L_2017336SL.01003101.xml

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/2352

z dne 14. decembra 2017

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 8356)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (1) ter zlasti četrtega stavka člena 16(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Izkušnje, pridobljene z uporabo Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2015/789 (2), zlasti odkar je bil nazadnje spremenjen z Izvedbenim sklepom (EU) 2016/764 (3), so pokazale, da je treba sprejeti več nadaljnjih ukrepov in prilagoditi nekatere določbe navedenega sklepa za zagotovitev učinkovitejšega pristopa k preprečevanju nadaljnjega vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) (v nadaljnjem besedilu: zadevni organizem) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije.

(2)

Ne glede na to, da je treba preiskave izvajati glede na stopnjo tveganja, ocenjeno na ravni države članice, so izkušnje pokazale, da bi bilo treba preiskave izvajati temeljiteje in bolj usklajeno za zagotovitev, da vse države članice dosežejo isto raven previdnostnih ukrepov proti zadevnemu organizmu. Zato bi morale države članice pri izvajanju preiskav upoštevati zadevne tehnične smernice, ki jih izda Komisija.

(3)

Kot je navedeno v mednarodnih standardih, je identifikacija zadevnega organizma dokazano najzanesljivejša, kadar temelji na vsaj dveh različnih testih, ki temeljita na različnih bioloških načelih ali sta usmerjena na različne dele genoma. Seznam navedenih testov bi moral biti na voljo v podatkovni zbirki Komisije, ki bi morala biti javna, da se zagotovi preglednost. Ker identifikacija zadevnega organizma zunaj razmejenih območij zahteva drugačno raven občutljivosti testov, bi morali obstajati posebni testi za razmejena območja in za območja, ki niso razmejena območja.

(4)	Zaradi preglednosti bi morale države članice svoje nacionalne načrte izrednih ukrepov objaviti na spletu.

(5)

Znanstveni dokazi, ki jih v znanstvenem mnenju iz januarja 2015 (4) navaja Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA), kažejo na možnost genske rekombinacije med različnimi podvrstami zadevnega organizma, odkritimi v drugih delih sveta, ki prizadenejo nove rastlinske vrste, za katere prej nikoli ni bilo ugotovljeno, da bi bile okužene z zadevnimi podvrstami. Zato je treba za zagotovitev previdnostnega pristopa in ob upoštevanju, da v Uniji v zadnjem času poročajo o različnih podvrstah, pojasniti, da bi bilo treba območje, na katerem je bila odkrita več kot ena podvrsta zadevnega organizma, razmejiti glede na zadevni organizem in vse njegove morebitne podvrste. Poleg tega bi morale države članice tam, kjer poteka ugotavljanje navzočnosti podvrste, iz previdnosti razmejiti tudi navedeno območje glede na zadevni organizem in vse njegove morebitne podvrste.

(6)

Izkušnje so pokazale, da je treba pri izvajanju preiskav v varovalnih pasovih sredstva prednostno dodeliti glede na stopnjo fitosanitarnega tveganja. Zato bi bilo v varovalnih pasovih sorazmerno določiti, da se zadevna preiskava izvede v vsaj 1 km širokem pasu okoli okuženega območja na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 100 m × 100 m, v preostalem varovalnem pasu pa na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 1 km × 1 km.

(7)

Na podlagi sedanjih izkušenj in v skladu z znanstvenimi dokazi, o katerih poroča EFSA, takojšnja odstranitev vseh gostiteljskih rastlin, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, v polmeru 100 m okrog okuženih rastlin poveča možnost uspešnega izkoreninjenja zadevnega organizma. V primerjavi z ukrepi zadrževanja, pri katerih je odstranjevanje rastlin omejeno samo na tiste, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene, in samo na tiste, ki so na nekaterih delih razmejenega območja, odstranitev vseh gostiteljskih rastlin zagotavlja večjo stopnjo varnosti pred asimptomatičnimi okužbami in s tem ohranja status zadevnega organizma na območju. Zato je sorazmerno zmanjšati širino varovalnega pasu okrog okuženega območja z 10 km na 5 km v vseh primerih, ko se razmejeno območje vzpostavi za izkoreninjenje. V primeru razmejenih območij, vzpostavljenih za zadrževanje, pa bi morala ta širina ostati 10 km, ker je treba zavzeti previdnostni pristop zaradi bolj razširjene navzočnosti zadevnega organizma na navedenih razmejenih območjih.

