|
7.8.2015 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 260/22 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Smernice za politike zaposlovanja držav članic
(2015/C 260/05)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog spremembe 1
predlog sklepa
uvodna izjava 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Unija je skladno z določbami Pogodbe razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski ekonomski in proračunski nadzor. Delovanje evropskega semestra se bo še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015. |
Unija je skladno z določbami Pogodbe razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski nadzor ekonomske, proračunske in socialne politike ter politike zaposlovanja . Delovanje evropskega semestra se bo še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015. |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 2
predlog sklepa
uvodna izjava 5 – doda se nova uvodna izjava
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Strategijo Evropa 2020 je treba izvajati v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki so glede na svoje izkušnje in zmogljivosti na področjih, ki jih zajemajo smernice, in v skladu z načelom subsidiarnosti nepogrešljive pri pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform, zlasti za socialne storitve in vključevanje na trg dela. Pri splošnem komuniciranju o strategiji je treba znati izkoristiti njihovo vlogo, saj sta lokalna in regionalna raven najbližji državljanom. |
Obrazložitev
Zahteva po uveljavljanju politične vloge, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti v številnih državah članicah pri uresničevanju ukrepov v okviru strategije Evropa 2020 (1).
Predlog spremembe 3
predlog sklepa
uvodna izjava 6
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila pomembne slabosti v gospodarstvu Unije in njenih držav članic. Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest. To zahteva usklajeno in velikopotezno politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam in izvrševanje fiskalne odgovornosti. |
Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila pomembne slabosti v gospodarstvu Unije in njenih držav članic. Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest. To zahteva usklajeno in velikopotezno politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje javnih in zasebnih naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam in izvrševanje fiskalne odgovornosti. |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 4
predlog sklepa
uvodna izjava 7
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in si prizadevati za ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi bili ljudje sposobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialnega varstva ter z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije. |
Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in si prizadevati za ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi bili ljudje sposobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialnega varstva ter z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela in mobilnost delovne sile . Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije. |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 5
predlog sklepa
uvodna izjava 8
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih strukturnih reform, ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020. |
Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih strukturnih reform , ki upoštevajo posebne socialno-ekonomske razmere v različnih regijah , ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020 , ki jo je treba izvajati v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi . |
Obrazložitev
Lokalne in regionalne oblasti so zaradi svojih izkušenj in zmogljivosti ter v skladu z načelom subsidiarnosti nepogrešljive pri pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform ter pri splošnem komuniciranju o strategiji Evropa 2020 (2).
Predlog spremembe 6
predlog sklepa
uvodna izjava 8 – doda se nova uvodna izjava
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Države članice in Unija bi morale ponuditi primeren okvir za uspešnejšo in učinkovitejšo uporabo instrumentov EU za pomoč lokalnim in regionalnim oblastem pri prevzemanju odgovornosti za izvajanje politik socialnega in gospodarskega vključevanja, da bi zagotovile primerne oblike socialnega varstva v boju proti revščini in socialni izključenosti ter omilile resno problematiko brezposelnosti, zlasti dolgotrajne in med mladimi, prek socialnih služb in zavodov za zaposlovanje. |
Obrazložitev
Lokalne in regionalne oblasti so pristojne za oblikovanje politik socialnega in gospodarskega vključevanja prek socialnih služb in zavodov za zaposlovanje. Smernice za zaposlovanje bi morale zagotoviti ustrezen okvir in boljše finančne instrumente, da bi jim pomagali pri izpolnjevanju teh nalog (3) ne glede na že storjeno, na primer z rezervo v višini 20 % iz Evropskega socialnega sklada za spodbujanje socialnega vključevanja.
