 9
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-72" title="page-7">
      1. Države članice predvidijo izključno pravico do dajanja na voljo javnosti predmetov iz točk (a) do (d), vključno z njihovimi kopijami, s prodajo ali kako drugače, v nadaljnjem besedilu ‚pravica distribuiranja‘ za:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-73" title="page-7">
      (a) izvajalce za posnetke njihovih izvedb;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-74" title="page-7">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-75" title="page-7">
      Člen 10
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-76" title="page-7">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-77" title="page-7">
      2. Ne glede na odstavek 1 lahko vsaka država članica predvidi enake vrste omejitev glede varstva izvajalcev […], kot jih predvidi v zvezi z varstvom avtorske pravice pri književnih in umetniških delih.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-78" title="page-7">
      Vendar lahko predvidijo prisilne licence le do mere, v kateri se te ujemajo z Rimsko konvencijo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-79" title="page-7">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu ter spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) v členih od 18 do 23 v korist izvajalcev določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">načelo primernega in sorazmernega plačila, kadar licencirajo ali prenesejo svoje izključne pravice za izkoriščanje njihovih predmetov varstva,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">obveznost glede preglednosti, ki velja za stranke, ki so jim licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti glede načinov izkoriščanja, vseh ustvarjenih prihodkov in plačila, ki jim pripada,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pravico zahtevati dodatno primerno in pravično plačilo, kadar se izkaže, da je prvotno dogovorjeno plačilo nesorazmerno nizko v primerjavi z vsemi naknadnimi relevantnimi prihodki, ki izvirajo iz izkoriščanja izvedb,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">prostovoljni postopek alternativnega reševanja sporov v zvezi z obveznostjo glede preglednosti in pravico do dodatnega plačila,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pravico do preklica licence ali prenosa izključnih pravic,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">načelo neizvršljivosti vseh pogodbenih določb, ki so v nasprotju s pravili iz druge, tretje in četrte alinee zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 26 te direktive določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-88" title="page-8">
      „1. Ta direktiva se uporablja za vsa dela in druge predmete varstva, varovane z nacionalnim pravom na področju avtorske pravice 7. junija 2021 ali pozneje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-89" title="page-8">
      2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v katere koli akte, sklenjene, in pravice, pridobljene pred 7. junijem 2021.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V belgijskem pravu so sorodne pravice urejene v poglavju 3 naslova 5 zvezka XI code de droit économique (gospodarskopravni zakonik). Člena XI.203 in XI.205 tega zakonika v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v glavni stvari (v nadaljevanju: gospodarskopravni zakonik), sta med drugim določala:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-92" title="page-8">
      „Člen XI.203
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-93" title="page-8">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-94" title="page-8">
      Sorodne pravice, priznane v tem poglavju, so v skladu s pravili civilnega zakonika prenosne in prenosljive v celoti ali delno. Med drugim se lahko odtujijo ali pa se zanje podeli enkratna ali izključna licenca.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-95" title="page-8">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-96" title="page-8">
      Člen XI.205
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-97" title="page-8">
      1. Samo izvajalec lahko reproducira svojo izvedbo ali dovoli njeno reproduciranje, in sicer na kakršen koli način in v kakršni koli obliki, neposredno ali posredno, začasno ali trajno, v celoti ali delno.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-98" title="page-8">
      Ta pravica vključuje med drugim izključno pravico, da dovoli njeno dajanje v najem ali posojanje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-99" title="page-8">
      Samo izvajalec ima pravico, da svojo izvedbo priobči javnosti na kakršen koli način, vključno z dajanjem na voljo javnosti tako, da lahko vsakdo do nje dostopa s kraja in v času, ki si ju sam izbere.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-100" title="page-8">
      Pravice izvajalca vključujejo med drugim izključno pravico distribuiranja […].
