Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (deveti senat)

z dne 10. septembra 2026(*)

„ Predhodno odločanje – Carinska unija – Uredba (EGS) št. 2658/87 – Skupna carinska tarifa – Tarifna uvrstitev – Kombinirana nomenklatura – Tarifni številki 0302 in 0511 – Pojem ‚ribe, ki so zaradi vrste in stanja neprimerne za prehrano ljudi‘ – Obseg – Ribe in ribji ostanki “

V zadevi C‑406/25,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Vestre Landsret (višje sodišče za zahodno regijo, Danska) z odločbo z dne 11. aprila 2025, ki je na Sodišče prispela 16. maja 2025, v postopku

Skatteministeriet

proti

FF Skagen A/S,

SODIŠČE (deveti senat),

v sestavi M. Condinanzi, predsednik senata, N. Jääskinen in A. Kornezov (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: A. Biondi,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

– za FF Skagen A/S S. Andersen in L. Kjær, advokater,

– za dansko vlado C. A.-S. Maertens, agentka, skupaj z B. Søes Petersenom, advokat,

– za Evropsko komisijo A. Demeneix in M.-L. Ehlers Defontaine, agentki,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago opombe 1(c) k poglavju 3 drugega dela kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v sporu o glavni stvari (v nadaljevanju: KN).

2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Skatteministeriet (ministrstvo za obdavčitev, Danska) in FF Skagen A/S, družbo danskega prava, zaradi tarifne uvrstitve rib in ribjih ostankov, ki jih ta družba uvaža.

Pravni okvir

Mednarodno pravo

3 Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je pripravil Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (SCO) in je bil ustanovljen s Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sklenjeno 15. decembra 1950 v Bruslju. HS je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983 (Recueil des traités des Nations unies, zvezek 1503, str. 4, št. 25910 (1988)), ki je bila skupaj s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 2, str. 288) (v nadaljevanju: Konvencija o HS).

4 SCO pod pogoji, določenimi v členu 8 Konvencije o HS, potrdi pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih je sprejel Odbor za HS, ustanovljen na podlagi člena 6 te konvencije.

5 Na podlagi člena 3(1)(a) Konvencije o HS se sleherna pogodbenica zavezuje, da bosta njena nomenklatura carinske tarife in statistična nomenklatura usklajeni s HS, prvič, z uporabo vseh tarifnih številk in tarifnih podštevilk HS, ne da bi kaj dodala ali spremenila, vključno z njihovimi številčnimi oznakami, drugič, z uporabo Splošnih pravil za razlago HS ter vseh opomb k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam, ne da bi spremenila njihovo vsebino, in tretjič, s spoštovanjem številčnega vrstnega reda HS.

Pravo Unije

6 Kot izhaja iz člena 1(1) in (3) Uredbe št. 2658/87, KN ureja tarifno uvrstitev blaga, uvoženega v Evropsko unijo. Na podlagi člena 3(1) te uredbe KN povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke HS, njej lastni sta le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke.

7 Splošna pravila za razlago KN, ki so navedena v njenem prvem delu, oddelek I(A), KN določajo:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

1. Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb:

[…]

6. Iz pravnih razlogov se proizvodi uvrščajo pod tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“

8 Drugi del KN, naslovljen „Seznam carin“, vsebuje oddelek I, naslovljen „Žive živali; proizvodi živalskega izvora“, v katerem je poglavje 3, naslovljeno „Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji“, in poglavje 5, naslovljeno „Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu“.

9 V tem poglavju 3 je opomba 1, ki določa:

„V to poglavje ne spadajo:

[…]

(c) ribe (vključno njihova jetra, ikre in mlečje) ali raki, mehkužci ali drugi vodni nevretenčarji, ki so mrtvi in neprimerni za človeško prehrano bodisi zaradi njihove vrste ali njihovega stanja (poglavje 5); moka, zdrob ali peleti iz rib ali iz rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za človeško prehrano (tar. št. 2301),

[…]“

10 Tabela carin iz poglavja 3 drugega dela KN vsebuje te tarifne številke:

„Oznaka KN	Poimenovanje	Konvencionalna stopnja dajatve (%)	Dodatna enota
1	2	3	4
[…]
0302	Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304:
[…]“

11 V poglavju 5 drugega dela KN je opomba 1, ki določa:

„V to poglavje ne spadajo:

(a) užitni proizvodi (razen živalskih črev, mehurjev in želodcev, celih ali v kosih, in tekoče ali posušene živalske krvi).

[…]“

12 Tabela carin iz tega poglavja 5 vsebuje te tarifne številke:

„Oznaka KN	Poimenovanje	Konvencionalna stopnja dajatve (%)	Dodatna enota
1	2	3	4
[…]
0511	Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano:
[…]
0511 91	– – proizvodi iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev; mrtve živali iz poglavja 3:
0511 91 10	– – – ribji odpadki	prosto	–
0511 91 90	– – – drugo	prosto	–
[…]“

Uredba (ES) št. 178/2002

13 Člen 14 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463) določa:

„1. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet.

2. Šteje se, da živilo ni varno, če se smatra, da je:

(a) škodljivo za zdravje;

(b) neustrezno za prehrano ljudi.