(8)

Prav tako je sorazmerno zmanjšati širino navedenega varovalnega pasa na 1 km pod določenimi pogoji, s katerimi bi se preprečilo nadaljnje širjenje zadevnega organizma ter zagotovila takojšnja odstranitev okuženih rastlin in ustrezno spremljanje stanja. Podobno je sorazmerno dovoliti preklic razmejenega območja po 12 mesecih od prvotne vzpostavitve, če se sprejme shema intenzivnega vzorčenja, da se zagotovi odsotnost zadevnega organizma na navedenem območju.

(9)	Države članice bi morale za večjo preglednost in obveščanje javnosti o ukrepih, sprejetih proti zadevnemu organizmu, objaviti in posodabljati seznam razmejenih območij na svojem ozemlju, Komisija pa bi morala objaviti in posodabljati svoj seznam navedenih območij, kot jih priglasijo države članice.

(10)

Izkušnje so pokazale, da je sorazmerno dovoliti, da se razmejeno območje ne vzpostavi, kadar se zadevni organizem odkrije na enoti, ki je dokazano fizično zaščitena pred prenašalci navedenega organizma. Navedeni pristop je sorazmeren zaradi majhnega tveganja širjenja zadevnega organizma in večje možnosti za takojšnjo odstranitev tega organizma, ker je okolje, v katerem se pojavlja, nadzorovano.

(11)

Države članice bi morale imeti možnost, da dovolijo saditev nekaterih ali vseh gostiteljskih rastlin na okuženih območjih zadrževanja zunaj 20-kilometrskega območja ob varovalnem pasu pod ustreznimi pogoji, da se zagotovi večja prožnost za zadevno državo članico. Pri tem bi morale dati prednost rastlinam tistih sort, za katere se oceni, da so tolerantne za zadevni organizem ali odporne nanj, da bi se zmanjšala raven bakterijskega inokuluma na zadevnih območjih.

(12)

Za spoštovanje tradicije in zgodovine določene lokacije bi morale imeti države članice možnost odločiti, da gostiteljskih rastlin, ki so uradno priznane kot rastline z zgodovinsko vrednostjo, ni treba odstraniti, če niso okužene z zadevnim organizmom, čeprav so v polmeru 100 m okrog rastlin, ki so bile testirane in za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom. Da pa bi se preprečila njihova morebitna okužba in širjenje zadevnega organizma, bi morali zanje veljati določeni pogoji.

(13)	Za zagotovitev, da spremljanje navzočnosti zadevnega organizma na razmejenih območjih poteka ob ustreznem času, in zaradi pravne varnosti bi bilo treba določiti, da se pri takem spremljanju in zadevnih pregledih upoštevajo zadevne tehnične smernice, ki jih izda Komisija.

(14)	Zaradi jasnosti in pravne varnosti je ustrezno okužena območja, na katerih se lahko uporabijo ukrepi zadrževanja, omejiti na območja iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2015/789.

(15)

Ob upoštevanju razvoja zadevnega organizma v Uniji in priznanja območij zadrževanja tudi v drugih delih Unije bi morala odstranitev rastlin veljati za celotno območje zadrževanja, na katerem je bil na podlagi uradne preiskave odkrit zadevni organizem. Vendar bi bilo treba za zaščito preostalega ozemlja Unije navedene uradne preiskave izvajati vsaj v bližini enot pridelave, ki so odobrene za premeščanje zadevnih rastlin z razmejenih območij, v bližini lokacij rastlin, ki imajo posebno kulturno, družbeno ali znanstveno vrednost, ter na območjih znotraj okuženega območja, ki so 20 km oddaljena od meje navedenega okuženega območja. Ta zahteva pa se ne bi smela uporabljati za otoke, ki so v celoti območja zadrževanja in so več kot 10 km oddaljeni od najbližjega kopenskega ozemlja Unije, saj so taki otoki v vsekakor fizično izolirani.

(16)

Zaradi majhnega fitosanitarnega tveganja, kot ga je EFSA ocenila marca 2016 (5), je ustrezno dovoliti premeščanje zadevnih rastlin, ki pripadajo sortam, za katere je dokazano, da niso občutljive na eno ali več podvrst zadevnega organizma, z razmejenih območij brez rastlinskega potnega lista, pripravljenega in izdanega v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS (6).

