30.10.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 284/109


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1953

z dne 29. oktobra 2015

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Japonske, Republike Koreje, Ruske federacije in Združenih držav Amerike

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) (1), zlasti člena 9(4) te uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začasni ukrepi

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 13. maja 2015 na podlagi Uredbe (EU) 2015/763 („začasna uredba“) (2) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine („GOES“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), Japonske, Republike Koreje („Koreja“), Ruske federacije („Rusija“) in Združenih držav Amerike („ZDA“) (skupaj „zadevne države“).

(2)

Postopek se je začel 14. avgusta 2014 na podlagi pritožbe, ki jo je 30. junija 2014 vložilo Evropsko jeklarsko združenje („EUROFER“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % vseh proizvajalcev GOES v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (15) začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 („obdobje preiskave“). Preiskava gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

2.   Nadaljnji postopek

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Za japonska proizvajalca izvoznika JFE Steel Corporation in Nippon Steel & Sumitoma Metal Corporation so bila organizirana zaslišanja s pooblaščencem za zaslišanje v okviru trgovinskih postopkov.

(5)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (27), (224) in (239) začasne uredbe, je Komisija še naprej iskala in preverjala vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za dokončne ugotovitve. Po uvedbi začasnih ukrepov je bilo pet dodatnih preveritvenih obiskov opravljenih v prostorih naslednjih uporabnikov v Evropski uniji:

—

Siemens Aktiengesellschaft, München, Nemčija,

—

ABB AB, Brussels, Belgija,

—

SGB-Smit Group, Regensburg, Nemčija,

—

Končar – Distribution and Special Transformers, Inc., Zagreb, Hrvaška,

—

Schneider Electric S.A., Metz, Francija.

(6)

Poleg tega so bili trije preveritveni obiski opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev Unije:

—

ThyssenKrupp Electrical Steel UGO SAS, Isbergues, Francija,

—

ThyssenKrupp Electrical Steel GmbH, Gelsenkirchen, Nemčija,

—

Tata Steel UK Limited (Orb Electrical Steels), Newport, Združeno kraljestvo.

(7)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala Komisija uvesti dokončne protidampinške ukrepe. Odobren jim je bil tudi rok za predložitev stališč po tem razkritju. Za združenje uporabnikov je bilo organizirano zaslišanje s pooblaščencem za zaslišanje v okviru trgovinskih postopkov.

(8)

Komisija je obravnavala ustne in pisne pripombe, ki so jih poslale zainteresirane strani, ter po potrebi ustrezno spremenila ugotovitve.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

(9)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (16) začasne uredbe, so zadevni izdelek zrnato usmerjeni ploščato valjani izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine, debeline več kot 0,16 mm, s poreklom iz LRK, Japonske, Koreje, Rusije in ZDA, ki so trenutno uvrščeni pod oznaki KN ex 7225 11 00 in ex 7226 11 00 („zadevni izdelek“).

(10)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da si zadevni izdelek iz uvodne izjave (16) začasne uredbe in podobni izdelek nista podobna, kot je navedeno v uvodni izjavi (22) začasne uredbe, ker nimata enakih fizikalnih in kemičnih značilnosti ter se ne uporabljata za enake namene. Trije proizvajalci izvozniki, združenje uporabnikov in dva posamezna uporabnika so trdili, da je treba visokoprepustne vrste in/ali domensko dodelane vrste zadevnega izdelka izključiti iz obsega preiskave, saj se te vrste ne proizvajajo v zadostnih količinah ali se v Uniji sploh ne proizvajajo. Eden od proizvajalcev izvoznikov je podrobno navedel, da gre za vrste zadevnega izdelka z največjo izgubo jedra 0,90 W/kg in manj z magnetno polarizacijo več kot 1,88 T. Drugi pa je zahteval, da se zaradi omejenega konkurenčnega prekrivanja z izdelki, ki jih ponuja industrija Unije, izključijo vrste z največjo izgubo jedra 0,95 W/kg in manj. Še eden proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba izključiti vrste zadevnega izdelka z največjo izgubo jedra 0,90 W/kg pri 1,7 T/50 Hz ali manj in prepustnostjo (indukcijo) 1,88 T ali več ter vrste z največjo izgubo jedra 1,05 W/kg pri 1,7 T/50 Hz ali manj in prepustnostjo (indukcijo) 1,91 T ali več. Poleg tega je eden od uporabnikov trdil, da bi bilo treba izključiti vrste zadevnega izdelka z največjo izgubo jedra 0,80 W/kg pri 1,7 T/50 Hz ali manj ter vrste z nizko ravnijo hrupa z dejavnikom B 800 s prepustnostjo 1,9 T ali več. Nekateri od njih so poleg tega trdili, da se značilnosti in končne uporabe vrst izdelka z najnižjimi izgubami jedra znatno razlikujejo ter jih zato ne kupujejo iste stranke in ne konkurirajo drugim vrstam zadevnega izdelka. Eden od preostalih uporabnikov je nadalje trdil, da bi bilo treba izvesti dve ločeni analizi škode, vzročne zveze in interesa Unije. Še drug uporabnik je zahteval, da bi bilo treba umakniti začasne ukrepe, če to ne bi bilo mogoče, pa vsaj iz obsega izdelka izključiti visokoprepustne vrste (tj. vrste z največjo izgubo jedra 0,90 W/kg in manj).

(11)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani isto zahtevo ponovilo. Eden od uporabnikov je trdil, da dejstvo, da je Komisija določila ločene minimalne uvozne cene za tri različne kategorije GOES, kaže na pomembnost ločenega obravnavanja različnih kategorij in bi torej utemeljevalo izključitev.

(12)

Komisija je menila, da je zadevni izdelek, ne glede na njegovo izgubo jedra, raven hrupa in dejstvo, ali je konvencionalen ali visokoprepusten, ploščato valjan izdelek iz legiranega jekla z zrnato usmerjeno strukturo, zaradi katere lahko izdelek prevaja magnetno polje. Zaradi usmerjenosti zrn so tehnične in fizikalne značilnosti jekla omejene na edinstven izdelek z izjemno veliko zrnato strukturo. Skladno s tem opredelitev izdelka vsebuje dobro opredeljen izdelek. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo vse vrste zadevnega izdelka skupne kemične značilnosti in so namenjene eni glavni uporabi, tj. proizvodnji transformatorjev. Poleg tega je med različnimi vrstami zadevnega izdelka določena stopnja zamenljivosti.

(13)

Glede trditve, da bi bila izključitev utemeljena, ker proizvajalci Unije nekaterih določenih vrst zadevnega izdelka ne proizvajajo v zadostni meri, bi bilo treba najprej opozoriti, da v osnovni uredbi nikjer ni navedena zahteva, da bi morala industrija Unije v komercialnem obsegu proizvajati vse vrste zadevnega izdelka. Poleg tega je industrija Unije v obdobju preiskave proizvajala več visokoprepustnih vrst izdelkov. Kot je navedeno v uvodni izjavi (131) v nadaljevanju, je preverjanje tudi pokazalo, da so proizvajalci Unije vlagali v proizvodnjo visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka, zaradi česar bodo lahko povečali proizvodnjo visokoprepustnih GOES. Poleg tega opredelitev obsega izdelka v preiskavi, kot je navedeno v uvodni izjavi (12), urejajo tehnične značilnosti GOES. Zahtevana izključitev bi lahko znižala raven zaščite proti nadaljnjemu škodljivemu dampingu v zvezi s posebej visokoprepustnimi vrstami in tako prizadela sedanjo stopnjo proizvodnje s strani industrije Unije. V teh okoliščinah dejstvo, da določenih visokoprepustnih vrst GOES ne proizvaja industrija Unije, ni zadosten razlog, da bi jih izključili iz obsega izdelka.

(14)

Glede trditve, da bi ločitev v tri različne kategorije GOES (glej uvodno izjavo (11)) pokazala, da je izključitev utemeljena, je treba opozoriti, da je v preiskavo zajet zadevni izdelek, kot je opredeljen v uvodni izjavi (9), ter da so bile zato izvedene obsežna analiza škode, analiza vzročne zveze in analiza interesa Unije. Dejstvo, da je Komisija priznala, da med različnimi vrstami izdelka obstajajo razlike v kakovosti in da jih je upoštevala pri odločitvi o obliki ukrepov v okviru preverjanja interesa Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (172) v nadaljevanju, ne more biti razlog za spremembo obsega ukrepov.

(15)

Zato je Komisija ob upoštevanju navedenega zavrnila zahteve za izključitev teh vrst izdelkov iz obsega izdelka. Komisija je proučila razlike v kakovosti, pa čeprav le zaradi oblike ukrepa (glej uvodno izjavo (172)).

(16)

Ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da na eni strani vrste zadevnega izdelka „prve kategorije“ (večja ploščatost, manj zvarov), ki se izvažajo, ter na drugi strani vrste „druge“ in „tretje kategorije“ (z več pomanjkljivostmi, večjim številom šivov in manjšo ploščatostjo), ki se izvažajo, kot velja v praksi ruske industrije, nikakor niso zamenljive (v nobeno smer) in predstavljajo različne izdelke. Zato je trdil, da je treba material „druge“ in „tretje kategorije“ izključiti iz obsega izdelka.

(17)

Ruski proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju ponovil svojo trditev in zatrjeval, da se lahko te vrste „druge“ in „tretje kategorije“, ki se izvažajo, v industriji transformatorjev le omejeno uporabljajo, če se nadalje obdelajo v storitvenih centrih za jeklo, in bi jih bilo treba zato izključiti.

(18)

Veljavni opis in oznaka KN zadevnega izdelka bi lahko vključevala različne vrste z vidika kakovosti. Vendar je proizvodnja izdelka nižje kakovosti v Uniji in pri proizvajalcih izvoznikih neločljivo povezana s proizvodnim procesom, vrste nižje kakovosti pa so izdelane iz enakega osnovnega materiala in na isti proizvodni opremi. T. i. vrste „druge“ in „tretje kategorije“, ki se izvažajo, se prav tako prodajajo za uporabo v dejavnostih, ki vključujejo transformatorje, in so v celoti skladne z opredelitvijo zadevnega izdelka. Dejstvo, da je potrebna nadaljnja obdelava, ni neobičajno in ne more biti razlog za izključitev vrste izdelka. Zato je Komisija to zahtevo zavrnila.

(19)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da sta zadevni izdelek, ki ga proizvajajo in prodajajo zadevne države, ter izdelek, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije, podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Uvodne izjave od (16) do (21) začasne uredbe se potrdijo.

C.   DAMPING

1.   Splošna metodologija

(20)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede splošne metodologije Komisije za izračune dampinga, se uvodne izjave od (33) do (45) začasne uredbe potrdijo.

2.   Republika Koreja

2.1.   Normalna vrednost

(21)

Po začasnem razkritju je edini proizvajalec izvoznik opozoril na to, da bi bilo treba od normalne vrednosti odšteti stroške notranjega prevoza in manipulativne stroške podjetja. Poleg tega bi bilo treba nekoliko prilagoditi stroške preoblikovanja iz celih kolobarjev v razrezane. V skladu s splošno metodologijo, kot je določena v uvodni izjavi (56) začasne uredbe, je bila ta trditev sprejeta, izračuni pa so se ustrezno spremenili. Ugotovitve iz uvodne izjave (46) začasne uredbe v zvezi s proizvajalcem izvoznikom se zato spremenijo.

2.2.   Izvozna cena

(22)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je s svojimi trgovinskimi družbami in povezanimi družbami v Uniji predstavljal en sam gospodarski subjekt ter da se zato za določitev izvozne cene ne bi smela izvesti prilagoditev v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(23)

Nesporno je, da proizvajalec izvoznik in povezani uvozniki pripadajo isti skupini podjetij. Zato se šteje, da med njimi obstaja povezava. Komisija mora v takih okoliščinah izvozno ceno konstruirati v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Zato je bila trditev zavrnjena, uvodne izjave od (50) do (54) začasne uredbe pa potrjene.

2.3.   Primerjava

(24)

Proizvajalec izvoznik je prav tako zahteval prilagoditev za raven trgovanja v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, pri čemer je trdil, da je bila domača prodaja povezanih trgovcev namenjena končnim uporabnikom, medtem ko je bil izvoz dejansko konstruiran kot cena za distributerje, saj je Komisija v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe odštela prodajne, splošne in upravne stroške ter stopnjo dobička povezanih trgovcev v Uniji.

(25)

Dejstvo, da je bila izvozna cena konstruirana v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, ne pomeni, da se je spremenila raven trgovanja, na kateri je bila določena izvozna cena. Osnova za konstruirano izvozno ceno je še naprej cena, zaračunana končnim uporabnikom. Prilagoditev za raven trgovanja v tem primeru ni utemeljena, saj je proizvajalec izvoznik na domačem trgu in trgu Unije prodajal na isti ravni trgovanja. Proizvajalec izvoznik v vsakem primeru ni zagotovil dokaza, da je domnevna razlika v ravni trgovanja vplivala na primerljivost cen, kar bi izhajalo iz doslednih in očitnih razlik v delovanju in cenah prodajalca za različne ravni trgovanja na domačem trgu države izvoznice. Pač pa je le trdil, da bi morala biti prilagoditev enaka prilagoditvi, izvedeni v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, za konstruiranje izvozne cene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

2.4.   Stopnje dampinga

(26)

Zaradi sprememb normalne vrednosti v skladu z uvodno izjavo (21) zgoraj se dokončne stopnje dampinga za Korejo spremenijo:

Država

Družba

Dokončna stopnja dampinga

Republika Koreja

POSCO, Seoul

22,5 %

Vse druge družbe

22,5 %

3.   Ljudska republika Kitajska

3.1.   Primerljiva država

(27)

Glede uporabe Republike Koreje kot primerljive države ni bilo prejetih nobenih drugih pripomb. Komisija potrjuje ugotovitve iz uvodnih izjav od (65) do (71) začasne uredbe.

3.2.   Normalna vrednost

(28)

Normalna vrednost za oba proizvajalca izvoznika v LRK je bila v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določena na podlagi cene ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi, v tem primeru Koreji.

(29)

Normalna vrednost kitajskih družb je bila spremenjena v skladu s spremembo normalne vrednosti, določeno za Korejo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (21).

3.3.   Izvozna cena

(30)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede izvozne cene, se uvodni izjavi (73) in (74) začasne uredbe potrdita.

3.4.   Primerjava

(31)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede primerjave normalne vrednosti in izvoznih cen, se uvodne izjave od (75) do (78) začasne uredbe potrdijo.

3.5.   Stopnje dampinga

(32)

Na podlagi odgovorov na vprašalnik je Komisija v uvodni izjavi (80) začasne uredbe ugotovila, da sta bila oba sodelujoča proizvajalca izvoznika povezana prek skupnega lastništva. Enotna stopnja dampinga za obe družbi je bila zato začasno določena na podlagi tehtanega povprečja njunih posameznih stopenj dampinga.

