PRILOGA I

1.   SEZNAM IN OPIS SPREMENLJIVK

Posredujejo se trije podatkovni nizi.

—	Podatkovni niz A: nacionalni podatki (en zapis za vsako gospodarsko dejavnost lokalne enote na ravni področja in oddelka klasifikacije NACE). Predložijo se tudi naslednji agregati NACE: področja NACE B do T, B do T, razen P, B do O, B do F, G do O in P do T.

—	Podatkovni niz B: nacionalni podatki po velikostnih razredih podjetja (en zapis za vsako gospodarsko dejavnost lokalne enote na ravni področja in oddelka klasifikacije NACE, za vsak velikostni razred podjetja, ki mu pripada lokalna enota).

—	Podatkovni niz C: regionalni podatki na ravni NUTS 1 (en zapis za vsako gospodarsko dejavnost lokalne enote na ravni področja in oddelka klasifikacije NACE, za vsako regijo).

Podatkovni niz C ni potreben za države, v katerih NUTS 1 ustreza nacionalni ravni.

Za spodaj navedene spremenljivke je treba predložiti bodisi samo podatkovni niz A bodisi vse tri podatkovne nize. Podatki, ki jih je treba obvezno poslati, so označeni z „M“, neobvezni pa z „O“.

Vse spremenljivke vključujejo vajence ter plačane praktikante in pripravnike.

„M1 %“ označuje spremenljivke za vajence, ki jih morajo zagotoviti države, kot je določeno v členu 1(2).

Podrobna vsebina	Identifikacijska oznaka spremenljivke	Ime spremenljivke	Podatkovni niz A	Podatkovna niza B in C (1)
Zaposleni	A1	Skupno število zaposlenih	M	M
	A11	Zaposleni za polni delovni čas	M	M
	A12	Zaposleni za skrajšani delovni čas	M	M
	A121	Zaposleni za skrajšani delovni čas, preračunano v ekvivalent polnega delovnega časa	M	M
	A1A	Vajenci	M1 %	M1 %
	A1A1	Vajenci s skrajšanim delovnim časom, preračunano v ekvivalent polnega delovnega časa	M1 %	M1 %
Opravljene ure	B1	Skupno letno število dejansko opravljenih ur	M	M
	B11	Letno število dejansko opravljenih ur zaposlenih za polni delovni čas	M	M
	B12	Letno število dejansko opravljenih ur zaposlenih za skrajšani delovni čas	M	M
	B1A	Letno število dejansko opravljenih ur vajencev	M1 %	M1 %
Plačane ure	C1	Skupno letno število plačanih ur	M
	C11	Letno število plačanih ur zaposlenih za polni delovni čas	M
	C12	Letno število plačanih ur zaposlenih za skrajšani delovni čas	M
	C1A	Letno število plačanih ur vajencev	M1 %
Stroški dela	D1	Sredstva za zaposlene	M	M
	D11	Plače	M	M
	D111	Neposredna plačila, dodatki in nadomestila	M	M
	D1111	Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se izplačujejo ob vsaki plači	M
	D1112	Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači (2)	M
	D112	Plačila v varčevalne sheme zaposlenih	M	M
	D113	Plačila za neopravljene delovne dni	M	M
	D114	Plače v naravi	M	M
	D1141	Izdelki podjetja	O
	D1142	Stanovanja za zaposlene  (3)	O
	D1143	Službeni avtomobili	O
	D1144	Delniške opcije in programi za nakup delnic	O
	D1145	Drugo	O
	D11A	Plače vajencev	M1 %	M1 %
	D12	Socialni prispevki delodajalcev	M	M
	D121	Dejanski socialni prispevki delodajalcev	M	M
	D1211	Obvezni socialni prispevki	M
	D1212	S kolektivno pogodbo določeni, pogodbeni in prostovoljni socialni prispevki, ki jih plača delodajalec	M
	D122	Pripisani socialni prispevki delodajalcev	M	M
	D1221	Zajamčena plačila v primeru bolezni	O
	D1222	Pripisani socialni prispevki delodajalcev za pokojnine in zdravstveno varstvo	O
	D1223	Plačila za zaposlene, ki odhajajo iz podjetja	O
	D1224	Drugi pripisani socialni prispevki delodajalca	O
	D12A	Socialni prispevki delodajalcev za vajence	M1 %	M1 %
	D2	Stroški poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki jih plača delodajalec	M	M
	D3	Drugi izdatki, ki jih plača delodajalec	M	M
	D4	Davki na delo, ki jih plača delodajalec	M	M
	D5	Subvencije za delo, ki jih prejme delodajalec	M	M
	D5A	Subvencije za delo, ki jih prejme delodajalec za zaposlovanje vajencev	M1 %	M1 %
Lokalne enote	E1	Število lokalnih enot	M	M
	E2	Število lokalnih enot v končnem podatkovnem nizu	M	M
(1)  Podatkovni niz C zadeva samo države z regijami NUTS 1. (2)  Razen plačil v varčevalne sheme zaposlenih. (3)  Razen dodatkov za preselitev.

2.   TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

A.   Zaposleni

Zaposleni so vse osebe ne glede na državljanstvo, stalno prebivališče ali dolžino delovne dobe v državi članici, ki so zaposlene neposredno pri delodajalcu na podlagi formalne pogodbe ali neformalnega dogovora in prejemajo plačilo, ne glede na vrsto opravljenega dela, število opravljenih ur (polni ali skrajšani delovni čas) ali trajanje pogodbe ali dogovora (za določen ali nedoločen čas, tudi sezonsko); plačilo zaposlenega je lahko v obliki plače ter vključuje dodatke, plačilo po učinku in za izmensko delo, nadomestila, honorarje, provizije in plačilo v naravi.

Opredelitev zaposlenih zajema fizične in umske delavce ter vodstveno osebje v zasebnem in javnem sektorju.

Naslednji seznam prikazuje zajete kategorije zaposlenih:

—	javni uslužbenci (4) (tudi iz oboroženih sil (5)),

—	trgovski zastopniki, pod pogojem, da so na plačilni listi in poleg provizij prejemajo tudi druge oblike plačila,

—	lastniki, ki delajo za plačilo,

—

vajenci,

—	plačani praktikanti in pripravniki (uradniki pripravniki, medicinske sestre praktikantke, raziskovalci ali učitelji asistenti, zdravniki stažisti itd.), ki v okviru formalnega dogovora prispevajo k proizvodnemu procesu enote in zato prejemajo plačilo,

—	začasni delavci (npr. tajniško osebje), ki jih agencije za zaposlovanje zaposlijo in plačujejo za delo drugje, pogosto za določen čas,

—	sezonski in priložnostni delavci, če imajo formalno ali neformalno pogodbo s podjetjem ali lokalno enoto in vnaprej določen delovni čas,

—

zaposleni, katerih stroški dela so nastali za opravljeno delo v referenčnem letu, vendar začasno niso delali zaradi bolezni ali poškodbe, dopusta ali počitnic, stavke ali izprtja, dopusta zaradi izobraževanja ali usposabljanja, porodniškega ali starševskega (6) dopusta, zmanjšane gospodarske dejavnosti, prekinitve dela zaradi slabega vremena, mehanskih okvar, pomanjkanja materiala, goriva ali elektrike, ali kake druge dovoljene ali nedovoljene začasne odsotnosti,

—	zaposleni, ki delajo v tujini, če še naprej prejemajo plačilo od delodajalca,

—

zunanji sodelavci (7), vključno s tistimi, ki delajo na domu in na daljavo, če obstaja izrecna pogodba, da so taki delavci vsaj delno plačani na podlagi opravljenega dela: to je količina dela (v dejansko opravljenih urah), ki se prispeva kot vložek v neki proizvodni proces [Evropski sistem računov (ESR) 2010, odstavek 11.13, točka (g)].

Izvzete so naslednje kategorije:

—	trgovski zastopniki in druge osebe, ki so v celoti plačane s honorarji ali provizijami, niso na plačilnem seznamu ali so samozaposlene,

—	lastniki, direktorji ali vodstveni delavci, ki so v celoti plačani v obliki udeležbe pri dobičku,

—	družinski delavci, ki ne spadajo med zaposlene (kakor opredeljeno zgoraj) v podjetju ali lokalni enoti,

—	samostojni delavci,

—	zunanji sodelavci, plačani izključno za opravljeno delo [ESR 2010, odstavek 4.07, točka (e)], ki jih veže pogodba o poslovnem sodelovanju (v nasprotju s formalno, neformalno ali implicitno pogodbo o zaposlitvi),

—	neplačani prostovoljni delavci (ki npr. delajo za neprofitne ustanove, kot so dobrodelne organizacije).