Predlog spremembe 7
predlog sklepa
uvodna izjava 9
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe. |
Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe. Lokalne in regionalne oblasti imajo glede na svoje izkušnje in zmogljivosti na področjih, ki jih zajemajo smernice, in v skladu z načelom subsidiarnosti ključno vlogo pri izvajanju smernic, zlasti v zvezi s socialnimi storitvami in strategijami vključevanja na trg dela. |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 8
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 5, odstavek 1 – doda se nov odstavek
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale spodbujati ustvarjanje delovnih mest, zmanjševati ovire podjetij pri zaposlovanju, spodbujati podjetništvo in zlasti podpirati ustanavljanje in rast malih podjetij, da se povečajo stopnje zaposlenosti obeh spolov. Prav tako bi morale dejavno spodbujati socialno gospodarstvo in socialne inovacije. |
Države članice bi morale spodbujati ustvarjanje delovnih mest, zmanjševati ovire podjetij pri zaposlovanju, spodbujati podjetništvo in zlasti podpirati ustanavljanje in rast malih podjetij, da se povečajo stopnje zaposlenosti obeh spolov. Prav tako bi morale dejavno spodbujati socialno gospodarstvo in socialne inovacije. Ob upoštevanju nabora aktivnih instrumentov na trgu dela bi morale sprejeti tudi ukrepe za spodbujanje samozaposlovanja, zlasti podjetništva, glede na njun pomemben vpliv na gospodarsko rast na lokalni ravni, ter podpreti zagonska podjetja mladih, mikropodjetja in ambiciozne inovativne projekte s srednjim in visokim tveganjem brez birokratskih ovir, ki preprečujejo njihov nastanek. |
Obrazložitev
Ne smemo pozabiti, da samostojno podjetništvo močno vpliva na gospodarsko rast na lokalni ravni, zato ne sme biti izključeno iz politik zaposlovanja.
Predlog spremembe 9
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 6, odstavek 1 – doda se nov odstavek
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale spodbujati produktivnost in zaposljivost s primerno ponudbo ustreznega znanja in spretnosti. Izvesti bi morale potrebne naložbe v sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost za dvig usposobljenosti delovne sile, kar bi ji omogočilo boljše predvidevanje in zadovoljevanje hitro spreminjajočih se potreb na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. Države članice bi morale okrepiti prizadevanja za izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja odraslih za vse in izvesti strategije aktivnega staranja, da bi tako omogočile daljše delovno življenje. |
Države članice bi morale spodbujati produktivnost in zaposljivost s primerno ponudbo ustreznega znanja in spretnosti. Skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in v dialogu z zasebnim sektorjem bi lahko prek izobraževanja in usposabljanja bolje usklajevale poklicno znanje in spretnosti, ki so na voljo, s potrebami trga dela. Izvesti bi morale potrebne naložbe v sisteme izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost za dvig usposobljenosti delovne sile, kar bi ji omogočilo boljše predvidevanje in zadovoljevanje hitro spreminjajočih se potreb na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. Države članice bi morale okrepiti prizadevanja za izboljšanje dostopa do kakovostnega izobraževanja odraslih za vse in izvesti strategije aktivnega staranja, da bi tako omogočile daljše delovno življenje. V zvezi s tem si je treba čim bolj prizadevati za okrepitev prehoda na zeleno in modro gospodarstvo z usklajevanjem povpraševanja po delovni sili ter spretnostih in znanjih, ob sočasnem predvidevanju in obvladovanju sprememb glede potreb po človeškem kapitalu in prenosu davčne obremenitve na druge oblike prispevkov. To bi lahko pripomoglo zlasti k zmanjšanju brezposelnosti mladih, saj je trenutno v Evropski uniji brezposelnih več kot 22 % mladih. Hkrati je treba pomagati pri razvoju socialne ekonomije, ob upoštevanju potenciala tega sektorja za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zlasti v zvezi s potrebami, izraženimi na ravni evropskih regij in lokalnih oblasti. |
Obrazložitev
Na podlagi preteklih stališč OR, izraženih v mnenju z naslovom Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje (COR-2014-01319), se poudarja pomen vloge lokalnih in regionalnih oblasti ter zasebnega sektorja pri usklajevanju spretnosti in znanj s potrebami trga dela. S predlagano spremembo se poudarja tudi potreba po osredotočenju na zeleno gospodarstvo (4), (5) in socialno ekonomijo, ki imata velik potencial za rast zaposlovanja in teritorialno razsežnost v gospodarstvu (6).