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-101" title="page-8">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-102" title="page-8">
      3. V zvezi z izvajalcem se vse pogodbe dokazujejo v pisni obliki.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-103" title="page-8">
      Pogodbene določbe, ki se nanašajo na pravice izvajalca in načine njihovega izkoriščanja, je treba razlagati ozko. Prenos predmeta, ki vključuje posnetek izvedbe, ne vključuje pravice do njegovega izkoriščanja.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-104" title="page-8">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-105" title="page-9">
      4. Kadar izvajalec izvedbe izvaja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali statuta, se lahko materialne pravice prenesejo na delodajalca, če je prenos pravic izrecno določen in če izvedba spada na področje uporabe pogodbe ali statuta.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-106" title="page-9">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-107" title="page-9">
      Obseg in pogoji prenosa se lahko določijo s kolektivnimi pogodbami.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Arrêté royal relatif aux droits voisins du personnel artistique de l’Orchestre national de Belgique (kraljevi odlok o sorodnih pravicah umetniškega osebja belgijskega nacionalnega orkestra) (v nadaljevanju: ONB) z dne 1. junija 2021 (v nadaljevanju: sporni akt v postopku v glavni stvari) posebej ureja sorodne pravice izvajalcev, ki so člani ONB. Člen 2 tega akta določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-109" title="page-9">
      „Izvajalec v skladu z določbami tega odloka na [ONB] prenese sorodne pravice v zvezi s svojimi izvedbami v okviru svoje zaposlitve v [ONB].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 3(1) in (2) navedenega akta določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-111" title="page-9">
      „1.  Na podlagi člena 2 se v zameno za plačilo dodatkov iz členov 4 in 6 na [ONB] prenesejo naslednje sorodne pravice:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-112" title="page-9">
      (a) pravica priobčitve javnosti:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pravica priobčitve javnosti izvedb izvajalcev, ustvarjenih v okviru njihove zaposlitve v [ONB], z namenom njihovega zvočnega oddajanja in retransmisije po radijskih valovih, kablu, satelitu, prek spletnih platform, s pretakanjem ali katero koli drugo doslej znano ali neznano tehniko;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pravica priobčitve javnosti izvedb izvajalcev, ustvarjenih v okviru njihove zaposlitve v [ONB], z namenom njihovega avdiovizualnega oddajanja in retransmisije po radijskih valovih, kablu, satelitu, prek spletnih platform, s pretakanjem ali katero koli drugo doslej znano ali neznano tehniko;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-115" title="page-9">
      (b) pravica reproduciranja in distribuiranja:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pravica reproduciranja izvedb izvajalcev, ustvarjenih v okviru njihove zaposlitve v [ONB], v celoti ali delno, v neomejenem številu primerkov, na vseh doslej znanih ali neznanih fonografskih, videografskih ali multimedijskih nosilcih, vključno z digitalnimi nosilci;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pravica distribuiranja nosilcev z reproduciranimi izvedbami izvajalcev in pravica, da se ponudijo za prenos v zasebne namene v storitvi, dostopni prek digitalnega omrežja za prenos podatkov, zlasti interneta, ter na splošno pravica do izkoriščanja ali omogočanja izkoriščanja nosilcev, vključno s prodajo in dajanjem v najem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-118" title="page-10">
      2. Pravice, prenesene v skladu s členom 2 in odstavkom 1 tega člena, se prenesejo za celotno obdobje trajanja sorodnih pravic in za vse izvajalce […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje spora o glavni stvari, postopek in vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred sprejetjem spornega akta v postopku v glavni stvari je o izkoriščanju sorodnih pravic glasbenikov ONB v vsakem primeru posebej odločal posvetovalni odbor. Od leta 2016 so v okviru posvetovalnega odbora potekala pogajanja med ONB in predstavniki sindikata glasbenikov, da bi dosegli dogovor glede plačila za sorodne pravice. Ta pogajanja niso bila uspešna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi neuspeha teh pogajanj so se pristojni belgijski organi odločili, da bodo to vprašanje uredili z regulativnim aktom. Vendar tudi usklajevanje s predstavniki teh glasbenikov o osnutku regulativnega akta ni bilo uspešno, zaradi česar je bil 12. maja 2021 sprejet protokol o nesoglasju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijska država je 1. junija 2021 sprejela sporni akt v postopku v glavni stvari, ki je začel veljati 4. junija 2021.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so s tožbo, vloženo 26. julija 2021 pri Conseil d’État (državni svet, Belgija), predlagale razglasitev ničnosti spornega akta v postopku v glavni stvari, pri čemer so med drugim v bistvu trdile, da so določbe tega akta v nasprotju s členi od 18 do 23 Direktive 2019/790 ter členoma XI.203 in XI.205 gospodarskopravnega zakonika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Conseil d'État (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ti vprašanji:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-125" title="page-10">
      „(1) Ali je treba člene od 18 do 23 [Direktive 2019/790] razlagati tako, da nasprotujejo zakonskemu prenosu sorodnih pravic statutarnih uslužbencev za storitve, ki jih opravljajo v okviru delovnega razmerja?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-126" title="page-10">