A1   Skupno število zaposlenih

Ta spremenljivka zajema zaposlene za polni delovni čas (A11) in zaposlene za skrajšani delovni čas (A12), vključno z vajenci ter plačanimi praktikanti in pripravniki. Tudi vajenci so zajeti v namenskih spremenljivkah (A1A in A1A1) za zadevne države. Spremenljivka A1 mora biti skladna s spremenljivko D1 „Sredstva za zaposlene“ [ESR 2010, točke od 11.12 do 11.14, Evropska statistika podjetij, spremenljivka 220102 („Število zaposlenih“)].

A11   Zaposleni za polni delovni čas

Zaposleni za polni delovni čas so tisti, ki imajo redne delovne ure enake kolektivnemu dogovoru ali običajnim uram, opravljenim v obravnavanem podjetju ali lokalni enoti, čeprav je njihova pogodba sklenjena za manj kot eno leto.

Število zaposlenih, o katerem je treba poročati, je povprečno mesečno število oseb, ki so v referenčnem letu v enoti poročanja zaposlene za polni delovni čas.

A12   Zaposleni za skrajšani delovni čas

Zaposleni za skrajšani delovni čas so tisti, ki imajo delovni čas dnevno, tedensko ali mesečno (pol dneva, tri četrtine časa, štiri petine časa itd.) krajši od tistega po kolektivni pogodbi ali od običajnih delovnih ur v podjetju ali lokalni enoti. Število zaposlenih, o katerem je treba poročati, je povprečno mesečno število oseb, ki so v referenčnem letu v enoti poročanja zaposlene za skrajšani delovni čas.

A121   Zaposleni za skrajšani delovni čas, preračunano v ekvivalent polnega delovnega časa

Ta preračun mora izvesti bodisi neposredno podjetje ali lokalna enota, ki daje podatke, bodisi agencija, ki zbira podatke/nacionalni statistični urad na podlagi rednega delovnega časa zaposlenih za polni delovni čas v tem podjetju/lokalni enoti, po metodi, ki se jim zdi najustreznejša. Število zaposlenih, o katerem je treba poročati, je povprečno mesečno število oseb, ki so v referenčnem letu v enoti poročanja zaposlene za skrajšani delovni čas (preračunano v ekvivalent polnega delovnega časa) [ESR 2010, točke od 11.32 do 11.34].

A1A   Vajenci

Sem spadajo vsi zaposleni za polni ali skrajšani delovni čas, ki še ne sodelujejo polno v proizvodnem procesu in delajo na podlagi pogodbe o vajeništvu ali so v položaju, v katerem ima poklicno izobraževanje in usposabljanje prednost pred storilnostjo. Poleg tega, da vajenci delajo v zameno za plačilo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, bi morali biti vključeni tudi v formalni izobraževalni program, krajši od šestih let. Pogodba o vajeništvu mora trajati več kot šest mesecev, usklajevati praktično usposabljanje na delovnem mestu in teoretično usposabljanje v izobraževalni ustanovi ter voditi do pridobitve formalne kvalifikacije (glej algoritem odločanja na sliki 1).

Število vajencev, o katerem je treba poročati, je povprečno mesečno število zaposlenih v enoti poročanja v referenčnem letu.

A1A1   Vajenci za skrajšani delovni čas, preračunano v ekvivalent polnega delovnega časa

Ta preračun mora izvesti bodisi neposredno podjetje ali lokalna enota, ki daje podatke, bodisi agencija, ki zbira podatke/nacionalni statistični urad po metodi, ki se jim zdi najustreznejša. Ure za izobraževanje in usposabljanje v podjetju/lokalni enoti ali izobraževalnih ustanovah morajo biti izvzete. Število vajencev, o katerem je treba poročati, je povprečno mesečno število oseb, ki so v referenčnem letu v enoti poročanja v vajeništvu za skrajšani delovni čas (preračunano v ekvivalent polnega delovnega časa) (8) [ESR 2010, točke od 11.32 do 11.34].

Slika 1

Razlikovanje med vajenci in drugimi zaposlenimi

B.   Opravljene ure

Ta spremenljivka zajema skupno število dejansko opravljenih delovnih ur vseh zaposlenih v letu (B1). Skupno število opravljenih delovnih ur se izkazuje ločeno za zaposlene za polni delovni čas (B11) in zaposlene za skrajšani delovni čas (B.12). Tudi delovne ure, ki jih opravijo vajenci, se izkazujejo pod namensko spremenljivko (B1A) za zadevne države.

Dejansko opravljene ure so vsota vseh obdobij opravljanja neposredne ali pomožne dejavnosti za proizvodnjo blaga in storitev.

Dejansko opravljene ure vključujejo:

—	opravljene ure v rednem delovnem času;

—	plačane nadure, tj. opravljene ure poleg rednega delovnega časa, ne glede na uporabljeno urno plačilno postavko (npr. ena opravljena ura po dvakratni normalni plačilni postavki se mora vpisati kot ena ura);

—	neplačane nadure (9);

—	čas, porabljen za naloge, kot so priprava dela in delovišča; priprava, vzdrževanje, popravila ter čiščenje orodja in strojev, izdelava potrdil in računov, vpisovanje v delovne kartice in izdelava poročil itd.;

—	čas, porabljen na delovnem mestu, pri čemer se delo ne opravlja, na primer zaradi zastojev strojev, nesreč ali občasnega pomanjkanja dela, vendar se plača v skladu s pogodbo o zaposlitvi;

—	kratke odmore na delovnem mestu, vključno z odmori za čaj ali kavo;

—	ure za izobraževanje in usposabljanje v podjetju/lokalni enoti ali izobraževalnih ustanovah (ta postavka je izvzeta za vajence);

—	čas, porabljen za službena potovanja, ki jih plača delodajalec;

—	obdobja dela na zahtevo za ure, preživete na delovnem mestu, in ure, preživete zunaj delovnega mesta od trenutka, ko je zaposleni pozvan nazaj na delovno mesto (vključno s časom potovanja, npr. od doma do delovnega mesta);

—	ure dela na daljavo, pod pogojem, da lahko delodajalec vzpostavi stik z zaposlenim med običajnim delovnim časom.

Dejansko opravljene ure izključujejo:

—	plačane, vendar neopravljene ure, na primer: plačan dopust, državne praznike, odsotnost zaradi bolezni, porodniški dopust, primere višje sile, kot so ekstremne vremenske razmere ali naravne nesreče itd.;

—	neopravljene in neplačane ure, na primer med boleznijo in porodniškim dopustom itd.;

—	neopravljene ure (plačane ali ne) med izrednim dopustom zaradi zdravniškega pregleda, poroke, pogreba, selitve, po nesreči itd.;

—	glavne odmore za malico (tj. obdobja, ki niso kratki odmori);

—	neopravljene ure (plačane ali ne) med skrajšanim delovnikom, delovnimi spori, izprtji itd.;

—	čas, ki ga zaposleni porabi na poti med domom in delovnim mestom;

—	ure, ki jih vajenci porabijo za izobraževanje in usposabljanje v podjetju/lokalni enoti ali izobraževalnih ustanovah.

[ESR 2010, točke 11.27 do 11.29, Evropska statistika podjetij, spremenljivka 220201 („Delovne ure, ki jih opravijo zaposleni“)]

C.   Plačane ure

Ta spremenljivka zajema skupno število ur, ki jih je delodajalec plačal v letu (C1). Skupno število plačanih ur se izkazuje ločeno za zaposlene za polni delovni čas (C11) in zaposlene za skrajšani delovni čas (B.12). Tudi delovne ure, za katere so plačani vajenci, se izkazujejo pod namensko spremenljivko (C1A) za zadevne države.

Letno število plačanih ur je opredeljeno kot:

—	redne ure in nadure, plačane v letu,

—	vse ure, za katere je bil zaposleni plačan po znižani urni postavki, tudi če je bila razlika krita s plačili iz sklada socialne varnosti;

—	neopravljene ure v referenčnem obdobju, ki so bile vseeno plačane (letni dopust/počitnice, odsotnost zaradi bolezni, državni prazniki in druge plačane ure, vključno z odsotnostjo zaradi zdravniških pregledov, rojstva, poroke, pogreba, selitve itd.).