Predlog spremembe 10
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 6, odstavek 4
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Ovire za udeležbo na trgu dela bi bilo treba zmanjšati, zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, invalide in zakonite priseljence. Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva. |
Ovire za udeležbo na trgu dela bi bilo treba zmanjšati, zlasti za ženske, starejše delavce, mlade, invalide in zakonite priseljence. Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva ter dolgotrajne oskrbe . Tudi netipične oblike zaposlovanja je treba spodbujati s konkretnim zakonodajnim okvirom. |
Obrazložitev
Ženske pogosto negujejo ne le majhne otroke, ampak tudi starejše ali invalidne osebe. Pri obravnavi zaposlitvenih politik se zlahka pozabi na podporo netipičnim oblikam zaposlovanja.
Predlog spremembe 11
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 6, odstavek 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za izboljšanje stanja na področju zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja in javne uprave. |
Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za izboljšanje stanja na področju zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja in javne uprave , pri čemer je treba v celoti spoštovati spremenjena pravila, ki veljajo za te sklade . Evropski socialni sklad bi moral biti bolj usmerjen v rezultate, ki bodo lažje merljivi (zaposlovanje, socialna vključenost in kohezija), manj podvržen posebnim upravnim obremenitvam in predmet večjega preverjanja učinkov in rezultatov. Poleg tega bi bilo treba Evropski sklad za strateške naložbe in njegove naložbene platforme uporabiti za spodbujanje ambicioznih projektov z močnim regionalnim vplivom, ki bodo zagotovili projekte lokalnega podjetništva, dajali prednost malim, srednjim in mikropodjetjem, inovativnim zagonskim podjetjem ter projektom z visokim tveganjem, hkrati pa zagotovili, da se ustvarjajo kakovostna delovna mesta in da so delavci ustrezno usposobljeni za prehod Unije na model trajnostne rasti. |
Obrazložitev
Jasno je, da morajo imeti države članice ob upoštevanju pravil, ki veljajo za evropske sklade, priložnost v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad, ki pa mora biti bolj usmerjen v rezultate, ki bodo še lažje merljivi, z manj posebnimi upravnimi obremenitvami in bolj nadzorovan.
Predlog spremembe 12
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 6, odstavek 5 – doda se nov odstavek
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Spodbujanje naložb je prednostnega pomena za zagotavljanje dolgotrajne gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne kohezije. K uresničevanju teh ciljev bi lahko prispevala tako javna kot tudi zasebna finančna sredstva. Treba je priznati pomen javnega sektorja zaradi prispevka k spodbujanju gospodarske rasti. |
Obrazložitev
Naložbe je treba spodbujati in ohranjati. Zato bi morali pregled porabe in reorganizacijo javnih izdatkov oblikovati tako, da bi zagotovili uresničevanje tega cilja. Predpisi Evropske unije bi morali tovrstne naložbe obravnavati kot del prihodnosti in ne zgolj kot dolg javnih financ.