(17)

Na podlagi kapacitete širjenja žuželčjih prenašalcev z letenjem je ustrezno in bolj sorazmerno dovoliti premeščanje zadevnih rastlin z enot pridelave, obdanih s pasom širine 100 metrov, ki se pregleduje dvakrat letno in v katerem so bile vse rastline, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo simptome zadevnega organizma ali da so okužene z njim, nemudoma odstranjene. Zaradi doslednosti bi bilo treba podobno pravilo uporabljati za enote pridelave v tretjih državah, kjer je znano, da je navzoč zadevni organizem.

(18)

Izkušnje so pokazale, da se enote pridelave, v katerih gostiteljske rastline rastejo zunaj razmejenih območij, vsako leto pregledajo ter v primeru simptomov vzorčijo in testirajo, da se zagotovi višja stopnja zaupanja glede odsotnosti zadevnega organizma. Zaradi tega in za zagotovitev usklajene ravni varstva v Uniji bi bilo treba sprejeti ustrezne zahteve za navedene enote.

(19)

Za vrste Coffea, Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb so dokazane ponavljajoče se okužbe z zadevnim organizmom, ki predstavljajo lahko pot za širjenje bolezni v Uniji. Čeprav še vedno potekajo aktivnosti sledenja nazaj, da bi potrdili vir okuženih rastlin, odkritih v Uniji, bi se morale iz previdnosti navedene zadevne rastline gojiti samo na enotah, ki se vsako leto uradno pregledajo, vzorčijo in testirajo, da se potrdi odsotnost zadevnega organizma. Zaradi večje občutljivosti navedenih rastlin na zadevni organizem bi bilo treba navzočnost navedenega organizma ugotavljati na podlagi vsaj dveh pozitivnih testov, pri čemer bi moral biti vsaj eden od njiju molekularni test, naveden v zadevni podatkovni zbirki Komisije.

(20)

Podobna zahteva bi se morala uporabljati za tretje države, za katere še ni znano, da je navzoč zadevni organizem. Poleg tega bi morali poklicni izvajalci dejavnosti pri premeščanju teh rastlin v Uniji hraniti evidenco vsaj tri leta, da se zagotovijo sledljivost in nadaljnji uradni pregledi, kot je ustrezno.

(21)

Izvedbeni sklep (EU) 2015/789 določa stroge določbe za premeščanje nekaterih rastlinskih vrst („gostiteljskih rastlin“) v Uniji, ker je bilo ugotovljeno, da so okužene z evropskimi izolati zadevnega organizma. Za navedene gostiteljske rastline veljajo strogi pogoji, tudi če niso nikoli rasle na razmejenem območju.

(22)

Hkrati je bilo Belgiji, Češki, Franciji in Španiji z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/167 (7) odobreno začasno dovoljenje za certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala določenih vrst sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi Sveta 2008/90/ES (8), pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami. Za več navedenih vrst, in sicer Juglans regia L., Olea europaea L., Prunus amygdalus Batsch, P. amygdalus × P. persica, P. armeniaca L., P. avium (L.) L., P. cerasus L., P. domestica L., P. domestica × P. salicina, P. dulcis (Mill.) D.A. Webb, P. persica (L.) Batsch in P. salicina Lindley, je znano, da so občutljive na evropske in neevropske izolate zadevnega organizma ter so navedene kot „zadevne rastline“ v Prilogi I k Izvedbenemu sklepu (EU) 2015/789.

(23)

Glede na nastajajočo nevarnost zaradi zadevnega organizma na ozemlju Unije bi bilo treba dovoljenje za certificiranje navedenih pred-baznih matičnih rastlin in navedenega pred-baznega materiala, ki odstopa od pogoja za gojenje, ki zagotavlja zaščito pred žuželkami, dopolniti z alternativnimi fitosanitarnimi jamstvi, čeprav rastline niso na območju, razmejenem v skladu z Izvedbenim sklepom (EU) 2015/789.

(24)

Navedene pred-bazne matične rastline in navedeni pred-bazni material, za katere velja Izvedbeni sklep (EU) 2017/167, bi bilo torej treba premeščati znotraj ozemlja Unije samo, če jim je priložen rastlinski potni list. Namen je zagotoviti, da navedene pred-bazne matične rastline in navedeni pred-bazni material ter razmnoževalni material in pridelane sadne rastline niso okuženi z zadevnim organizmom. Poleg tega bi bilo treba izvesti vizualni pregled, vzorčenje in molekularno testiranje zadevnih pred-baznih matičnih rastlin in zadevnega pred-baznega materiala, da se zagotovi odsotnost zadevnega organizma, toda ohrani zdravstveno stanje navedenih rastlin in navedenega materiala med razmnoževanjem.