Kadar nekatere ure v celoti ali delno plača sistem socialne varnosti ali javni programi, ki jih financira država, npr. za podporo skrajšanemu delovnemu času ali začasni brezposelnosti, je obravnava teh primerov podrobno opisana v nadaljevanju.

V primeru bolniškega ali porodniškega dopusta in drugih oblik odsotnosti, kot je začasna brezposelnost, se ure, ki jih v celoti plača delodajalec, izkazujejo kot plačane ure. Kadar take ure v celoti plača sistem socialne varnosti ali država (tj. delodajalec ur ne plača ali so v celoti povrnjene), bi bilo treba ustrezno število ur izvzeti.

V vmesnem primeru, ko razmerje plačata delodajalec (npr. 25 %) in sistem socialne varnosti (75 %), je treba izkazati ustrezno celotno število plačanih ur (100 %). Primeri različnih scenarijev so prikazani v nadaljevanju.

Bolniški dopust 1 do 3 dni: zaposleni ne prejme plačila niti s strani delodajalca niti s strani sistema socialne varnosti — Izkaže se nič (0) plačanih ur. Bolniški dopust 4 do 14 dni: 75 % plača sistem socialne varnosti in 25 % prostovoljno plača delodajalec — Če delodajalec plača 25 % teh ur (torej 75 % plača sistem socialne varnosti, 25 % pa delodajalec), se izkaže celotno število ur (100 %). — Če delodajalec ne plača 25 % teh ur, se izkaže nič (0) plačanih ur. Bolniški dopust več kot 15 dni: 100 % plača sistem socialne varnost, delodajalec ne plača nič — Izkaže se nič (0) plačanih ur.

Izračun letnega števila plačanih ur in letnega števila dejansko opravljenih ur

Ta izračun mora izvesti neposredno delodajalec, ki daje podatke, bodisi agencije, ki zbirajo podatke/nacionalni statistični uradi po metodi, ki se jim zdi najustreznejša. Naslednji modeli prikazujejo, kako se lahko z uporabo razpoložljivih informacij ocenijo plačane in dejansko opravljene ure.

C11   Letno število plačanih ur zaposlenih za polni delovni čas

Kadar so na voljo podatki za spodaj navedene spremenljivke:

(A11)

Povprečno mesečno število zaposlenih za polni delovni čas (a) Povprečno letno število plačanih s pogodbo določenih ur zaposlenega za polni delovni čas brez nadur in odmorov za malico. (b) Povprečno letno število plačanih nadur zaposlenega za polni delovni čas.

Skupno letno število plačanih ur zaposlenih za polni delovni čas je izraženo z enačbo

(C11) = (A11) × (a + b).

To bi moralo vključevati ure, ki jih v celoti ali delno plača delodajalec npr. med bolniškim dopustom. Ure, ki jih v celoti plača sistem socialne varnosti, so izvzete.

Letno število plačanih ur zaposlenih za skrajšani delovni čas (C12) in vajencev (C1A)

Podobni modeli se lahko uporabijo za izračun plačanih ur zaposlenim za skrajšani delovni čas in vajencem.

B11   Letno število dejansko opravljenih ur zaposlenih za polni delovni čas

Kadar so na voljo podatki za spodaj navedene spremenljivke:

(C11)

Letno število plačanih ur zaposlenih za polni delovni čas (c) Povprečno letno število neplačanih nadur zaposlenega za polni delovni čas. (d) Povprečno dnevno število dejansko opravljenih ur zaposlenega za polni delovni čas [tj. s pogodbo določene ure in nadure (plačane in neplačane), brez odmorov za malico].

(X11)

Letno število dejansko neopravljenih plačanih dni za zaposlene za polni delovni čas vključuje naslednje: (e) Povprečno letno število dni dopusta/počitnic na zaposlenega za polni delovni čas, ki jih odobri delodajalec. (f) Povprečno letno število dni državnih praznikov na zaposlenega za polni delovni čas. (g) Povprečno letno število dni bolniškega in porodniškega dopusta, ki jih je delodajalec v celoti ali delno plačal zaposlenemu za polni delovni čas. (h) Povprečno letno število dni skrajšanega delovnika in delovnih sporov na zaposlenega za polni delovni čas. (i) Povprečno letno število drugih dejansko neopravljenih dni na zaposlenega za polni delovni čas (npr. izredni dopust zaradi zdravniškega pregleda, rojstva, poroke, pogreba, selitve, po nesreči itd.).

Skupno letno število opravljenih ur zaposlenih za polni delovni čas (pred popravki za dejansko neopravljene dni) je izraženo z enačbo [C11 + (A11 × c)].

Če odštejemo skupno letno število dejansko neopravljenih ur, ki je določeno z (A11) × d × (X11), dobimo (B11), tj. skupno letno število dejansko opravljenih ur zaposlenih za polni delovni čas:

(B11) = [C11 + (A11 × c)] – (A11 × d × X11)

ali: (B11) = (A11) × [(a + b +c) – d × (X11)].

Letno število dejansko opravljenih ur zaposlenih za skrajšani delovni čas (B12) in vajencev (B1A)

Za izračun opravljenih ur zaposlenih za skrajšani delovni čas in vajencev se lahko uporabijo podobni modeli.

D.   Stroški dela

Stroški dela pomenijo prikaz celotnih stroškov, ki jih nosijo delodajalci za zaposlovanje osebja, kar je koncept, sprejet v okviru Skupnosti in skladen z mednarodno opredelitvijo Mednarodne konference statistikov dela (Ženeva, 1966).

Stroški dela vključujejo sredstva za zaposlene s plačami v gotovini in v naravi, socialne prispevke delodajalcev (D1), stroške poklicnega izobraževanja in usposabljanja (D2), druge izdatke (D3), davke, ki se nanašajo na zaposlitev in se štejejo kot stroški dela (D4), od česar se odštejejo vse prejete subvencije (D5).

Stroške za osebe, ki jih zaposlujejo agencije za začasno zaposlovanje, je treba vključiti v dejavnost agencije, ki jih zaposluje, in ne v dejavnost podjetja, za katerega dejansko delajo.

Razčlemba skupnih stroškov dela je prikazana na sliki 2.

D1   Sredstva za zaposlene

Sredstva za zaposlene so opredeljena kot vsa plačila v gotovini ali v naravi, ki jih plača delodajalec zaposlenemu za delo, ki ga je slednji opravil v referenčnem obdobju. Sestavljena so iz naslednjih delov:

—	plače (D11);

—	socialni prispevki delodajalcev (D12), ki jih sestavljajo predvsem dejanski socialni prispevki delodajalcev (D121) in pripisani socialni prispevki delodajalcev (D122).

[ESR 2010, točka 4.02, šifra D.1, Evropska statistika podjetij, spremenljivka 220301 („Odhodki za zaslužke zaposlenih“)]

D11   Plače

Plače vključujejo neposredno plačilo, dodatke in plačilo za izmensko delo, nadomestila, honorarje, provizije in plačila v naravi. Plačilo za delavce na domu, ki so plačani izključno za opravljeno delo, je izključeno [ESR 2010, točka 4.07(e)]. V nasprotju z nacionalnimi računi so napitnine izvzete, saj jih ne plačajo delodajalci in se zato v njihovih računih ne izkažejo kot stroški dela. Plače vajencev, praktikantov in pripravnikov so vključene, izkazane pa so pod namensko spremenljivko (D11A) za zadevne države.

Plače se izkažejo v obdobju, v katerem je bilo delo opravljeno. Ne glede na to so ad hoc premije in druga izredna plačila, trinajsta plača itd. zajeti v trenutku zapadlosti v plačilo. Čas zajemanja delniških opcij je razporejen na obdobje med datumom odobritve in datumom začetka veljavnosti. Če podatki niso ustrezni, se vrednost opcije prikaže na dan začetka veljavnosti.

Popolna razčlemba plač je prikazana na sliki 3.

[ESR 2010, točke 4.03 do 4.07 in 4.12(a), kar zadeva čas zajemanja, šifra D.11, Evropska statistika podjetij, spremenljivka 220302 („Plače“)]

D111   Neposredna plačila, dodatki in nadomestila

Neposredna plačila, dodatki in nadomestila vključujejo zneske vseh socialnih prispevkov, dohodnine itd., ki jih plača zaposleni, čeprav jih dejansko zadrži delodajalec in jih v imenu zaposlenega plača neposredno v sisteme socialnega zavarovanja, davčnim organom itd.