(33)

Oba sodelujoča kitajska proizvajalca izvoznika (Baosteel in WISCO) sta nasprotovala odločitvi Komisije, da bi ju obravnavala kot povezani družbi, zaradi česar bi imela eno tehtano povprečno dampinško dajatev. Trdila sta, da si konkurirata na domačem trgu in izvoznih trgih.

(34)

Komisija je ponovila, da sta oba sodelujoča proizvajalca izvoznika povezana prek skupnega državnega lastništva. Vendar bi imeli obe družbi v okoliščinah tega primera skromen interes za usklajevanje svojih izvoznih dejavnosti po uvedbi ukrepov, glede na to, da so ukrepi sestavljeni iz variabilne dajatve, ki temelji na isti minimalni uvozni ceni za vse proizvajalce izvoznike, kot je podrobno navedeno v uvodnih izjavah (175) in (176) v nadaljevanju. Zato Komisija meni, da v končni fazi ni treba skleniti, ali bi bilo treba obe družbi obravnavati kot en subjekt v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. Za namene trenutne preiskave sta bili zato določeni dve ločeni stopnji dampinga.

(35)

Pritožnik je po dokončnem razkritju trdil, da bi lahko dve posamezni stopnji dajatve za oba kitajska proizvajalca izvoznika vodili do usklajenih izvoznih dejavnosti, ko cene padejo pod minimalno uvozno ceno. Trdil je, da bi bilo treba določiti eno samo stopnjo dajatve za oba. Vendar Komisija, kot je bilo že navedeno, v posebnih okoliščinah tega primera izhaja iz tega, da bodo mednarodne cene srednjeročno do dolgoročno verjetno presegale minimalne uvozne cene. Skladno s tem meni, da je tveganje usklajevanja med obema proizvajalcema izvoznikoma zanemarljivo in da je bolj sorazmeren način za obravnavanje tega tveganja možnost vmesnega pregleda v primeru spremembe okoliščin. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(36)

Stopnja sodelovanja je bila visoka, saj je uvoz obeh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal 100 % celotnega izvoza iz LRK v Unijo. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga na ravni države določila na ravni sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(37)

Na tej podlagi se dokončne stopnje dampinga za Ljudsko republiko Kitajsko spremenijo:

Država

Družba

Dokončna stopnja dampinga

Ljudska republika Kitajska

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd., Shanghai

21,5 %

Wuhan Iron & Steel Co., Ltd., Wuhan

54,9 %

Vse druge družbe

54,9 %

4.   Japonska

4.1.   Normalna vrednost

(38)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se določitev normalne vrednosti iz uvodnih izjav (84) in (85) začasne uredbe potrdi.

4.2.   Izvozna cena

(39)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se določitev izvozne cene iz uvodnih izjav od (86) do (88) začasne uredbe potrdi.

4.3.   Primerjava

(40)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede primerjave normalne vrednosti in izvoznih cen, se uvodne izjave od (89) do (92) začasne uredbe potrdijo.

4.4.   Stopnje dampinga

(41)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede stopenj dampinga, se uvodne izjave od (93) do (95) začasne uredbe potrdijo.

5.   Ruska federacija

5.1.   Normalna vrednost

(42)

Vsa proizvodnja zadevnega izdelka v Rusiji je obsegala konvencionalne GOES, na trgu Unije pa so se prodajali najkakovostnejši in manj kakovostni izdelki. Ruski proizvajalec izvoznik je zahteval prilagoditev normalne vrednosti, da bi se upoštevalo dejstvo, da se manj kakovostni razredi na trg Unije izvažajo po nižjih cenah kot najkakovostnejši.

(43)

Komisija je proučila možnost prilagoditve za normalno vrednost manj kakovostnih razredov. Opozoriti je treba, da se je v začasni fazi na zahtevo proizvajalca izvoznika razlikovalo med najkakovostnejšimi in manj kakovostnimi razredi, pri čemer so se za zagotovitev poštene primerjave ločile cene in stroški vsakega posameznega razreda. To razlikovanje za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno bi bilo treba ohraniti.

(44)

Vendar prilagoditev normalne vrednosti same po sebi v smislu zmanjšanja proizvodnih stroškov manj kakovostnih razredov ni utemeljena. Taka prilagoditev bi pomenila, da se zadevnemu izdelku ne bi pripisal precejšen delež stroškov, čeprav bi taki stroški v zvezi z izdelkom nastali. Normalna vrednost za vse vrste izdelka je bila izračunana na podlagi dejanskih podatkov, ki jih je poslal proizvajalec izvoznik in so bili preverjeni na kraju samem. Komisija je preverila razporeditev stroškov in ni našla razlogov, s katerimi bi se utemeljila umetna razporeditev takih stroškov ali druge prilagoditve. Vse razlike v ceni med različnimi vrstami izdelka se nujno obračunajo, saj se normalna vrednost določi glede na vrsto izdelka. To trditev bi bilo zato treba zavrniti.

(45)

Družba je trdila, da razlike v stopnjah dampinga med najkakovostnejšimi in manj kakovostnimi razredi utemeljujejo njeno stališče. Vendar je povsem običajno, da se stopnje dampinga med različnimi skupinami vrst izdelkov razlikujejo. Prilagoditve normalne vrednosti ni mogoče utemeljiti z razliko v stopnji dampinga. To trditev bi bilo treba zato prav tako zavrniti.

(46)

Industrija Unije je trdila, da Komisija ni ravnala pravilno, ker ni prilagodila stroškov proizvodnje ruskih proizvajalcev v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Poleg tega je trdila, da se še vedno zastavlja vprašanje, ali cene za transakcije znotraj skupine razumno izražajo celotne stroške, povezane z zadevnim izdelkom, ne glede na to, ali bi Komisija sklenila, da ruski proizvajalci v okviru skupine zaračunavajo cene, ki so primerljive s cenami zunanje prodaje. Komisija je te cene primerjala s cenami, ki so bile zaračunane tretjim stranem ter na tej podlagi ugotovila, da so nakupne cene za surovine, ki sta jih plačevala oba povezana ruska proizvajalca ustrezale tržnim cenam v obdobju preiskave in da so zato izražale običajne nakupne stroške. S preiskavo se nadalje niso razkrili nobeni znaki o tem, da pri določanju cen niso bili izraženi celotni stroški. Zato prilagoditev ni bila potrebna.

(47)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede normalne vrednosti, se uvodni izjavi (98) in (99) začasne uredbe potrdita.

5.2.   Izvozna cena

(48)

Ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba izvoz materialov tretjega razreda izključiti iz izračuna dampinga. Vendar za izključitev teh izdelkov ni podlage, saj je material tretjega razreda prav tako zadevni izdelek. To trditev bi bilo zato treba zavrniti.

(49)

Ruski proizvajalec je trdil, da prilagoditve za dobiček ter prodajne, splošne in upravne stroške povezanega uvoznika (Novex) niso utemeljene, ter navedel, da se ne strinja s tem, kako Komisija razlaga člen 2(8) in 2(9) osnovne uredbe v zvezi s tem.

(50)

Ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da je prilagoditev za prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček v skladu s členom 2(9) utemeljena le, kadar se v pogojih prodaje zahteva, da je treba izdelek dobaviti s plačanimi dajatvami. Kadar pa se po drugi strani izdelki prodajajo brez plačanih dajatev, se uporablja člen 2(8), kar pomeni, da odštevanje prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ter dobička ni utemeljeno. Nadalje je trdil, da je družba Novex delovala kot „izvozna roka“ skupine NLMK, da ni opravljala uvoznih funkcij in imela stroškov, „ki jih običajno nosi uvoznik“.

(51)

Vendar, kot je pojasnjeno v začasni uredbi in v nasprotju z navedenimi trditvami, se je s preiskavo ugotovilo, da je družba Novex v obdobju preiskave pri celotni prodaji zadevnega izdelka opravljala iste uvozne funkcije. Dejansko je navedena družba take funkcije opravljala za precej širši razpon jeklenih izdelkov in ne samo za zadevni izdelek. Različne oznake Incoterms (DDP, DAP ali CIF) ne spreminjajo dejstva, da je navedena družba delovala kot povezani uvoznik za vse transakcije na trgu Unije. Predložen ni bil noben dokaz za ovržbo te ugotovitve. Zato se potrjuje, da je treba uporabiti prilagoditve za prodajne, splošne in upravne stroške ter dobiček v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(52)

Ruski proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju ponovil svojo trditev, da prilagoditev v skladu s členom 2(9) ni utemeljena za prodajo, opravljeno na podlagi DDU/DAP. Vendar je ni podkrepil z nobenim novim dokazom. Komisija vztraja pri svojem stališču, da bi bilo treba vso prodajo prilagoditi v skladu s členom 2(9), saj je družba Novex delovala kot uvoznik za vse transakcije, cene ruskih proizvajalcev izvoznikov za to družbo pa zaradi povezave niso bile zanesljive, kot je pojasnjeno v začasni uredbi.

(53)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede izvozne cene, se uvodna izjava (100) začasne uredbe potrdi.

5.3.   Primerjava

(54)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede primerjave, se uvodni izjavi (101) in (102) začasne uredbe potrdita.

5.4.   Stopnje dampinga

(55)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede stopenj dampinga, se uvodne izjave od (103) do (105) začasne uredbe potrdijo.

6.   Združene države Amerike

6.1.   Normalna vrednost

(56)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede normalne vrednosti v ZDA, se ugotovitve iz uvodne izjave (107) začasne uredbe potrdijo.

6.2.   Izvozna cena

(57)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se določitev izvozne cene iz uvodnih izjav od (108) do (111) začasne uredbe potrdi.

6.3.   Primerjava

(58)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede primerjave normalne vrednosti in izvoznih cen, se uvodni izjavi (112) in (113) začasne uredbe potrdita.

6.4.   Stopnje dampinga

(59)

Komisija ni prejela pripomb glede začasnih ugotovitev v zvezi s sodelujočimi proizvajalci izvozniki. Zato se stopnje dampinga iz uvodnih izjav od (114) do (116) začasne uredbe potrdijo.

7.   Stopnje dampinga za vse zadevne države

(60)

Na podlagi navedenega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Država

Družba

Dokončna stopnja dampinga

Ljudska republika Kitajska

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd., Shanghai

21,5 %

Wuhan Iron & Steel Co., Ltd., Wuhan

54,9 %

Vse druge družbe

54,9 %

Japonska

JFE Steel Corporation, Tokyo

47,1 %

Nippon Steel & Sumitomo Metal Corporation, Tokyo

52,2 %

Vse druge družbe

52,2 %

Republika Koreja

POSCO, Seoul

22,5 %

Vse druge družbe

22,5 %

Ruska federacija

OJSC Novolipetsk Steel, Lipetsk; VIZ Steel, Ekaterinburg

29,0 %

Vse druge družbe

29,0 %

Združene države Amerike

AK Steel Corporation, Ohio

60,1 %

Vse druge družbe

60,1 %

D.   ŠKODA

1.   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(61)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede opredelitve pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije, se sklepi iz uvodnih izjav (117) in (118) začasne uredbe potrdijo.

2.   Potrošnja Unije

(62)

Japonski proizvajalec izvoznik je trdil, da uporaba razponov za podatke o potrošnji Unije ni primerna, saj ti podatki načeloma ne bi smeli ostati zaupni.

(63)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (134) začasne uredbe, se je o uvozu japonskega zadevnega izdelka na Nizozemsko v obravnavanem obdobju poročalo pod zaupno oznako KN. Razponi so se uporabili zaradi varovanja zaupnosti podatkov, ki so jih poslale zainteresirane strani. Če bi se za podatke o potrošnji Unije namesto razponov zagotovili natančni podatki, bi lahko eden od obeh japonskih proizvajalcev izvoznikov natančno izračunal ves uvoz drugega japonskega proizvajalca izvoznika. Razponi iz začasne uredbe so stranem zagotovili pomembne informacije. Poleg tega indeksi razpona potrošnje Unije omogočajo pravilno razumevanje gibanj te potrošnje.

(64)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede potrošnje Unije, se sklepi iz uvodnih izjav od (119) do (124) začasne uredbe potrdijo.

3.   Uvoz iz zadevnih držav

3.1.   Kumulativna ocena učinkov uvoza iz zadevnih držav

(65)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da kumulativna ocena uvoza iz njunih zadevnih držav v primerjavi s tistim iz drugih zadevnih držav ni bila upravičena: eden od obeh japonskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da izvaža le vrste zadevnega izdelka visoke kakovosti, ker pa njegov izvoz upada, na trgu Unije ne izvaja pritiska na cene. Ameriški proizvajalec izvoznik je trdil, da se je uvoz iz ZDA v obravnavanem obdobju zmanjšal za 400 % in da je vedno določal cene na mnogo višjih ravneh kot ostali proizvajalci. Nadalje je eden od uporabnikov trdil, da taka kumulativna ocena ni ustrezna zaradi zmanjšanja uvoza in razlike v določanju cen, poleg dejstva, da določen proizvajalec izvoznik prodaja take vrste zadevnega izdelka, ki jih proizvajalci Unije in drugi proizvajalci iz zadevnih držav ne prodajajo.

(66)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (132) začasne uredbe, je bilo potrjeno, da se je v obravnavanem obdobju uvoz iz Japonske in ZDA zmanjšal. Ne glede na to pa je ta uvoz prispeval tudi k izvajanju pritiska na cene zadevnega izdelka na trgu Unije. Uvoz iz Japonske in ZDA je dampinški in njihovi izdelki nedvomno neposredno konkurirajo izdelkom Unije ter izdelkom drugih proizvajalcev izvoznikov. Vse vrste zadevnega izdelka, vključno z vrstami, ki jih prodajajo japonski in ameriški proizvajalci izvozniki, se prodajajo za uporabo v proizvodnji jeder transformatorjev, pri čemer se prodajajo isti, razmeroma omejeni skupini strank. Zato je Komisija zavrnila zahtevke po dekumulaciji.

(67)

Po dokončnem razkritju je ameriški proizvajalec izvoznik ponovil svoj zahtevek po dekumulaciji in trdil, da njegove vrste zadevnega izdelka niso konkurenčne izdelkom industrije Unije, saj se na trgu Unije prodajajo le zaradi njihove višje kakovosti v primerjavi z vrstami izdelkov industrije Unije.

(68)

Poleg trditev iz uvodne izjave (66) zgoraj glede uvoza iz ZDA na splošno je treba omeniti, da se kumulativna ocena vendarle izvede na ravni države ob upoštevanju celotnega obsega zadevnega izdelka in ne na ravni posamezne družbe ter ob upoštevanju le določenih vrst zadevnega izdelka. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(69)

Komisija je sklenila, da so bila vsa merila iz člena 3(4) izpolnjena, uvoz iz zadevnih držav pa je bil preučen kumulativno, da bi se določila škoda. Zato se sklepi iz uvodnih izjav od (125) do (132) začasne uredbe potrdijo.