[…]

5. Pri presoji, ali je neko živilo neustrezno za prehrano ljudi, se upošteva, ali je živilo nesprejemljivo za prehrano ljudi glede na namen uporabe zaradi onesnaženosti s tujo snovjo ali kako drugače, ali zaradi gnitja, kvarjenja ali razkroja.“

Uredba (ES) št. 852/2004

14 Člen 1(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 319) določa:

„V tej uredbi so določena splošna pravila higiene živil za nosilce živilske dejavnosti […]“

15 Člen 2(1) te uredbe določa:

„V tej uredbi:

(a) ‚higiena živil‘, v nadaljnjem besedilo ‚higiena‘, pomeni ukrepe in pogoje, potrebne za nadzor tveganj in za zagotovitev ustreznosti živil za prehrano ljudi, ob upoštevanju njihove predvidene uporabe;

[…]

(f) ,kontaminacija‘ pomeni prisotnost ali nastanek tveganja;

[…]“

16 Člen 3 navedene uredbe določa:

„Nosilci živilske dejavnosti zagotovijo, da vse stopnje proizvodnje, predelave in distribucije hrane, ki so pod njihovim nadzorom, izpolnjujejo ustrezne higienske zahteve, določene v tej uredbi.“

Uredba (ES) št. 853/2004

17 Člen 1(1) Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 14) določa:

„Ta uredba določi posebna pravila za higieno živil živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti. Ta pravila dopolnjujejo tista, določena z [Uredbo št. 852/2004]. Uporabljajo se za nepredelane in predelane proizvode živalskega izvora.“

18 Člen 3(1) Uredbe št. 853/2004 določa:

„Nosilci živilske dejavnosti ravnajo v skladu z ustreznimi določbami prilog II in III.“

19 Priloga III k tej uredbi vsebuje oddelek VIII, naslovljen „Ribiški proizvodi“, ki med drugim vsebuje zahteve za plovila, zahteve, ki jih je treba izpolnjevati med raztovarjanjem ribiških proizvodov in po njem, zahteve za obrate, vključno s plovili, ki obdelujejo ribiške proizvode, zdravstvene standarde za navedene proizvode ter zahteve za skladiščenje odmrznjenih nepredelanih ribiških proizvodov in svežih ribiških proizvodov, ki so jim bili dodani aditivi za živila v skladu z zakonodajo Unije.

20 Ta oddelek vsebuje več zahtev v zvezi s temperaturo ribiških proizvodov. Med temi zahtevami točka I(B)(1) poglavja I tega oddelka v povezavi s točko 1 poglavja VII tega oddelka določa, da morajo biti plovila, ki so zasnovana in opremljena za zagotavljanje ohranjanja svežih ribiških proizvodov za več kot 24 ur, opremljena z napravami za skladiščenje ribiških proizvodov pri temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu. Točka I(B)(3) tega poglavja I med drugim določa, da morajo pri hlajenju ribiških proizvodov v shlajeni čisti morski vodi cisterne plovil doseči homogeno temperaturo in hlajenje, pri katerem mešanica rib in čista morska voda dosežeta največ 3 °C po šestih urah po natovarjanju in največ 0 °C po 16 urah. V skladu s točko 1(b)(ii) poglavja II navedenega oddelka v povezavi s točko 1 poglavja VII tega oddelka morajo nosilci živilske dejavnosti, odgovorni za raztovarjanje in iztovarjanje, med drugim, svežih ribiških proizvodov in odmrznjenih nepredelanih ribiških proizvodov, pri raztovarjanju in iztovarjanju preprečiti kontaminacijo teh proizvodov, tako da jih takoj dajo v zaščiteno okolje pri temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu. Iz točke 1 poglavja VII in točke 1(a) poglavja VIII istega oddelka je razvidno, da morajo nosilci živilske dejavnosti, ki izvajajo te dejavnosti, pri skladiščenju in prevozu navedenih proizvodov zagotoviti, da se morajo ti proizvodi hraniti na temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu.

21 Točka C poglavja V oddelka VIII Priloge III k Uredbi št. 853/2004 med drugim določa, da se nepredelani ribiški proizvodi ne smejo dati na trg, če se s kemičnimi preskusi ugotovi, da so bile presežene mejne vrednosti glede skupnega hlapnega bazičnega dušika (TVB-N).

Uredba (ES) št. 854/2004

22 V skladu s členom 7 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 75) morajo države članice zagotoviti, da se uradni nadzor v zvezi z ribiškimi proizvodi opravlja v skladu s Prilogo III k tej Uredbi, naslovljeno „Ribiški proizvodi“.

23 Točka 4 poglavja III te priloge je določala, da se ribiški proizvodi razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi, če pristojni organi menijo, da lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi ali živali, ali iz kakršnega koli drugega razloga niso primerni za prehrano ljudi.