Predlog spremembe 13
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 7, odstavek 2
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti in socialnimi partnerji, pri tem pa podpirati izboljšanje delovanja in učinkovitosti socialnega dialoga na nacionalni ravni. |
Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti , z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, odvisno od njihovih pristojnosti, in socialnimi partnerji, pri tem pa podpirati izboljšanje delovanja in učinkovitosti socialnega dialoga na nacionalni ravni. |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 14
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 7, odstavek 4 – doda se nov odstavek
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev, da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter priznavanjem kvalifikacij. Države članice bi morale hkrati preprečiti zlorabe veljavnih pravil. |
Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev kot temeljno pravico, ki pa bi morala temeljiti na svobodni izbiri , da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin in pravic iz socialne varnosti ter priznavanjem kvalifikacij. Države članice bi morale hkrati preprečiti zlorabe veljavnih pravil. Vendar bi morale države članice upoštevati tudi to, da se lahko z dolgoročnimi obsežnimi socialnimi naložbami lokalnih in regionalnih oblasti, ki najbolje razumejo posebnosti svojega ozemlja in skupnosti, kriza rešuje bolj trajnostno, z zmanjševanjem pretiranega bega najbolj kvalificiranih delavcev, ki bi lahko prispevali k rasti. K rasti gospodarstva in zaposlovanju na lokalni ravni lahko prispeva tudi vzpostavitev nabora instrumentov na lokalni in regionalni ravni za blažitev čezmernega odhajanja kvalificirane delovne sile. |
Obrazložitev
Pravica do prostega gibanja je eden največjih dosežkov EU in jo je nujno ohraniti ter olajšati njeno uresničevanje ob krepitvi prostega gibanja delavcev (7). Vendar je treba upoštevati tudi to, da se lahko z dolgoročnimi obsežnimi socialnimi naložbami regij in lokalnih skupnosti, ki najbolje razumejo posebnosti svojega ozemlja in skupnosti, kriza rešuje bolj trajnostno, z zmanjševanjem pretiranega bega možganov (8).
Predlog spremembe 15
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 8, odstavek 1
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale posodobiti svoje sisteme socialne zaščite, da zagotovijo uspešno, učinkovito in ustrezno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, ter tako zagotoviti pravičnost in odpravljati neenakosti. Socialne politike je treba poenostaviti in jih bolje usmeriti ter dopolnjevati s cenovno dostopnim in kakovostnim otroškim varstvom ter izobraževanjem, usposabljanjem in pomočjo pri zaposlovanju, stanovanjsko podporo in dostopnim zdravstvenim varstvom, dostopom do osnovnih storitev, kot sta bančni račun in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje osipa in boj proti socialni izključenosti. |
Države članice bi morale posodobiti svoje sisteme socialne zaščite, da zagotovijo uspešno, učinkovito in ustrezno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, ter tako zagotoviti pravičnost in odpravljati neenakosti. Socialne politike je treba poenostaviti in jih bolje usmeriti ter dopolnjevati s cenovno dostopnim in kakovostnim otroškim varstvom ter izobraževanjem, usposabljanjem in pomočjo pri zaposlovanju, stanovanjsko podporo in dostopnim zdravstvenim varstvom, vključno z dolgotrajno nego, dostopom do osnovnih storitev, kot sta bančni račun in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje osipa in boj proti socialni izključenosti. |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 16
Priloga – integrirane smernice k predlogu sklepa
smernica 8, odstavek 2