3.2.   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav

(70)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav od (133) do (136) začasne uredbe potrdijo.

3.3.   Cene uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen

(71)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav od (137) do (148) začasne uredbe potrdijo.

4.   Gospodarski položaj industrije Unije

4.1.   Splošne opombe

(72)

Korejski proizvajalec izvoznik je trdil, da so glavni kazalniki škode izkrivljeni, saj ne upoštevajo dovolj spreminjajoče se mešanice izdelka, kar je povzročilo, da sta se zadevni in podobni izdelek v obravnavanem obdobju tanjšala. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba za pošteno in jasno sliko od industrije Unije zahtevati podatke o proizvodnji, v katerih je navedena dolžina, bodisi dejanska bodisi vsaj s konstruiranjem proizvedenih dolžin na podlagi mešanice izdelka.

(73)

Po mnenju Komisije proizvajalec izvoznik ni zagotovil podatkov, iz katerih bi bilo razvidno, da bi pristop na podlagi dolžine spremenil katerega koli od dejavnikov škode. Poleg tega se količina praviloma meri v tonaži, ki se pri zadevnem in podobnem izdelku uporablja za njuno proizvodnjo, nabavo in prodajo. Podatki Eurostata o zadevnem izdelku in podobnem izdelku so prav tako izraženi v tonaži. Zato se je za pravilno metodo štela analiza tonaž in trditev te zainteresirane strani je zato zavrnjena.

(74)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da je bila z uporabo kazalnikov škode predstavljena poštena indikativna slika.

4.2.   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(75)

Ista zainteresirana stran in uporabnik sta trdila, da so nekatere ugotovitve Komisije v začasni uredbi protislovne. Kot je navedeno v uvodnih izjavah od (220) do (222) začasne uredbe, je Komisija po eni strani pojasnila, da industrija Unije svojo proizvodnjo iz konvencionalnih vrst preusmerja v visokoprepustne vrste podobnega izdelka. Po drugi strani pa se je v obravnavanem obdobju povečala proizvodna zmogljivost (s 486 600 ton na 492 650 ton), kot je navedeno v preglednici v uvodni izjavi (150) začasne uredbe. Po trditvah teh zainteresiranih strani je splošno znano, da se zaradi večje usmeritve na tanjše (visokoprepustne) izdelke samodejno zmanjša proizvodna zmogljivost.

(76)

Komisija je te trditve zavrnila. Prvič, povečanje zmogljivosti je bilo v glavnem posledica povečanja zmogljivosti enega od proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju. Ta proizvajalec Unije za zdaj proizvaja le konvencionalne vrste zadevnega izdelka. Drugič, uvodna izjava (222) začasne uredbe se v glavnem nanaša na prihodnost, ne pa izključno na obravnavano obdobje. To izjavo nadalje potrjuje sklic na uvodno izjavo (196) začasne uredbe, kjer je navedeno: „proizvajalci Unije [se bodo] preusmerili k mešanici izdelka z manjšo izgubo jedra“.

(77)

Na podlagi navedenega se sklepi iz uvodnih izjav od (150) do (154) začasne uredbe potrdijo.

4.3.   Obseg prodaje in tržni delež

(78)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se sklepi iz uvodnih izjav od (155) do (158) začasne uredbe potrdijo.

4.4.   Drugi kazalniki škode

(79)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede razvoja drugih kazalnikov škode, ki bi se nanašale na obravnavano obdobje, se sklepi iz uvodnih izjav od (159) do (174) začasne uredbe potrdijo.

4.5.   Sklep o škodi

(80)

V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe je bil spodaj navedeni sklep o škodi sprejet na podlagi preverjenih podatkov iz obdobja preiskave. Zbiranje in preverjanje podatkov iz obdobja po preiskavi pa je bilo opravljeno v okviru analize interesa Unije (glej tudi uvodni izjavi (110) in (111)). Iz preglednice v uvodni izjavi (170) začasne uredbe so bili razvidni rekordno visoke izgube in negativni denarni tokovi od leta 2012 dalje. Zato je spodaj navedeni sklep, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v slabem položaju, potrjen.

(81)

Četudi bi se za nekatere dejavnike škode upoštevali podatki iz obdobja po obdobju preiskave, zlasti majhni dobički v obdobju od januarja do maja 2015, to ne bi vplivalo na ugotovitev, da je industrija Unije v slabem položaju.

(82)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav od (175) do (179) začasne uredbe, in sicer, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

E.   VZROČNA ZVEZA

5.   Učinek dampinškega uvoza

(83)

Več strani je trdilo, da uvoz iz zadevnih držav ni mogel povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije, predvsem zato, ker ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Poleg tega so trdile, da so proizvajalci Unije v Uniji in na drugih velikih trgih v številnih primerih sami začeli zniževati cene in bili na čelu tega zniževanja. Japonski proizvajalec izvoznik je dodal, da ni bilo znatnega povečanja dampinškega uvoza ter da se cene zaradi uvoza niso nižale ali višale v znatni meri. Zato ta uvoz ni mogel povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije, saj ni mogel izvajati pritiska na cene na trgu Unije. Po dokončnem razkritju je japonski proizvajalec izvoznik trdil, da izjava Komisije, da je ta uvoz precej znižal cene na trgu Unije, ne zadostuje za ugotovitev, da je uvoz povzročil nižanje cen. Ugotovitev, da je prišlo do znižanja cen, zgolj dokazuje svetovno gibanje, ki ne pomeni, da je nižanje cen na trgu Unije povzročil uvoz.

(84)

Trdilo se je tudi, da mora Komisija količinsko opredeliti dejansko škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz, in škodo, ki so jo povzročili drugi znani dejavniki, ter da stopnja dajatve ne sme biti višja od tiste, ki je nujna za odpravo škode, ki jo je povzročil izključno dampinški uvoz. Te trditve so bile po dokončnem razkritju ponovljene.

(85)

Z dejstvi v preiskavi se niso potrdile trditve, da uvoz iz zadevnih držav ni mogel povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Kot je navedeno v uvodnih izjavah od (137) do (164) začasne uredbe, se je v obravnavanem obdobju povprečna cena dampinškega uvoza na enoto znižala za približno 30 %. Zaradi tega uvoza so se posledično znatno znižale cene na trgu Unije, proizvajalci Unije pa so bili celo prisiljeni znižati svoje prodajne cene precej pod stroške, da so jih uskladili z ravnmi cen uvoza iz zadevnih držav. Poleg tega obstaja jasno sovpadanje stopnje dampinškega uvoza po vedno nižjih cenah na eni strani ter zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije in nižanja cen, ki je privedlo do izgub, po drugi strani, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (181) do (183) začasne uredbe.

(86)

Trditev, da znižanje cen zgolj dokazuje svetovno gibanje cen, se zavrne iz naslednjih razlogov: Prvič, za zadevni izdelek ne obstaja ena cena na svetovni ravni, kot velja za določene osnovne proizvode. Drugič, ugotovitve o dampingu so razkrile različne stopnje dampinga, ki kažejo na to, da se ravni cen na različnih trgih razlikujejo. Tretjič, preiskava je pokazala, da se ravni cen in predvideno zvišanje cen v različnih regijah po svetu (za leto 2014 do prvega četrtletja leta 2015) ne povečujejo enako hitro. Četrtič, čeprav obstajajo znaki, da so se v obdobju preiskave v več regijah po svetu cene znižale, se tako znižanje med posameznimi regijami razlikuje, pri čemer so se zlasti cene na trgu Unije, ki je odprt trg, kot je navedeno v uvodni izjavi (85) v nadaljevanju, močno znižale.

(87)

Kljub temu da ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen, kar se je potrdilo v začasni uredbi, proizvajalci Unije svojih cen niso mogli določiti tako, da bi presegale stroške, zaradi česar so v obravnavanem obdobju utrpeli velike izgube. Ker ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je samo eden od dejavnikov, ki jih je treba proučiti pri analizi škode, to ne pomeni, da dampinški uvoz ni mogel povzročiti škode. Cene industrije Unije so bile rezultat znatnega nižanja cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz po nizki ceni. Brez tako velikega pritiska na cene industrija Unije ne bi imela razloga za znižanje cen na tako nizke ravni. Proizvajalci Unije niso imeli druge možnosti, kot prodajati po cenah, nižjih od stroškov, da bi obdržali svoj tržni delež in ohranili gospodarsko raven proizvodnje zaradi močnega pritiska na cene, ki se je zaradi dampinškega uvoza izvajal na njihove prodajne cene. Zato so te trditve zavrnjene. Glede trditve, da mora Komisija količinsko opredeliti dejansko škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz, in škodo, ki so jo povzročili drugi znani dejavniki, je Komisija menila, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi (201) začasne uredbe, da se je za vse druge dejavnike ugotovilo, da tudi ob upoštevanju njihovega morebitnega skupnega učinka ne prekinejo vzročne zveze med škodo in dampinškim uvozom.

(88)

Glede cen in določanja cen v obravnavanem obdobju je kitajski proizvajalec izvoznik trdil, da je industrija Unije začela zniževati cene na začetku obravnavanega obdobja. Eden od uporabnikov je trdil tudi, da je bila intenzivna cenovna konkurenca neposreden učinek tega, da so Unija in proizvajalci izvozniki poskušali ohraniti ali povečati obseg prodaje kljub zmanjšanju povpraševanja.

(89)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (158) začasne uredbe, se te trditve zavrnejo. Prvič, nikjer ni dokaza, da je cene začela zniževati industrija Unije. Drugič, za industrijo Unije ne bilo ekonomsko smiselno, da bi začela izdelke prodajati z veliko izgubo, ne da bi bila v to prisiljena. Tretjič, opozoriti je treba, da stopnja dampinškega uvoza po vedno nižjih cenah ter zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije in nižanje cen jasno sovpadata, kar je privedlo do večjih izgub za proizvajalce Unije.

(90)

Kitajski proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da je težko razumeti, kako lahko višje cene, ki jih zaračunavajo proizvajalci izvozniki, povzročijo nižanje cen. Japonski proizvajalec je zatrjeval, da Komisiji ni uspelo prikazati nobene povezave med padci cen v Uniji in uvozom zadevnega izdelka iz zadevnih držav. Uporabnik je izrazil dvom o veljavnosti glavnih trditev Komisije, saj ni upoštevala dejstva, da nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo. V istem okviru je eden uporabnik pripomnil, da je zmožnost proizvajalca, da vzdrži dolgotrajno cenovno vojno, odvisna od številnih dejavnikov, kot so učinkovitost, vhodni stroški in kakovost izdelka, in to ne glede na velikost, moč in strategijo skupine, ki ji pripadajo proizvajalci.

(91)

Trditve zainteresiranih strani se zavrnejo iz naslednjih razlogov. Ne glede na pripombe iz uvodne izjave (87) lahko agresivne cenovne strategije zlasti na trgu Unije iz naslednjega razloga dlje vzdržijo proizvajalci izvozniki kot proizvajalci Unije: tržni delež proizvajalcev izvoznikov na njihovih domačih trgih je veliko večji kot tržni delež proizvajalcev Unije v Uniji. Trg Unije je tudi odprti trg, na domače trge proizvajalcev izvoznikov zadevnih držav pa drugi konkurenti, vključno s proizvajalci Unije, ne morejo enostavno vstopiti. Ker je na svetovnem trgu zaradi skokovito naraščajočega poslovanja v obdobju 2003–2010 obstajala presežna zmogljivost, so konkurenčni proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki v obravnavanem obdobju začeli agresivno določati cene. Komisija je v tem okviru navedla, da so v obdobju preiskave vsi proizvajalci izvozniki razen enega poročali o višji proizvodni zmogljivosti od dejanske proizvodnje. V zvezi s povezavo med padci cen v Uniji in uvozom zadevnega izdelka obstaja neposredna povezava glede znižanja cen, čeprav ne v enaki meri kot glede obsega.

(92)

Zaradi vsega navedenega Komisija meni, kot je že navedeno v uvodni izjavi (145) začasne uredbe, da je škoda zlasti ponazorjena z omejitvijo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije zaradi močnega pritiska na cene, ki se izvaja na njihove prodajne cene. Zaradi tega pritiska so bili prisiljeni prodajati po cenah, nižjih od stroškov, da bi obdržali svoj tržni delež na trgu Unije, kar jim je omogočilo, da so ohranili trajnostno raven proizvodnje.

(93)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede učinkov dampinškega uvoza, se sklepi iz uvodnih izjav od (181) do (183) začasne uredbe potrdijo.

6.   Učinek drugih dejavnikov

6.1.   Gospodarska kriza

(94)

Ena od zainteresiranih strani je navedla, da je bila industrija Unije v nasprotju s sklepi iz uvodne izjave (185) začasne uredbe v obravnavanem obdobju premalo uspešna, zlasti ob zmanjšanju povpraševanja po konvencionalnih vrstah zadevnega izdelka na trgu Unije. Druga zainteresirana stran je trdila, da je približno 11-odstotni upad potrošnje Unije bistveni element pri tem, zakaj industrija Unije ni utrpela znatne škode zaradi uvoza proizvajalcev izvoznikov. Ta zainteresirana stran trdi, da gibanje v vzorcu uspešnosti industrije Unije v smislu obsega prodaje sledi natančno istemu vzorcu kot upad potrošnje Unije in da je zato odločilen element škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(95)

Kot je potrjeno v uvodnih izjavah (121) in (156) začasne uredbe, je dejansko obstajal podoben razvoj pri potrošnji Unije in uspešnosti obsega prodaje industrije Unije, čeprav je bilo zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije nekoliko večje od upada potrošnje. Vendar je, kot je bilo že navedeno, ključen dejavnik za določitev škode ta, da so bili proizvajalci Unije prisiljeni prodajati po cenah, nižjih od stroškov. Trditve zainteresirane strani v zvezi s tem bi bilo zato treba zavrniti. Komisija vztraja pri tem, da je gospodarska kriza povzročila zmanjšanje povpraševanja v Uniji, kot je potrjeno v uvodni izjavi (184) začasne uredbe, vendar da to ni glavni vzrok za nastalo škodo. Medtem ko je potrošnja v Uniji med letoma 2011 in 2012 upadla, je leta 2012 dosegla približno enako raven kot leta 2010. Ne glede na to je imela industrija Unije leta 2010 14-odstotni dobiček, medtem ko je leta 2012 zabeležila skoraj 10-odstotno izgubo. Čeprav je gospodarska kriza prispevala k škodi, pa zaradi tega vseeno ni mogoče skleniti, da bi lahko prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom in materialno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(96)

Sklepi iz uvodnih izjav (184) in (185) začasne uredbe se zato potrdijo.