      (2) Če je tako, ali je treba pojma ‚sklenjeni akti‘ in ‚pridobljene pravice‘ iz člena 26(2) [Direktive 2019/790] razlagati tako, da se med drugim nanašata na prenos sorodnih pravic z regulativnim aktom, sprejetim pred 7. junijem 2021?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe je na Sodišče prispel 15. septembra 2023. Pisna stališča so predložili tožeče stranke v postopku v glavni stvari, ONB, belgijska vlada in Evropska komisija. Iste stranke so bile zastopane na obravnavi, ki je bila opravljena 20. junija 2024.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče v tej zadevi Sodišču postavlja dve vprašanji v zvezi z razlago več določb Direktive 2019/790. Preden preidem k analizi teh vprašanj kot takih, se mi zdi nujno navesti nekaj uvodnih opomb in predlogov glede njune formulacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne opombe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s svojima vprašanjema za predhodno odločanje Sodišče sprašuje o razlagi določb Direktive 2019/790, ki se nanašajo na sorodne pravice izvajalcev, da bi presodilo, ali je sporni akt v postopku v glavni stvari skladen s temi določbami (prvo vprašanje), in še natančneje o uporabi ratione temporis te direktive v sporu o glavni stvari (drugo vprašanje).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar mora Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, in zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe zbrati elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) V obravnavani zadevi menim, da je treba vprašanji za predhodno odločanje dopolniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedene določbe Direktive 2019/790 namreč niso samostojne in jih je težko razlagati ločeno. Čeprav ta direktiva na podlagi svojega člena 1(2) ne posega v obstoječa pravila, določena med drugim z direktivama 2001/29 in 2006/115, kar zadeva določbe o sorodnih pravicah izvajalcev, ter v ničemer ne vpliva nanje, bi bilo pravilneje reči, da so ta pravila „dodana“ upoštevnim določbam teh direktiv, da bi se okrepila njihova učinkovitost. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>) Zato je treba določbe Direktive 2019/790, na katere se nanašata vprašanji za predhodno odločanje, razlagati v povezavi z določbami direktiv 2001/29 in 2006/115, s katerimi so izvajalcem podeljene sorodne pravice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da se tožbeni razlogi, navedeni zoper sporni akt v postopku v glavni stvari, ne nanašajo le na njegovo skladnost z določbami Direktive 2019/790, temveč tudi na njegovo skladnost med drugim s členoma XI.203 in XI.205 gospodarskopravnega zakonika. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) Zadnjenavedeni določbi pa je treba v delu, v katerem so z njima v zvezi z izvajalci v belgijsko pravo preneseni člena 2 in 3 Direktive 2001/29 ter členi 3 in od 7 do 9 Direktive 2006/115, razlagati čim bolj v skladu s tema direktivama. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) Poleg tega pri navedenih direktivah ni težave glede njune uporabe ratione temporis za spor o glavni stvari, kar pa ne velja za Direktivo 2019/790. Tako se mi zdi pojasnilo glede pravilne razlage zgoraj navedenih določb prava Unije koristno in celo nujno potrebno za rešitev spora, v katerem odloča predložitveno sodišče, in to še toliko bolj, ker se zdi, da to vprašanje ni bilo postavljeno niti obravnavano v postopku v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugo vprašanje je del širšega vprašanja, ali Direktiva 2019/790 nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je sporni akt v postopku v glavni stvari. Zato ga bo mogoče analizirati v okviru razlage določb te direktive. Posledično predlagam, da se ta analiza združi z analizo prvega vprašanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako predlagam, da se šteje, da predložitveno sodišče s svojima vprašanjema v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(b) in člen 3(2)(a) Direktive 2001/29, člen 3(1)(a), člen 7(1), člen 8(1) in člen 9(1)(a) Direktive 2006/115 ter člene od 18 do 23 Direktive 2019/790 razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se z regulativnim aktom v korist delodajalca prenesejo sorodne pravice izvajalcev, ki so statutarni uslužbenci, za izvedbe, ustvarjene v okviru delovnega razmerja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanji za predhodno odločanje, kot sta preoblikovani</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijski organi so s spornim aktom v postopku v glavni stvari, sprejetim brez soglasja glasbenikov ONB in kljub njihovemu nasprotovanju, zakonsko odredili prenos vseh obstoječih in prihodnjih sorodnih pravic teh glasbenikov na ONB v zameno za pavšalno plačilo. Ta akt torej pomeni obvezni prenos teh pravic na institucijo, ki je zainteresirana za njihovo ekonomsko izkoriščanje. Poleg tega je bila odločitev o tem prenosu v zvezi z glasbeniki, ki so bili ob sprejetju navedenega akta že člani ONB, sprejeta retroaktivno, torej po tem, ko so ti nastopili službo pri tem orkestru. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) Prenos izhaja iz akta zvezne vlade, od katere je odvisen tudi ONB. Zato je vlada zadevni prenos določila tako rekoč v svojo korist.