(25)	Nazadnje, vse rastlinske vrste, ki jih je Komisija od zadnje spremembe Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 opredelila kot zadevne rastline, bi bilo treba vključiti v Prilogo I k navedenemu sklepu.

(26)	Izvedbeni sklep (EU) 2015/789 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(27)

Da bi se lahko poklicni izvajalci dejavnosti in pristojni uradni organi prilagodili novim zahtevam glede premeščanja rastlin za saditev, razen semen, vrst Coffea, Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb, bi se morala zadevna določba uporabljati od 1. marca 2018.

(28)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprememba Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789

Izvedbeni sklep (EU) 2015/789 se spremeni:

(1)

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Preiskave zadevnega organizma na ozemljih držav članic in identifikacija

1. Države članice na svojih ozemljih opravijo letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma na zadevnih rastlinah.

Navedene preiskave izvede pristojni uradni organ ali pa se izvedejo pod njegovim uradnim nadzorom. Vključujejo vizualne preglede, v primeru kakršnega koli suma na okužbo z zadevnim organizmom pa tudi vzorčenje in testiranje. Navedene preiskave temeljijo na trdnih znanstvenih in strokovnih načelih ter se izvedejo ob ustreznem času v letu glede možnosti za morebitno odkritje zadevnega organizma z vizualnim pregledom, vzorčenjem in testiranjem. V preiskavah se upoštevajo razpoložljivi znanstveni in strokovni dokazi, biologija zadevnega organizma in njegovih prenašalcev, navzočnost in biologija zadevnih rastlin ter vse ostale ustrezne informacije v zvezi z navzočnostjo zadevnega organizma. Upoštevajo se tudi tehnične smernice za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljene na spletišču Komisije (*1).

2. Navzočnost zadevnega organizma na območjih, ki niso razmejena območja, se preveri z enim molekularnim testom, v primeru pozitivnega rezultata pa se njegova navzočnost ugotavlja v skladu z mednarodnimi standardi z izvedbo vsaj še enega pozitivnega molekularnega testa. Navedeni testi so uvrščeni na seznam v podatkovni zbirki testov za identifikacijo zadevnega organizma in njegovih podvrst, ki jo vodi Komisija, ter usmerjeni na različne dele genoma.

Navzočnost zadevnega organizma na razmejenih območjih se preveri z enim testom, v primeru pozitivnega rezultata pa se njegova navzočnost ugotavlja v skladu z mednarodnimi standardi z izvedbo vsaj enega pozitivnega molekularnega testa. Navedeni testi so uvrščeni na seznam v podatkovni zbirki testov za identifikacijo zadevnega organizma in njegovih podvrst, ki jo vodi Komisija.

3. Komisija upravlja in posodablja podatkovno zbirko iz odstavka 2 ter zagotavlja javni dostop do nje.

Testi, uvrščeni v navedeno podatkovno zbirko, se razdelijo v dve kategoriji glede na njihovo ustreznost za identifikacijo zadevnega organizma in njegovih podvrst na razmejenih območjih in območjih, ki niso razmejena območja.

(*1) ‚Smernice za preiskavo organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) na ozemlju Unije‘: http://ec.europa.eu/food/sites/food/files/plant/docs/ph_biosec_legis_guidelines_xylella-survey.pdf.“ "

(2)	V členu 3a se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Države članice Komisiji na njeno zahtevo predložijo načrte izrednih ukrepov in z objavo na spletu obvestijo vse zadevne poklicne izvajalce dejavnosti.“

(3)

Člen 4 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar je ugotovljena navzočnost zadevnega organizma, zadevna država članica nemudoma razmeji območje v skladu z odstavkom 2 (v nadaljnjem besedilu: razmejeno območje).

Kadar je potrjena navzočnost ene posamezne podvrste zadevnega organizma, lahko zadevna država članica z odstopanjem od prvega pododstavka razmeji območje samo v zvezi z navedeno podvrsto.

Kadar je ugotovljena navzočnost več kot ene podvrste zadevnega organizma, zadevne države članice navedeno območje razmejijo glede na zadevni organizem in vse njegove morebitne podvrste.