6.2.   Nezadostna konkurenčnost proizvajalcev Unije

(97)

Kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da poleg dampinškega uvoza obstajajo še številni drugi dejavniki, ki pojasnjujejo izzive proizvajalcev Unije, kot so visoke cene surovin, trgovanje s pravicami do emisije CO2 ter, kar je morda najpomembneje, gospodarska negotovost in strm upad ravni potrošnje, zlasti v Južni Evropi.

(98)

Proizvajalci Unije bi lahko bili v sorazmerno slabšem položaju, če bi se ob upoštevanju številnih drugih dejavnikov (vključno z visokimi cenami surovin itd.) primerjali z nekaterimi proizvajalci izvozniki, kot so tisti v Rusiji, na Kitajskem in v ZDA.

(99)

Vendar te trditve ne zagotavljajo zadostne utemeljitve, zakaj je bila industrija Unije leta 2010 in v letih pred tem še vedno zmožna dosegati približno 14-odstotni dobiček, glede na to, da je morebiten sorazmerno slabši položaj v smislu stroškov obstajal že leta 2010 in v letih pred tem.

(100)

Ta trditev je zato zavrnjena.

6.3.   Uvoz iz tretjih držav

(101)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede uvoza iz tretjih držav, se sklepi iz uvodnih izjav (189) in (190) začasne uredbe potrdijo.

6.4.   Izvoz industrije Unije

(102)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da so podatki, ki se nanašajo na izvoz proizvajalcev Unije, dokaz za njihovo agresivno politiko oblikovanja cen, saj so te cene precej nižje od tehtanega povprečja prodajnih cen Unije na trgu Unije in celo nižje od njihove neto cene. Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala Komisija pravilno ločiti in razlikovati škodljive učinke gospodarske krize in slabe rezultate izvoza industrije Unije. Drug uporabnik je trdil, da sklep Komisije o tem, da se je izvoz ohranil na visoki ravni in da ni bil odločilen za škodo industrije Unije, ni podprt s podatki, saj se je v obravnavanem obdobju izvoz zmanjšal za 22,7 %, medtem ko se je domača prodaja zmanjšala za 11 %.

(103)

Te trditve se zavrnejo iz naslednjih razlogov. Nižjo izvozno prodajno ceno na enoto, ki so jo zaračunavali proizvajalci Unije v primerjavi s ceno na trgu Unije, bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da vključuje velik del GOES druge kakovosti, ki se predvsem izvažajo in prodajajo s popustom. Poleg tega je bilo v uvodni izjavi (193) začasne uredbe že potrjeno, da je k škodi prispeval tudi izvoz, vendar ni prekinil vzročne povezave med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(104)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede učinka izvoza industrije Unije, se sklepi iz uvodnih izjav od (191) do (193) začasne uredbe potrdijo.

6.5.   Presežna zmogljivost industrije Unije

(105)

Druga zainteresirana stran je navedla, da v industriji Unije obstaja ogromna presežna zmogljivost ter da je zmanjšanje obsega proizvodnje proizvajalcev Unije večinoma mogoče pripisati zmanjšanju ravni porabe v Uniji in znatnemu zmanjšanju obsega izvoza proizvajalcev Unije, zlasti med letoma 2012 in 2013.

(106)

Ta trditev je bila zavrnjena, saj je domnevna presežna zmogljivost bolj posledica dampinškega uvoza kot pa vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (194) do (197) začasne uredbe.

(107)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede navedenega, se sklepi iz uvodnih izjav od (194) do (197) začasne uredbe potrdijo.

6.6.   Ruski uvoz konvencionalnega razreda

(108)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede navedenega, se sklepi iz uvodnih izjav (198) in (199) začasne uredbe potrdijo.

7.   Sklep o vzročni zvezi

(109)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede vzročne zveze, se sklepi iz uvodnih izjav od (200) do (202) začasne uredbe potrdijo.

F.   INTERES UNIJE

1.   Uvodne opombe

(110)

V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe se informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. Vendar se lahko v okviru določanja, ali obstaja interes Unije, kot je predvideno v členu 21(1) osnovne uredbe, za navedene namene upoštevajo podatki, ki se nanašajo na čas po koncu obdobja preiskave (3).

(111)

Uporabniki in proizvajalci izvozniki so poslali pripombe, ki se nanašajo na potrebo po upoštevanju pomembnega razvoja dogodkov po obdobju preiskave. Večina pripomb in trditev, prejetih po uvedbi začasnih ukrepov, je bila povezanih z naslednjim razvojem dogodkov po obdobju preiskave. Visokoprepustne vrste zadevnega izdelka so na trgu Unije vse redkejše, predvsem zaradi začetka veljavnosti stopnje 1 uredbe o okoljsko primerni zasnovi (kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi (233) začasne uredbe), pa tudi ker proizvajalci Unije domnevno niso zmožni oskrbovati trga z zahtevano kakovostjo teh visokoprepustnih vrst izdelka. Poleg tega so se cene zadevnega in podobnega izdelka po obdobju preiskave precej zvišale. Zadevne strani so trdile tudi, da je Komisija podcenjevala učinek začasnih ukrepov na industrijo transformatorjev, zlasti z navedbo prenizkega deleža zadevnega izdelka v celotnih proizvodnih stroških uporabnikov. Nazadnje so zadevne strani trdile, da proizvajalci Unije znova poslujejo z dobičkom in zato ne potrebujejo več zaščite.

(112)

Ti domnevni dogodki po obdobju preiskave, zlasti kombinacija sprememb pravnega okvira, strmega povišanja cen in pomanjkanja določenih vrst izdelka na trgu, so ob upoštevanju posebnih okoliščin primera, če se potrdijo, pomembni za oceno interesa Unije pri uvedbi ustreznih ukrepov. Zato se je Komisija izjemoma odločila, da bo nadalje preiskala te dogodke po obdobju preiskave v obdobju med julijem 2014 in majem 2015. Kot je navedeno v uvodni izjavi (5) zgoraj ter glede na izjave iz uvodnih izjav (27), (224) in (239) začasne uredbe, so se zbrale dodatne informacije o dogodkih po obdobju preiskave, po uvedbi začasnih ukrepov pa so bili opravljeni obiski pri številnih uporabnikih in proizvajalcih Unije.

2.   Interes industrije Unije

(113)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je bila uvedba ukrepov nepotrebna, ker je bila dobičkonosnost industrije Unije v obdobju po obdobju preiskave visoka zaradi znatno višjih cen, ter da se je trg sam urejal. Zato industrija Unija po obdobju preiskave domnevno ni več utrpela škode.

(114)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (5) zgoraj, je bilo zaradi preverjanja teh trditev opravljenih osem dodatnih preveritvenih obiskov na kraju samem. Pri teh preverjanjih se je ugotovilo, da se dobičkonosnost med posameznimi proizvajalci Unije razlikuje, vendar so imeli ti proizvajalci v povprečju izgube, ki so v obdobju od julija do decembra 2014 znašale 16,6 %, v obdobju od januarja do maja 2015 pa so znova dosegli 1,1-odstotni dobiček. Zato se sklene, da je bilo okrevanje industrije Unije po obdobju preiskave skromno. Ti odstotki so tehtano povprečje podatkov vseh proizvajalcev Unije o dobičkonosnosti pred obdavčitvijo, kot je prikazano v njihovih ustreznih izkazih poslovnega izida za obdobje od januarja do maja 2015, izraženi pa so kot odstotek glede na njihovo prodajo nepovezanim strankam v Uniji.

(115)

Združenje uporabnikov je po dokončnem razkritju trdilo, da proizvajalci Unije niso več v slabem položaju, glede na to, da delujejo s polno paro in komaj dohajajo povpraševanje. Uporabnik je navedel podobno pripombo, in sicer da zaradi nenehnega zviševanja cen pričakuje, da bo stopnja dobička že spomladi leta 2015 presegla 5 %.

(116)

Vendar je bil v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe sklep o škodi sprejet na podlagi preverjenih podatkov iz obdobja preiskave. Zbiranje in preverjanje podatkov iz obdobja po preiskavi pa je bilo opravljeno v okviru analize interesa Unije. Iz preglednice v uvodni izjavi (170) začasne uredbe so bili razvidni rekordno visoke izgube in negativni denarni tokovi od leta 2012 dalje.

Kljub upoštevanju podatkov iz obdobja po preiskavi je industrija Unije še vedno v slabem položaju, majhni dobički v obdobju od januarja do maja 2015 ne morejo nadomestiti štirih zaporednih let dragih izgub. Poleg tega analiza škode temelji na številnih dejavnikih, pri čemer je dobičkonosnost le eden od njih.

(117)

Zato je sklep, da je bila industrija Unije v obdobju preiskave v slabem položaju, potrjen. Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede interesa industrije Unije, se sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije, saj bi ji omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

3.   Interes nepovezanih uvoznikov

(118)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede interesa nepovezanih uvoznikov in trgovcev, se uvodne izjave od (208) do (212) začasne uredbe potrdijo.

4.   Interes uporabnikov

4.1.   Uvod

(119)

Kot je podrobno navedeno v uvodnih izjavah (5) in (6), so se od uporabnikov zbrale dodatne informacije o razvoju dogodkov v obdobju po preiskavi, pri petih glavnih uporabnikih, ki so poslali obsežne informacije po uvedbi začasnih ukrepov, pa so bili opravljeni obiski.

(120)

Ena od zainteresiranih strani je zatrjevala, da predstavlja zelo velik delež industrije transformatorjev Unije, ki jo sestavljajo mala, srednja in velika podjetja, ki proizvajajo v večini držav članic Unije. Ta zainteresirana stran je trdila, da obstajajo številna mala in srednja podjetja, ki jih bodo ukrepi najbolj prizadeli. V tem okviru je združenje, ki zastopa italijanska podjetja, ki proizvajajo transformatorje, trdilo, da italijanska mala in srednja podjetja („MSP“), ki proizvajajo transformatorje, ustvarijo 60 % celotnega prihodka znotraj Italije.

(121)

Trditve, da bodo ukrepi najbolj prizadeli številna MSP, ki proizvajajo transformatorje, zaradi pomanjkanja dokazov ni bilo mogoče sistematično oceniti. Vendar se glede na informacije, zbrane pri petih preverjenih uporabnikih, od katerih je eden MSP, zdi verjetna.

4.2.   Nezadostna ponudba in različna kakovost

(122)

Po uvedbi začasnih ukrepov je več uporabnikov navedlo, da je razpoložljivost visokoprepustnih vrst v Uniji omejena in da so se razmere po obdobju preiskave še poslabšale. Trdili so, da je ta omejena razpoložljivost posledica vse večjega neravnovesja med stranjo ponudbe in vse večjim povpraševanjem uporabnikov po teh posebnih vrstah zadevnega izdelka. V tem okviru so nadalje trdili, da industrija Unije ni dovolj zmogljiva, da bi lahko zadovoljila vse večje povpraševanje na trgu Unije in da razen proizvajalcev izvoznikov ni na voljo nobenih drugih virov. Poleg tega so navedli, da bo kljub strateški odločitvi proizvajalcev Unije o tem, da bodo začeli proizvajati sorazmerno več visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka kot konvencionalnih, za to zamenjavo potreben čas, ker je treba potrebno tehnično znanje in izkušnje nadalje izboljšati in poglobiti. Poleg tega so nekateri uporabniki trdili, da bi imeli kakršni koli protidampinški ukrepi proti uvozu iz zadevnih držav dodaten škodljiv vpliv na razpoložljivost visokoprepustnih vrst v Uniji zaradi vrzeli v proizvodni zmogljivosti in vrhunski tehnični zmogljivosti proizvajalcev Unije. Industrija Unije je v tem okviru trdila, da zanjo ne obstaja nobena zakonodajna zahteva o tem, da bi morala zadostiti celotnemu povpraševanju Unije po določenih vrstah.

(123)

Podatki iz obdobja po preiskavi so pokazali, da proizvajalci Unije še vedno ne morejo zadostiti celotnemu povpraševanju po vseh vrstah visokoprepustnih GOES, zlasti po izdelkih vrst z največjo izgubo jedra 0,90 W/kg in manj. Poleg tega so se pri teh vrstah kljub prej dogovorjenim dobavnim pogojem opazili zaostanki pri proizvodnji in zamude pri dobavah, zlasti po obdobju preiskave. Korejski proizvajalec izvoznik, ki je v obdobju preiskave izvažal večinoma visokoprepustne vrste zadevnega izdelka, je po tem obdobju prenehal izvažati v Unijo. Razlogi za to prenehanje niso znani. Pričakuje se, da bo povpraševanje po vrhunskih visokoprepustnih vrstah zadevnega izdelka še naprej naraščalo zaradi izvajanja stopnje 1 uredbe o okoljsko primerni zasnovi, ki je začela veljati julija 2015, kot je navedeno v uvodni izjavi (140) in naslednjih.

(124)

Glede tehničnega znanja in izkušenj ter vprašanj v zvezi s kakovostjo je več uporabnikov pripomnilo, da je bil izdelek s podobno izgubo jedra, nabavljen pri proizvajalcih izvoznikih, na splošno kakovostnejši v smislu največje izgube jedra in ravni hrupa, in to celo v primerih, v katerih je industrija Unije proizvajala GOES z zahtevano največjo zajamčeno majhno izgubo jedra.

(125)

Iz dokazov, ki so jih v zvezi z obdobjem po preiskavi poslali uporabniki, je bilo razvidno, da so naleteli na vprašanja v zvezi s kakovostjo, zlasti pri proizvajalcih Unije. Navedeni uporabniki so lahko svoje trditve podkrepili z dokazi, ki so temeljili na notranjih statističnih podatkih in tehničnih preverjanjih.

(126)

Eden od uporabnikov je po dokončnem razkritju trdil, da je pomanjkanje visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka neposredna posledica pomanjkanja naložb proizvajalcev Unije. Navedel je, da je vprašanje, ali bo industrija GOES EU vlagala v proizvodnjo GOES visokih razredov ali ne, popolna hipotetično. Drug uporabnik je trdil, da proizvajalci EU zdaj verjetno ne bodo dosegli kakovosti in zmogljivosti, s katerima bi kratko- ali srednjeročno zadostili potrebam uporabnikov EU.

(127)

Eden od uporabnikov je po dokončnem razkritju trdil, da je bilo vprašanje pomanjkanja – v nasprotju s sedanjim postopkom – eden od utemeljenih razlogov za neuvedbo ukrepov v oceni interesa Unije v zadevi rezanih vlaken iz poliestra, saj industrija Unije ni mogla ustrezno zadovoljiti povpraševanja Unije (4).