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje, ki se postavlja, je torej, ali upoštevne določbe direktiv 2001/29, 2006/115 in 2019/790 nasprotujejo takemu obveznemu prenosu. Naj že na začetku navedem, da je po mojem mnenju odgovor pritrdilen, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktivi 2001/29 in 2006/115</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S členom 2(b) in členom 3(2)(a) Direktive 2001/29 ter členom 3(1)(a), členom 7(1), členom 8(1) in členom 9(1)(a) Direktive 2006/115 je izvajalcem podeljena izključna pravica, da dovolijo ali prepovejo izkoriščanje svojih izvedb v obliki snemanja, reproduciranja, distribuiranja (vključno z dajanjem v najem in posojanjem) in priobčitve javnosti, vključno z dajanjem na voljo javnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z ustaljeno sodno prakso je izključna pravica dovolitve ali prepovedi preventivna pravica v tem smislu, da je za vsako dejanje izkoriščanja tako varovanih predmetov potrebno predhodno soglasje imetnika zadevne pravice. Vsakič, ko tretja oseba uporabi te predmete brez takega predhodnega soglasja, je treba šteti, da so te pravice kršene. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>) Poleg tega to varstvo ni omejeno le na uživanje izključnih pravic, temveč se razteza tudi na njihovo izvrševanje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je z zadevnimi določbami direktiv 2001/29 in 2006/115 izvajalcem podeljena pravica, da dejansko in učinkovito nasprotujejo izkoriščanju svojih izvedb brez njihovega soglasja. Te pravice torej z obveznim prenosom, kot je določen v spornem aktu v postopku v glavni stvari, ni mogoče preoblikovati v preprosto pravico do plačila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejstvo, da so glasbeniki ONB zaposleni kot javni uslužbenci, pri tem ni pomembno. Zakonodajalec Unije namreč s tem, ko je brez dodatnega pojasnila uporabil izraz „izvajalci“, ki ga je treba v vsej Uniji razlagati enotno, uporabe določb direktiv 2001/29 in 2006/115 ni vezal na noben pogoj glede zaposlitvenega položaja zadevnih oseb. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>) Zato po mojem mnenju ni nobenega dvoma, da se te določbe uporabljajo za zaposlene izvajalce, vključno s tistimi, ki so zaposleni kot javni uslužbenci. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktivi 2001/29 in 2006/115 določata izjeme in omejitve glede izključnih pravic izvajalcev. Člen 5(2) in (3) Direktive 2001/29 tako določa izčrpen seznam izjem od pravic, varovanih na podlagi te direktive, ki jih lahko države članice določijo v svoji zakonodaji. Prav tako člen 10 Direktive 2006/115 določa kratek seznam možnih izjem od pravic, varovanih na podlagi te direktive, ki jim je mogoče dodati izjeme, podobne tistim, ki so v notranjem pravu vsake države članice določene v zvezi z avtorsko pravico. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) Poleg tega so pravice izvajalcev do radiodifuznega oddajanja in priobčitve javnosti v nekaterih primerih omejene na podlagi člena 8(1) in (2) te direktive. Ta odstavek 2 med drugim uvaja prisilno licenco za radiodifuzno oddajanje in priobčitev javnosti, kadar gre za izvedbe, posnete na fonogramu, objavljenem v komercialne namene, za katere je treba imetnikom zagotoviti pravično nadomestilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pa te izjeme in omejitve ne omogočajo, da bi se vse izključne pravice kategorije ali skupine izvajalcev z obveznim prenosom preoblikovale v pravico do nadomestila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 10(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/115 poleg tega izrecno določa, da se prisilne licence lahko predvidijo le, če so združljive z Rimsko konvencijo. Čeprav je ta določba vključena v Direktivo 2006/115, se uporablja ne le za izključne pravice, varovane na podlagi te direktive, temveč „glede varstva izvajalcev“ na splošno, se pravi tudi za pravice iz Direktive 2001/29.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Rimski konvenciji, na katero se sklicuje zgoraj navedena določba Direktive 2006/115, je jasno opredeljena narava pravic, ki jih morajo pogodbenice te konvencije zagotoviti izvajalcem. Člen 7(1) te konvencije, ki določa minimalno zahtevano varstvo, določa, da mora to varstvo omogočiti, „da se prepreči“, da se brez soglasja teh izvajalcev izkoriščajo njihove izvedbe v obliki oddajanja ali priobčitve javnosti prvega posnetka in reprodukcije. Gre torej za izključne in preventivne pravice izvajalcev, ki morajo imeti možnost, da dajo ali zavrnejo svoje soglasje za vsako izkoriščanje svojih izvedb v eni od zgoraj navedenih oblik.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Rimska konvencija omejuje področje uporabe tega načela predhodnega soglasja izvajalcev le v omejenem številu primerov, navedenih v členih 12, 15 in 19 te konvencije, ki so povzeti v členu 8(2), členu 10 oziroma členu 3(6) Direktive 2006/115. Vendar nobena od teh določb ne omogoča odreditve obveznega prenosa splošne narave, kot je ta v spornem aktu v postopku v glavni stvari. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s skupinskimi izvedbami, to je izvedbami, pri katerih sodeluje več izvajalcev, člen 8 Rimske konvencije pogodbenicam omogoča, da določijo način zastopanja teh izvajalcev pri uresničevanju njihovih pravic. Možne so torej prilagoditve, da se skupinam izvajalcev omogoči, da dejansko dajo svoje dovoljenje za dejanja izkoriščanja njihovih izvedb. Nasprotno pa iz pripravljalnega gradiva za Rimsko konvencijo izhaja, da ta določba ne obravnava pogojev za uresničevanje pravic izvajalcev, temveč le način njihovega zastopanja, in sicer prav zato, da se prepreči, da bi jo razlagali tako, da omogoča uvedbo prisilne licence v zvezi s skupinskimi izvedbami. