<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-12-202512C118202306330-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0633-23-202500894-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="26/02/2026 14:03:58" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="Xmr6LzrMsmwaa11ffUmYCzxqNK5Er7u7p6dOrfHBsSrn+sSj0GpBI3EQ4e+7yJbHjupY99DaxB3qDcHumpRiRxyhfsO5MoCUs7+t0RFXbEDog3spZKYYxjyR1+PQUue+j0lHFwt6tSMKFtVRbzQClpMCeKO5Nptt6nTdxejsUfo=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0633" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 24-02-25 09:27:19" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="33d4a86051d34177bcbc80cf6ebcafcf" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0633" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi A. Rantosa – Zadeva C‑633/23</div>
      <div id="rId21" style="default">Electrabel in drugi</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      ATHANASIOSA RANTOSA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 27. februarja 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑633/23
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Electrabel SA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      Fédération Belge des Entreprises Électriques et Gazières ASBL,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Organisatie voor Duurzame Energie Vlaanderen ASBL,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-8" title="page-1">
      Wind4wallonia 2 SA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-9" title="page-1">
      Luminus SA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-10" title="page-1">
      EDF Belgium SA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-11" title="page-1">
      ActiVent Wallonie SCRL,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-12" title="page-1">
      Eol’Wapi SA,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-13" title="page-1">
      Lumiwind SC,
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-14" title="page-1">
      Luminus Wind Together SC
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-15" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-16" title="page-1">
      Commission de Régulation de l’Électricité et du Gaz (CREG),
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-17" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-18" title="page-1">
      État belge
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-19" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju, Belgija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-20" title="page-2">
      „Predhodno odločanje – Notranji trg električne energije – Uredba (EU) 2022/1854 – Nujno posredovanje za obravnavo visokih cen energije – Člen 2, točki 5 in 9 – Členi od 6 do 8 – Zgornja meja tržnih prihodkov od električne energije – Določitev ‚tržnih prihodkov‘ – Nacionalna ureditev, ki določa uporabo neizpodbojnih domnev ali delno izpodbojnih domnev, ki ne omogočajo upoštevanja dejansko realiziranih prihodkov – Neposredni učinek – Načelo sorazmernosti – Člen 22(2)(c) – Obdobje uporabe členov od 6 do 8 te uredbe – Zgornja meja prihodkov, uporabljena na datum pred datumom, določenim v navedeni uredbi – Načela primarnosti, učinkovitosti in lojalnega sodelovanja“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-3">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov od 6 do 8 in člena 22 Uredbe (EU) 2022/1854 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>) v povezavi s členom 2, točki 5 in 9, te uredbe, členom 288 PDEU, členom 6 PEU ter načeli sorazmernosti, primarnosti, učinkovitosti prava Unije in lojalnega sodelovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru treh ničnostnih tožb, ki so jih vložili, prvič, družba Electrabel SA, drugič, združenji Fédération Belge des Entreprises Électriques et Gazières ASBL in Organizatie voor Duurzame Energie Vlaanderen ASBL in družba Wind4Wallonia 2 SA (v nadaljevanju skupaj: FEBEG in drugi) ter, tretjič, družbe Luminus SA, EDF Belgium SA, ActiVent Wallonie SCRL, Eol’Wapi SA, Lumiwind SC in Luminus Wind Together SC (v nadaljevanju skupaj: Luminus in drugi) (v nadaljevanju vsi skupaj: tožeče stranke v postopku v glavni stvari) zoper odločbo Commission de régulation de l’électricité et du gaz (komisija za regulacijo električne energije in plina, Belgija, v nadaljevanju: CREG) o vzorcu izjave, ki jo morajo predložiti zavezanci za dajatev, uvedeno v okviru zgornje meje tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije (v nadaljevanju: sporna