Uredba št. 2074/2005

24 Točka 1, poglavje I, oddelek II, Priloge II k Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter o spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (UL 2005, L 338, str. 27), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1022/2008 z dne 17. oktobra 2008 (UL 2008, L 277, str. 18) (v nadaljevanju: Uredba št. 2074/2005), določa:

„Sveži ribiški proizvodi se štejejo za neustrezne za prehrano ljudi, kadar organoleptična ocena zbudi dvome o njihovi svežosti, kemijsko preverjanje pa pokaže, da so presežene naslednje mejne vrednosti TVB-N:

(a) 25 mg dušika/100 g mesa za vrste iz točke 1 poglavja II;

(b) 30 mg dušika/100 g mesa za vrste iz točke 2 poglavja II;

[…]“

25 Poglavje II, oddelek II, Priloge II k tej uredbi določa:

„1. Sebastes spp., Helicolenus dactylopterus, Sebastichthys capensis;

2. vrste iz družine Pleuronectidae (razen jezikov: Hippoglossus spp.);

3. Salmo salar, vrste iz družine Merlucciidae, vrste iz družine Gadidae.“

Uredba št. 1333/2008

26 Glede na nastanek dejstev spora o glavni stvari se Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL 2008, L 354, str. 16) uporablja tako v različici, ki izhaja iz sprememb, uvedenih z Uredbo Komisije (EU) 2015/647 z dne 24. aprila 2015 (UL 2015, L 107, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1333/2008), kot v prejšnji različici. Vendar določbe, ki so upoštevne za ta spor, niso bile bistveno spremenjene, zato je treba navesti določbe, ki izhajajo iz teh sprememb.

27 Člen 5 Uredbe št. 1333/2008 določa:

„Nihče ne sme dati v promet aditiva za živilo ali kakršnega koli živila, ki vsebuje tak aditiv za živilo, če uporaba tega aditiva za živilo ni v skladu s to uredbo.“

28 Člen 15 te uredbe določa:

„Aditivi za živila se ne uporabljajo v nepredelanih živilih, razen če je takšna uporaba posebej določena v Prilogi II.“

29 Točka 2 dela A Priloge II k navedeni uredbi, naslovljena „Splošne določbe za navedene aditive za živila in pogoji uporabe“, določa:

„1. Kot aditivi v živilih se lahko uporabljajo samo snovi iz dela B […], razen če so natančneje določene v delu E.

2. Aditivi se lahko uporabljajo samo v živilih in samo pod pogoji iz dela E te priloge.

3. V delu E te priloge so živila našteta na podlagi kategorij živil iz dela D te priloge, aditivi pa so razporejeni v skupine na podlagi opredelitev iz dela C te priloge.

[…]“

30 Ocetna kislina je navedena v delu B te priloge. Nepredelani ribe in ribiški proizvodi ter predelani ribe in ribiški proizvodi, vključno z mehkužci in raki, so navedeni v delu D navedene priloge. V delu E te priloge ocetna kislina ni navedena med aditivi za te kategorije živil.

Uredba (ES) št. 1069/2009

31 Člen 3 Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL 2009, L 300, str. 1) določa:

„Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. ‚živalski stranski proizvodi‘ pomenijo cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in živalskim semenom;

[…]“

32 Člen 7(1) te uredbe določa:

„Živalski stranski proizvodi se kategorizirajo v določene kategorije, ki odražajo raven tveganja za javno zdravje in zdravje živali zaradi navedenih živalskih stranskih proizvodov, v skladu s seznami iz členov 8, 9 in 10.“

33 Člen 10 navedene uredbe določa:

„Snovi kategorije 3 zajemajo naslednje živalske stranske proizvode:

(a) trupe in dele zaklanih živali ali, če gre za divjad, telesa in dele ubitih živali, ki so primerni za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso namenjeni za prehrano ljudi za komercialne namene;

[…]“

Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

34 Družba FF Skagen je predvsem iz Norveške uvažala ribe in ostanke rib, ki jih je uporabljala pri proizvodnji ribje moke, ribjega olja in drugih proizvodov, namenjenih za živalsko krmo.

35 Toldstyrelsen (carinska uprava, Danska) je 10. novembra 2016 opravila inšpekcijski pregled uvoza celih rib vrst sinji mol, kapelan, peščenka, srebrenka, molič in šur, za katere je družba FF Skagen navedla, da spadajo v poglavje 5 drugega dela KN.

36 Carinska uprava je v okviru tega inšpekcijskega pregleda inštitut za analizo Force Technology (Danska) pozvala, naj analizira vzorce nekaterih od teh rib in navede, ali so primerne za prehrano ljudi, da bi preverila njihovo tarifno uvrstitev.

37 Ta inštitut je na podlagi vizualne in senzorične ocene teh vzorcev ugotovil, da je ulov, ki je bil del treh od štirih analiziranih vzorcev, primeren za prehrano ljudi, medtem ko ulov iz četrtega vzorca ni bil primeren za prehrano ljudi, zlasti zaradi zelo neprijetnega vonja.

38 Navedeni inštitut je vzorce, za katere je ocenil, da so primerni za prehrano, opisal kot cele, ne da bi bilo odstranjeno drobovje ali glava. Poleg tega je nekatere od teh vzorcev opredelil kot heterogene, pri čemer je tudi pojasnil, da so nekatere ribe v dobrem stanju, medtem ko so bile druge sploščene, njihova koža postrgana, da so jim manjkale oči, glava ali rep.

39 Iz pogodb o nakupu, ki jih je sklenila družba FF Skagen in ki se nanašajo na ulov, ki je bil analiziran in za katerega se je štelo, da je primeren za prehrano ljudi, je razvidno, da so bile ribe na krovu plovil shranjene tudi do osem dni, in sicer med prvim ulovom in iztovarjanjem, pri čemer je bilo to ohranjanje opravljeno z dodajanjem ocetne kisline ali „kisline“ brez drugih pojasnil. Poleg tega je bila povprečna vrednost TVB-N tega ulova, izračunana na podlagi večkratnega vzorčenja posameznih ulovov, od 14 do 30mg/100g. Eden od desetih vzorcev, uporabljenih za določitev povprečne vrednosti TVB-N enega od ulovov, je imel vrednost 40mg/100g, medtem ko je imelo devet drugih vzorcev istega ulova vrednosti med 27 in 30 mg/100 g.