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) Načelo soglasja se torej tu še vedno uporablja v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">WPPT z manjšimi prilagoditvami povzema določbe Rimske konvencije, kar zadeva izključne pravice izvajalcev. Te pravice so v tej pogodbi opredeljene kot „izključne pravice dovoljevati“. S členi 8, 9 in 10 WPPT je ta konvencija dopolnjenja z novimi pravicami, in sicer pravico do distribuiranja, pravico do dajanja v najem oziroma pravico do dajanja na voljo javnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega po mojem mnenju sledi, da določbe direktiv 2001/29 in 2006/115, navedene v točki 32 teh sklepnih predlogov, v povezavi z upoštevnimi določbami Rimske konvencije in WPPT nasprotujejo temu, da bi se z regulativnim aktom določil splošni prenos sorodnih pravic skupine izvajalcev brez njihovega predhodnega soglasja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sicer je res, da je Sodišče v izjemnih primerih dopustilo, da je lahko v nacionalni zakonodaji predvidena domneva implicitnega soglasja imetnikov avtorskih ali sorodnih pravic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) Vendar te sodne prakse po mojem mnenju ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je namreč, na prvem mestu, tako implicitno soglasje predvidelo le v primerih manj pomembne uporabe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) Dvomim, da bi bilo mogoče to v tej obliki prenesti na splošni prenos sorodnih pravic skupine izvajalcev. Poleg tega je Sodišče poudarilo, da morajo biti pogoji, v katerih je mogoče sprejeti implicitno soglasje, opredeljeni ozko, tako da se samemu načelu predhodnega soglasja ne odvzame učinek. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) V primeru izvajalcev, ki jih zadeva sporni akt v postopku v glavni stvari, pa je načelo predhodnega soglasja dobesedno izničeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu je Sodišče poudarilo, da mora imeti zadevni imetnik možnost nasprotovati predvideni uporabi zadevnega predmeta varstva. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) V postopku v glavni stvari pa ni sporno, da glasbeniki ONB niso soglašali s pogoji prenosa svojih pravic in nasprotujejo spornemu aktu v postopku v glavni stvari. Zato ni mogoče domnevati, da so ti izvajalci dali svoje soglasje. Poleg tega, ker se sporni akt v postopku v glavni stvari nanaša na že zaposlene glasbenike, bi obstoj implicitnega soglasja v zvezi s prenosom njihovih pravic na ONB ostal povsem hipotetičen. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje in na tretjem mestu je Sodišče tudi poudarilo, da sledenje kulturnemu cilju ali interesu ne more upravičiti odstopanja, ki ga zakonodajalec Unije ni določil, od varstva, ki je s pravnimi akti Unije zagotovljeno na področju avtorske in sorodnih pravic. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi jasnosti naj navedem, da po mojem mnenju pravo Unije ne nasprotuje temu, da se sorodne pravice izvajalcev prenesejo na njihovega delodajalca, kot je to določeno v členu XI.205(4) gospodarskopravnega zakonika, niti temu, da se v primeru izvajalcev, zaposlenih kot javni uslužbenci, ta prenos opravi z regulativnim aktom. Vendar je treba za sprejetje in vsebino takega regulativnega akta pridobiti predhodno soglasje teh izvajalcev ali njihovih ustrezno pooblaščenih predstavnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato predlagam, da se na vprašanji za predhodno odločanje, kar zadeva direktivi 2001/29 in 2006/115, odgovori tako, da je treba člen 2(b) in člen 3(2)(a) Direktive 2001/29 ter člen 3(1)(a), člen 7(1), člen 8(1) in člen 9(1)(a) Direktive 2006/115 razlagati tako, da nasprotujejo temu, da se z regulativnim aktom v korist delodajalca prenesejo sorodne pravice izvajalcev, ki so statutarni uslužbenci, za izvedbe, ustvarjene v okviru delovnega razmerja, če za sprejetje in vsebino zadevnega regulativnega akta ni bilo pridobljeno predhodno soglasje teh izvajalcev ali njihovih ustrezno pooblaščenih predstavnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktiva 2019/790</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva Direktivo 2019/790, iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da predložitveno sodišče Sodišče sprašuje o uporabi te direktive v primeru prenosa sorodnih pravic izvajalcev, zaposlenih kot javni uslužbenci, z regulativnim aktom in o uporabi navedene direktive ratione temporis glede na datum sprejetja spornega akta v postopku v glavni stvari. Osredotočil se bom torej na ta vidika. Za presojo vsebinske skladnosti nacionalne zakonodaje z upoštevnimi določbami te direktive je vsekakor pristojno predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba Direktive 2019/790 ratione temporis</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj spomnim, da se Direktiva 2019/790 v skladu s svojim členom 26 uporablja za vsa dela in druge predmete, varovane z nacionalnim pravom na področju avtorske pravice 7. junija 2021 ali pozneje. V odstavku 2 tega člena je določeno, da se ta direktiva uporablja brez poseganja v katere koli akte, sklenjene, in pravice, pridobljene pred zgoraj navedenim datumom. Vprašanje, ki se postavlja, je torej, v kolikšni meri se navedena direktiva uporablja za sporni akt v postopku v glavni stvari, ki je začel veljati 4. junija 2021.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma ugotavljam, da pridržek iz člena 26(2) Direktive 2019/790 velja samo za akte in pravice, sklenjene oziroma pridobljene v skladu z zakonom. Če bo predložitveno sodišče po odgovoru Sodišča na vprašanji za predhodno odločanje odločilo, da se sporni akt v postopku v glavni stvari razglasi za ničnega, bo vprašanje o uporabi te direktive ratione temporis postalo brezpredmetno, saj bo morebitni novi akt o prenosu pravic glasbenikov ONB sprejet po 7. juniju 2021.