odločba) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, Cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju, Belgija) se sprašuje, ali je z zgoraj navedenimi določbami prava Unije združljiva nacionalna ureditev, ki na podlagi Uredbe 2022/1854 določa sistem zgornje meje tržnih prihodkov od električne energije, ki temelji na vrsti neizpodbojnih ali izpodbojnih domnev ter ki naj ne bi omogočal upoštevanja dejansko realiziranih prihodkov proizvajalcev električne energije in ki se je poleg tega uporabljal na datum pred datumom, določenim v tej uredbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem kontekstu je Sodišče prvič pozvano, naj pojasni morebitno diskrecijsko pravico, ki je podeljena državam članicam pri izvajanju ukrepa zgornje meje prihodkov nekaterih proizvajalcev električne energije, uvedenega z Uredbo 2022/1854, in po potrebi določi merila, ki jih je treba upoštevati pri urejanju tega ukrepa, med drugim metodo, na podlagi katere se ti prihodki določijo, in časovno področje uporabe takega ukrepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 30 in 37 Uredbe 2022/1854 je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-30" title="page-5">
      „(30) Zgornjo mejo tržnih prihodkov bi bilo treba določiti za tržne prihodke in ne za skupne prihodke od proizvodnje […]. Ne glede na pogodbeno obliko, v kateri lahko poteka trgovanje z električno energijo, bi se morala zgornja meja tržnih prihodkov uporabljati samo za realizirane tržne prihodke. […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-5">
      (37) Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja zgornje meje tržnih prihodkov bi morali proizvajalci […] pristojnim organom držav članic ter po potrebi operaterjem sistemov in imenovanim operaterjem trga električne energije zagotoviti potrebne podatke. Glede na veliko število posameznih transakcij, za katere morajo pristojni organi držav članic zagotoviti izvrševanje zgornje meje tržnih prihodkov, bi morali zadevni organi imeti možnost, da za izračun zgornje meje tržnih prihodkov uporabijo razumne ocene.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 2 te uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, v točkah 5 in 9 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-5">
      „V tej uredbi se uporabljajo […] tudi naslednje opredelitve pojmov:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-36" title="page-5">
      (5) ‚tržni prihodek‘ pomeni realizirani dohodek, ki ga proizvajalec prejme v zameno za prodajo in dobavo električne energije v Uniji, ne glede na pogodbeno obliko, v kateri poteka taka izmenjava […];
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-5">
      (9) ‚presežni prihodki‘ pomenijo pozitivno razliko med tržnimi prihodki proizvajalcev na MWh električne energije in zgornjo mejo tržnih prihodkov v višini 180 EUR na MWh električne energije iz člena 6(1)“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6 navedene uredbe, naslovljen „Obvezna zgornja meja tržnih prihodkov“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-5">
      „1. Za tržne prihodke proizvajalcev, pridobljene s proizvodnjo električne energije iz virov iz člena 7(1), se določi zgornja meja pri največ 180 EUR na MWh proizvedene električne energije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-5">
      3. Države članice sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečevanje izogibanja obveznostim proizvajalcev na podlagi odstavka 2. Zlasti zagotovijo, da se zgornja meja tržnih prihodkov učinkovito uporablja v primerih, ko proizvajalce nadzorujejo druga podjetja ali so v njihovi delni lasti, posebej kadar so del vertikalno integriranega podjetja.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-43" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      5. Komisija državam članicam zagotavlja smernice za izvajanje tega člena.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 7 navedene uredbe, naslovljen „Uporaba zgornje meje tržnih prihodkov za proizvajalce električne energije“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-46" title="page-6">
      „1. Zgornja meja tržnih prihodkov iz člena 6 se uporablja za tržne prihodke od prodaje električne energije, proizvedene iz naslednjih virov:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-47" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-48" title="page-6">