Kadar ugotavljanje navzočnosti podvrste poteka, zadevne države članice navedeno območje razmejijo glede na zadevni organizem in vse njegove morebitne podvrste.

Ugotavljanje navzočnosti podvrst temelji na rezultatih testov iz člena 3(2).“

(b)

V odstavku 2 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Varovalni pas okoli okuženega območja je širok vsaj 5 km. Varovalni pas se lahko zmanjša na širino, ki ni manjša od 1 km, če obstaja visoka stopnja zaupanja, da prvotna navzočnost zadevnega organizma ni povzročila širjenja, in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	v polmeru 100 m okrog rastline, za katero je bilo ugotovljeno, da je okužena, so bile vse gostiteljske rastline, ne glede na njihovo zdravstveno stanje, nemudoma odstranjene;

(b)

na podlagi uradnih testov, izvedenih vsaj enkrat v letu, in ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije, od sprejetja ukrepov izkoreninjenja za nobeno drugo rastlino na okuženem območju ni bilo ugotovljeno, da je okužena z zadevnim organizmom. Navedeni testi temeljijo na shemi vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % ali več ter ki je usmerjena na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih;

(c)

v vsaj 5 km širokem pasu okoli okuženega območja je bila izvedena preiskava za ugotavljanje meja razširjenosti, s katero je bilo ugotovljeno, da zadevni organizem v navedenem pasu ni navzoč. Navedena preiskava se izvede v vsaj 1 km širokem pasu okoli okuženega območja na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 100 m × 100 m, v preostalem varovalnem pasu pa na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 1 km × 1 km. Zadevna država članica v vsakem od navedenih kvadratov izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih;

(d)

na podlagi testov, izvedenih dvakrat v obdobju letenja prenašalca in v skladu z mednarodnimi standardi, na okuženem območju od sprejetja ukrepov izkoreninjenja niso bili odkriti prenašalci, okuženi z zadevnim organizmom. Navedeni testi vodijo do zaključka, da je naravno širjenje zadevnega organizma izključeno.

Kadar država članica zmanjša širino varovalnega pasu, o utemeljitvi za navedeno zmanjšanje nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

V primeru okuženega območja je varovalni pas za namen ukrepov zadrževanja iz člena 7(1) širok vsaj 10 km.“

(c)

Odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4. Države članice vodijo in posodabljajo seznam razmejenih območij, vzpostavljenih na njihovih ozemljih, ter objavijo navedeni seznam in morebitne posodobitve. Komisijo obvestijo o svojem seznamu in morebitnih posodobitvah v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/917/EU (*2).

Komisija na podlagi teh obvestil posodobi in objavi svoj seznam razmejenih območij.

5. Kadar na podlagi preiskav iz člena 3 in spremljanja iz člena 6(7) zadevni organizem na razmejenem območju ni odkrit pet let, se lahko razmejitev prekliče. V takih primerih zadevna država članica obvesti Komisijo in druge države članice.

Kadar zadevna država članica z odstopanjem od prvega pododstavka zmanjša varovalni pas na širino, ki ni manjša od 1 km, v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 2, lahko navedena država članica razmejeno območje prekliče po 12 mesecih od njegove prvotne vzpostavitve, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	zaradi ukrepov, sprejetih v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 2, je bilo z visoko stopnjo zaupanja ugotovljeno, da je bila prvotna navzočnost zadevnega organizma osamljen primer in da na zadevnem razmejenem območju ni bilo nadaljnjega širjenja;

(b)

na razmejenem območju so bili opravljeni uradni testi čim bližje času preklica, kolikor je to praktično mogoče, ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije, pri čemer je bila uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % v skladu z mednarodnimi standardi ter ki je usmerjena na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih.

Kadar se razmejeno območje prekliče v skladu z drugim pododstavkom, so zadevne rastline na predhodno vzpostavljenem razmejenem območju v naslednjih dveh letih predmet intenzivnih preiskav. Preiskava se izvede s shemo vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 1 % ali več v skladu z mednarodnimi standardi in na podlagi znanstvenih in tehničnih načel glede morebitnega širjenja zadevnega organizma v neposredni okolici ter ki je usmerjena na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih.