40 Poleg ulovov, ki so bili del treh vzorcev, ki jih je inštitut za analize štel za primerne za prehrano ljudi, je družba FF Skagen v obdobju, ki je bilo predmet inšpekcijskega pregleda, uvozila še druge ulove, katerih povprečna vrednost TVB-N, ki jo je izmerila sama, je bila nižja od 35 oziroma 60 mg/100 g glede na zadevno vrsto rib. Vendar naj bi se ta vrednost spreminjala, pri čemer je imel en vzorec največjo vrednost 82 mg/100 g. Zadnjenavedeni ulovi naj bi bili na krovu plovil shranjeni celo do 12 dni od prvega ulova do iztovarjanja, in sicer z mešanico sladke vode in ohlajene morske vode z dodajanjem ocetne kisline oziroma neopredeljene vrste kisline. Temperatura vode, v kateri so bili navedeni ulovi shranjeni, naj bi se med temi razlikovala in naj bi ob iztovarjanju dosegla 8,6 °C. Danski organi za varnost hrane naj bi v odgovor na zahtevo družbe FF Skagen navedli, da so po njihovem mnenju zaradi uporabe ocetne kisline kot konzervansa za ulove iz postopka v glavni stvari ti postali neprimerni za prehrano ljudi, in to ne glede na njihovo vsebnost TVB-N.

41 Danski carinski organi so 19. februarja 2018 odločili, da bi bilo treba cele ribe in ribje ostanke, ki jih je družba FF Skagen uvozila v obdobju od 1. januarja 2015 do 30. novembra 2017, uvrstiti v poglavje 3 drugega dela KN, če je bila povprečna vrednost TVB-N vsake pošiljke, ki jo je izmerila ta družba, nižja od 35 mg/100 g za vrste iz družine Gadidae, vključno z ribjimi ostanki, in od 60 mg/100 g za vse druge vrste.

42 Navedena družba je zoper odločbo teh organov vložila pritožbo pri Landsskatteretten (nacionalna davčna komisija, Danska).

43 Ta organ je 6. avgusta 2020 odločil, da so bile uvožene cele ribe in ribji ostanki, ker so bili pred carinjenjem shranjeni v vodi z dodano ocetno kislino, zaradi svojega stanja ob carinjenju neprimerni za prehrano ljudi. Zato jih je v skladu z opombo 1(c) k poglavju III izključil iz uvrstitve v to poglavje drugega dela KN. Po mnenju navedenega organa bi bilo torej treba ribe uvrstiti v poglavje 5 drugega dela KN pod tarifno podštevilko 0511 91 90 v skladu s splošnima praviloma 1 in 6 za razlago KN, ki sta v prvem delu, naslov I, oddelek A, KN.

44 Ministrstvo za obdavčitev je pri Vestre Landsret (višje sodišče za zahodno regijo, Danska), ki je predložitveno sodišče, vložilo tožbo zoper odločbo nacionalne davčne komisije, v kateri je trdilo, da je treba ribe in ribje ostanke iz postopka v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 0302 KN.

45 Navedeno sodišče meni, da obstaja dvom o tem, ali to blago spada v poglavje 3 drugega dela KN ali v poglavje 5 tega dela.

46 V zvezi s tem poudarja, da so bili vsi ulovi, ki so predmet spora, o katerem odloča, kupljeni na podlagi pogodb, sklenjenih za uporabo teh ulovov v industrijski proizvodnji ribje moke in ribjega olja, in ne za prehrano ljudi. Družba FF Skagen naj bi se s podpisom takih pogodb zavezala, da bo ribe uporabljala za namene, za katere so bile kupljene.

47 Po mnenju predložitvenega sodišča je namen dodajanja kisline zmanjšati nastajanje TVB-N v ribah. Vrednost TVB-N naj bi bila kazalec kvarjenja rib, pri čemer je treba pojasniti, da višja ko je ta vrednost, višja je stopnja kvarjenja rib. Mejne vrednosti TVB-N so določene v točki 1 poglavja I oddelka II Priloge II k Uredbi št. 2074/2005. Navedeno sodišče tudi ugotavlja, da Uredba št. 178/2002 ne dovoljuje trženja nepredelanih ribiških proizvodov, namenjenih za prehrano ljudi, če jim je bila dodana ocetna kislina ali druga kislina. Poleg tega naj bi Uredba št. 853/2004 določala hlajenje rib takoj po iztovarjanju na temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu.

48 Predložitveno sodišče v zvezi z zamrznjenimi ribjimi ostanki, ki jih uvaža družba FF Skagen, pojasnjuje, da je eni od zadevnih pošiljk priložen standardni komercialni dokument za prevoz živalskih stranskih proizvodov in predelanih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, pripravljen na podlagi Uredbe št. 1069/2009. V tem dokumentu naj bi bilo navedeno, da so bili zadevni odpadki certificirani za krmo in da so bili stranski proizvodi, ki spadajo pod tarifno podštevilko 0511 91 10, naslovljeno „ribji odpadki“, KN. V navedenem dokumentu naj bi bili ti ostanki označeni kot snovi „kategorije 3a“, ki vključuje „trupe in dele zaklanih živali […], ki so primerni za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso namenjeni za prehrano ljudi za komercialne namene“ v smislu člena 10(a) te uredbe. Po ulovu rib in med prevozom naj bi bili navedeni ostanki obdelani v skladu s pravili iz navedene uredbe, in ne v skladu s pravili iz Uredbe št. 852/2004.