      6. Proizvajalci […] pristojnim organom držav članic in po potrebi operaterjem sistemov in imenovanim operaterjem trga električne energije zagotovijo vse potrebne podatke za uporabo člena 6, tudi o proizvedeni električni energiji in z njo povezanih tržnih prihodkih, ne glede na tržni časovni okvir, v katerem poteka transakcija, in ne glede na to, ali se z električno energijo trguje dvostransko, znotraj istega podjetja ali na centraliziranem trgu.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 8 Uredbe 2022/1854, naslovljen „Nacionalni krizni ukrepi“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-6">
      „1. Države članice lahko:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-51" title="page-6">
      (a) ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki dodatno omejujejo tržne prihodke proizvajalcev ki proizvajajo električno energijo iz virov, navedenih členu 7(1), vključno z možnostjo razlikovanja med tehnologijami […];
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-52" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-53" title="page-6">
      (c) ohranijo ali uvedejo nacionalne ukrepe za omejitev tržnih prihodkov proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo iz virov, ki niso navedeni v členu 7(1);
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-54" title="page-6">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-6">
      2. Ukrepi iz odstavka 1 v skladu s to uredbo:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-56" title="page-6">
      (a) so sorazmerni in nediskriminatorni;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-57" title="page-6">
      (b) ne ogrožajo investicijskih signalov;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-58" title="page-6">
      (c) zagotavljajo pokritost naložb in operativnih stroškov;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-59" title="page-6">
      (d) ne izkrivljajo delovanja veleprodajnih trgov električne energije in zlasti ne vplivajo na vrstni red gospodarnosti in oblikovanje cen na veleprodajnem trgu;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-60" title="page-6">
      (e) so združljivi s pravom Unije.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 22 te uredbe, naslovljen „Začetek veljavnosti in uporaba“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-6">
      „1. Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-63" title="page-7">
      2. […] ta uredba [se] uporablja do 31. decembra 2023 pod naslednjimi pogoji:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-64" title="page-7">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-65" title="page-7">
      (c) členi 6, 7, in 8 se uporabljajo od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-7">
      […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Belgijsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakon o električni energiji</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 22b loi relative à l’organisation du marché de l’électricité (zakon o organizaciji trga električne energije) z dne 29. aprila 1999 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) v različici, ki izhaja iz loi modifiant la loi relative à l’organisation du marché de l’électricité et introduisant un plafond sur les recettes issues du marché des producteurs d’électricité (zakon o spremembi zakona o organizaciji trga električne energije in uvedbi zgornje meje tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije) z dne 16. decembra 2022 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) in ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o električni energiji), v odstavku 1 uvaja zgornjo mejo tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije z dajatvijo v korist države na presežne prihodke, realizirane med 1. avgustom 2022 in 30. junijem 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V odstavku 5, prvi pododstavek, tega člena so „tržni prihodki“ opredeljeni kot prihodki, ki jih zadevni proizvajalci električne energije realizirajo pri vsaki transakciji v zameno za prodajo in dobavo električne energije v obdobju iz odstavka 1 navedenega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi pododstavek tega odstavka 5 uvaja vrsto domnev za določitev teh prihodkov, ki se razlikujejo glede na različne vrste proizvodnih naprav. Natančneje, točki 1 in 2 tega pododstavka določata neizpodbojni domnevi, ki se uporabljata za jedrske elektrarne. Točke od 3 do 5 navedenega pododstavka določajo izpodbojne domneve, ki se uporabljajo za: naprave, ki niso zajete v točkah 1 in 2 in katerih proizvodnja je zajeta s pogodbo o nakupu električne energije (točka 3); naprave, ki niso zajete v točkah 1, 2 in 3 in za katere se ne uporablja mehanizem pomoči za proizvodnjo ali za katere