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, vključno z aktivacijo delovne sile ter zagotavljanjem storitev in dohodkovne podpore za potrebe posameznikov . Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da nudijo podporo vsem upravičencem, podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino ter varujejo pred njo. |
V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, ki temeljijo na strategijah dejavnega vključevanja, ki združujejo ustrezen minimalni dohodek, vključujoče trge dela in visokokakovostne storitve po meri posameznika . Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da nudijo podporo vsem upravičencem, podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino ter varujejo pred njo in socialno izključenostjo . |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
Uvodne ugotovitve
|
1. |
ugotavlja, da so sicer smernice zaposlovanja naslovljene na države članice, vendar je treba strategijo Evropa 2020 izvajati v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki so glede na svoje izkušnje in zmogljivosti na področjih, na katera se nanašajo smernice, in v skladu z načelom subsidiarnosti nepogrešljive pri pripravi in izvajanju nacionalnih programov reform ter pri splošnem komuniciranju o strategiji (9); |
|
2. |
poudarja, da morajo tudi lokalne in regionalne oblasti konkretno prispevati k politiki socialnega in gospodarskega vključevanja prek socialnih služb in zavodov za zaposlovanje, zato pa morajo smernice za politike zaposlovanja ponujati primeren okvir in ustrezne finančne instrumente, ki jim bodo v pomoč pri izpolnjevanju teh nalog (10); |
|
3. |
priporoča, da se upošteva zlasti dejstvo, da so lokalne in regionalne oblasti najbliže državljanom, torej iskalcem zaposlitve in delodajalcem (11); |
Splošne ugotovitve
|
4. |
odobrava Komisijino revizijo smernic za zaposlovanje iz leta 2010, da se upoštevajo posledice krize in ponudijo konkretni napotki za delovanje v okviru prednostnih nalog novega programa; |
|
5. |
opozarja Komisijo, da imajo javne naložbe lokalnih in regionalnih oblasti ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti in jih je zato treba polno vključiti v novo naložbeno politiko EU, opisano v Junckerjevem načrtu. Zato meni, da je treba spremeniti javno porabo in dati prednost ukrepom z dolgoročno koristjo ter sredstva iz Junckerjevega načrta namenjati ne samo velikim projektom, temveč tudi lokalnim pobudam, ki neposredno vključujejo lokalne in regionalne oblasti; |
|
6. |
odobrava odločitev Komisije, da bo v prihodnjih letih smernice za zaposlovanje spreminjala, kar je v nasprotju z njeno prejšnjo namero. To bo omogočilo nujno potrebno revizijo smernic ob upoštevanju rezultatov vmesnega pregleda strategije Evropa 2020, načrtovanega za drugo polovico leta 2015; |
|
7. |
v zvezi s tem potrjuje ustreznost treh stebrov pametne, trajnostne in vključujoče rasti, opredeljenih v strategiji Evropa 2020, pa tudi primernost izbranih glavnih kazalnikov. Kljub vsemu se zavzema za vključitev teritorialne razsežnosti v strategijo Evropa 2020 in določitev ciljev za posamezna območja. V ta namen bi morala Evropska komisija in Evropski svet spodbujati pristop, ki bi temeljil na kombinaciji načrtovanja od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor ter bi bil v skladu z načelom subsidiarnosti, vanj pa bi bile vključene vse ravni uprave, tudi podnacionalni organi (12); |
|
8. |
poziva Evropsko komisijo, naj poskrbi, da bo Evropski socialni sklad bolj usmerjen v rezultate, ki bodo laže merljivi (zaposlovanje, socialna vključenost in kohezija), z manj posebnimi upravnimi obremenitvami in predmet večjega nadzora. V zvezi s tem bi morale lokalne in regionalne oblasti vzpostaviti programe v skladu z glavnimi smernicami Evropske unije; |
|
9. |