Dodatek je oblika nagrade ali priznanja, ki ga dodeli delodajalec. Kadar se zaposlenemu izplača dodatek, se ne pričakuje ali predvideva, da se bo z njim kril kakršen koli poseben izdatek. Znesek in čas plačila dodatka lahko določi delodajalec, lahko pa sta določena v sporazumih o delovnem mestu.

Nadomestilo je pravica, ki jo delodajalec dodeli zaposlenemu, namenjena pa je kritju posebnih izdatkov, ki niso povezani z delom, ki jih povzroči zaposleni. Pogosto je določeno v sporazumih o delovnem mestu in se običajno plača v času, ko je zaposleni upravičen do njega.

D1111    Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se izplačujejo ob vsaki plači

Sem spadajo plačila v obliki rednih denarnih izplačil, ki se plačujejo redno ob vsaki plači v letu. Večini zaposlenih se plača izplačuje na teden ali mesec. Zato tu ne smejo biti zajeta izplačila, ki jih zaposleni prejema manj pogosto (mesečno v primeru rednih tedenskih izplačil, kvartalno, dvoletno, letno) ali enkratna izplačila. Izvzeti je treba vplačila v varčevalne sheme zaposlenih in jih vpisati pod D112.

To so bruto zneski pred odbitkom davkov in socialnih prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni: [ESR 2010, točka 4.03 (a–c, e, g, k), šifra D.11]

Ta spremenljivka se posebno nanaša na:

(a)	osnovne plače;

(b)	neposredna plačila, izračunana na podlagi delovnih ur in plačana zaposlenim za opravljene delovne ure;

(c)	plačila in dodatna izplačila za nadure, nočno delo, nedeljsko delo in delo ob državnih praznikih ter izmensko delo, ki se opravlja v referenčnem obdobju;

(d)

dodatke in nadomestila, ki se plačujejo redno ob vsaki plači, kot so: — dodatki za hrupno delovno okolje, nevarnost, težko delo, izmensko ali neprekinjeno delo, nočno delo ter nedeljsko delo in delo ob državnih praznikih, — dodatki za individualno uspešnost, dodatki za učinek, proizvodnjo, storilnost, odgovornost, prizadevnost, točnost, službeno dobo, kvalifikacije in posebno znanje.

Značilnosti plačil, ki spadajo pod postavko stroški dela D1111, so:

To so denarne transakcije od delodajalca na zaposlenega.

To niso:

—	enkratna plačila ali plačila, izplačana manj pogosto kot redna plačila (ta spadajo pod D1112),

—	plačila v naravi (spadajo pod D114),

—	vplačila v varčevalno shemo zaposlenega (spadajo pod D112),

—	plačila, namenjena kritju določenega obdobja, ko zaposleni ni delal (spadajo pod D113 ali v primeru bolezni pod D1221).

Lahko so:

—	dodatki, izplačani za nevarnost pri delu ali izmensko delo,

—	izplačani tedensko ali mesečno, odvisno od obdobja prejemanja redne plače,

—

odraz učinkovitosti zaposlenega ali skupine zaposlenih. Primeri: Plačila, ki spadajo pod spremenljivko D1111 Postavka Opis Dodatek za bivanje v tuji državi/dodatek za kritje življenjskih stroškov Plačilo zaposlenim, ki delajo zunaj običajne matične države ali države stalnega prebivališča/običajnega domicila, zaradi izravnave razlike v življenjskih stroških Gospodinjski dodatek Dodatek za stroške gospodinjstva Plačila za dežurstvo ali pripravljenost Plačila za zaposlene, ki morajo biti na razpolago za delo zunaj rednega delovnega časa Dodatek za tveganja in nevarnosti Dodatek, plačan zaposlenim, kadar je njihovo delo povezano z določenimi nevarnostmi, npr. nevarnimi kemikalijami Nadomestilo za skrajšani delovnik Izredno plačilo (nezajamčeno) zaposlenim za popolno ali delno nadomestilo v primeru skrajšanega normalnega delovnika (zajamčena plačila spadajo pod D1224) Prodajne provizije Dodatki, povezani s številom prodanih izdelkov Plačilo nadurnega dela Plačilo dodatkov za ure, opravljene po rednem delovnem času Stimulacija za ohranjanje zaposlenih Stalno plačilo, ki naj spodbudi ali zaveže obstoječe zaposlene, da ostanejo pri delodajalcu Dodatek za delovno/poslovno uspešnost Dodatno plačilo, odvisno od števila izdelkov, ki jih izdela zaposleni, npr. število izdelanih oblačil Dodatek za izmensko delo Dodatno plačilo za delo zunaj normalnega delovnega časa, npr. ponoči

D1112    Neposredna plačila, dodatki in nadomestila, ki se ne izplačujejo ob vsaki plači

Vsa plačila zaposlenim, ki se ne plačujejo redno ob vsaki plači (tedensko ali mesečno), vključno z dodatki in nadomestili, plačanimi v določenih obdobjih, vendar ne redno ob vsaki plači, ter dodatki, vezanimi na individualno ali kolektivno uspešnost.

Zajeta so izredna plačila zaposlenim, ki odhajajo iz podjetja, če taka plačila niso vezana na kolektivno pogodbo ali zakonsko določena. Če ni na voljo podatkov o možni povezavi s kolektivno pogodbo ali če je znano, da taka povezava obstaja, se izredna plačila ob odhodu zaposlenega ne zajamejo tukaj, ampak pod točko D1223 Izplačila za zaposlene, ki odhajajo iz podjetja. Sem prav tako ne spadajo vplačila v varčevalne sheme zaposlenih, ki so zajeta v D112.

Spremenljivka D1112 se prav tako nanaša na bruto zneske pred odbitkom davkov in socialnih prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni [ESR 2010, točka 4.03(d, f, i), šifra D.11].

Značilnosti plačil, ki spadajo pod postavko stroški dela D1112, so:

To so denarne transakcije od delodajalca na zaposlenega.

To niso:

—	izplačila, plačana ob vsaki plači (ta lahko spadajo pod D1111),

—	plačila v naravi (spadajo pod D114),

—	vplačila v varčevalno shemo zaposlenega (spadajo pod D112),

—	plačila, namenjena kritju določenega obdobja, ko zaposleni ni delal (spadajo pod D113 ali v primeru bolezni pod D1221).

Lahko so:

—	nadomestilo za posebne izdatke ali stroške,

—	odraz učinkovitosti zaposlenega ali skupine zaposlenih,

—	sredstva za posebne naloge ali funkcije,

—	obvezno plačilo, določeno v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi ali zakonsko določeno (razen dodatkov ob odhodu ali upokojitvi),

—	plačilo po presoji delodajalca,

—

izplačana ob spremenljivih ali točno določenih datumih v letu. Primeri: Plačila, ki spadajo pod spremenljivko D1112 Postavka Opis Izredna nagrada za dolgoletno pripadnost podjetju Enkratno izplačilo, ko zaposleni doseže določeno število let dela za delodajalca Odpravnina ob upokojitvi Odpravnina ob upokojitvi, ki ni povezana s pokojninskimi pravicami, če ta plačila niso povezana s kolektivno pogodbo niti niso zakonsko določena (če ni na voljo informacij o morebitni povezavi s kolektivno pogodbo, ta plačila spadajo pod D1223) Dodatki ob odhodu (nagrada vodilnemu delavcu ob odhodu iz podjetja) Izredna plačila za zaposlene, ki odhajajo iz podjetja, če ta plačila niso povezana s kolektivno pogodbo niti zakonsko določena (če ni na voljo informacij o morebitni povezavi, ta plačila spadajo pod D1223) Enkratno izplačilo ob sklenitvi delovnega razmerja Enkratno plačilo novozaposlenim na začetku zaposlitve Izplačila za nazaj Plačila, izplačana za nazaj, ki predstavljajo povišanje neposrednih plačil Dodatek ob spojitvi podjetja Enkratni znesek, izplačan zaposlenim zaradi spojitve podjetja Priznanja zaposlenim Izredno plačilo, ki ga delodajalec izplača kot odlikovanje posameznikom ali skupinam zaposlenih Dodatki za produktivnost/nagrada za dosežene cilje Plačila za zaposlene ali skupino zaposlenih na podlagi doseženih zastavljenih ciljev, ki se nanašajo npr. na prodajo, delo s strankami ali finančne načrte Poseben dodatek ob praznikih Izplačuje se ob določenih praznikih, npr. ob božiču Soudeležba zaposlenih pri dobičku podjetja in pravice do denarnega izplačila na podlagi zvišanja vrednosti delnice Denarno plačilo, odvisno od dobička podjetja. Pravice do denarnega izplačila na podlagi zvišanja vrednosti delnice so oblika delitve dobička podjetja, ko zaposleni dobi pravico do denarnega plačila v prihodnosti, ki temelji na zvišanju določene vrednosti delnic podjetja v določenem časovnem obdobju. Pravice do denarnega izplačila na podlagi zvišanja vrednosti delnice je treba ovrednotiti v času denarnega plačila, na katerega se tudi nanašajo, ne glede na vrednost delnic na dan podelitve pravic ali dolžino obdobja do datuma prenosa pravic Četrtletne premije podjetja Izplačujejo se ob vsakem četrtletju na podlagi dobička ali uspešnosti delodajalca (ob domnevi, da plačilno obdobje ni vsako četrtletje) Letne premije podjetja Plačujejo se enkrat na leto glede na dobiček ali uspešnost delodajalca 13. ali 14. plača Izredna letna plačila (tj. brez 13. ali 14. meseca, če so plačana v mesečnih obrokih)