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ne glede na navedeno se mi zdi, da je treba v zvezi s to uporabo ratione temporis navesti naslednje opombe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva določbe člena 10 Direktive 2001/29, ki je vsebinsko enak členu 26 Direktive 2019/790, je Sodišče že odločilo, da je njihov namen preprečiti retroaktivno uporabo Direktive 2001/29 in da jih je treba razlagati tako, da ta direktiva ne vpliva na dejanja izkoriščanja izključnih pravic, ki so se zgodila pred datumom začetka njene uporabe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar ta sodna praksa ne vsebuje izrecnega odgovora na vprašanje, kako je treba razlagati pojem „pridobljene pravice“, ki ga vsebuje tudi člen 26(2) Direktive 2019/790. Po mojem mnenju tega pojma ni mogoče razlagati preširoko, da ne bi to vplivalo na polni učinek te direktive. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prenos izključnih pravic lahko namreč zajema zelo dolgo časovno obdobje. Tako sporni akt v postopku v glavni stvari določa, da se na ONB prenesejo vse v njem navedene sorodne pravice glasbenikov tega orkestra, in sicer sedanjih zaposlenih glasbenikov in glasbenikov, ki bodo zaposleni v prihodnosti, tudi za prihodnje izvedbe in za celotno obdobje trajanja teh pravic. Če bi vse te pravice šteli za „pridobljene“ v smislu člena 26(2) Direktive 2019/790, bi to pomenilo, da bi bil prenos sorodnih pravic glasbenikov ONB dokončno izvzet iz zahtev te direktive, ki tako za to skupino izvajalcev ne bi več imela učinka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim torej, da je treba člen 26(2) Direktive 2019/790 razlagati tako, da se nanaša zgolj na pravice, ki obstajajo na datum, ki je v njem naveden, to je pravice, katerih sprožilni dogodek se je zgodil pred tem datumom. Kar zadeva sorodne pravice izvajalcev, je ta sprožilni dogodek načeloma izvedba. Čeprav se namreč prenos izključnih pravic lahko nanaša na prihodnje pravice, jih je težko šteti za „pridobljene“ s strani pridobitelja, saj ni gotovo, da se bo sprožilni dogodek zgodil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba ne glede na razlago in abstracto člena 26 Direktive 2019/790 ugotoviti, da ima v okoliščinah te zadeve sporni akt v postopku v glavni stvari kot regulativni akt dvojno naravo. Po eni strani je to akt o prenosu sorodnih pravic glasbenikov ONB, ki so bili ob njegovem sprejetju zaposleni. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Po drugi strani pa abstraktno ureja položaj vsakega glasbenika tega orkestra, sedanjega ali prihodnjega. Ta akt je kot tak del belgijske notranje zakonodaje, ki jo mora Kraljevina Belgija uskladiti z Direktivo 2019/790 do 7. junija 2021. Ta obveznost velja za belgijsko državo ne glede na vlogo, v kateri deluje, naj bo to vloga zakonodajalca ali vloga delodajalca. Ta država članica se namreč ne more sklicevati na nikakršne „pridobljene pravice“, da bi spodkopala polni učinek te direktive.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi teh preudarkov ugotavljam, da se členi od 18 do 23 Direktive 2019/790 uporabljajo za sporni akt v postopku v glavni stvari od 7. junija 2021, s pridržkom dejanj izkoriščanja, ki so se zgodila, in obstoječih pravic, ki jih je ONB pridobil pred tem datumom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba Direktive 2019/790 ratione personae</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče dvomi glede tega, ali se členi od 18 do 23 Direktive 2019/790 uporabljajo v primeru prenosa sorodnih pravic izvajalcev v okviru delovnega razmerja, zlasti v okviru zaposlitve kot javni uslužbenec. Ti dvomi so podkrepljeni s stališči belgijske države in ONB, ki jih ti stranki v bistvu ohranjata v svojih stališčih v tem postopku in v katerih trdita, da se te določbe glede na njihovo besedilo in glede na upoštevne uvodne izjave te direktive uporabljajo le za imetnike, ki so sklenili pogodbe o licenciranju ali prenosu svojih pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot izhaja iz preudarkov o upoštevnih določbah direktiv 2001/29 in 2006/115, morajo izvajalci, razen v omejenem številu primerov, dati svoje soglasje za vsako izkoriščanje njihovih sorodnih pravic. Kadar je to soglasje dano proti plačilu, obstaja torej neke vrste „pogodba o izkoriščanju“ teh pravic v splošnem pomenu besede, pri čemer ima lahko ta pogodba v nacionalnih pravnih sistemih različne oblike in imena. Pri tem niso izključena delovna razmerja, v katerih lahko prav tako obstaja pogodba o prenosu sorodnih pravic med zaposlenim izvajalcem in njegovim delodajalcem, ki je ločena ali vključena v pogodbo o zaposlitvi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Direktivi 2019/790 se ta položaj šteje za samoumevnega, tako da je izraz „pogodba“ uporabljen v tem širokem in splošnem pomenu. Poleg tega členi 18, 19 in 22 te direktive opredeljujejo svoje področje uporabe s sklicevanjem na licenciranje ali prenos izključnih pravic. Izraz „pogodba“ v smislu teh določb je torej treba razumeti tako, da se nanaša na vsako licenciranje izkoriščanja ali prenos izključnih pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba ugotoviti, da se členi od 18 do 23 Direktive 2019/790 uporabljajo ne le v primeru obstoja pogodbe o izkoriščanju izključnih pravic v ozkem pomenu besede, temveč vedno, ko da izvajalec soglasje za izkoriščanje svojih sorodnih pravic v zameno za plačilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z drugačno razlago bi bil Direktivi 2019/790 odvzet velik del njene učinkovitosti. Izvajalci, kot so gledališki igralci ali orkestrski glasbeniki, so namreč pogosto v delovnem razmerju. Čeprav so njihovo delo predvsem izvedbe v živo, je lahko njihov delodajalec zainteresiran tudi za druge načine izkoriščanja njihovih izvedb. Z izključitvijo teh izvajalcev iz uporabe