(128)

Zadeve rezanih vlaken iz poliestra in te zadeve ni mogoče primerjati iz naslednjih dveh razlogov. Pritožba v zadevi rezanih vlaken iz poliestra je bila za razliko od tega postopka umaknjena. Zato je bil preskus interesa Unije drugačen. Kadar se pritožba umakne, je v členu 9(1) določeno, da se lahko postopek zaključi, razen če tak zaključek ne bi bil v interesu Unije. V tej zadevi se uporablja člen 21(1), ki določa, da se ukrepi, […], morda ne uporabijo, če pristojni organi na osnovi predloženih informacij lahko jasno ugotovijo, da uporaba takih ukrepov ni v interesu Unije.

(129)

Še ena razlika v zvezi z zadevo rezanih vlaken iz poliestra je bila, da so proizvajalci Unije v navedeni zadevi predelovali zadevni izdelek (5) v druge izdelke (ki niso bili zadevni izdelek). V sedanji zadevi pa poskušajo proizvajalci Unije nasprotno dohiteti ostale s proizvodnjo vse več visokoprepustnih vrst.

(130)

Komisija ne more predvideti, ali bodo proizvajalci EU dosegli kakovost in zmogljivost za zadostitev potreb uporabnikov EU v bližnji prihodnosti, zlasti glede razpoložljivosti nekaterih vrst visokoprepustnih GOES. Vendar protidampinška preiskava ni namenjena spodbujanju industrijske politike, pač pa poskuša le ponovno vzpostaviti pogoje poštene konkurence med Unijo in proizvajalci izvozniki.

(131)

Preverjanje pa je kljub temu pokazalo, da so proizvajalci Unije vlagali v proizvodnjo visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka, čeprav je bilo to zaradi težkih gospodarskih razmer proizvajalcev Unije v celotnem proučevanem obdobju zahtevno. Eden od proizvajalcev je pokazal dokaze o novi proizvodni liniji vrhunskih GOES, ki jo je vzpostavil avgusta 2015.

(132)

Glede na navedeno se sklene, da je bila razpoložljivost visokoprepustnih vrst v Uniji v obdobju preiskave omejena ter da so se razmere po tem obdobju poslabšale, pri čemer je treba upoštevati zlasti vse večje povpraševanje zaradi začetka veljavnosti stopnje 1 uredbe o okoljsko primerni zasnovi.

4.3.   Zvišanje cen

(133)

Proizvajalec izvoznik je navedel, da so se cene zadevnega izdelka po obdobju preiskave v primerjavi s povprečnimi prodajnimi cenami zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju zvišale v razponu od 50 do 70 %. Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da so se cene na podlagi javnih indeksov med marcem 2014 in marcem 2015 zvišale za približno 30 %. Podobne pripombe so poslali številni uporabniki. Eden od uporabnikov je na primer trdil, da so se cene v obravnavanem obdobju v primerjavi s cenami v drugi polovici leta 2014 in prvi polovici leta 2015 zvišale za približno 8 in 25 %. Drug uporabnik pa je na primer zatrjeval, da so bile cene visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka aprila 2015 v primerjavi z junijem 2014 višje za več kot 45 %, za konvencionalne vrste pa za več kot 25 %. Ta uporabnik je tudi zatrjeval, da je to gibanje cen vzdržno ter da se bo kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno nadaljevalo. Številni uporabniki so tudi navedli, da bi vsa ta zvišanja cen nazadnje lahko povzročila zaprtje obratov, izgubo zaposlitve v Uniji in premestitev določenih dejavnosti zunaj Unije.

(134)

Po drugi strani pa je ena zainteresirana stran trdila, da ta zvišanja cen po obdobju preiskave še vedno niso presegala ravni cen iz let 2010 in 2011, čeprav je priznala, da so se po obdobju preiskave cene zvišale.

(135)

Preiskava je pokazala, da so se cene v obdobju po preiskavi dejansko zvišale. Na podlagi podatkov proizvajalcev Unije so se cene podobnega izdelka, če jih primerjamo z dejanskimi povprečnimi ceni v obdobju preiskave, v obdobju med julijem in decembrom 2014 povprečno zvišale za 3 %, v obdobju med januarjem in majem 2015 pa za 14 %. Poleg tega se je na podlagi razpoložljivih podatkov sodelujočih uporabnikov ugotovilo, da so se cene zadevnega izdelka v obdobju po preiskavi do maja 2015 zvišale za približno 30 %, za nekatere vrste izdelka pa celo več.

(136)

Ugotovljeno je bilo, da so se cene začele zviševati v drugi polovici leta 2014 in so se v prvi polovici leta 2015 še naprej zviševale. Ta zvišanja cen je bilo opaziti pri visokoprepustnih in konvencionalnih vrstah zadevnega in podobnega izdelka. Poleg tega se na podlagi pregledov določenih pogodb, sklenjenih med uporabniki in proizvajalci za drugo polovico leta 2015, ki so bili opravljeni na kraju samem, pričakuje, da bodo cene za ta naročila za 22 % do 53,5 % višje kot v obdobju preiskave.

(137)

Glede na navedeno se sklene, da je bilo v obdobju po preiskavi opaziti zvišanja cen (do maja 2015) za visokoprepustne in konvencionalne vrste zadevnega in podobnega izdelka. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (133) zgoraj, se pričakuje, da se bodo cene v drugi polovici leta 2015 še zvišale.

4.4.   Konkurenčnost uporabnikov Unije

(138)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (228) začasne uredbe, GOES kot vhodni material predstavlja približno 6–13 % vseh stroškov za gradnjo transformatorjev, pri čemer izračun temelji na podatkih in ravneh cen v obdobju preiskave. Eden od proizvajalcev izvoznikov in več uporabnikov je izrazilo dvome o teh odstotkih, pri čemer so navedli, da se zdijo precej podcenjeni, tudi za obdobje preiskave, v katerem so bile cene GOES mnogo nižje kot v obdobju po preiskavi. Poleg tega so vsi uporabniki trdili, da so se cene začele znatno zviševati po koncu obdobja preiskave. Odstotek v višini 6–13 % je temeljil na podatkih sodelujočih uporabnikov, ki so se nato preverili in so bili torej upravičeno navedeni v začasni uredbi. Čeprav je natančen odstotek stroškov GOES odvisen od vrste transformatorja, pa Komisija vseeno priznava, da je logična posledica zvišanja cen GOES po obdobju preiskave povečanje stroškov za gradnjo transformatorja, ki bo vplivalo na konkurenčni položaj proizvajalcev transformatorjev Unije. Zaradi istega gibanja zviševanja cen za GOES od druge polovice leta 2014 dalje na trgih, kot so LRK, Indija in Severna Amerika, kakor tudi na trgu Unije, je bila prizadeta tudi konkurenčnost proizvajalcev transformatorjev zunaj Unije.

4.5.   Sklep o interesu uporabnikov

(139)

Komisija se strinja s trditvami, da bi uvedba ukrepov povzročila dodatno zvišanje cen GOES na račun uporabnikov. Sklene tudi, da bi uvedba ukrepov v obliki dajatve ad valorem glede na znatna zvišanja cen po obdobju preiskave še bolj negativno vplivala na konkurenčnost uporabniške industrije.

4.6.   Drugi dejavniki

(140)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (233) začasne uredbe, je 1. julija 2015 začela veljati stopnja 1 uredbe o okoljsko primerni zasnovi, ki vsebuje nove zahteve za okoljsko primerno zasnovo majhnih, srednjih in velikih transformatorjev za povečanje njihove energijske učinkovitosti.

(141)

Po začasnem razkritju je več uporabnikov poslalo naslednje pripombe. Prvič, zaradi izvajanja stopnje 1 se je povečalo povpraševanje po visokoprepustnih vrstah GOES v Uniji, zlasti po vrstah GOES z največjo izgubo jedra 0,90 W/kg in manj. Drugič, gibanje za nabavo visokoprepustnih vrst z najnižjimi izgubami jedra je najverjetneje nepovratno, saj bo zaradi stopnje 2 (s celo strožjimi zahtevami od leta 2021 dalje) nastalo dodatno povpraševanje po visokoprepustnih vrstah. Tretjič, druge države po svetu (kot so LRK, Indija itd.) prav tako izvajajo podobne zahteve po energijski učinkovitosti, zaradi česar bo povpraševanje po visokoprepustnih vrstah GOES na globalni ravni veliko. Četrtič, čeprav je res, da se lahko stopnja 1 do določene mere izpolni z uporabo konvencionalnih vrst GOES, bi zaradi tega nastali dodatni stroški v škodo uporabnikov, saj je treba zasnovati drugačne, večje transformatorje, za katere je potrebnega precej več tehničnega projektiranja, dela in materiala. V nekaterih primerih pa specifikacije izdelka za določen transformator sploh ne bi dopuščale rabe konvencionalnih GOES.

(142)

To povečevanje povpraševanja, ne zgolj v Uniji, temveč po vsem svetu, bo po mnenju Komisije najverjetneje nadalje negativno vplivalo na razpoložljivost visokoprepustnih vrst, zlasti tistih z največjo izgubo jedra 0,90 W/kg in manj, kar bo najverjetneje povzročilo dodatna zvišanja cen. Zato je v javnem interesu Evropske unije, kot je razvidno iz pravno zavezujočih standardov izdelka, da zagotovi zadostno ponudbo visokoprepustnih vrst za proizvodnjo in trženje transformatorjev v Uniji, in to ne glede na njihov izvor.

(143)

Glede na navedeno se sklene, da bi ukrepi povzročili precejšnje dodatno zvišanje uvoznih cen, ki bi preseglo ravni iz obdobja po preiskavi.

5.   Sklep o interesu Unije

(144)

Sklene se, da bi dokončni ukrepi proizvajalcem Unije omogočili, da bi znova dosegli trajnostne ravni dobička. Če se ukrepi ne bi uvedli, bi obstajala negotovost glede tega, ali bi bila industrija Unije zmožna izvesti potrebne naložbe v nadaljnji razvoj visokoprepustnih vrst podobnega izdelka, za katere obstaja povpraševanje pri uporabnikih in so resnično potrebne, da bi transformatorji postali skladni z okoljsko primerno zasnovo.

(145)

Glede interesa uporabnikov bi imela uvedba ukrepov na predlagani ravni negativen učinek na cene transformatorjev in zaposlitev v industriji uporabnikov, vendar se ta učinek v tržnih okoliščinah, kakršne so bile ugotovljene v obdobju preiskave, ne more šteti za nesorazmernega.

(146)

Zato se na podlagi skupne ocene vseh različnih interesov sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz petih zadevnih držav.

(147)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani navedlo, da je Komisija med drugim opozorila na stalno in znatno zviševanje cen za vse vrste v obdobju po preiskavi ter da so proizvajalci Unije v obdobju od januarja do maja 2015 znova dosegli 1,1-odstotno dobičkonosnost. Zato so zatrjevale, da je uvedba dajatev v nasprotju z interesom Unije Drug uporabnik je trdil, da zaradi zvišanja cen velik del proizvodnje transformatorjev EU trenutno posluje z izgubo, zlasti MSP, medtem ko industrija GOES EU ustvarja zadovoljiv dobiček.

(148)

V zvezi z dobičkonosnostjo proizvajalcev Unije so se sklicevali na uvodno izjavo (116). Kot je podrobno navedeno v uvodnih izjavah (149) in (169) v nadaljevanju, je Komisija zaradi znatnega zvišanja cen med drugim spremenila obliko ukrepov, da bi uravnotežila interese vseh strani. Kot je bilo že navedeno, je Komisija ponovno poudarila, da je škoda ocenjena na podlagi preverjenih podatkov iz obdobja preiskave, medtem ko se podatki iz obdobja po preiskavi uporabljajo le v okviru analize interesa Unije.

(149)

Vendar Komisija ob upoštevanju dogodkov po obdobju preiskave in za omejitev kakršnega koli resnega vpliva na uporabnike, ki so močno odvisni od ponudbe zadevnega izdelka, zlasti vrhunskih visokoprepustnih vrst, meni, da je v interesu Unije, da se spremeni oblika ukrepov in da se ne uvedejo dajatve ad valorem, pač pa spremenljive dajatve. Če bi se poleg zvišanja cen po obdobju preiskave uvedla dajatev v obliki dajatve ad valorem, bi to nesorazmerno škodilo uporabnikom, kar bi negativno vplivalo na njihovo konkurenčnost v primerjavi z njihovimi konkurenti zunaj Unije glede na povečano povpraševanje in pomanjkanje zlasti visokoprepustnih vrst na trgu. Poleg tega bi uvedba ukrepov v obliki dajatve ad valorem glede na povečano povpraševanje zlasti visokokakovostnih vrstah izdelka ogrozila cilj iz uredbe o okoljsko primerni zasnovi, ki je zagotoviti zadostno ponudbo visokoprepustnih vrst izdelka.

G.   DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1.   Stopnja odprave škode (stopnja škode)

(150)

Po začasnem in dokončnem razkritju je industrija Unije nasprotovala ciljnemu dobičku, uporabljenemu za določitev stopnje odprave škode v skladu z uvodno izjavo (245) začasne uredbe. Ta stran je znova trdila, da bi ob upoštevanju neto stopnje dobička pred obdavčitvijo, ki jo je leta 2010 dosegla industrija Unije 14-odstotna stopnja dobička pred obdavčitvijo pomenila razumno in tržno raven dobička.

(151)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (243) začasne uredbe, je stopnja dobička, uporabljena za določitev stopnje odprave škode, ustrezala stopnji dobička, ki bi jo lahko industrija Unije razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Ta odstotek je bil uporabljen v prejšnji preiskavi, ko je bila prodaja industrije Unije dobičkonosna. Kot je navedeno v uvodni izjavi (242) začasne uredbe, se je povprečni dobiček, zaslužen v letu 2010, ob upoštevanju izgub, ki so nastajale od leta 2011 dalje, in naraščajočih cen za GOES na svetovnem trgu (celo v letu 2010), štel za izjemno visokega. Zato se zdi razumno, da se ciljna stopnja dobička določi na ravni 5 %.

(152)

Japonski proizvajalec izvoznik je zahteval zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zadevna stran je izpodbijala uporabo člena 2(9), ki ga je Komisija uporabila pri izračunu škode, pri čemer je navedla, da se člen 2(9) uvršča med določbe osnovne uredbe o dampingu in da ga ni mogoče po analogiji uporabiti za izračun škode. Ta zainteresirana stran je tudi trdila, da stroškov predelave, ki so posledica razreza celih kolobarjev, ki ga izvaja povezana stran na trgu Unije, ne bi smeli odšteti in da so bili uporabljeni stroški, nastali po uvozu, podcenjeni. Ta pripomba je bila po dokončnem razkritju ponovljena. Podobno zahtevo je imel tudi korejski proizvajalec izvoznik, ki je trdil, da bi morala cena izdelka v prostem prometu temeljiti na ceni, ki jo povezani uvozniki v Uniji dejansko zaračunajo prvim neodvisnim strankam v Uniji.