49 V teh okoliščinah je Vestre Landsret (višje sodišče za zahodno regijo, Danska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1. Ali je treba opombo 1(c) k poglavju 3 [drugega dela KN] razlagati tako, da [to] poglavje 3 ne zajema blaga, kakršno je to v postopku v glavni stvari?

2. Sodišče je pozvano, naj pojasni, ali na odgovor na vprašanje za predhodno odločanje vplivajo ti elementi:

(a) dodajanje ocetne kisline ali katere koli druge kisline blagu, vključno s tem, ali je upoštevno, da je bila blagu dodana ocetna kislina, ki po podatkih proizvajalca ni odobrena za prehrano ljudi;

(b) povprečna vrednost TVB-N blaga presega vrednost od 25 do 35 iz [Uredbe št. 2074/2005];

(c) blago je skladiščeno v razsutem stanju, pri čemer je v delih rib vrednost TVB-N višja od vrednosti, dovoljene v skladu z [Uredbo št. 2074/2005];

(d) z blagom se ni ravnalo v skladu z zakonodajo o higieni živil, vključno z:

(i) [Uredbo št. 178/2002];

(ii) [Uredbo št. 852/2004];

(iii) [Uredbo št. 853/2004];

(iv) [Uredbo št. 854/2004];

(v) [Uredbo št. 1333/2008];

(vi) [Uredbo št. 1069/2009];

(e) v skladu s komercialnimi dokumenti je bilo blago ulovljeno s plovilom za ulov, ponujeno v prodajo in prodano izključno za industrijsko proizvodnjo krme, in ne za prehrano ljudi;

(f) po mnenju danskih organov za varnost hrane blago zaradi dodajanja ocetne kisline ni primerno za prehrano ljudi, ne glede na njegovo vrednost TVB-N;

(g) blago je bilo v Evropsko unijo uvoženo kot stranski proizvodi na podlagi [Uredbe št. 1069/2009]. V zvezi s tem je Sodišče pozvano, naj pojasni, katera dokumentacija se zahteva, da bi se blago lahko štelo za stranske proizvode v smislu [navedene uredbe].“

50 Sodišče je na predlog predsednika, podpredsednika in prvega generalnega pravobranilca odločilo, da ta predlog za sprejetje predhodne odločbe vpiše v svoj vpisnik. Navedeni predlog namreč ne spada izključno na posebno področje iz člena 50b, prvi odstavek, točka (d), Statuta Sodišča Evropske unije.

Vprašanji za predhodno odločanje

51 Predložitveno sodišče s tema vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da pod tarifno številko 0302, naslovljeno „Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304“, ali pod tarifno številko 0511, naslovljeno „Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano“, spadajo:

– cele ribe, ki so bile na krovu plovil za ulov dlje časa shranjene z dodajanjem ocetne kisline ali druge kisline na spremenljivi temperaturi, ki lahko preseže mejne vrednosti, določene s predpisi Unije o higieni živil, ki imajo različne vrednosti TVB-N, pri čemer nekatere presegajo mejne vrednosti, določene s temi predpisi, ki so bile shranjene v razsutem stanju, s katerimi se ni ravnalo v skladu s pravili iz določb navedenih predpisov in za katere je iz spremnih komercialnih dokumentov razvidno, da so bile ulovljene in prodane za proizvodnjo živalske krme, ter

– ribji ostanki, s katerimi se ni ravnalo v skladu s pravili iz določb istih predpisov in za katere je iz spremnih komercialnih dokumentov razvidno, da so stranski proizvodi živali, ki so primerni za prehrano ljudi, vendar niso namenjeni za tako prehrano za komercialne namene, ter ki so bili proizvedeni in prodani za proizvodnjo živalske krme.

52 Najprej je treba opozoriti, da je naloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, da nacionalnim sodiščem pojasni merila, ki jim bodo omogočila pravilno uvrstitev zadevnih proizvodov v KN, ne pa, da Sodišče to uvrstitev opravi samo. Opredelitev zadevnega blaga zaradi njegove tarifne uvrstitve namreč izhaja iz povsem dejanske ugotovitve, za katero Sodišče v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe ni pristojno (sodba z dne 1. avgusta 2025, Keesing Deutschland, C‑375/24, EU:C:2025:624, točka 37 in navedena sodna praksa).

53 Ob tem je treba poudariti tudi, da se v skladu s splošnim pravilom 1 za razlago KN uvrstitev blaga določi glede na besedilo tarifnih številk in opomb k oddelkom ali poglavjem te nomenklature (sodba z dne 1. avgusta 2025, Keesing Deutschland, C‑375/24, EU:C:2025:624, točka 38).

54 Zaradi zagotavljanja pravne varnosti in lažjega nadzora je odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno treba iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opomb k oddelkom ali poglavjem (sodba z dne 1. avgusta 2025, Keesing Deutschland, C‑375/24, EU:C:2025:624, točka 39 in navedena sodna praksa).