določb te direktive bi bila njeno področje uporabe in posledično njen polni učinek močno omejena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotovitev iz točke 63 teh sklepnih predlogov je potrjena z uvodno izjavo 72 Direktive 2019/790, v skladu s katero fizične osebe potrebujejo varstvo, ki ga zagotavlja ta direktiva, „da bi lahko v celoti izkoristile pravice, ki so harmonizirane na podlagi prava Unije“. Ker pa te pravice, harmonizirane na podlagi prava Unije, zlasti sorodne pravice izvajalcev, obstajajo neodvisno od položaja njihovih imetnikov z vidika delovnega prava, mora enako veljati tudi za uporabo navedene direktive. Čeprav so v tej uvodni izjavi navedeni tudi primeri, v katerih ta potreba po varstvu ne obstaja, zlasti nekatera delovna razmerja, pa se ti primeri ne nanašajo na izkoriščanje predmetov varstva, temveč le njihovo končno uporabo. V obravnavani zadevi pa ni tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta ugotovitev velja tudi za zaposlitve v javnem sektorju, vključno s tistimi, ki niso urejene s pogodbo o zaposlitvi, temveč s statutom. Tudi v teh primerih mora namreč zadevni izvajalec dati svoje soglasje, da lahko delodajalec izkorišča njegove sorodne pravice. Njuno razmerje je torej v bistvu podobno vsakemu drugemu pogodbenemu razmerju med imetnikom izključnih pravic in pridobiteljem licence za izkoriščanje ali pridobiteljem teh pravic. Direktiva 2019/790 se torej v obravnavani zadevi uporablja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Trditve, ki sta jih v zvezi s tem navedla ONB in Kraljevina Belgija in ki se nanašajo na posebno naravo zaposlitev v javni upravi, vključno z Evropsko unijo, so po mojem mnenju napačne. Na prvem mestu, prenos morebitnih avtorskih pravic na predmetih, za katere je zelo dvomljivo, da so dela v smislu avtorske pravice, na upravo, ki je njihov končni uporabnik in jih ne izkorišča, vsaj ne ekonomsko, ni primerljiv s prenosom sorodnih pravic na umetniških izvedbah prav z namenom njihovega komercialnega izkoriščanja. Na drugem mestu, ko javni uslužbenec nastopi službo v upravi, lahko s podpisom pogodbe da svoje soglasje za prenos svojih morebitnih pravic ob polnem poznavanju veljavnih predpisov. Nasprotno pa se sporni akt v postopku v glavni stvari uporablja za že zaposlene glasbenike in jim ne omogoča, da bi dali ali zavrnili soglasje za predvideni prenos, medtem ko se je v preteklosti takšno soglasje od njih zahtevalo. Na tretjem mestu, prenos pravic na upravo v okviru službe ne privede do dodatnega plačila in torej ne sproži uporabe Direktive 2019/790, kar je v nasprotju s prenosom, določenim v spornem aktu v postopku v glavni stvari. Nazadnje, v tem primeru ne gre za plačilo javnih uslužbencev, temveč za prenos sorodnih pravic izvajalcev v zameno za plačilo, kar je vprašanje, za katero je nedvomno pristojna Unija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Členi od 18 do 23 Direktive 2019/790 se torej načeloma uporabljajo za ureditev, kot je sporni akt v postopku v glavni stvari, tako da mora ta biti skladen s temi določbami. Za presojo te skladnosti sta potrebni razlaga nacionalnega prava in ugotovitev dejanskega stanja, zato je za to presojo pristojno predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za konec naj znova opozorim na člen 1(2) Direktive 2019/790, v skladu s katerim ta direktiva ne posega v veljavna pravila, določena med drugim z direktivama 2001/29 in 2006/115, ter ne vpliva nanje. Iz tega med drugim sledi, da spoštovanje določb te prvonavedene direktive, vključno z njenimi členi od 18 do 23, ne nadomesti obveznosti spoštovanja pravil, ki jih določata ti drugi direktivi, zlasti načela predhodnega soglasja za vsako izkoriščanje predmetov varstva. Enostranskega akta, sprejetega brez takega soglasja, tudi če je v skladu s temi členi, ni mogoče šteti za skladnega s celotnim avtorskim pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato predlagam, da se na vprašanje za predhodno odločanje, kar zadeva Direktivo 2019/790, odgovori tako, da je treba člene od 18 do 23 te direktive razlagati tako, da se s pridržkom dejanj izkoriščanja, izvedenih pred 7. junijem 2021, in obstoječih pravic, pridobljenih pred tem datumom, uporabljajo za prenos sorodnih pravic izvajalcev, ki so statutarni uslužbenci, v korist delodajalca z regulativnim aktom, in sicer za izvedbe, ustvarjene v okviru delovnega razmerja, tako da mora biti ta regulativni akt skladen s temi določbami. Navedeni akt mora poleg tega biti skladen z zahtevami iz direktiv 2001/29 in 2006/115, zlasti z zahtevo po predhodnem soglasju za prenos sorodnih pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavil Conseil d’État (državni svet, Belgija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-186" title="page-20">
      Člen 2(b) in člen 3(2)(a) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družb ter člen 3(1)(a), člen 7(1), člen 8(1) in člen 9(1)(a) Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-187" title="page-21">
      je treba razlagati tako, da:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-188" title="page-21">
      nasprotujejo temu, da se z regulativnim aktom v korist delodajalca prenesejo avtorski pravici sorodne pravice izvajalcev, ki so statutarni uslužbenci, za izvedbe, ustvarjene v okviru delovnega razmerja, če za sprejetje in vsebino zadevnega regulativnega akta ni bilo pridobljeno predhodno soglasje teh izvajalcev ali njihovih ustrezno pooblaščenih predstavnikov.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-189" title="page-21">
      Člene od 18 do 23 Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu ter spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-190" title="page-21">