D112   Plačila v varčevalne sheme zaposlenih

Zneski, plačani v varčevalne sheme zaposlenih (varčevalni programi podjetja, programi za nakup delnic itd.). Plačila za vzpostavitev posebnega sklada za nakup delnic podjetja ali drugega finančnega premoženja za zaposlene, čeprav ti nimajo neposrednega dostopa do takega premoženja, je treba zmanjšati za znesek vseh davčnih olajšav, ki lahko veljajo zanje.

Brezplačna razdelitev delnic ali prodaja delnic po znižani ceni zaposlenim ali posebnim skladom se lahko upošteva kot izdatek samo, če so zadevne delnice kupljene na trgu. Strošek za podjetje se določi z razliko med nakupno ceno in prodajno ali transferno ceno.

Če se plačila na varčevalni račun zaposlenih izvajajo redno, ob vsaki plači (npr. vsak mesec), bi jih bilo treba šteti za redna plačila in evidentirati v času opravljanja dela.

Če pa se plačila na varčevalni račun zaposlenih opravijo priložnostno (npr. delodajalec se odloči, da bo delež dobička družbe prerazporedil na varčevalni račun svojih zaposlenih), jih je treba evidentirati v času, ko zapadejo v plačilo [ESR 2010, točka 4.03(h), šifra D.11].

D113   Plačila za neopravljene delovne dni

Plačila, izplačana za dopust, odobren po zakonu, pogodbi ali prostovoljno, in državne praznike ali druge plačane neopravljene delovne dni.

Primeri: Plačila, ki spadajo pod spremenljivko D113

Postavka	Opis
Plačilo letnega dopusta in dela prostih dni	Plačila zaposlenim za kritje neopravljenih delovnih dni zaradi letnega dopusta, državnih ali lokalnih praznikov (plačila delodajalca za kritje odsotnosti z dela zaradi bolezni ali porodniškega dopusta se štejejo kot socialni prispevki delodajalcev in spadajo pod D1221)
Izredni dopust	Plačila zaposlenim za kritje neopravljenih delovnih dni zaradi posebnih osebnih razlogov, npr. poroke, smrti družinskih članov, dela predstavnika sindikata, vojaške službe ali dela sodnika porotnika. (Plačila delodajalca za kritje odsotnosti zaposlenih z dela zaradi bolezni ali porodniškega dopusta se štejejo kot socialni prispevki delodajalcev pod D1221)

D114   Plače v naravi

To se nanaša na vse blago in storitve, ki jih delodajalci dajo zaposlenim na voljo brezplačno ali po znižani ceni prek delodajalca. Vključuje izdelke podjetja, stanovanja za zaposlene, službene avtomobile, delniške opcije in programe za nakup delnic. Če so na voljo podatki o dohodnini na plače v naravi, se lahko uporabijo kot približek [ESR 2010, točke 4.04, 4.05 in 4.06, šifra D.11].

Primeri: Plače, ki spadajo pod spremenljivko D114

Postavka	Opis	Nadaljnja razčlemba
Popust na izdelke	Delodajalec prodaja zaposlenim izdelke po znižanih cenah. Dohodek v naravi je enak razliki med tržno ceno in znižano ceno	D1141
Brezplačno ali subvencionirano stanovanje	Delodajalec plačuje zaposlenemu stroške nastanitve v celoti ali delno. Dohodek v naravi se zopet izračuna na podlagi primerjave s tržno ceno	D1142
Uporaba avtomobila v lasti podjetja	Delodajalec nosi tekoče stroške svojega avtomobila, ki ga daje zaposlenemu v uporabo v službene in zasebne namene. (Dohodek v naravi se nanaša na vrednost uporabe zasebnega avtomobila)	D1143
Brezplačno ali subvencionirano gorivo	Delodajalec zaposlenemu v celoti ali delno plačuje njegove zasebne stroške za bencin, povezane z uporabo avtomobila, katerega lastnik je delodajalec. Dohodek v naravi je enak denarni vrednosti te ugodnosti	D1143
Programi za nakup delnic	Plačila v naravi na podlagi deleža, ko se zaposlenim kot del plačila podelijo delnice. Zaposleni prejme delnice nemudoma po ceni, ki je nižja od tržne cene (pravice do denarnega izplačila na podlagi zvišanja vrednosti delnice so oblika denarnega izplačila na podlagi deleža podjetja in spadajo pod D1112)	D1144
Delniške opcije	Plačila v naravi na podlagi deleža, ko se zaposlenim kot del plačila podelijo delnice. Zaposleni dobi pravico do nakupa delnic na določen dan v prihodnosti po ceni, ki je že določena v sedanjosti (pravice do denarnega izplačila na podlagi zvišanja vrednosti delnice so oblika denarnega izplačila na podlagi deleža podjetja in spadajo pod D1112)	D1144
Brezplačno ali subvencionirano parkiranje na delu	Delodajalec zagotavlja zaposlenim parkiranje po znižani ceni ali brezplačno. Dohodek v naravi je enak denarni vrednosti te ugodnosti	D1145
Brezplačna ali subvencionirana uporaba mobilnega telefona	Delodajalec daje zaposlenim na razpolago mobilni telefon za službeno in zasebno uporabo in plačuje vse s tem povezane stroške. Dohodek v naravi ustreza denarni vrednosti te ugodnosti	D1145
Brezplačna ali subvencionirana vožnja v službo in domov	Stroški zaposlenih za vožnjo na delo in domov se plačajo v celoti ali delno. Dohodek v naravi je enak denarni vrednosti te ugodnosti	D1145
Brezplačna ali subvencionirana prehrana	Delodajalec zagotavlja zaposlenemu prehrano po znižani ceni ali brezplačno. Dohodek v naravi je enak denarni vrednosti te ugodnosti	D1145
Brezplačni ali subvencionirani stroški, povezani z delom na daljavo	Delodajalec plača stroške zaposlenih, povezane z delom na daljavo (samo če so stroški naročnine na internet, ogrevanja, električne energije v celoti kriti), kadar to koristi zaposlenemu tudi kot zasebnemu uporabniku. Dohodek v naravi je enak denarni vrednosti te ugodnosti Delno povračilo, ki ne koristi zaposlenemu, je zajeto v D3.	D1145

D1141    Izdelki podjetja (neobvezno)

Osebju se izdajo za zasebno uporabo brezplačno ali prodajo po ceni, ki je nižja od njihovih stroškov za podjetje. Na primer hrana in pijača (razen izdatkov za menze in bonov za prehrano), premog, plin, elektrika, gorivo, ogrevanje, obutev in oblačila (razen delovnih oblek), mikroračunalniki itd.

Vpiše se neto cena za podjetje, to je strošek brezplačno dobavljenih izdelkov ali razlika med stroškom in ceno, po kateri se izdelke proda osebju. Vpisati je treba tudi neizkoriščena nadomestna plačila ali prejemke v naravi.

D1142    Stanovanja za zaposlene (neobvezno)

To se nanaša se na izdatke podjetja za pomoč zaposlenim pri nastanitvi, vključno z: (i) izdatki za stanovanja, ki so v lasti podjetja (izdatki za vzdrževanje in upravljanje stanovanj ter davek in zavarovanje v zvezi s takimi stanovanji), (ii) posojili zaposlenim po znižanih obrestnih merah za gradnjo ali nakup stanovanj (razlika med plačilom obresti po tržnih obrestnih merah in odobreno obrestno mero), (iii) ter dodatki in subvencijami, dodeljenimi zaposlenim v zvezi z njihovimi stanovanji in nastanitvijo, vendar brez dodatkov za preselitev. Ne vključuje gospodinjskih dodatkov, plačanih zaposlenim za kritje nekaterih njihovih stanovanjskih stroškov, ki so zajeti pod D1111.