Kadar država članica prekliče razmejeno območje po 12 mesecih od njegove prvotne vzpostavitve, o utemeljitvi za navedeni preklic nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

(*2) Izvedbeni sklep Komisije 2014/917/EU z dne 15. decembra 2014 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Direktive Sveta 2000/29/ES glede uradnega obveščanja o navzočnosti škodljivih organizmov in ukrepih, ki jih sprejmejo ali nameravajo sprejeti države članice (UL L 360, 17.12.2014, str. 59).“ "

(d)

V odstavku 6 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	če obstajajo dokazi, da je bil zadevni organizem nedavno vnesen na to območje z rastlinami, na katerih je bil odkrit, ali da je bil zadevni organizem odkrit na enoti, ki je fizično zaščitena pred prenašalci navedenega organizma;“

(4)

V členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko zadevna država članica izda dovoljenja za saditev gostiteljskih rastlin na okuženih območjih iz Priloge II, kjer se izvajajo ukrepi zadrževanja v skladu s členom 7, razen na 20-kilometrskem območju iz člena 7(7)(c). Zadevna država članica pri izdaji navedenih dovoljenj da prednost gostiteljskim rastlinam sort, ki so ocenjene kot odporne na zadevni organizem ali tolerantne zanj.“

(5)

Člen 6 se spremeni:

(a)

Vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 2 se lahko države članice odločijo, da posameznih gostiteljskih rastlin, ki so uradno priznane kot rastline z zgodovinsko vrednostjo, ni treba odstraniti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	te gostiteljske rastline so bile vzorčene in testirane v skladu s členom 3(2) ter je bilo potrjeno, da niso okužene z zadevnim organizmom;

(b)	posamezne gostiteljske rastline ali to območje se ustrezno fizično zaščiti pred prenašalci, tako da te rastline ne prispevajo k nadaljnjemu širjenju zadevnega organizma;

(c)	uporabljajo se ustrezne kmetijske prakse za obvladovanje zadevnega organizma in njegovih prenašalcev.

Zadevna država članica pred odobritvijo odstopanja Komisijo obvesti o izidu vzorčenja in testiranja iz točke (a), opisu ukrepov iz točk (b) in (c), ki jih namerava izvesti, njihovi utemeljitvi ter lokaciji posameznih rastlin. Komisija objavi seznam in lokacijo gostiteljskih rastlin, za katere se odobri tako odstopanje.

Vsaka taka rastlina se v obdobju letenja prenašalca uradno pregleda za simptome zadevnega organizma in za preverjanje ustreznosti fizične zaščite. Kadar so navzoči simptomi, se rastlina vzorči in testira za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma.“

(b)

Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Zadevna država članica spremlja navzočnost zadevnega organizma z letnimi preiskavami, pri čemer upošteva tehnične smernice za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljene na spletišču Komisije. Izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih v skladu z ustreznimi določbami člena 3(1) in (2).

V varovalnih pasovih se preiskava izvede v vsaj 1 km širokem pasu okoli okuženega območja na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 100 m × 100 m, v preostalem varovalnem pasu pa na podlagi mreže, ki jo sestavljajo kvadrati v velikosti 1 km × 1 km. Zadevna država članica v vsakem od navedenih kvadratov izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih.“

(6)

Člen 7 se spremeni:

(a)

Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Z odstopanjem od člena 6 se lahko samo na okuženem območju iz Priloge II pristojni uradni organ zadevne države članice odloči, da bo uporabljal ukrepe zadrževanja iz odstavkov 2 do 7 (v nadaljnjem besedilu: območje zadrževanja).

2. Zadevna država članica odstrani vse rastline, za katere je bilo na podlagi uradnih preiskav iz odstavka 7 ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom.

Navedena odstranitev se izvede nemudoma po uradni ugotovitvi navzočnosti zadevnega organizma.

Sprejmejo se vsi potrebni previdnostni ukrepi, da se prepreči širjenje zadevnega organizma med odstranitvijo in po njej.“

(b)

Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Zadevna država članica spremlja navzočnost zadevnega organizma z letnimi uradnimi preiskavami, pri čemer upošteva tehnične smernice za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljene na spletišču Komisije, vsaj na naslednjih lokacijah:

(a)	v bližini enot pridelave iz člena 9(2);

(b)	v bližini lokacij rastlin, ki imajo posebno kulturno, družbeno ali znanstveno vrednost;

(c)	znotraj okuženega območja iz Priloge II na območju vsaj 20 km od meje navedenega okuženega območja s preostalim ozemljem Unije.