se uporablja tak mehanizem, katerega znesek ni odvisen od sprememb v ceni električne energije ali katerega znesek je odvisen od sprememb v ceni električne energije v obdobju treh let (točka 4), ter vse druge naprave, ki niso zajete v točkah 1, 2, 3 in 4 (točka 5). Točka 6 navedenega pododstavka nazadnje določa, da lahko proizvajalci, na katere se nanašajo izpodbojne domneve iz točk od 3 do 5, te domneve ovržejo, če dokažejo, da so njihovi realizirani tržni prihodki drugačni od prihodkov, določenih na podlagi navedeni domnev, pod pogojem, da ta dokaz predložijo za svoj celotni proizvodni park. Te domneve se vseeno lahko ovržejo le z naslednjimi domnevami:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-72" title="page-8">
      „(a) prodaja in nakup električne energije znotraj vertikalno integriranega podjetja ali med podjetji, od katerih je eno neposredno ali posredno pod nadzorom ali delno v lasti drugega podjetja, se štejeta za sklenjena za uporabo tega člena na podlagi cene, ki je skladna s tržno ceno na dan transakcije za obdobje dobave, ki ga zadeva transakcija, kot je bila objavljena na platformi za trgovanje z večjimi količinami energije, ki deluje v Belgiji;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-73" title="page-8">
      (b) za celotno količino proizvedene in prodane električne energije, ki ni bila prodana terminsko, se šteje, da je bila prodana po referenčni tržni ceni;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-74" title="page-8">
      (c) vsaka terminska prodaja električne energije pomeni transakcijo, opredeljeno z datumom transakcije, ceno in količino;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-75" title="page-8">
      (d) za količino električne energije, prodane na trgu za dan vnaprej, se šteje, da je bila predmet transakcije za vsako enourno obdobje dobave“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z odstavkom 6, četrti pododstavek, istega člena mora komisija CREG določiti vzorec izjave in obliko dokumentov, ki jih morajo proizvajalci, za katere velja zgornja meja, poslati za namene določitve dolgovane dajatve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporna odločba </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sporna odločba, ki jo je komisija CREG sprejela 28. februarja 2023 na podlagi člena 22b(6), četrti pododstavek, zakona o električni energiji, določa vzorec izjave in obliko dokumentov, ki jih morajo poslati zavezanci za dajatev, uvedeno s členom 22b(1) tega zakona.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so ali pravne osebe zasebnega prava, ki proizvajajo in dobavljajo električno energijo iz obnovljivih virov, naštetih v členu 7(1) Uredbe 2022/1854, in so zavezane za plačilo dajatve, uvedene s členom 22b(1) zakona o električni energiji, ali pravne osebe zasebnega prava, ki niso proizvajalci ali dobavitelji električne energije in so tudi zavezane za plačilo te dajatve, ali združenja podjetij v sektorju proizvodnje in dobave električne energije, ki delujejo v korist svojih članov in katerih pravni interes je ugotovljen na podlagi zakona o električni energiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Electrabel ter združenje FEBEG in drugi so 29. marca 2023, družba Luminus in drugi pa 30. marca 2023 pri Cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju), ki je predložitveno sodišče, vložili tri tožbe za razglasitev ničnosti sporne odločbe. To sodišče je te tri tožbe ob upoštevanju njihovih podobnosti združilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeče stranke v postopku v glavni stvari se, na prvem mestu, v utemeljitev svojih tožb sklicujejo na razloge za razglasitev ničnosti v zvezi z izključno naravo domnev, kot so ugotovljene v sporni odločbi. Te stranke v bistvu trdijo, da ta odločba krši člen 2, točki 5 in 9, ter člene od 6 do 8 Uredbe 2022/1854, ker jim nalaga, da prijavijo prihodke, ki niso bili dejansko realizirani, čeprav ta uredba zahteva prijavo prihodkov, ki so bili dejansko prejeti. Zato te tožeče stranke komisiji CREG očitajo, da je v navedeni odločbi povzela sistem šestih domnev, določenih v členu 22b(5), drugi pododstavek, točke od 1 do 6, zakona o električni energiji. Ker naj bi temeljil izključno na domnevah, ki so neizpodbojne ali izpodbojne, vendar jih je mogoče ovreči le pod nekaterimi pogoji in z uporabo drugih domnev, naj bi ta sistem povzročil, da se upoštevajo fiktivni prihodki, čeprav naj bi se zgornja meja, uvedena na podlagi Uredbe 2022/1854, uporabljala za prihodke, ki jih proizvajalci električne energije dejansko ustvarijo. Poleg