(153)

Z izračunom stopnje škode se ugotovi, ali bi uporaba stopnje dajatve, ki bi bila nižja od tiste, določene na podlagi stopnje dampinga, za izvozno ceno dampinškega uvoza, zadostovala za odpravo škode, ki jo povzroči dampinški uvoz. Ta ocena bi morala temeljiti na izvozni ceni na ravni meja Unije, tj. ravni, ki se šteje za primerljivo s ceno franko tovarna industrije Unije. V primeru izvoza prek povezanih uvoznikov je izvozna cena po analogiji s pristopom, uporabljenim pri izračunih stopnje dampinga, konstruirana na podlagi cene pri nadaljnji prodaji za prvo neodvisno stranko in je ustrezno prilagojena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ker je izvozna cena nujen element za izračun stopnje škode in ker je ta člen edini člen osnovne uredbe, v katerem so navedena navodila o oblikovanju izvozne cene, je njegova uporaba po analogiji utemeljena. Člen 2(9) zagotavlja tudi podlago za odbitek stroškov predelave, ker je treba izvesti prilagoditve za vse stroške, ki nastanejo med uvozom in nadaljnjo prodajo. Zato je Komisija menila, da je uporabljeni pristop točen in je te trditve zavrnila.

(154)

Drug japonski proizvajalec izvoznik je trdil, da informacije, razkrite med začasnim razkritjem, ne dopuščajo pripomb o pravilnosti in ustreznosti ugotovitev Komisije o škodi. V tem okviru je ta japonski proizvajalec izvoznik 27. maja 2015 zahteval pojasnila o določenih izpuščenih informacijah ter njihovo razkritje. Trdil je tudi, da odgovor Komisije z dne 4. junija 2015 ni predstavljal ustreznega odziva na zahtevo ter da družbi ni omogočil, da bi poslala pripombe o pravilnosti in pomenu ugotovitev o škodi. Ta japonski proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju ponovil svoje trditve in zatrjeval, da je razkritje dodatnih informacij priporočil pooblaščenec za zaslišanje. Poleg tega je družba glede nekaterih od svojih izvoženih izdelkov v obliki celih, neprirezanih kolobarjev, pri katerih so izvozne cene ustrezale vrednosti celega kolobarja s prirezanimi robovi, trdila, da se pri prilagoditvah njihovih izvoznih cen zaradi fizičnih značilnosti za namene izračuna stopnje škode ni v celoti upoštevala tržna vrednost prirezanih kolobarjev (v primerjavi z neprirezanimi) ter da zato niso skladne z veljavnimi pravili in ustrezno sodno prakso. Korejski proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da so bile kršene njegove pravice do obrambe, saj primerjava različnih vrst izdelka v začasnem razkritju ni bila dovolj pojasnjena.

(155)

Komisija je glede prve trditve, tj. zahteve za razkritje dodatnih informacij, menila, da je ni mogoče v celoti sprejeti, saj mora varovati zaupnost drugih zainteresiranih strani, v tem primeru proizvajalcev Unije. Ker ni drugih sredstev za varovanje zaupnosti in hkrati zagotavljanje pomembnih informacij stranem, je Komisija menila, da so razponi, kot so se uporabili v začasnem razkritju, ustrezni. Z razkritjem so se torej zagotovile vse potrebne informacije, tako da sta se uravnotežila pravica do pomembnih informacij na eni strani in varovanje zaupnosti na drugi.

(156)

Glede posebnih pripomb japonskega proizvajalca izvoznika po dokončnem razkritju je v zapisniku zaslišanja s pooblaščencem za zaslišanje v okviru trgovinskih postopkov opozorjeno na razhajajoči se mnenji japonskega proizvajalca izvoznika in služb Komisije, zaradi česar je pooblaščenec za zaslišanje predlagal nadaljevanje razprav. Namesto razkritja zaupnih podatkov je predlagal tudi, da bi preveril izračune Komisije. Z japonskim proizvajalcem izvoznikom je bil 30. julija 2015 organiziran nadaljnji sestanek za pojasnilo in zagotovitev nekaterih dodatnih informacij. Poleg tega so bile temu japonskemu proizvajalcu izvozniku v dokončnem razkritju razkrite dodatne informacije (kot so ciljna cena določene vrste izdelka ter celotna vrednost in obseg prodaje Unije). Pooblaščenec za zaslišanje je prav tako preveril izračune škode in ni v njih odkril nobenih nepravilnosti ali napak. To je sporočil zadevnemu japonskemu proizvajalcu izvozniku.

(157)

Glede druge trditve, tj. prilagoditev za prirezovanje, bi se lahko na podlagi prilagoditve za težo izvedla utemeljena prilagoditev (celi neprirezani kolobarji v primerjavi s celimi kolobarji s prirezanimi robovi). Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov je bila stopnja te prilagoditve popravljena, saj odstotki, uporabljeni za prilagoditev teže, v fazi začasnih ukrepov niso bili popolnoma natančni. Odstotek izgube donosa, ki se je uporabil za prilagoditev, je temeljil na dokazih, zbranih med preiskavo japonskega proizvajalca izvoznika na kraju samem. Japonski proizvajalec izvoznik je po dokončnem razkritju ponovil svoje pripombe.

(158)

Po mnenju Komisije je ta popravljena prilagoditev ustrezno izražala razliko v tržni vrednosti neprirezanih in prirezanih kolobarjev. Izračun, ki ga je poslal japonski proizvajalec izvoznik, se ni štel za točnega, saj se pri izračunu razlike med povprečno ceno prirezanih in neprirezanih kolobarjev ni upoštevala neto teža prirezanih izdelkov.

(159)

Isti japonski proizvajalec izvoznik je prav tako trdil, da je v začasnem razkritju nekaj napak. Dejansko je bilo v začasnem razkritju ugotovljenih nekaj manjših napak pri izračunu, ki so bile popravljene. Zaradi teh popravkov in popravka, pojasnjenega v prejšnji uvodni izjavi, se je stopnja škode za to japonsko družbo spremenila na 39,0 %. Kot je bilo že navedeno, je izračune pregledal pooblaščenec za zaslišanje v okviru trgovinskih postopkov.

(160)

Ruski proizvajalec izvoznik je trdil, da so bile vrednosti proizvodnih stroškov industrije Unije, uporabljene pri izračunih nelojalnega nižanja ciljnih cen, za nekatere vrste izdelkov ob primerjavi s skoraj identičnimi vrstami izdelkov nerealno visoke. To utemeljitev je po dokončnem razkritju ponovil in trdil, da obstajajo nepravilnosti v izračunih nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen Komisije, ter opozoril na znatno razliko v proizvodnih stroških dveh podobnih vrst zadevnega izdelka.

(161)

Vendar je Komisija dokazala, da so podatki o proizvodnih stroških industrije Unije točni. Zlasti sta se analizirali dve podobni vrsti, na kateri se je skliceval ruski proizvajalec izvoznik, in se primerjali s proizvodnimi stroški drugih vrst. Vsaka razlika v vrednosti proizvodnih stroškov nekaterih vrst izdelkov ob primerjavi skoraj identičnih vrst izdelkov bi se lahko pojasnila z različno mešanico proizvajalcev Unije, ki proizvajajo te vrste.

(162)

Poleg tega je ruski proizvajalec izvoznik trdil, da med izračuni dampinga in škode ni simetrije v smislu obravnavanja manj kakovostnih razredov. Opozoril je na dejstvo iz uvodne izjave (147) začasne uredbe, da se ruski zadevni izdelek „druge in tretje kategorije“ ne bi smel primerjati z izdelki „prve in druge kategorije“ industrije Unije.

(163)

Po mnenju Komisije dejstvo, da se za namene poštene primerjave vrst izdelkov manj kakovostni razredi niso primerjali z izdelki industrije Unije, ni vplivalo na točnost izračunov dampinga in škode. Pač pa so se za zagotovitev poštene primerjave nasprotno primerjale samo podobne vrste izdelkov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(164)

Kitajska proizvajalca izvoznika sta trdila, da so pri izračunih nelojalnega nižanja ciljnih cen v začasnem razkritju napake, zlasti ker izračuni domnevno temeljijo na povprečnih cenah Unije iz začasne Uredbe.

(165)

Ta trditev je bila zavrnjena. Kitajski proizvajalec izvoznik je v Uniji proizvajal in prodajal le del vrst izdelkov, ki so se nato pri izračunih nelojalnega nižanja ciljnih cen primerjali z enakimi vrstami izdelkov, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije. Pri teh izračunih se niso uporabile povprečne cene Unije.

(166)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede stopnje odprave škode, se sklepi iz uvodnih izjav od (241) do (246) začasne uredbe potrdijo, razen tistih, ki se nanašajo na spremembo stopnje škode za enega japonskega proizvajalca s 34,2 % na 39 %, kot je navedeno v uvodni izjavi (159).

Država

Družba

Dokončna stopnja škode

Ljudska republika Kitajska

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd., Shanghai

32,9 %

Wuhan Iron & Steel Co., Ltd., Wuhan

36,6 %

Japonska

JFE Steel Corporation, Tokyo

39,0 %

Nippon Steel & Sumitomo Metal Corporation, Tokyo

35,9 %

Republika Koreja

POSCO, Seoul

37,2 %

Ruska federacija

OJSC Novolipetsk Steel, Lipetsk; VIZ Steel, Ekaterinburg

21,6 %

Združene države Amerike

AK Steel Corporation, Ohio

22,0 %

2.   Dokončni ukrepi

(167)

Glede na dokončne sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije je treba uvesti protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški izvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(168)

Obstajajo različne oblike protidampinških ukrepov. Čeprav ima Komisija pri izbiri oblike ukrepov na voljo visoko raven proste presoje, pa je namen vedno enak, in sicer odpraviti učinke škodljivega dampinga. V skladu s pravilom manjše dajatve je bila določena naslednja dajatev ad valorem, ki se giblje v razponu od 21,5 % do 39 %:

Država

Družba

Stopnja dampinga

Stopnja škode

Protidampinška dajatev ad valorem

Ljudska republika Kitajska

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd., Shanghai

21,5 %

32,9 %

21,5 %

Wuhan Iron & Steel Co., Ltd., Wuhan

54,9 %

36,6 %

36,6 %

Vse druge družbe

 

36,6 %

36,6 %

Japonska

JFE Steel Corporation, Tokyo

47,1 %

39,0 %

39,0 %

Nippon Steel & Sumitomo Metal Corporation, Tokyo

52,2 %

35,9 %

35,9 %

Vse druge družbe

 

39,0 %

39,0 %

Koreja

POSCO, Seoul

22,5 %

37,2 %

22,5 %

Vse druge družbe

 

37,2 %

22,5 %

Rusija

OJSC Novolipetsk Steel, Lipetsk,

VIZ Steel, Ekaterinburg

29,0 %

21,6 %

21,6 %

Vse druge družbe

 

21,6 %

21,6 %

ZDA

AK Steel Corporation, Ohio

60,1 %

22,0 %

22,0 %

Vse druge družbe

 

22,0 %

22,0 %

(169)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (149) zgoraj, bi bilo ustrezno, da se spremeni oblika ukrepov. Komisija je na podlagi posebnih dejstev primera menila, da bi bila v tem primeru najustreznejša oblika ukrepov variabilna dajatev v obliki minimalne uvozne cene. Taka minimalna uvozna cena bi proizvajalcem Unije po eni strani omogočila, da si opomorejo od učinkov škodljivega dampinga. Zanje bi pomenila varnostno mrežo, ki bi jim omogočila, da bi znova dosegli trajnostno dobičkonosnost, in jih spodbudila k izvedbi ustreznih naložb v proizvodnjo sorazmerno več visokoprepustnih vrst podobnega izdelka. Po drugi strani pa bi morala taka minimalna uvozna cena prav tako preprečiti kakršen koli škodljiv učinek zaradi neupravičenega povišanja cen po obdobju preiskave, ki bi lahko precej negativno vplivalo na poslovanje uporabnikov. Poleg tega bi tudi odpravila njihove pomisleke, saj se bojijo pomanjkanja zadevnega izdelka, zlasti vrst z največjo izgubo jedra 0,90 W/kg in manj, ki so nujno potrebne za izpolnitev ciljev učinkovitosti iz stopnje 1 uredbe o okoljsko primerni zasnovi. Na splošno pa bi preprečila resne motnje v ponudbi na trgu Unije.

(170)

Kadar bi bil uvoz izveden po ceni CIF meja Unije, ki je enaka določeni minimalni uvozni ceni ali je od nje višja, se dajatev ne bi plačevala. Kadar bi bil uvoz izveden po ceni, ki je nižja od minimalne uvozne cene, bi morala biti dokončna dajatev enaka razliki med veljavno minimalno uvozno ceno in neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve. Znesek dajatve v nobenem primeru ne bi smel biti višji od stopenj dajatve ad valorem iz uvodne izjave (168) in člena 1 te uredbe.

(171)

Če bi bil uvoz izveden po ceni, nižji od minimalne uvozne cene, bi se skladno s tem plačevala razlika med veljavno minimalno uvozno ceno in neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev ali stopnjo dajatve ad valorem, pri čemer bi se upoštevala manjša razlika, kot je navedeno v zadnjem stolpcu preglednice v uvodni izjavi (168).

(172)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi (19) zgoraj, je v preiskavo zajet zadevni izdelek, kot je opredeljen v uvodni izjavi (9), zato so bile izvedene obsežna analiza škode, analiza vzročne zveze in analiza interesa Unije. Hkrati je Komisija pri odločanju o obliki ukrepa proučila naslednje razlike v kakovosti. Komisija se je za učinkovito uporabo minimalne uvozne cene in na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, odločila, da bo določila tri različne kategorije zadevnega izdelka, ki se razlikujejo na podlagi največje izgube jedra. Za vsako od treh kategorij je bila izračunana ločena minimalna uvozna cena. Te kategorije so:

—

vrste z največjo izgubo jedra, ki ni večja od 0,90 W/kg;

—

vrste z največjo izgubo jedra, ki je večja od 0,90 W/kg, vendar ni večja od 1,05 W/kg;

—

vrste z največjo izgubo jedra, večjo od 1,05 W/kg.

(173)

Vrste z največjo izgubo jedra 0,90 W/kg in manj so vrhunska podvrsta visokoprepustnih vrst zadevnega izdelka. Vrste z izgubo jedra, ki je večja od 0,90 W/kg in znaša do vključno 1,05 W/kg, niso vrhunske, vendar so še vedno visokoprepustne vrste zadevnega izdelka, ki se v glavnem proizvajajo do največje izgube jedra 1,05 W/kg. Vanje so vključene tudi nekatere konvencionalne vrste zadevnega izdelka boljše kakovosti. Vrste z največjo izgubo jedra, večjo od 1,05 W/kg, so večinoma konvencionalne vrste zadevnega izdelka. Izgubo jedra bi bilo treba meriti v vatih na kilogram pri frekvenci 50 Hz in magnetni indukciji 1,7 Tesle.