55 Namen proizvoda je lahko merilo za tarifno uvrstitev, če je neločljivo povezan z navedenim proizvodom, pri čemer mora biti mogoče to neločljivo povezanost presojati glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (sodba z dne 22. junija 2023, PR Pet, C‑24/22, EU:C:2023:507, točka 53 in navedena sodna praksa). Vendar je namen uporabe proizvoda upoštevno merilo le, če uvrstitve ni mogoče opraviti zgolj na podlagi objektivnih značilnosti in lastnosti proizvoda (sodba z dne 16. februarja 2017, Aramex Nederland, C‑145/16, EU:C:2017:130, točka 23 in navedena sodna praksa).

56 V obravnavani zadevi ni sporno, da blago iz postopka v glavni stvari spada v oddelek I, drugi del KN, naslovljen „Žive živali; proizvodi živalskega izvora“.

57 Ta oddelek je razdeljen na pet poglavij, med katerimi sta poglavje 3, naslovljeno „Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji“, ki vsebuje tarifno številko 0302, naslovljeno „Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tarifne številke 0304“, in poglavje 5, naslovljeno „Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu“, ki vsebuje tarifno številko 0511, naslovljeno „Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano“. Iz besedila tega poglavja 5 je jasno razvidno, da se to poglavje nanaša na proizvode, ki ne ustrezajo nobeni navedbi iz preostalih štirih poglavij tega oddelka. Poleg tega je v opombi 1(a) k navedenemu poglavju 5 določeno, da v to poglavje ne spadajo užitni proizvodi, razen živalskih črev, mehurjev in želodcev in živalske krvi (glej po analogiji sodbo z dne 16. julija 2009, Pärlitigu, C‑56/08, EU:C:2009:467, točka 25).

58 V opombi 1(c) k poglavju 3, oddelek I, drugi del KN je določeno, da v to poglavje ne spadajo ribe, ki so neprimerne za človeško prehrano bodisi zaradi vrste ali stanja. Iz besedila te opombe je torej razvidno, da je odločilno merilo pri določitvi, ali riba spada pod navedeno poglavje 3, njena uporabnost ali neuporabnost za človeško prehrano. Odločilno vprašanje v teh okoliščinah je, ali je bilo blago iz postopka v glavni stvari ob carinjenju primerno za človeško prehrano (glej v tem smislu sodbo z dne 16. julija 2009, Pärlitigu, C‑56/08, EU:C:2009:467, točka 27 in navedena sodna praksa).

59 Za ugotovitev, ali je proizvod primeren ali neprimeren za prehrano ljudi v smislu navedene opombe, je treba upoštevati vse upoštevne elemente glede njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točki 42 in 57 ter navedena sodna praksa).

60 Na prvem mestu, poudariti je treba, da se predložitveno sodišče v obravnavani zadevi sklicuje na različne elemente v zvezi z načinom, kako je bilo blago iz postopka v glavni stvari obdelano pred carinjenjem, kot so dodajanje ocetne kisline ali druge kisline, njegovo shranjevanje v razsutem stanju in ravnanje, ki ni v skladu s pravili o higieni živil, visoka vsebnost TVB-N, visoka temperatura in dolgo obdobje shranjevanje tega blaga, in se v bistvu sprašuje o obstoju tveganja za zdravje ljudi zaradi morebitne kontaminacije ali razkroja tega blaga, zaradi česar ni primerno za prehrano ljudi.

61 V zvezi s tem je treba navesti, da se ti elementi nanašajo na objektivne značilnosti in lastnosti, ki so neločljivo povezane z blagom iz postopka v glavni stvari, in torej omogočajo ugotoviti, ali je to blago primerno ali neprimerno za prehrano ljudi.

62 Sodišče je namreč že ugotovilo, da je dejstvo, da zaradi značilnosti postopka proizvodnje proizvoda ni mogoče izključiti, da so v njem prisotne snovi, škodljive za zdravje ljudi, upošteven element, s katerim je mogoče utemeljiti opredelitev takega proizvoda kot živila, neprimernega za prehrano glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točki 43 in 48).

63 Poleg tega je treba opozoriti, da informacije, ki jih predloži proizvajalec zadevnega proizvoda, načeloma dokazujejo njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točke 44, 47 in 50).

64 Sodišče je prav tako navedlo, da razgradnja ali kvarjenje živalskih snovi povzroča toksine, zaradi katerih so te snovi načeloma neprimerne za prehrano ljudi in pomenijo tudi tveganje za zdravje ljudi (glej v tem smislu sodbo z dne 2. septembra 2021, Toropet, C‑836/19, EU:C:2021:668, točka 60).

65 Na drugem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je za ugotovitev, ali so ulovi iz postopka v glavni stvari „neprimerni za prehrano ljudi“, dovoljeno upoštevati ureditev Unije na področju živil in higiene živil.

66 V zvezi s tem je treba pojasniti, kot je bilo opozorjeno v točki 54 te sodbe, da je odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno treba iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opomb k oddelkom ali poglavjem. Sodišče je tako glede upoštevnosti živilske zakonodaje Unije in zlasti prepovedi dajanja v promet „živila, ki ni varno“ iz člena 14 Uredbe št. 178/2002 za tarifno uvrstitev blaga pojasnilo, da so za tarifno uvrstitev blaga na dan carinjenja tega blaga pristojni nacionalni carinski organi, ki za to uporabljajo zlasti določbe KN (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točka 52).