Navedene preiskave temeljijo na mreži, ki jo sestavljajo kvadrati velikosti 100 m × 100 m. Zadevna država članica v vsakem od navedenih kvadratov izvaja vizualne preglede zadevnih rastlin ter vzorčenje in testiranje simptomatičnih rastlin in asimptomatičnih rastlin v bližini simptomatičnih v skladu z ustreznimi določbami člena 3(1) in (2).

Zadevna država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o morebitni uradni ugotovitvi navzočnosti zadevnega organizma na lokacijah iz točke (c).

Točka (c) prvega pododstavka se ne uporablja za otoke, ki so v celoti območja zadrževanja in so več kot 10 km oddaljeni od najbližjega kopenskega ozemlja Unije.“

(7)

Člen 9 se spremeni:

(a)

V odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Ta člen se uporablja samo za premeščanje zadevnih rastlin, razen:

(a)	rastlin, ki so bile celotni proizvodni cikel gojene in vitro, ali

(b)	rastlin, ki spadajo med sorte zadevnih rastlin iz Priloge III.“

(b)

V odstavku 2 se točke (d), (e) in (f) nadomestijo z naslednjim:

„(d)

je obdana s pasom širine 100 metrov, ki se uradno pregleduje dvakrat letno in v katerem so bile vse rastline, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom ali da imajo simptome, nemudoma odstranjene, pred navedeno odstranitvijo pa so bila opravljena ustrezna fitosanitarna tretiranja proti prenašalcem zadevnega organizma;

(e)	je predmet fitosanitarnih tretiranj ob ustreznem času v letu, da se zagotovi, da na njej niso navzoči prenašalci zadevnega organizma; navedena tretiranja lahko, če je primerno, vključujejo odstranitev rastlin;

(f)	na njej in obenem na pasu iz točke (d) se letno izvedeta vsaj dva uradna pregleda ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije;“

(c)

Odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7. Zadevne rastline, ki so vsaj del svoje življenjske dobe rasle na razmejenem območju, se na ozemlje Unije in znotraj ozemlja Unije premeščajo samo, če jim je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS (*3).

8. Gostiteljske rastline, ki niso nikoli rasle na razmejenih območjih, se znotraj Unije premeščajo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

rasle so na enoti, ki je predmet letnega uradnega pregleda in v primeru simptomov zadevnega organizma tudi vzorčenja, ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije, ter testiranja v skladu z mednarodnimi standardi za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma;

(b)	priložen jim je rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS.

Vendar se rastline za saditev, razen semen, vrst Coffea, Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb premeščajo znotraj Unije samo, če so rasle na enoti, ki je predmet letnega uradnega pregleda in vzorčenja, ob upoštevanju tehničnih smernic za preiskavo organizma Xylella fastidiosa, objavljenih na spletišču Komisije, ter testiranja v skladu z mednarodnimi standardi za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma, ki potrjuje odsotnost zadevnega organizma, pri čemer je bila uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 5 %. Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 3(2) se navzočnost zadevnega organizma preveri z enim testom, v primeru pozitivnega rezultata pa se njegova navzočnost ugotavlja z izvedbo vsaj enega pozitivnega molekularnega testa v skladu z mednarodnimi standardi. Navedeni testi so uvrščeni na seznam v podatkovni zbirki testov za identifikacijo zadevnega organizma in njegovih podvrst, ki jo vodi Komisija. Vzorčenje je usmerjeno na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih.

Brez poseganja v del A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES se rastlinski potni list ne zahteva za premeščanje gostiteljskih rastlin iz tega odstavka v primeru katere koli osebe, ki deluje za namene zunaj področij njene trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti in ki navedene rastline pridobi za lastno uporabo.

(*3) Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, str. 22).“ "

(d)

Doda se naslednji odstavek 9:

„9. Brez poseganja v odstavek 8 se pred-bazni material, kot je opredeljen v členu 2(5) Direktive Sveta 2008/90/ES (*4), ali pred-bazne matične rastline, kot so opredeljene v členu 1(3) Izvedbene direktive Komisije 2014/98/EU (*5), ki pripadajo vrstam Juglans regia L., Olea europaea L., Prunus amygdalus Batsch, P. amygdalus × P. persica, P. armeniaca L., P. avium (L.) L., P. cerasus L., P. domestica L., P. domestica × P. salicina, P. dulcis (Mill.) D.A. Webb, P. persica (L.) Batsch in P. salicina Lindley in ki so rasle zunaj razmejenih območij ter so bile vsaj del svojega življenjskega obdobja zunaj objektov, zaščitenih pred žuželkami, znotraj Unije premeščajo samo, če jim je priložen rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z Direktivo 92/105/EGS, in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	zanje se izda dovoljenje, določeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2017/167 (*6);

(b)	v najkrajšem možnem času pred njihovim premeščanjem so bile predmet vizualnega pregleda, vzorčenja in molekularnega testiranja za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma, izvedenega v skladu z mednarodnimi standardi.