tega ta uredba določa, da se zgornja meja uporablja „za posamezno transakcijo“, medtem ko naj bi se glede na vse domneve iz postopka v glavni stvari električna energija na borzi električne energije prodajala po dnevih po ceni električne energije za vsakega od teh dni, če se prodaja terminsko, in po urah, če se prodaja na trgu za dan vnaprej. [Navedeni sistem uvaja dajatev v primeru preseganja zgornje meje na določen dan ali uro v obdobju, medtem ko je dejansko prejeta cena povprečna cena, ki je pod zgornjo mejo, ali fiksna cena, ki je pod zgornjo mejo.] Uvedba sistema, kot je ta iz postopka v glavni stvari, naj ne bi bila utemeljena, njen cilj pa naj bi bil povečati dajatev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">CREG in État belge (Belgijska država) se sklicujeta zlasti na uvodno izjavo 37 Uredbe 2022/1854, v kateri je navedeno, da lahko države članice za izračun zgornje meje tržnih prihodkov uporabijo razumne ocene. Ta uredba naj poleg tega ne bi določala posebnega pravila za izračun zneska prihodkov. Po njunem mnenju uporaba domnev ne povzroča obdavčitve fiktivnih prihodkov, je pa z njihovo uporabo mogoče odpraviti tehnične težave, povezane z natančno določitvijo cene za vsako prodano in dobavljeno MWh v obdobju uporabe dajatve, in hkrati zmanjšati upravno breme za zavezance in javne subjekte, ki so pristojni za uporabo te dajatve. Kar zadeva neizpodbojnost domnev iz točk 1 in 2 člena 22b(5), drugi pododstavek, zakona o električni energiji, naj bi bila ta utemeljena, ker naj bi sistem temeljil na prodajnih strategijah, ki so bile predhodno sprejete v dogovoru z upravljavci zadevnih jedrskih elektrarn.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče najprej navaja, da dejstvo, da nezakonitosti, ki se očitajo v obravnavanem primeru, izhajajo iz uporabe člena 22b(5), drugi pododstavek, točke od 1 do 6, zakona o električni energiji, ne vpliva na njegovo pristojnost za odločanje o zakonitosti sporne odločbe. Po njegovi presoji sistem domnev iz teh določb, na podlagi katerih je komisija CREG v izpodbijani odločbi določila svoj vzorec izjave za poročanje o prihodkih, ki predstavlja fazo pred določitvijo dajatve, ki jo mora plačati vsak zavezanec, temelji na sklopu ali na kaskadi domnev, ki se jim zavezanec ne more nikoli popolnoma izogniti, tako da ne more prijaviti svojih dejansko ustvarjenih prihodkov. To sodišče navaja, da splošna tehnična nezmožnost določitve dejanskih prihodkov v obravnavanem primeru ni bila dokazana. Čeprav torej lahko tehnične težave v določeni meri utemeljujejo uporabo domnev, ne utemeljujejo njihove neizpodbojnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega navedeno sodišče omenja možno protislovje v določbah Uredbe 2022/1854 v zvezi z določitvijo zgornje meje tržnih prihodkov. Meni namreč, da čeprav člen 2, točki 5 in 9, ter člena 6 in 7 te uredbe v povezavi z uvodno izjavo 30 te uredbe a priori kažejo, da se presežni prihodki izračunajo na podlagi prihodkov, ki jih proizvajalci dejansko ustvarijo, uvodna izjava 37 navedene uredbe državam članicam priznava možnost, da pri izračunu zgornje meje prihodkov uporabijo razumne ocene. Navedeno sodišče navaja, da na prvi pogled ni prepričano, da ta možnost, da države članice uporabijo ocene, tem dovoljuje vzpostavitev sistema, ki temelji izključno na neizpodbojnih domnevah ali na domnevah, ki so delno izpodbojne, vendar na način, pri katerem še naprej obstajajo elementi, ki jih je država članica teoretično določila vnaprej, ne glede na dejansko ustvarjene prihodke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kar zadeva obdobje, ki ga zajema sporna odločba, družba Electrabel ter združenje FEBEG in drugi v bistvu trdijo, da ker ta odločba določa vzorec izjave za obdobje med 1. avgustom in 31. decembrom 2022, čeprav se v skladu z Uredbo 2022/1854 obdobje zgornje meje začne 1. decembra 2022 in države članice niso pooblaščene za pobiranje presežnih prihodkov z učinkom za nazaj, navedena odločba krši med drugim člene od 6 do 8 ter člena 20 in 22 te uredbe, člen 288 PDEU, načeli primarnosti in učinkovitosti prava Unije ter načelo lojalnega sodelovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija CREG in Belgijska država pa trdita, da je, nasprotno, belgijski zakonodajalec lahko ravnal tako v zvezi z zgoraj navedenim obdobjem na podlagi svoje splošne davčne pristojnosti. Belgijska država se sklicuje zlasti na člen 8(1) Uredbe 2022/1854, v skladu s katerim lahko države članice „ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki dodatno omejujejo tržne