      je treba razlagati tako, da:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-191" title="page-21">
      se s pridržkom dejanj izkoriščanja, izvedenih pred 7. junijem 2021, in obstoječih pravic, pridobljenih pred tem datumom, uporabljajo za prenos sorodnih pravic izvajalcev, ki so statutarni uslužbenci, v korist delodajalca z regulativnim aktom, in sicer za izvedbe, ustvarjene v okviru delovnega razmerja, tako da mora biti ta regulativni akt skladen s temi določbami. Navedeni akt mora poleg tega biti skladen z določbami direktiv 2001/29 in 2006/115, zlasti z zahtevo po predhodnem soglasju za prenos sorodnih pravic.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Natančneje gre za tako imenovane „materialne“ pravice. Moralne pravice v pravu Unije niso zajete, zato v teh sklepnih predlogih ne bodo obravnavane.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Varstvo proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, ki je prav tako določeno z Rimsko konvencijo, ni predmet te zadeve.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 8. septembra 2020, Recorded Artists Actors Performers (C-265/19, EU:C:2020:677, točki 50 in 51).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 33, str. 208.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) UL 2006, L 376, str. 28.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) UL 2019, L 130, str. 92.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej nazadnje sodbo z dne 9. marca 2023, Registrų centras (C-354/21, EU:C:2023:184, točka 35).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Glej uvodno izjavo 72 direktive 2019/790.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Glede na moje razumevanje predloga za sprejetje predhodne odločbe predložitveno sodišče meni, da je ta očitek dopusten.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 14. novembra 2019, Spedidam (C-484/18, EU:C:2019:970, točka 30). Naj zaradi jasnosti poudarim, da Direktiva 2019/790 ob sprejetju spornega akta v postopku v glavni stvari še ni bila prenesena v belgijsko pravo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Izraz „služba“ se mi tukaj zdi ustrezen, saj so glasbeniki ONB običajno zaposleni kot javni uslužbenci.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) V zvezi s sorodnimi pravicami izvajalcev glej zlasti sodbo z dne 14. novembra 2019, Spedidam (C-484/18, EU:C:2019:970, točka 38 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Sodba z dne 14. novembra 2019, Spedidam (C-484/18, EU:C:2019:970, točka 37).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Glej po analogiji sodbo z dne 8. septembra 2020, Recorded Artists Actors Performers (C-265/19, EU:C:2020:677, točki 48 in 61).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Te izjeme ne morejo biti druge kot tiste, ki so navedene v členu 5 Direktive 2001/29. Nejasnost te zakonodaje je posledica dejstva, da člen 10 Direktive 2006/115 dobesedno povzema člen 10 Direktive Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 120), ki je bila sprejeta pred Direktivo 2001/29 in ki je kodificirana z Direktivo 2006/115.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Samo člen 12 Rimske konvencije uvaja neko vrsto prisilne licence za primere, ko se fonogram, ki je bil izdan v komercialne namene, uporablja za radiodifuzno oddajanje ali priobčitev javnosti, in v tem primeru so zadevni izvajalci upravičeni le do pravičnega nadomestila. Člen 15 te konvencije določa klasične izjeme od izključnih pravic izvajalcev, medtem ko člen 3(6) Direktive 2006/115 v okviru možnosti, ki jo ponuja člen 19 navedene konvencije, državam članicam omogoča, da predvidijo domnevo dovoljenja izvajalcev za dejanja, zajeta s to direktivo, če so privolili v vključitev svojih izvedb v kinematografsko ali avdiovizualno delo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej Ficsor, M., Guide des traités sur le droit d’auteur et les droits connexes administrés par l’OMPI, WIPO, Ženeva, 2003, str. 153.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej sodbi z dne 16. novembra 2016, Soulier in Doke (C-301/15, EU:C:2016:878, točka 35), in z dne 14. novembra 2019, Spedidam (C-484/18, EU:C:2019:970, točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) In sicer reproduciranja in priobčitve javnosti knjig, ki niso dostopne na trgu, v digitalni obliki ter izkoriščanja izvedb iz starih avdiovizualnih del.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Sodba z dne 14. novembra 2019, Spedidam (C-484/18, EU:C:2019:970, točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Glej sodbi z dne 16. novembra 2016, Soulier in Doke (C-301/15, EU:C:2016:878, točka 38), in z dne 14. novembra 2019, Spedidam (C-484/18, EU:C:2019:970, točka 43).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 16. novembra 2016, Soulier in Doke (C-301/15, EU:C:2016:878, točka 39).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 16. novembra 2016, Soulier in Doke (C-301/15, EU:C:2016:878, točka 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Sodba z dne 27. junija 2013, VG Wort in drugi (od C-457/11 do C-460/11, EU:C:2013:426, točki 28 in 29).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) To velja vsaj za glasbenike, ki so zaposleni kot javni uslužbenci. Za glasbenike, zaposlene na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zadnja uvodna izjava spornega akta v postopku v glavni stvari določa, da se bo ta akt zanje začel uporabljati na podlagi aneksov k njihovim pogodbam.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Vendar se na podlagi člena 27 te direktive člen 19 te direktive brez pridržkov uporablja za obstoječe pogodbe od 7. junija 2021.</p>
</body>
</html>