Brez poseganja v del A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES se rastlinski potni list ne zahteva za premeščanje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala iz tega odstavka v primeru katere koli osebe, ki deluje za namene zunaj področij njene trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti in ki navedene rastline pridobi za lastno uporabo.

(*4) Izvedbena direktiva Komisije 2014/98/EU z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi s posebnimi zahtevami za rodove in vrste sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi, posebnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji, in podrobnimi predpisi za uradne preglede (UL L 298, 16.10.2014, str. 22)."

(*5) Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8)."

(*6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/167 z dne 30. januarja 2017 o začasnem dovoljenju Belgiji, Češki, Franciji in Španiji za certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala določenih vrst sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi Sveta 2008/90/ES, pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami (UL L 27, 1.2.2017, str. 143).“ "

(8)

Člen 10 se spremeni:

(a)	Vstavi se naslednji odstavek 2a: „2a. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi za dobavo rastlin za saditev vrst Coffea, Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb, ki niso nikoli rasle na razmejenem območju.“

(b)	Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Poklicni izvajalci dejavnosti hranijo evidenco iz odstavkov 1, 2 in 2a tri leta po datumu, ko so dobavili ali prejeli posamezno partijo.“

(9)

V členu 16 se doda naslednji drugi pododstavek:

„Rastline za saditev, razen semen, vrst Coffea, Lavandula dentata L., Nerium oleander L., Olea europaea L., Polygala myrtifolia L. in Prunus dulcis (Mill.) D.A. Webb se v Unijo vnesejo samo, če so rasle na enoti, ki je predmet letnega uradnega pregleda, ter če se na navedenih rastlinah ob ustreznem času opravita vzorčenje in testiranje za ugotavljanje navzočnosti zadevnega organizma v skladu z mednarodnimi standardi, ki potrjujeta odsotnost zadevnega organizma, pri čemer je bila uporabljena shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99-odstotno zanesljivostjo ugotoviti stopnjo navzočnosti okuženih rastlin v višini 5 %, ter ki sta usmerjena na simptomatične rastline in asimptomatične rastline v bližini simptomatičnih.“

(10)

V členu 17(4) se točke (c), (d) in (e) nadomestijo z naslednjim:

„(c)

(d)	je predmet fitosanitarnih tretiranj ob ustreznem času v letu, da se zagotovi, da na njej niso navzoči prenašalci zadevnega organizma; navedena tretiranja lahko, če je primerno, vključujejo odstranitev rastlin;

(e)	na njej in obenem na pasu iz točke (c) se letno izvedeta vsaj dva uradna pregleda v obdobju letenja prenašalca;“

(11)	Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu.

(12)	Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.

(13)	Doda se Priloga III, katere besedilo je vključeno v Prilogo III k temu sklepu.

Člen 2

Odložena uporaba

Točka 7(c) člena 1 glede drugega pododstavka člena 9(8) Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 se uporablja od 1. marca 2018.

Člen 3

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 125, 21.5.2015, str. 36).

(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/764 z dne 12. maja 2016 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 126, 14.5.2016, str. 77).

(4) EFSA Journal 2015;13(1):3989, 262 str., doi:10.2903/j.efsa.2015.3989.

(5) EFSA Journal 2016; 14(10):4601, 19 str. doi:10.2903/j.efsa.2016.4601.

(6) Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, str. 22).

(7) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/167 z dne 30. januarja 2017 o začasnem dovoljenju Belgiji, Češki, Franciji in Španiji za certificiranje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala določenih vrst sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi Sveta 2008/90/ES, pridelanih na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami (UL L 27, 1.2.2017, str. 143).

(8) Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 8).

Sorte	Vrste sort	Podvrste zadevnega organizma
Cabernet Sauvignon	Vitis vinifera L.	Xylella fastidiosa ssp. pauca ST 53
Negroamaro	Vitis vinifera L.	Xylella fastidiosa ssp. pauca ST 53
Primitivo	Vitis vinifera L.	Xylella fastidiosa ssp. pauca ST 53