(174)

Za uporabo tega pravila je bilo treba določiti neškodljivo ceno ali neškodljivo minimalno uvozno ceno. Pri izračunu neškodljive cene so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in zneski dajatev, nujnih za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, kot je določeno v začasni uredbi.

(175)

Minimalne uvozne cene so enake tehtanemu povprečju:

—

kadar dajatve temeljijo na stopnji odprave škode: proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije med obdobjem preiskave ter dobička (v višini 5 %), kar zadeva proizvajalce izvoznike iz ZDA, Japonske, Rusije in enega od proizvajalcev s Kitajske; ter

—

kadar dajatve temeljijo na stopnji dampinga: normalne vrednosti, vključno s prevozom (da bi se izračunala cena CIF meja Unije), kar zadeva proizvajalca izvoznika iz Koreje in enega od proizvajalcev izvoznikov s Kitajske.

(176)

Na podlagi te metodologije se minimalne uvozne cene določijo z naslednjimi stopnjami:

Zadevne države

Izbor izdelkov

Minimalna uvozna cena

(v EUR/tono neto mase izdelka)

Ljudska republika Kitajska, Japonska, Združene države Amerike, Ruska federacija, Republika Koreja

izdelki z največjo izgubo jedra, ki ni večja od 0,9 W/kg

2 043 EUR

izdelki z največjo izgubo jedra, ki je večja od 0,9 W/kg, vendar ni večja od od 1,05 W/kg

1 873 EUR

izdelki z največjo izgubo jedra, večjo od 1,05 W/kg

1 536 EUR

(177)

Zainteresirane strani so po dokončnem razkritju predložile naslednje pripombe.

(178)

Prvič, združenje uporabnikov je trdilo, da predlog o minimalnih uvoznih cenah povzroča izkrivljanje trga z nevezanostjo ravni cen v Uniji na svetovne cene. Trdilo je, da je Komisija blokirala cene za vse vrste GOES na ravni, ki je precej višja od ravni povprečnih cen, ki jih je Komisija izračunala za obdobje preiskave, čemur se prištejejo stopnje dajatve iz začasne uredbe. Menilo je, da za ukrepe ni bilo legitimne potrebe. Združenje je prav tako trdilo, da so bile minimalne uvozne cene previsoke, zaradi česar bi jih bilo treba vsako leto prilagoditi s 5-odstotnim znižanjem.

(179)

Drugič, korejski proizvajalec izvoznik je prav tako izrazil odobravanje nad predlogom o minimalnih uvoznih cenah, ki se mu je zdel primernejši kot dajatve ad valorem. Kljub temu pa je trdil, da bi morala Komisija spremeniti svojo metodologijo in za vsakega proizvajalca izvoznika uvesti minimalne uvozne cene, ki ne bi bile višje od tega, kar je nujno za odpravo škodljivega dampinga, ki ga je povzročil (korejski) proizvajalec izvoznik.

(180)

Tretjič, drug uporabnik je trdil, da so predlagane minimalne uvozne cene za vsaj dve zadevni državi (Korejo in Rusijo) previsoke ter v vsakem primeru višje od uvoznih cen v obdobju preiskave s prištetimi stopnjami dajatve ad valorem, določenimi v dokončnem razkritju. Poleg tega je trdil, da Komisija kot podlago za izračun neškodljive ravni ne bi smela sprejeti vseh proizvodnih stroškov, pač pa vse stroške, ki jih nosi učinkovit in konkurenčen proizvajalec GOES.

(181)

Četrtič, drug uporabnik je pripomnil, da ceni to, da je bila namesto dajatev ad valorem izbrana dajatev minimalne uvozne cene. Vendar je od Komisije zahteval, naj prouči določitev ene ali dveh ravni minimalne uvozne cene. V primeru dveh ravni bi bilo treba ločitev premišljeno narediti na približni ločnici med konvencionalnimi in visokoprepustnimi vrstami GOES.

(182)

Petič, industrija Unije je podprla sistem minimalnih uvoznih cen, ki temelji na treh kategorijah izdelkov. Vendar je nasprotovala metodologiji, uporabljeni za izračun teh cen, saj je iz metode tehtanega povprečja Komisije izšlo, da so predlagane minimalne uvozne cene nižje od stopnje popolne odprave škode in kot take prenizke. Trdila je tudi, da so trenutno predlagane minimalne uvozne cene za zdaj precej nižje od trenutnih tržnih cen v EU in tretjih državah. Zato bi morala Komisija svoje izračune minimalnih uvoznih cen spremeniti in jih v celoti osnovati na stopnjah odprave škode za vse proizvajalce izvoznike, tako da bi se dodal razumen dobiček (za vsako posamezno vrsto zadevnega izdelka v okviru relevantnega izdelka). Poleg tega je industrija Unije ponovila svojo pripombo, da bi morala Komisija uporabiti 14-odstotni ciljni dobiček, kar je bil dobiček iz leta 2010.

(183)

Šestič, ameriški proizvajalec izvoznik je izrazil resne pomisleke glede uporabnosti in ustreznosti predloga Komisije o minimalnih uvoznih cenah, pri čemer je upošteval dejstvo, da so tržne cene zadevnega izdelka trenutno mnogo višje od minimalnih uvoznih cen.

(184)

Sedmič, še eden od uporabnikov je navedel, da podpira uvedbo minimalne uvozne cene za celoten obseg izdelka, saj je to kompromisna rešitev za uskladitev nasprotujočih si zahtev industrije GOES in industrije transformatorjev. Vendar je navedel, da so minimalne uvozne cene (zlasti za drugo in tretjo kategorijo, če se primerjajo s prodajnimi cenami v obdobju preiskave, ki so se jim prištele dajatve ad valorem) previsoke in ustvarjajo konkretno nevarnost, da bo morala industrija transformatorjev Unije plačevati dajatve, preden bo industrija Unije zmožna zadostiti njenim potrebam.

(185)

Osmič, ruski proizvajalec izvoznik je izrazil odobravanje nad predlogom Komisije, da bo namesto dajatev ad valorem sprejela spremenljivo protidampinško dajatev v obliki minimalne uvozne cene. Vseeno pa je trdil, da se s trenutno predlagano metodologijo izračunavanja treh različnih minimalnih uvoznih cen (ki temeljijo le na različnih razponih največje izgube jedra), ne da bi se pri tem razlikovalo med posameznimi proizvajalci izvozniki ali med posameznimi državami izvora, krši člen 9(5) osnovne uredbe. Zato je trdil, da s to metodo protidampinška dajatev ni ocenjena na podlagi „ustreznega zneska“ in da je diskriminatorna do uvoza iz Rusije. Podobno je tudi zahteval, da bi morala Komisija za izračun minimalne uvozne cene ustvariti četrto kategorijo izdelka, v katero bi bilo treba vključiti le vrste zadevnega izdelka, ki so neuvrščene ali v nižje uvrščenih razredih s fizikalnimi značilnostmi, primerljivimi z vrstami „druge“ in „tretje kategorije“, ki se izvažajo. Zatrjeval je, da bi zaradi minimalnih uvoznih cen, ki bi temeljile izključno na največji izgubi jedra, ruski proizvajalec in navsezadnje Rusija ostala edini vir dobave vrst „druge“ in „tretje kategorije“, ki se izvažajo, s čimer bi se znašla v precej drugačnem položaju v primerjavi z vsemi ostalimi zadevnimi državami izvoznicami.

(186)

Komisija je podrobno analizirala vse pripombe in glede na te pripombe v nadaljevanju dodatno pojasnjuje metodologijo, ki jo je uporabila, njene ugotovitve pa so navedene v nadaljevanju.

(187)

Komisija je za izračun treh minimalnih uvoznih cen uporabila metodologijo, pojasnjeno v nadaljevanju. Kot pri vsaki protidampinški preiskavi je zbirala podatke za obdobje preiskave, ki jih je preverila, da bi določila normalne vrednosti za posamezno vrsto izdelka in neškodljivo ciljno ceno za industrijo Unije, prav tako za posamezno vrsto izdelka. V ciljne cene za industrijo Unije so bili vključeni proizvodni stroški, k čemur se je prištel razumen dobiček. Na podlagi teh podatkov se je uporabila metodologija iz uvodne izjave (169) in naslednjih. Ravni minimalnih uvoznih cen zato neposredno temeljijo na preverjenih podatkih za obdobje preiskave. Poleg tega se je upoštevalo pravilo nižje dajatve. Kadar so dajatve ad valorem temeljile na stopnji dampinga, so se pri izračunu minimalnih uvoznih cen uporabile normalne vrednosti, h katerim so bili prišteti stroški prevoza, da bi se izračunala cena CIF meja Unije. Kadar so dajatve ad valorem temeljile na stopnji odprave škode, je bila za industrijo Unije uporabljena neškodljiva ciljna cena. Minimalne uvozne cene so bile nato izračunane kot tehtano povprečje uporabljenih normalnih vrednosti in neškodljivih ciljnih cen. Dejavnik tehtanja je bil določen na podlagi deleža obsega uvoza družb v Unijo, pri katerih dajatev ad valorem temelji na stopnjah dampinga, in na podlagi deleža obsega uvoza družb, pri katerih dajatev ad valorem temelji na stopnji odprave škode. Vsaka minimalna uvozna cena je tehtano povprečje cen (normalne vrednosti in ciljnih cen) različnih vrst izdelka v okviru vsake od treh kategorij izdelka.

(188)

Tri različne minimalne uvozne cene za tri različne kategorije izdelkov se uporabljajo za vse proizvajalce izvoznike in za vse zadevne države, če je cena CIF meja Unije enaka minimalni uvozni ceni ali višja od nje (v tem primeru se dajatev ne plačuje). Kadar se dajatve plačujejo, tj. kadar so izvozne cene nižje od minimalne uvozne cene, bi bila veljavna stopnja dajatve razlika med veljavno minimalno uvozno ceno in neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev ali stopnjo dajatve ad valorem, pri čemer bi se upoštevala manjša razlika. Skladno s tem se za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika uporabljajo posamezne dajatve. Znesek dajatve v nobenem primeru ne bi smel biti višji od stopenj dajatve ad valorem, ki so značilne za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika vsake posamezne zadevne države. Drug scenarij, kot je predlagalo več zainteresiranih strani, pa bi bila uvedba različnih minimalnih uvoznih cen za posameznega proizvajalca izvoznika. Vendar bi to pomenilo vsaj 21 različnih minimalnih uvoznih cen (tj. po tri minimalne uvozne cene za tri različne kategorije, pomnoženo s sedmimi sodelujočimi proizvajalci izvozniki), zaradi česar bi bilo izvajanje ukrepov za carinske organe zelo težko ali pa v praksi celo neizvedljivo.

(189)

Minimalne uvozne cene so se nato primerjale s prodajnimi cenami v obdobju po preiskavi na trgu Unije. Podatki o teh cenah so se med preiskavo po začasnem razkritju pridobili od uporabnikov in industrije Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah (5) in (6). V tej preiskavi se je razkrilo, da so predlagane minimalne uvozne cene, zlasti tiste za visoke razrede, za tri različne kategorije izdelkov na splošno nižje od prodajnih cen v obdobju po preiskavi in v tem primeru se dajatev ne plačuje. Kot je navedeno v uvodnih izjavah (182) in (183), so to ugotovitev v preiskavi potrdile izjave industrije Unije, več uporabnikov in ameriškega proizvajalca izvoznika.

(190)

Komisija je glede na navedeno zavrnila vse trditve glede uporabljene metodologije in ravni minimalnih uvoznih cen.

(191)

Komisija je glede trditve, da je blokirala cene, opozorila, da je določila tri minimalne uvozne cene za tri različne kategorije izdelkov, da bi odpravila učinke škodljivega dampinga in preprečila, da bi imela neupravičena zvišanja cen po obdobju preiskave škodljive učinke na uporabnike, kot je določeno v uvodni izjavi (169) zgoraj. Komisija ne povzroča izkrivljanja trga v zvezi s tržnimi cenami Unije, ki so na splošno višje od predlaganih minimalnih uvoznih cen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (189). Poleg tega minimalne uvozne cene niso najnižje cene, zato lahko proizvajalci izvozniki, če tako želijo, še vedno prodajajo po cenah, nižjih od minimalnih uvoznih cen. Torej si lahko proizvajalci izvozniki in proizvajalci Unije še vedno konkurirajo, tako da se njihove cene razlikujejo, ne glede na določene minimalne uvozne cene.

(192)

Komisija je glede trditve, da bi bili (ena ali) dve minimalni uvozni ceni primernejši od treh predlaganih minimalnih uvoznih cen, opozorila na objektivno razliko cene (približno 170 EUR na tono, glej uvodno izjavo (176)) za prvo in drugo kategorijo izdelka, ki obe obsegata visokoprepustne vrste zadevnega izdelka. Če bi obstajali le dve minimalni uvozni ceni z ločnico med konvencionalnimi in visokoprepustnimi vrstami zadevnega izdelka, bi se cena prve kategorije izdelkov (tj. vrste izdelkov z največjo izgubo jedra, ki ni večja od 0,9 W/kg) v osnovi združila s ceno druge kategorije izdelkov, v katero so na splošno vključene tudi visokoprepustne vrste zadevnega izdelka, vendar pa njihova največja izguba jedra presega navedeno. Če bi se uporabljala taka metodologija, bi postale minimalne uvozne cene najkakovostnejših visokoprepustnih vrst izdelkov sorazmerno podcenjene. Glede trditev, da se za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika ne uporabljajo posamezne dajatve, je naveden sklic na uvodno izjavo (187) zgoraj, v kateri je opisana metodologija, pri kateri se v primeru obveznega plačila dajatev ad valorem uporabljajo posamezne dajatve.

(193)

Glede trditve, da Komisija ne bi smela sprejeti vseh proizvodnih stroškov kot podlago za izračun neškodljive ravni, pač pa stroške, ki jih nosi učinkovit in konkurenčen proizvajalec, je treba opozoriti, da je izračun temeljil na preverjenih podatkih. Poleg tega Komisija to trditev zavrača, ker ni bila podkrepljena z dokazi in za izvedbo take prilagoditve v zvezi s proizvodnimi stroški ni bila predlagana nobena druga metodologija.

(194)

Predlog o vsakoletnem 5-odstotnem zniževanju minimalne uvozne cene ne bi bil skladen s ciljem odprave škodljivega dampinga. Poleg tega ni bil predložen dokaz, s katerim bi se utemeljilo tako vsakoletno 5-odstotno znižanje.

(195)

Glede zahteve za oblikovanje četrte kategorije izdelkov, v katero bi bile vključene izključno vrste zadevnega izdelka, ki so neuvrščene ali v nižje uvrščenih razredih, je Komisija menila, da za uporabo take nadaljnje delitve ni na voljo nobenega jasnega referenčnega merila. Minimalne uvozne cene poleg tega temeljijo na mešanici vrst izdelkov, ne glede na to, ali so ti na primer celi ali razrezani in tudi ne glede na to, ali so bili uvrščeni v nižjo kategorijo ali ne. Tri različne kategorije izdelkov temeljijo na največji izgubi jedra, ki je objektivno nediskriminatorno merilo.