D1143    Službeni avtomobili (neobvezno)

Službeni avtomobili ali strošek, ki ga ima podjetje s službenimi avtomobili, ki so zaposlenim na voljo za zasebno uporabo. Vključuje neto tekoče obratovalne stroške, ki jih prevzame podjetje (strošek lizinga in plačila obresti na leto – amortizacija, zavarovanje, vzdrževanje ter popravila in parkiranje). Ne vključuje izdatkov za investicijsko vzdrževanje, povezanih z nakupom vozil, kakršnega koli dohodka, ki izvira iz njihove preprodaje, ali deleža stroškov, ki jih je mogoče pripisati uporabi, povezani z delom.

Preračuna se ocene s pomočjo informacij, ki so na voljo v podjetjih, na primer dokumenti o skupini vozil te vrste, ocena povprečnega stroška na vozilo in ocena deleža, ki ga je mogoče pripisati zasebni uporabi vozila s strani zaposlenega.

D1144    Sheme delniških opcij in programi za nakup delnic (neobvezno)

Ta neobvezna spremenljivka se nanaša na vse oblike plačil v naravi, ki so povezana s plačili na podlagi deleža podjetja. V to kategorijo spadajo delniške opcije, sheme za nakup delnic in drugi lastniški instrumenti, ki se v prihodnosti lahko spremenijo. Značilnost takih instrumentov je, da se poravnavajo iz lastniškega kapitala, tj. pomenijo prenos lastniških instrumentov z delodajalca na zaposlenega. Oblike plačil, ki jih zajema D1144, so enake tistim iz postavke „Plačilne transakcije z delnicami kapitala, ki se poravnavajo iz lastniškega kapitala“ Mednarodnih standardov računovodskega poročanja 2 „Plačila na podlagi deleža podjetja“.

Za programe za nakup delnic je značilno, da se delnice prenesejo z zaposlujočega podjetja na zaposlene. Do tega prenosa pride v sedanjosti (dan podelitve) na podlagi cene, ki je nižja od današnje tržne cene („izvršna cena“). Stroški za podjetje so rezultat števila delnic in razlike med tržno ceno in „izvršno ceno“.

Za sheme delniških opcij je značilno, da se prenese pravica do nakupa delnic zaposlujočega podjetja, vendar šele po točno določenem dnevu v prihodnosti (datum prenosa pravic) po ugodni „izvršni ceni“, ki je že določena v sedanjosti (datum podelitve). Zaposleni bodo izkoristili te pravice samo v primeru, da tržna cena delnice na datum prenosa pravic ali kasneje preseže „izvršno ceno“. Stroški za podjetje so tudi v tem primeru enaki rezultatu števila delnic ter razlike med tržno ceno in „izvršno ceno“. V statistiki stroškov dela in računovodskih izkazih se stroški razporedijo po obdobju med datumom podelitve pravic in datumom prenosa pravic. Te vrednosti so v obdobju do prenosa pravic negotove, zato jih je treba oceniti.

Spremenljivka D1144 bi se za referenčno leto v idealnem primeru lahko ocenila na podlagi smernic Mednarodnih standardov računovodskega poročanja 2 „Plačila na podlagi deleža podjetja“. Če taka ocena ni na voljo, se lahko vzamejo vrednosti v skladu z računovodskimi standardi ali davčno zakonodajo države članice, pod pogojem da zajemajo lastniške instrumente spremenljivke D1144 in se nanašajo na referenčno obdobje v zvezi s strukturo stroškov dela.

Plačila za vzpostavitev posebnega sklada za nakup delnic podjetja za zaposlene, čeprav nimajo neposrednega dostopa do takega premoženja, je treba zmanjšati za znesek vseh davčnih olajšav, ki bi se jih lahko uveljavilo. Denarna izplačila na podlagi deleža podjetja, kot so pravice do denarnega izplačila na podlagi zvišanja vrednosti delnic, niso zajeta v spremenljivki D1144, ampak spadajo pod D1112.

D1145    Drugo (neobvezno)

Ta spremenljivka zajema neposredne ugodnosti, ki se zaračunajo delodajalcu:

—	menze in boni za prehrano,

—	zmogljivosti in storitve s področja kulture, športa in prostega časa,

—	otroški vrtci in dnevno varstvo,

—	trgovine za zaposlene,

—	prevozni stroški za pot med domom in običajnim delovnim mestom,

—	plačila v sindikalne sklade in stroški delovnih odborov.

Vsi taki izdatki vključujejo majhna popravila in redno vzdrževanje objektov in naprav, namenjenih storitvam s področja sociale, kulture ali prostega časa, kakor so navedene zgoraj. Plače, ki jih podjetje izplača neposredno osebju, ki opravlja te storitve in zmogljivosti, se ne vpišejo pod naslov spremenljivke D1145.

D11A    Plače vajencev

Ta spremenljivka vključuje vse sestavne dele plač, navedene pod D11, ki zadevajo vajence.

D12   Socialni prispevki delodajalcev

Ta spremenljivka se nanaša na znesek, ki je enak vrednosti socialnih prispevkov, ki jih delodajalci plačujejo v sistem socialne varnosti ali druge sisteme socialnega zavarovanja, ki so povezani z zaposlitvijo, da se zaposlenim zagotovi pravica do socialnih prejemkov. Socialni prispevki delodajalcev so bodisi dejanski bodisi pripisani [ESR 2010, točka 4.08, šifra D.12, Evropska statistika podjetij, spremenljivka 220303 („Stroški za socialno varnost“)].

Zajemajo naslednja tveganja in potrebe:

bolezen,

invalidnost, nezmožnost za delo,

nesreča pri delu ali poklicna bolezen,

starost,

preživele družinske člane,

materinski dopust,

družino,

spodbujanje zaposlovanja,

brezposelnost,

stanovanja,

izobraževanje,

splošne potrebe.

[ESR 2010, točka 4.84]

Vključujejo socialne prispevke delodajalcev, ki se plačujejo vajencem in so za zadevne države vpisani pod namensko spremenljivko (D12A).

Popolna razčlemba socialnih prispevkov delodajalca po delih je prikazana na sliki 4.

D121   Dejanski socialni prispevki delodajalcev

Sestavljeni so iz plačil, ki jih zavarovateljem (sistem socialne varnosti ali drugi sistemi socialnega zavarovanja, ki so povezani z zaposlitvijo) nakažejo delodajalci v korist svojih zaposlenih. Ta plačila zajemajo zakonsko določene, dogovorjene, pogodbene in prostovoljne prispevke za zavarovanje pred socialnimi tveganji ali pomanjkanji. Dejanski socialni prispevki delodajalcev se izkažejo za obdobje, v katerem se delo opravi [ESR 2010, točka 4.09, šifra D.121, in točka 4.12(b), kar zadeva čas zajemanja].

Primeri: Plačila, ki spadajo pod spremenljivko D121

Postavka	Opis	Nadaljnja razčlemba
Plačila delodajalcev v sistem zavarovanja za primer invalidnosti	Redna naložbena vplačila delodajalca v sistem zavarovanja	D1211
Obvezna vplačila delodajalcev v pokojninske sklade	Delodajalec med zaposlitvijo plačuje v pokojninski sistem v okviru sklada socialne varnosti, zavarovalnice, ali samostojnega pokojninskega sklada	D1211
Dodatni prispevki delodajalca za pokojninsko zavarovanje	Delodajalec plačuje dodatni prispevek v pokojninsko shemo zaposlenega	D1212

D1211    Obvezni socialni prispevki

Prispevki, plačani nosilcem socialne varnosti ali sistemom zavarovanja za kritje vseh tveganj in potreb, naštetih pod D12, ki jih plača delodajalec in so zakonsko določeni. Vnesti je treba neto zneske takih obveznih prispevkov, brez subvencij.

Vključujejo zlasti obvezne prispevke v:

(a)	sisteme pokojninskega, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter za porodniški dopust;

(b)	sisteme zavarovanja za primer brezposelnosti;

(c)	sisteme zavarovanja za nesreče pri delu in poklicne bolezni;

(d)	sisteme za družinske dodatke.