67 Iz tega sledi, da ureditev Unije na področju živil in higiene živil sama po sebi ne more biti odločilna za uvrstitev blaga pod določeno tarifno številko KN, kljub temu pa je eden od elementov, ki jih je treba upoštevati za to (glej v tem smislu sodbe z dne 4. marca 2015, Oliver Medical, C‑547/13, EU:C:2015:139, točka 53; z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točka 56, in z dne 15. decembra 2016, LEK, C‑700/15, EU:C:2016:959, točka 36).

68 Tako je v obravnavani zadevi, prvič, mogoče upoštevati okoliščino, navedeno v predložitveni odločbi, zlasti v drugem vprašanju, točki (a) in (f), da je bila ulovom iz postopka v glavni stvari, ki so nepredelane ribe, dodana ocetna kislina oziroma druga kislina, ki po podatkih proizvajalca ni dovoljena za prehrano ljudi, iz povezane razlage členov 5 in 15 Uredbe št. 1333/2008 ter Priloge II k tej uredbi pa izhaja, da ta uredba ne dovoljuje trženja nepredelanih rib in ribiških proizvodov, ki vsebujejo take aditive, kot živil.

69 Enako velja za okoliščino, na katero se sklicuje predložitveno sodišče zlasti v okviru drugega vprašanja, točka (f), v skladu s katero so danski organi za varnost hrane menili, da je bil ulov iz postopka v glavni stvari zaradi dodajanja ocetne kisline „neprimeren za prehrano ljudi“. Iz točke 4 poglavja III Priloge III k Uredbi št. 854/2004 namreč izhaja, da se ribiški proizvodi razglasijo za neprimerne za prehrano ljudi, če pristojni organi menijo, da lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi ali živali, ali iz kakršnega koli drugega razloga niso primerni za prehrano ljudi.

70 Drugič, upoštevati je mogoče tudi okoliščino, navedeno v drugem vprašanju, točka (b), da je povprečna vsebnost TVB-N v nekaterih ulovih iz postopka v glavni stvari presegala mejne vrednosti, določene v Prilogi II, oddelek II, poglavje I, točka 1, k Uredbi št. 2074/2005.

71 V zvezi s tem ta določba določa, da se nepredelani ribiški proizvodi štejejo za neustrezne za prehrano ljudi v smislu Uredbe št. 853/2004, kadar organoleptična ocena zbudi dvome o njihovi svežosti, kemijsko preverjanje pa pokaže, da so presežene mejne vrednosti TVB-N, določene na tem področju. Priloga II, oddelek II, poglavje I, točka 1, od (a) do (c), k Uredbi št. 2074/2005 določa mejne vrednosti za TVB-N v vrednosti 25, 30 oziroma 35 mg dušika/100 g, odvisno od vrst rib iz poglavja II oddelka II Priloge II k tej uredbi.

72 Iz informacij, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, je razvidno, da je bila med proizvodi iz postopka v glavni stvari ugotovljena prisotnost rib, katerih vsebnost TVB-N je presegala te mejne vrednosti, kar kaže na napredno stopnjo razkroja in torej na tveganje za zdravje ljudi v primeru uživanja.

73 Tretjič, okoliščina, navedena v drugem vprašanju, točka (c), da so bile ribe iz postopka v glavni stvari, vključno s posameznimi ribami, katerih vsebnost TVB-N je presegala mejne vrednosti iz Priloge II, oddelek II, poglavje I, točka 1, k Uredbi št. 2074/2005, shranjene v razsutem stanju, je prav tako upošteven element, ki lahko kaže na obstoj tveganja za zdravje ljudi, in sicer tveganja mikrobiološke ali druge kontaminacije vseh rib, zlasti z ribami v napredovani stopnji razkroja.

74 Četrtič, upoštevna je tudi okoliščina, navedena zlasti v drugem vprašanju, točka (d), da obdelava rib in ribjih ostankov iz postopka v glavni stvari ni bila v skladu z ureditvijo Unije na področju higiene živil, ker se ta nanaša prav na tveganja, ki jih živila lahko pomenijo za zdravje.

75 Natančneje, iz člena 1(1) v povezavi s členom 2(1)(a) in členom 3 Uredbe št. 852/2004 izhaja, da ta uredba določa splošna pravila na področju „higiene“ živil, in sicer ukrepe in pogoje, potrebne za nadzor tveganj in za zagotovitev ustreznosti živil za prehrano ljudi, ob upoštevanju njihove predvidene uporabe, ki jih morajo nosilci živilske dejavnosti spoštovati v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije živil, ki so pod njihovim nadzorom. Poleg tega je iz člena 2(1)(f) in več določb prilog k tej uredbi razvidno, da se ta med drugim nanaša na zaščito pred „kontaminacijo“ živil, in sicer prisotnostjo ali nastankom tveganja.

76 Poleg tega je iz člena 1(1) Uredbe št. 853/2004 razvidno, da ta uredba za nosilce živilske dejavnosti določa posebna pravila za živila živalskega izvora, ki dopolnjujejo pravila iz Uredbe št. 852/2004 in se uporabljajo za predelane ali nepredelane proizvode živalskega izvora. V skladu s členom 3(1) Uredbe št. 853/2004 nosilci živilske dejavnosti med drugim ravnajo v skladu z ustreznimi določbami Priloge III k tej uredbi.