(196)

Dva uporabnika sta zahtevala tudi, da se trajanje ukrepov omeji na obdobje, krajše od petih let, pri čemer sta trdila, da več kot dveletno do triletno obdobje trajanja varnostne mreže, ki bi industrijo GOES EU dovolj spodbudila k vlaganju v proizvodnjo GOES visokih razredov, ni potrebno.

(197)

Vendar svoje trditve nista podkrepila z dokazi, da bi razmeroma kratko dveletno do triletno obdobje zadostovalo za vlaganje in doseganje vsaj določene donosnosti naložb. Dokončna protidampinška dajatev preneha veljati pet let po uvedbi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe.

(198)

V osnovni uredbi je za primere sprememb tržnih razmer določenih več možnosti. Če je sprememba trajna, je v členu 11(3) osnovne uredbe določeno, da se lahko zahteva pregled potrebe po nadaljevanju izvajanja ukrepov pod pogojem, da je minilo smiselno dolgo časovno obdobje vsaj enega leta od uvedbe dokončnega ukrepa. Če je sprememba začasna, se lahko v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe ukrepi začasno opustijo, če se razmere na trgu začasno spremenijo v tolikšni meri, da je malo verjetno, da bi se škoda zaradi opustitve nadaljevala. Komisija bo tudi čim hitreje proučila prednosti vsake ustrezno utemeljene zahteve, predložene na podlagi ene od obeh določb, da bi ohranila uravnoteženo raven zaščite proti škodljivemu dampingu.

(199)

Zahteva ruskega proizvajalca izvoznika, da minimalna uvozna cena ne bi smela temeljiti izključno na izgubi jedra, ni bila sprejeta iz naslednjega razloga. Največja izguba jedra je objektivno merilo za razlikovanje med različnimi vrstami zadevnega izdelka, medtem ko je razlikovanje med vrstami zadevnega izdelka prve in druge kakovosti zelo subjektivna ocena, ki bi otežila vsako spremljanje izvajanja ukrepov. Poleg tega se z minimalno uvozno ceno razlikuje med posameznimi proizvajalci izvozniki in zadevnimi državami, kot je podrobneje navedeno v uvodni izjavi (187) zgoraj.

(200)

Protidampinški ukrepi za posamezno družbo iz te uredbe so bili določeni na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražali stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Ti ukrepi veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ga proizvajajo poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi družbami, ki so izrecno navedene, bi morali veljati ukrepi, ki se uporabljajo za „vse druge družbe“. Zanje se individualno določeni protidampinški ukrepi ne smejo uporabljati.

(201)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualno določenih protidampinških ukrepov, če spremeni ime svojega subjekta ali ustanovi nov proizvodni ali prodajni obrat. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (6). Vsebovati mora vse relevantne informacije, vključno s spremembo dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, ki je povezana na primer s spremembo imena ali spremembo glede proizvodnih in prodajnih subjektov. Če je zahteva utemeljena, bo Komisija posodobila seznam družb z individualno določenimi protidampinškimi ukrepi.

(202)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških ukrepov. V te posebne ukrepe je vključeno naslednje: predložitev veljavnega trgovinskega računa in veljavnega certifikata obrata, ki sta prilagojena zahtevam iz določb te uredbe, carinskim organom držav članic. Za uvoz, ki mu nista priložena tak račun in certifikat obrata, velja stopnja dajatve ad valorem, ki se uporablja za vse druge družbe, pri čemer se ni mogoče sklicevati na minimalne uvozne cene.

(203)

Če se zgodi sprememba v trgovinskih vzorcih zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe, se lahko začne preiskava proti izogibanju in, če so izpolnjeni pogoji, uvedejo dajatve ad valorem.

(204)

Zaradi zavarovanja pred morebitno absorpcijo ukrepov, zlasti med povezanimi družbami, bo Komisija nemudoma začela s pregledom v skladu s členom 12(1) osnovne uredbe in lahko za uvoz uvede registracijo v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe če bi bili za navedeno ravnanje predloženi kakršni koli dokazi.

3.   Brez pobiranja začasnih dajatev

(205)

Začasne dajatve na uvoz zadevnega izdelka v obliki dajatev ad valorem, ki se gibljejo v razponu med 21,6 % in 35,9 % in so veljavne od 13. maja 2015 do 13. novembra 2015, se ne pobirajo. Komisija meni, da v posebnih okoliščinah tega primera pobiranje začasnih dajatev, ki bi imele drugačno obliko od dokončnih dajatev, ne bi bilo skladno z interesom Unije, pri čemer se upošteva, da so bile cene v tem obdobju na splošno višje od določenih minimalnih uvoznih cen.

(206)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določen je bil tudi rok, v katerem so po tem razkritju lahko predložile svoja stališča. Pripombe, ki so jih poslale druge strani, so bile ustrezno proučene, vendar niso bile takšne, da bi spremenile sklepe.

H.   DRUŽBE

(207)

Ruski in korejski proizvajalec izvoznik sta ponudila cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Korejski proizvajalec izvoznik je nato umaknil svojo ponudbo o zavezi.

(208)

Ruski proizvajalec izvoznik izvaža dve vrsti GOES (najkakovostnejšo in manj kakovostno vrsto, pri čemer ima slednja na primer površinske napake), obe sta v izboru izdelkov nizko uvrščeni (izdelki z največjo izgubo jedra, večjo od 1,05 W/kg). V okviru te kategorije izdelkov je zaradi razlikovanja med obema vrstama zadevnega izdelka, ki ju izvaža v Unijo, zahteval dve minimalni uvozni ceni in to poleg tistih, določenih za dajatev. Ruski proizvajalec izvoznik ima v Uniji številne povezane družbe, vendar pa je zadevni izdelek doslej prodajal izključno prek svojega povezanega trgovca v Švici.

(209)

Komisija je to ponudbo ocenila glede na obliko ukrepov, tj. minimalnih uvoznih cen, določenih za tri kategorije vrst izdelka, ki veljajo za vse proizvajalce izvoznike iz vseh zadevnih držav, kot je navedeno v uvodnih izjavah (175) in (176). Ponudba o zavezi se močno razlikuje od tega pristopa in bi potrebovala ukrep, ki bi se nanašal posebej na to družbo.

(210)

Zdelo se je, da je razlikovanje med najkakovostnejšimi in manj kakovostnimi izdelki za namen izvajanja ukrepov izjemno subjektivno, saj se predlaga razlikovanje med obema vrstama izdelka s sklicevanjem na ruski standard. Komisija je menila, da zaveza zaradi tega ni izvedljiva v praksi, še toliko bolj, ker bi se ta standard dodal k razlikovanju med vrstami izdelkov na podlagi izgube jedra.

(211)

Poleg tega ruski proizvajalec izvoznik v Uniji prodaja številne različne vrste izdelka (celoten izbor zadevnega izdelka), tudi zaradi strukture družbe pa bi službe Komisije ponudbo težko spremljale, zlasti glede na obliko ukrepov, tj. splošnih minimalnih uvoznih cen, določenih za tri kategorije vrst izdelka, namesto običajnejših dajatev ad valorem. V tej zadevi so se pri splošnih minimalnih uvoznih cenah že upoštevali splošni interes Unije in učinek na uporabnike, kot je bilo podrobno določeno v uvodnih izjavah (149) in (169). Zato je to še dodaten razlog za zavrnitev ponujene cenovne zaveze.

(212)

Na podlagi navedenega in zaradi razlogov splošne politike je Komisija ponudbo o zavezi ruskega proizvajalca izvoznika zavrnila.

(213)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

(1)   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine, z debelino več kot 0,16 mm, ki so trenutno uvrščeni pod oznaki KN ex 7225 11 00 (oznake TARIC 7225 11 00 11, 7225 11 00 15 in 7225 11 00 19) ter ex 7226 11 00 (oznake TARIC 7226 11 00 12, 7226 11 00 14, 7226 11 00 16, 7226 11 00 92, 7226 11 00 94 in 7226 11 00 96), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Japonske, Republike Koreje, Ruske federacije in Združenih držav Amerike.

(2)   Znesek dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo imenovani pravni subjekti iz odstavka 4, je razlika med minimalnimi uvoznimi cenami iz odstavka 3 in neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatev, če je slednja nižja od prvih. Kadar je neto cena franko meja Unije enaka ustrezni minimalni uvozni ceni iz odstavka 3 ali je od nje višja, se dajatev ne pobere. Znesek dajatve v nobenem primeru ni višji od stopenj dajatve ad valorem iz odstavka 4.

(3)   Za namen odstavka 2 se uporabi minimalna uvozna cena iz preglednice v nadaljevanju. Kadar se po preverjanju, opravljenem po uvozu, ugotovi, da je neto cena franko meja Unije, ki jo je dejansko plačala prva neodvisna stranka v Uniji („cena po uvozu“), nižja od neto cene franko meja Unije pred plačilom dajatev, kot izhaja iz carinske deklaracije, in da je cena po uvozu nižja od minimalne uvozne cene, se uporablja znesek dajatve, ki ustreza razliki med minimalno uvozno ceno iz preglednice v nadaljevanju in ceno po uvozu, razen v primeru, ko iz uporabe dajatve ad valorem iz odstavka 4, h kateri se prišteje cena po uvozu, izhaja znesek (dejansko plačana cena s pribitkom dajatve ad valorem), ki je še vedno nižji od minimalne uvozne cene iz preglednice v nadaljevanju.

Zadevne države

Izbor izdelkov

Minimalna uvozna cena

(v EUR/tono neto mase izdelka)

Ljudska republika Kitajska, Japonska, Združene države Amerike, Ruska federacija, Republika Koreja

izdelki z največjo izgubo jedra, ki ni večja od 0,9 W/kg

2 043 EUR

izdelki z največjo izgubo jedra, ki je večja od 0,9 W/kg, vendar ni večja od 1,05 W/kg

1 873 EUR

izdelki z največjo izgubo jedra, večjo od 1,05 W/kg

1 536 EUR

(4)   Za namen odstavka 2 se uporabijo stopnje dajatve ad valorem iz preglednice v nadaljevanju.

Družba

Dajatev ad valorem

Dodatna oznaka TARIC

Baoshan Iron & Steel Co., Ltd., Shanghai, LRK

21,5 %

C039

Wuhan Iron & Steel Co., Ltd., Wuhan, LRK

36,6 %

C056

JFE Steel Corporation, Tokyo, Japonska

39,0 %

C040

Nippon Steel & Sumitomo Metal Corporation, Tokyo, Japonska

35,9 %

C041

POSCO, Seoul, Republika Koreja

22,5 %

C042

OJSC Novolipetsk Steel, Lipetsk;VIZ Steel, Ekaterinburg, Ruska federacija

21,6 %

C043

AK Steel Corporation, Ohio, Združene države Amerike

22,0 %

C044

(5)   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v odstavku 4, je dajatev ad valorem, kot je določena v preglednici v nadaljevanju.

Družba

Dajatev ad valorem

Dodatna oznaka TARIC

Vse druge kitajske družbe

36,6 %

C999

Vse druge japonske družbe

39,0 %

C999

Vse druge korejske družbe

22,5 %

C999

Vse druge ruske družbe

21,6 %

C999

Vse druge ameriške družbe

22,0 %

C999

(6)   Pogoj za uporabo ukrepov za družbe iz odstavka 4 je predložitev veljavnega trgovinskega računa in certifikata obrata, ki morata biti skladna z zahtevami iz Priloge I oziroma II, carinskim organom držav članic. Če se certifikat obrata in račun ne predložita, se uporablja dajatev, ki se uporablja za vse ostale družbe. V navedenem certifikatu obrata je navedena dejanska največja izguba jedra za vsak kolobar v vatih na kilogram pri frekvenci 50 Hz in magnetni indukciji 1,7 Tesle.

(7)   Za posamezne poimensko navedene proizvajalce ter v primerih, ko se blago pred sprostitvijo v prosti promet poškoduje in je zato dejansko plačana ali plačljiva cena pri določitvi carinske vrednosti sorazmerno razdeljena v skladu s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1), se zgoraj določena minimalna uvozna cena zmanjša za odstotek, ki ustreza sorazmerni razdelitvi dejansko plačane ali plačljive cene. Plačljiva dajatev bo tako enaka razliki med znižano minimalno uvozno ceno in znižano neto ceno franko meja Unije pred carinjenjem.

(8)   Za vse ostale družbe ter v primerih, ko se blago pred sprostitvijo v prosti promet poškoduje in je zato dejansko plačana ali plačljiva cena pri določitvi carinske vrednosti sorazmerno razdeljena v skladu s členom 145 Uredbe (EGS) št. 2454/93, se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi odstavka 2, zmanjša za odstotek, ki ustreza sorazmerni razdelitvi dejansko plačane ali plačljive cene.

(9)   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo iz Uredbe (EU) št. 763/2015, se sprostijo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. oktobra 2015

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)   UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 2015/763 z dne 12. maja 2015 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Japonske, Republike Koreje, Ruske federacije in Združenih držav Amerike (UL L 120, 13.5.2015, str. 10).

(3)  Sodba Splošnega sodišča z dne 25. oktobra 2011 v zadevi T-192/08, točka 221.

(4)   UL L 160, 19.6.2007, str. 32, uvodna izjava (20).

(5)   UL L 160, 19.6.2007, str. 31, uvodna izjava (15).

(6)   European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate H, 1049 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.


PRILOGA I

Izjava, ki jo podpiše pooblaščena oseba subjekta, ki je izdal trgovinski račun, mora biti navedena na veljavnem trgovinskem računu iz člena 1(6) v naslednji obliki:

—

ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun,

—

naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je (količina) zrnato usmerjene elektropločevine z izgubo jedra (izguba jedra), prodane za izvoz v Evropsko unijo, ki jo zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v/na (zadevna država). Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“

Datum in podpis


PRILOGA II

Izjava, ki jo podpiše pooblaščena oseba subjekta, ki je izdal certifikat obrata, mora biti navedena na veljavnem certifikatu obrata iz člena 1(6) v naslednji obliki:

—

ime in položaj pooblaščene osebe subjekta, ki je izdal trgovinski račun,

—

naslednja izjava: „Podpisani potrjujem, da je zrnato usmerjeno elektropločevino, prodano za izvoz v Evropsko unijo, ki jo zajema ta certifikat obrata, iz katerega je razvidna meritev največje izgube jedra v vatih na kilogram pri frekvenci 50 Hz in magnetni indukciji 1,7 Tesle ter velikost v mm, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v/na (zadevna država). Izjavljam, da so informacije na tem certifikatu obrata popolne in točne.“

Datum in podpis