prihodke“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po presoji predložitvenega sodišča belgijski zakonodajalec ni utemeljil razloga, iz katerega je datum začetka veljavnosti dajatve iz postopka v glavni stvari določil na drugačen datum od datuma, določenega v Uredbi 2022/1854, pri tem pa navedel le, da vzpostavljeni sistem ni v nasprotju z načelom prepovedi retroaktivnosti na davčnem področju, ne da bi pojasnil, ali ta dajatev pomeni nacionalni ukrep, ki je neodvisen od prava Unije za obdobje med 1. avgustom 2022 in 30. novembrom 2022. Zato to sodišče meni, da bi člen 22(2) te uredbe lahko nasprotoval nacionalnim ukrepom, s katerimi se zagotavlja izvajanje sistema, ki ga določa, od datuma pred datumom, določenim v navedenem členu, glede na načela primarnosti in učinkovitosti prava Unije ter lojalnega sodelovanja. V zvezi s tem meni, da člen 8(1) navedene uredbe ni nedvoumen, kar zadeva vprašanje, ali možnost, ki jo ta določba ponuja državam članicam, vključuje tudi možnost izvajanja sistema zgornje meje pred začetkom veljavnosti te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-90" title="page-11">
      „1. Ali je treba člene 6, 7 in 8 Uredbe [2022/18541] v povezavi s členom 2, točki 5 in 9, te uredbe, ob upoštevanju vseh uvodnih izjav te uredbe, ter v povezavi zlasti s členom 288 PDEU in členom 6 PEU razlagati tako, da nasprotujejo uporabi nacionalnih ukrepov, kot so ukrepi iz člena 22b, zlasti iz odstavka 5, drugi pododstavek, zakona o električni energiji, ki določajo, da se zgornja meja iz člena 6 [te] uredbe odraža v dajatvi na presežne prihodke proizvajalcev električne energije, če se to, ali so prihodki glede na določeno zgornjo mejo presežni, ugotovi na podlagi tržnih prihodkov, ki se za nekatere naprave določijo na podlagi neizpodbojnih domnev, s katerimi se izračunajo teoretični prihodki (glej člen 22b(5), drugi pododstavek, točki 1 in 2, zakona o električni energiji), kar zavezancem za dajatev preprečuje, da bi prijavili in uveljavljali svoje dejanske prihodke?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-91" title="page-11">
      2. Ali je treba člene 6, 7 in 8 Uredbe [2022/1854] v povezavi s členom 2, točki 5 in 9, te uredbe, ob upoštevanju vseh uvodnih izjav te uredbe, ter v povezavi zlasti s členom 288 PDEU in členom 6 PEU, pa tudi z načelom sorazmernosti, razlagati tako, da nasprotujejo uporabi nacionalnih ukrepov, kot so ukrepi iz člena 22b, zlasti iz odstavka 5, drugi pododstavek, zakona o električni energiji, ki določajo, da se zgornja meja iz člena 6 [te uredbe] odraža v dajatvi na presežne prihodke proizvajalcev električne energije, če se to, ali so prihodki glede na določeno zgornjo mejo presežni, ugotovi na podlagi tržnih prihodkov, ki se za nekatere naprave (glej člen 22b(5), drugi pododstavek, točke 3, 4, 5 in 6) določijo na podlagi domnev, ki so predstavljene kot izpodbojne, vendar jih je mogoče ovreči le tako, prvič, da proizvajalci dokažejo dejanske prihodke za vse naprave, tudi za njihove naprave, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, in drugič, da se v vsakem primeru uporabijo nekatere domneve, s čimer se zavezancem za dajatev preprečuje, da bi prijavili in uveljavljali svoje dejanske prihodke?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-92" title="page-11">
      3. Ali je treba člene 6, 7, 8 in 22 Uredbe [2022/1854] v povezavi z načeloma primarnosti in učinkovitosti prava Unije ter načelom lojalnega sodelovanja (člen 4(3) PEU), zlasti glede na člen 288 PDEU, pa tudi ob upoštevanju uvodnih izjav te uredbe, razlagati tako, da nasprotujejo uporabi nacionalnih ukrepov, ki so bili sprejeti po začetku veljavnosti navedene uredbe, kot je člen 22b(1) zakona o električni energiji, ki je bil uveden z zakonom z dne 16. decembra 2022, in ki določajo izvajanje sistema zgornje meje tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije od datuma pred 1. decembrom 2022, kakršen je 1. avgust 2022?