poudarja, da smernice za zaposlovanje ne navajajo potenciala zelenih in modrih delovnih mest v boju proti brezposelnosti v Evropi. OR ponovno izraža podporo lani objavljenemu sporočilu Evropske komisije o pobudi za zeleno zaposlovanje in celostno pomorsko politiko (13), v katerem so bili poudarjeni izzivi in priložnosti, ki izhajajo iz prehoda na zeleno in modro gospodarstvo, zlasti pa potreba po usklajevanju povpraševanja po delovni sili ter spretnostih in znanjih, ob sočasnem predvidevanju in obvladovanju sprememb glede potreb po človeškem kapitalu; |
|
10. |
opozarja, da je treba uskladiti politike zaposlovanja in izobraževanja. Gospodarsko konkurenčnost regij je mogoče izboljšati le z znanjem, saj je kvalificirana delovna sila temelj gospodarskega razvoja. Zato je treba dati prednost poklicnim kvalifikacijam (usposabljanju, prekvalifikaciji in poklicnemu izobraževanju), v ta namen pa uskladiti politike zaposlovanja in izobraževanja; |
|
11. |
poudarja pomen usklajevanja znanj in spretnosti s potrebami trga dela in v zvezi s tem poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri predvidevanju teh potreb in njihovem usklajevanju s potrebami trga dela z ukrepi na področju izobraževanja, usposabljanja in podpore, zlasti za mlade podjetnike. Nadaljnja priporočila glede usklajevanja znanj in spretnosti s potrebami je OR navedel v mnenju z naslovom Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje (COR-2014-01319); poudarja, da je vprašanje spretnosti in znanj še posebej pomembno za mlade, ki jih še vedno pesti zelo visoka stopnja brezposelnosti (več kot 22 %) in bi morali biti bolje usposobljeni za delovna mesta prihodnosti na splošno in zlasti za zelena delovna mesta (14); |
|
12. |
odobrava navedbo socialne ekonomije v peti smernici in poudarja potencial tega sektorja za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v evropskih regijah in mestih (15); pri tem je podpora terciarnemu sektorju in prostovoljstvu poseben cilj politik lokalnih in regionalnih oblasti; |
|
13. |
obžaluje, da ima v sedanjih posodobljenih smernicah zaposlovanja načelo enakosti spolov manjši pomen kot v prejšnjih letih, in poudarja, da je kriza prizadela ženske drugače kot moške ter da bi s priznanjem razlik med spoloma lahko sprejeli bolj ciljne in učinkovitejše ukrepe; |
|
14. |
poudarja, da je treba sprejeti ukrepe tudi v podporo samozaposlovanju, zlasti podjetništvu, glede na njun pomemben vpliv na gospodarsko rast na lokalni ravni; |
|
15. |
poziva k ukrepom za izboljšanje digitalnega gospodarstva in zmanjšanje digitalne vrzeli, da se poveča potencial za rast, in poudarja pomen politik, ki bi jih bilo mogoče razviti na lokalni ravni; |
|
16. |
ponovno poudarja, da je z vidika mobilnosti delavcev za veliko večino državljanov EU pravica do prostega gibanja eden največjih dosežkov EU, ter meni, da sta varstvo te pravice in njeno uresničevanje prek krepitve prostega gibanja delavcev temeljnega pomena (16). Vendar je treba upoštevati tudi to, da se lahko z dolgoročnimi obsežnimi socialnimi naložbami regij in lokalnih skupnosti, ki najbolje razumejo posebnosti svojega ozemlja in skupnosti, kriza rešuje bolj trajnostno in prepreči izseljevanje prevelikega števila visoko kvalificiranih delavcev, ki lahko prispevajo k rasti (17). |
V Bruslju, 3. junija 2015
Predsednik Evropskega odbora regij
Markku MARKKULA
(1) Resolucija Odbora regij Za boljši nabor orodij za izvajanje strategije Evropa 2020: integrirane smernice za gospodarske politike in politike zaposlovanja držav članic in Unije (CdR 175/2010 fin).
(2) Glej opombo 1.
(3) Glej opombo 1.
(4) COM(2014) 446.
(5) Mnenje o zelenem akcijskem načrtu za MSP in pobudi za zeleno zaposlovanje.
(6) Resolucija OR o delovnem programu Evropske komisije za leto 2015 (COR-2015-00074).
(7) Mnenje o mobilnosti delovne sile in krepitvi mreže EURES (COR-2014-1315).
(8) Mnenje Odbora regij o svežnju EU za socialne naložbe (CdR1999-2013).
(9) Glej opombo 1.
(10) Glej opombo 1.
(11) Glej opombo 7.
(12) Atenska izjava Odbora regij o vmesnem pregledu strategije Evropa 2020.
(13) Glej opombo 4.
(14) Glej opombo 5.
(15) Glej opombo 6.
(16) Glej opombo 7.
(17) Glej opombo 8.