Izključujejo družinske dodatke in druge nagrade v gotovini, ki so določene s kolektivnimi pogodbami ali prostovoljno dogovorjene, ki so zajeti kot pripisani socialni prispevki delodajalcev (D122).

D1212    S kolektivno pogodbo določeni, pogodbeni in prostovoljni socialni prispevki, ki jih plača delodajalec

To so vsi prispevki, ki jih delodajalec plača nosilcem socialne varnosti ali sistemom zavarovanja za kritje vseh tveganj in potreb, naštetih pod D12, in dopolnjujejo tiste, ki so zakonsko določeni. Upošteva se vse možne veljavne davčne oprostitve.

Ti prispevki vključujejo zlasti:

(a)	dopolnilne pokojninske sheme, poklicne pokojninske sisteme (pokojninsko zavarovanje na podlagi življenjske zavarovalne police, samoupravni skladi, knjigovodske rezervacije, vsi drugi izdatki za financiranje dopolnilnih pokojninskih shem);

(b)	dopolnilne sisteme zdravstvenega zavarovanja;

(c)	dopolnilne sisteme zavarovanja za primer brezposelnosti.

D122   Pripisani socialni prispevki delodajalcev

Pripisani socialni prispevki delodajalcev so potrebni zato, da bi dobili popoln podatek o obsegu stroškov dela v času, ko se delo opravlja. Predstavljajo protivrednost obveznih neposrednih socialnih ugodnosti v obdobju opravljanja dela in protivrednost prostovoljnih neposrednih socialnih ugodnosti v času, ko se te ugodnosti zagotavljajo.

Socialne prejemke, financirane brez sklada, plačujejo delodajalci neposredno zaposlenim ali nekdanjim zaposlenim in drugim upravičenim osebam, ne da bi vključevali sklad socialne varnosti, zavarovalno podjetje ali neodvisen pokojninski sklad in ne da bi za ta namen ustvarili poseben sklad ali ločeno rezervacijo. Namesto tega se prejemki plačujejo iz lastnih virov delodajalcev, ki upravljajo sheme brez skladov. Dejstvo, da nekatere socialne prejemke plačajo delodajalci neposredno, brez posredovanja skladov socialne varnosti ali drugih zavarovateljev, jim ne odvzema značilnosti prejemkov socialnega skrbstva. Spremenljivka D122 je lahko zlasti pomembna, kadar je delodajalec netržni proizvajalec (državni sektor).

Znesek pod D.122 se določa glede na prihodnje obveznosti delodajalcev za zagotavljanje socialnih prejemkov. Idealen vir za izračun D122 za delodajalce, ki upravljajo sisteme socialnega zavarovanja, financirane brez skladov, so ocene, ki temeljijo na aktuarskih izračunih. Če take aktuarske ocene niso na voljo, je treba uporabiti druge metode izračuna ocen. Nekatere države na primer za oceno spremenljivke D122 uporabljajo vidne plačane socialne prejemke, financirane brez sklada, zmanjšane za morebitne socialne prispevke zaposlenih.

Spremenljivka D122 vključuje zlasti pripisane socialne prispevke delodajalcev za pokojnine in zdravstveno varstvo. Vključuje tudi znesek, po vrednosti enak plačam, ki ga delodajalci začasno še naprej izplačujejo v primeru bolezni, porodniškega dopusta, poškodbe pri delu, invalidnosti, presežkov delovne sile itd. svojih zaposlenih, če je navedeni znesek mogoče ločiti [ESR 2010, točke 4.10, šifra D.122, in točka 4.12(c), kar zadeva čas zajemanja].

Primeri: Plačila, ki spadajo pod spremenljivko D122

Postavka	Opis	Nadaljnja razčlemba
Plačila med porodniškim dopustom	Delodajalec jih neposredno izplačuje zaposleni osebi v času porodniškega dopusta kot nadomestilo za izpad zaslužka	D1221
Pripisani socialni prispevki delodajalcev za pokojnine javnih uslužbencev	Delodajalec med zaposlitvijo oseb ne vplačuje v pokojninski sistem. Pokojnine se plačajo kasneje iz lastnih virov delodajalca	D1222
Plačila v sheme predčasnega upokojevanja zaposlenih za skrajšani delovni čas	Dodatna vplačila delodajalca v sheme predčasnega upokojevanja	D1222
Odpravnine na podlagi kolektivne pogodbe	Delodajalec jih neposredno plača zaposlenim, ki odhajajo iz podjetja	D1223
Družinski dodatki, ki so določeni s kolektivnimi pogodbami ali prostovoljno dogovorjeni	Družinski dodatki in nagrade, ki jih izplača delodajalec in presegajo zakonske zahteve	D1224
Štipendije	Delodajalec krije delne ali celotne stroške usposabljanja, ki ni povezano z delom, ki ga zaposleni opravi zunaj podjetja	D1224
Nagrada ob poroki ali rojstvu otroka	Plačila delodajalca ob dogodku	D1224
Brezplačno ali subvencionirano šolanje otroka	Šolnine za otroke zaposlenih se plačajo v celoti ali delno	D1224
Nadomestilo za skrajšani delovnik	Zajamčeno plačilo za popolno ali delno nadomestilo v primeru skrajšanega delovnika (dodatna plačila, ki se plačujejo ob vsaki plači spadajo pod D1111)	D1224

D1221    Zajamčena plačila v primeru bolezni (neobvezno)

Ta spremenljivka zajema zneske, ki jih delodajalec neposredno plača zaposlenim, da bi s plačili v primeru bolezni, porodniškega dopusta ali nesreče pri delu nadomestil izgubo zaslužka, brez nadomestil, ki jih plačajo nosilci socialne varnosti.

D1222    Pripisani socialni prispevki delodajalcev za pokojnine in zdravstveno varstvo (neobvezno)

Ta del točke D122 zajema pripisana vplačila v sisteme pokojninskega in zdravstvenega varstva, financirane brez skladov, zlasti v državnem sektorju. V nekaterih državah delodajalci v državnem sektorju upravljajo pokojninske sheme, financirane brez skladov, za vse zaposlene ali za določene skupine (uradniki). V teh primerih delodajalec ne ustvari posebnih rezerv ali akumulira sredstev za plačevanje prihodnjih pokojnin. Pri teh zaposlenih je treba upoštevati pripisana vplačila delodajalcev v sisteme pokojninskega in zdravstvenega varstva.

D1223    Plačila za zaposlene, ki odhajajo iz podjetja (neobvezno)

Ta del se nanaša na zneske, izplačane odpuščenim delavcem (odpravnina in nadomestilo namesto odpovednega roka), če so ta plačila zakonsko določena ali vezana na kolektivno pogodbo ali kadar taka povezava ni znana. Plačila, ki se izvedejo po presoji delodajalca, tj. niso zakonsko določena in niso povezana s kolektivno pogodbo, so vključena v D1112.

Plačila zaposlenim ob upokojitvi, npr. kot del njihove pravice do pokojnine, ne spadajo pod točko D1223.

D1224    Drugi pripisani socialni prispevki delodajalca (neobvezno)

Ta postavka se nanaša na druge pripisane socialne prispevke delodajalca, ki drugje niso navedeni, kot so štipendije za zaposlene in njihove družine ali zajamčeno plačilo v primeru skrajšanega delovnika. Slednje je opredeljeno kot neposredno plačilo, ki ga delodajalec izplača zaposlenim za ohranjanje plačila v primeru skrajšanega delovnika, zmanjšano za vsa nadomestila, ki jih delodajalcu izplačajo nosilci socialne varnosti.

D12A   Socialni prispevki delodajalcev za vajence

Ta spremenljivka je vsota vseh dejansko plačanih (D121) prispevkov in pripisanih prispevkov (D122) za podpopulacijo vajencev [ESR 2010, točka 4.09, šifra D.121, točka 4.10, šifra D.122, in točka 4.12(b, c), kar zadeva čas zajemanja].

D2   Stroški poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki jih plača delodajalec

Ti vključujejo izdatke za storitve in zmogljivosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (tudi tisti za vajence ter plačane praktikante in pripravnike, vendar ne za njihove plače); manjša popravila in vzdrževanje objektov in naprav, brez stroškov za osebje; izdatke za udeležbo na tečajih; honorarje zunanjih predavateljev; izdatke za učne pripomočke in orodja, ki se uporabljajo za izobraževanje in usposabljanje; zneske, ki jih podjetje plača organizacijam za poklicno izobraževanje in usposabljanje itd. Odbijejo se subvencije v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem [ESR 2010, Vmesna poraba].