77 Oddelek VIII te priloge III, naslovljen „Ribiški proizvodi“, med drugim vsebuje zahteve za plovila, zahteve, ki jih je treba izpolnjevati med iztovarjanjem teh proizvodov in po njem, zahteve za obrate, vključno s plovili, ki obdelujejo te proizvode, zdravstvene standarde za navedene proizvode in zahteve za njihovo skladiščenje. Ta oddelek VIII vsebuje tudi več zahtev v zvezi s temperaturo ribiških proizvodov, med katerimi so zahteve iz točk I(B)(1) in I(B)(3) poglavja I, točke 1(b)(ii) poglavja II, točke 1 poglavja VII in točke 1(a) poglavja VIII, katerih namen je v bistvu zagotoviti, da se sveži ribiški proizvodi in odmrznjeni nepredelani ribiški proizvodi med skladiščenjem in prevozom, vključno z raztovarjanjem in iztovarjanjem, ohranijo na temperaturi, ki se približuje temperaturi talečega se ledu.

78 Poleg tega točka C poglavja V oddelka VIII Priloge III k Uredbi št. 853/2004 prepoveduje dajanje na trg proizvodov, ki presegajo mejne vrednosti TVB-N, določene v Uredbi št. 2074/2005.

79 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da lahko nespoštovanje ureditve Unije na področju higiene živil vpliva na vprašanje, ali proizvod, med drugim zaradi morebitne kontaminacije ali stanja razkroja, pomeni tveganje za zdravje ljudi in zato ni primeren za prehrano ljudi.

80 Petič, v zvezi z upoštevnostjo komercialnih dokumentov, kot so pogodbe o nakupu ulovov iz postopka v glavni stvari, navedenih v drugem vprašanju, točka (e), iz katerih je razvidno, da so bili ti ulovi namenjeni industrijski proizvodnji živalske krme, in ne za prehrano ljudi, je treba ugotoviti, da so taki dokumenti lahko upoštevni elementi v zvezi z objektivnimi značilnostmi in lastnostmi proizvodov iz postopka v glavni stvari, ki jih je treba upoštevati pri uvrstitvi teh proizvodov pod ustrezno tarifno številko KN (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2016, Oniors Bio, C‑233/15, EU:C:2016:305, točka 57).

81 Šestič, glede okoliščine, da so bili ribji ostanki iz postopka v glavni stvari v Unijo uvoženi kot živalski stranski proizvodi iz kategorije 3 v skladu s členom 3, točka 1, členom 7(1) in členom 10(a) Uredbe št. 1069/2009, na katero se sklicuje v drugem vprašanju, točka (d)(vi), je treba opozoriti, da v to kategorijo spadajo snovi, za katere je zakonodajalec Unije menil, da pomenijo „manjše tveganje“ za javno zdravje in zdravje živali, zlasti trupi in deli zaklanih živali, ki so „primerni za prehrano ljudi“, vendar niso namenjeni za to prehrano za komercialne namene (glej v tem smislu sodbo z dne 2. septembra 2021, Toropet, C‑836/19, EU:C:2021:668, točki 41 in 47).

82 Okoliščina, da ti ribji ostanki spadajo v navedeno kategorijo, tudi če bi bila dokazana, kar mora preveriti predložitveno sodišče, ki je edino pristojno za presojo dejstev v obravnavani zadevi, torej lahko kaže na to, da ti proizvodi zaradi svojega stanja niso primerni za prehrano ljudi v smislu opombe 1(c) k poglavju 3, oddelek I, drugega dela KN in jo je tudi treba upoštevati pri uvrstitvi navedenih proizvodov pod ustrezno tarifno številko KN.

83 Na podlagi vseh elementov, ki se nanašajo na objektivne značilnosti in lastnosti blaga iz postopka v glavni stvari, mora predložitveno sodišče presoditi, ali je treba šteti, da to blago ni primerno za prehrano ljudi, tako da v skladu z opombo 1(c) k poglavju 3, oddelek I, drugega dela KN ne spada v to poglavje 3 in ga je zato treba uvrstiti pod tarifno številko 0511, naslovljeno „Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano“, KN.

84 Glede na zgornje preudarke je treba na vprašanji za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da pod tarifno številko 0511, naslovljeno „Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano“, spadajo

Stroški

85 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različici, ki se uporablja za dejansko stanje spora o glavni stvari,

je treba razlagati tako, da

pod tarifno številko 0511, naslovljeno „Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz poglavja 1 ali 3, neuporabne za človeško prehrano“, spadajo

– cele ribe, ki so bile na krovu plovil za ulov dlje časa shranjene z dodajanjem ocetne kisline ali druge kisline na spremenljivi temperaturi, ki lahko preseže mejne vrednosti, določene s predpisi Unije o higieni živil, ki imajo različne vrednosti skupnega hlapnega bazičnega dušika, pri čemer nekatere presegajo mejne vrednosti, določene s temi predpisi, ki so bile shranjene v razsutem stanju, s katerimi se ni ravnalo v skladu s pravili iz določb navedenih predpisov in za katere je iz spremnih komercialnih dokumentov razvidno, da so bile ulovljene in prodane za proizvodnjo živalske krme, ter

Podpisi

* Jezik postopka: danščina.