Primeri: Plačila, ki spadajo pod spremenljivko D2

Postavka	Opis
Honorarji za zunanje predavatelje	Stroški v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, npr. seminarji, organizirani v podjetju (subvencije, če obstajajo, je treba odbiti)
Izdatki za učne pripomočke	Stroški v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, npr. e-seminarji preko intraneta, ki jih razvijajo specializirana podjetja (subvencije, če obstajajo, je treba odbiti)

D3   Drugi izdatki, ki jih plača delodajalec

To obsega predvsem:

(a)

stroške zaposlovanja [to so zneski, plačani agencijam za zaposlovanje, stroški oglaševanja delovnih mest v tisku, potni stroški kandidatov, vabljenih na razgovor za službo, dodatki za namestitev novozaposlenih itd., vendar mednje ne spadajo tekoči administrativni stroški (pisarniški izdatki, plače osebja itd.)];

(b)	delovne obleke, ki jih zagotovi delodajalec;

(c)	dnevnice, plačane zaposlenim za kritje stroškov, nastalih med službenim potovanjem (dnevnice) (10);

(d)	stroški zaposlenih, povezani z delom na daljavo (npr. samo delno povračilo naročnine na internet, delno povračilo računa za ogrevanje ali električno energijo), če ne koristijo zaposlenemu kot zasebnemu uporabniku. Celotno povračilo v korist zaposlenega kot zasebnega uporabnika je zajeto v D1145.

[ESR 2010, Vmesna poraba]

Primeri: Plačila, ki spadajo pod spremenljivko D3

Postavka	Opis
Dodatek za obleko	Plačuje se pri poklicih, ki zahtevajo posebno obleko, npr. za zaščito ali predstavitve, in ni namenjena osebni uporabi
Stroški zaposlovanja	Stroški agencij za zaposlovanje ali oglasov za delovna mesta
Dodatek za namestitev ali selitev	Plača se, kadar mora zaposleni zamenjati kraj stalnega prebivališča
Brezplačni ali subvencionirani stroški, povezani z delom na daljavo	Delna naročnina na internet, delno povračilo računa za ogrevanje ali električno energijo

D4   Davki na delo, ki jih plača delodajalec

Ta spremenljivka zajema vse davke na podlagi celotnega plačnega seznama ali zaposlitve. Ti davki veljajo kot stroški dela.

Spremenljivka D4 zajema tudi kazenske davke, ki jih morajo v nekaterih državah plačati delodajalci, ki zaposlujejo premajhno število invalidov, ter podobne davke ali pristojbine.

To ne vključuje socialnih prispevkov, ki jih plača delodajalec, ali zneskov, ki jih delodajalec zadrži za plačilo socialnih prispevkov ali davkov na dohodek, ki jih plača zaposleni [ESR 2010, točka 4.23(c), šifra D.29].

D5   Subvencije za delo, ki jih prejme delodajalec

To so vsi zneski, prejeti v obliki subvencij, namenjeni za delno ali celotno povračilo stroškov neposrednega plačila, vendar niso namenjeni kritju stroškov socialnega zavarovanja ali poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ne vključujejo nadomestil, ki so jih delodajalcu izplačali nosilci socialne varnosti ali skladi dopolnilnega zavarovanja. Vključujejo subvencije za delo, s katerimi se povrnejo stroški plačila za vajence ter plačane praktikante in pripravnike. Subvencije za delo v zvezi z vajenci se za zadevne države prav tako evidentirajo pod namensko spremenljivko (D5A) [ESR 2010, točka 4.37(a), šifra D.39].

D5A   Subvencije za delo, ki jih prejme delodajalec za zaposlovanje vajencev

To so subvencije, prikazane pod postavko D5, ki povrnejo del ali celotno nadomestilo, plačano vajencem.

E.   Lokalne enote

E1   Število lokalnih enot

Ta spremenljivka zajema skupno število lokalnih enot v celotni populaciji rezidenčnih podjetij.

E2   Število lokalnih enot v končnem podatkovnem nizu

Ta spremenljivka zajema skupno število lokalnih enot, za katere se zbirajo podatki v zvezi s strukturo stroškov dela, tj. po odbitku neodgovora in izločitvi lokalnih enot, ki ne spadajo v statistično populacijo.

Slika 2

Stroški dela in njihovi glavni sestavni deli

*	Od tega: „Subvencije za delo, ki jih prejme delodajalec za zaposlovanje vajencev“ (D5A).

Slika 3

Razčlenitev dela „Plače“ (D11)

*	Od tega: „Plače vajencev“ (D11A).

Slika 4

Razčlenitev dela „Socialni prispevki delodajalcev“ (D12)

*	Od tega: „Socialni prispevki delodajalcev“ (D12A).

---

(4)  V to kategorijo spadajo „javni uslužbenci in drugi državni uslužbenci, katerih pogoji za zaposlitev so določeni z javnim pravom“ [ESR 2010, odstavek 11.13, točka (b)].

(5)  Pripadniki oboroženih sil so osebe, ki trenutno delajo v oboroženih silah, vključno s pomožnimi službami, bodisi prostovoljno ali obvezno, ter ki ne morejo prosto sprejemati civilne zaposlitve in so podvržene vojaški disciplini. Med njimi so stalni pripadniki vojske, mornarice, letalskih sil in drugih vojaških služb ter osebe, vpisane v vojaško usposabljanje ali drugo služenje za določeno obdobje (Mednarodna standardna klasifikacija poklicev – ISCO-08).

(6)  Vključiti je treba zaposlene na starševskem dopustu, če je delodajalec takemu zaposlenemu v referenčnem letu plačal vsaj eno uro. V primeru zaposlenih, ki so nadomeščeni med starševskim dopustom, je treba evidentirati:

(a)	samo enega zaposlenega pri številu zaposlenih, da bi preprečili dvojno štetje zaposlenega in njegovega namestnika;

(b)	stroške dela, ki jih ima delodajalec za zaposlenega in njegovega namestnika v referenčnem obdobju;

(c)	opravljene/plačane ure za zaposlenega in njegovega namestnika.

(7)  Zunanji sodelavec je oseba, ki se strinja, da bo delala za določeno podjetje ali dobavljala določeno količino blaga ali storitev za določeno podjetje po predhodnem dogovoru ali pogodbi s tem podjetjem, toda v njem nima delovnega mesta.

(8)  Povprečje lahko temelji tudi na tedenskem (ali dnevnem) številu zaposlenih v referenčnem letu/obdobju. Za osnovo pri izračunu povprečja se lahko uporabijo tudi četrtletni podatki.

(9)  Neplačane opravljene ure kot sestavni del „dejansko opravljenih ur“ je treba pogosto oceniti, na primer iz podatkov raziskovanj o gospodinjstvih.

(10)  – Dnevnice so namenjene kritju stroškov hrane (obrokov), vozovnic za javni prevoz v kraju poslovnega potovanja (npr. tramvaj, avtobus, vlak, taksi; razen prvega prevoznega sredstva, ki se uporabi ob prihodu, in zadnjega, ki se uporabi ob vrnitvi v državo zaposlitve), vendar se plača kot pavšalni znesek, ki se uporabi po presoji zaposlenega. V poslovnem računovodstvu so dnevnice prikazane kot povračila stroškov, povezanih z delom (kot so potni stroški za pot na delo in z dela). V nacionalnih računih so del sredstev za zaposlene. V statistiki stroškov dela jih je treba zajeti pod spremenljivko D3 „Drugi izdatki, ki jih plača delodajalec“.

– Potni stroški med službenim potovanjem so običajno stroški vozovnic za vlak/letalo/avtobus ali stroški uporabe osebnega avtomobila za službene namene. Povrnejo se ob predložitvi ustreznih računov (npr. za vozovnice za vlak/letalo/avtobus ali gorivo). V nacionalnih računih so prikazani kot vmesna poraba in se zato ne bi smeli evidentirati.

– Stroški nastanitve zajemajo stroške, ki jih imajo zaposleni zaradi prenočitve, npr. v hotelih. Povrnejo se na podlagi predložitve veljavnih dokumentov, ki dokazujejo, da je moral te stroške kriti zaposleni. V nacionalnih računih so prikazani kot vmesna poraba in se zato ne bi smeli evidentirati.

PRILOGA II

Cilji natančnosti