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča so Sodišču predložili družba Electrabel, združenje FEBEG in drugi, družba Luminus in drugi, komisija CREG, belgijska in grška vlada ter Evropska komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali Uredba 2022/1854, zlasti členi od 6 do 8 te uredbe v povezavi s členom 2, točki 5 in 9, te uredbe, ob upoštevanju vseh uvodnih izjav te uredbe, ter v povezavi s členom 288 PDEU, členom 6 PEU in načelom sorazmernosti, nasprotuje nacionalnemu ukrepu, ki uvaja sistem izračuna tržnih prihodkov, za katere se uporablja zgornja meja (iz člena 6(1) te uredbe), na podlagi domnev, ki so ali neizpodbojne (prvo vprašanje) ali delno izpodbojne (drugo vprašanje), kar zavezancem za dajatev preprečuje, da bi uveljavljali svoje dejanske prihodke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker se prvi dve vprašanji nanašata na iste določbe prava Unije ter razlago pojma „tržni prihodki“, ki jih ustvarijo proizvajalci električne energije, za katere velja zgornja meja, in, natančneje, na določitev meril, ki jih je treba upoštevati pri izračunu teh prihodkov, ju je treba obravnavati skupaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred preučitvijo teh dveh vprašanj se mi zdi primerno na kratko opozoriti na splošni okvir, vzpostavljen z Uredbo 2022/1854, za razjasnitev, ali imajo določbe o zgornji meji, zlasti člen 6(1) te uredbe, neposredni učinek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Splošni okvir, vzpostavljen z Uredbo 2022/1854</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodoma moram opozoriti, da Uredba 2022/1854 pomeni nujno posredovanje zaradi zvišanja cen električne energije v kontekstu energetske krize, nastale zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini in posledičnih velikih motenj na trgu energije, povezanih z resnimi težavami pri oskrbi, ki izhajajo iz tega. Zakonodajalec Unije je želel s tem posredovanjem ustvariti harmoniziran okvir za prerazporeditev presežnih prihodkov, da bi odpravil pomisleke o znatnih izkrivljanjih med proizvajalci, ki bi lahko ogrozila trg energije. Ta uredba, ki je bila sprejeta na podlagi člena 122 PDEU, ne uvaja stalnih ukrepov na trgu, temveč izredne, ciljno usmerjene in časovno omejene pobude za spopadanje s posebnimi razmerami na trgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navesti moram tudi, da se z navedeno uredbo ne izvaja izčrpna harmonizacija, temveč je to instrument za usklajevanje različnih ukrepov, ki jih države članice sprejmejo v kontekstu energetske krize. Čeprav je državam članicam pri izvajanju te uredbe priznan neki manevrski prostor, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>) je ta vseeno urejen s pogoji iz člena 8(2) te uredbe, ki jih morajo države članice pri sprejemanju zgoraj navedenih ukrepov spoštovati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega ugotavljam, da čeprav Uredba 2022/1854 vsebuje splošne napotke za uresničevanje ciljev, ki jim sledi, dejstvo ostaja, da nobena od njenih določb ne določa posebne in zavezujoče metodologije, ki bi jo države članice morale uporabljati pri tem, kako je treba določiti zgornjo mejo in prihodke, za katere ta velja. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav člen 6(5) te uredbe določa, da „Komisija državam članicam zagotavlja smernice za izvajanje“ tega člena 6, pa teh smernic ni določila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Neposredni učinek določb Uredbe 2022/1854 o zgornji meji prihodkov</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej ugotavljam, da čeprav predložitveno sodišče Sodišča ne sprašuje posebej o neposrednem učinku določb Uredbe 2022/1854 o zgornji meji prihodkov in zlasti člena 6(1) te uredbe, se njegovi prvi dve vprašanji vseeno nanašata na člen 288 PDEU. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>) V tem kontekstu predlagam, da se pred nadaljevanjem vsebinske analize postavljenih vprašanj ta problematika na kratko preuči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da se v skladu s členom 288 PDEU uredba načeloma neposredno uporablja v celoti, vendar je Sodišče vseeno priznalo, da nekatere določbe uredbe lahko za svoje izvajanje zahtevajo, da se sprejmejo nacionalni izvedbeni ukrepi. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) Poleg tega, čeprav imajo določbe uredbe na splošno neposredni učinek, ni izključeno, da nekatere določbe takega učinka nimajo, kadar niso dovolj jasne, natančne in brezpogojne. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav v obravnavanem primeru ni sporno – kot je bilo opozorjeno v točkah 30 in 31 teh sklepnih predlogov – da se ob upoštevanju pravne podlage, na kateri je bila Uredba 2022/1854 sprejeta, in sicer člena 122 PDEU, s to uredbo izvaja ne izčrpna harmonizacija na davčnem področju, ampak usklajevanje različnih ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni, in da imajo za to države članice določeno diskrecijsko pravico pri izvajanju navedene uredbe, ta okoliščina sama po sebi v nasprotju s tem, kar trdita belgijska vlada in CREG, ne more tej uredbi odvzeti neposrednega učinka. Tudi če je državam članicam v okviru izvajanja te uredbe priznana določena diskrecijska pravica v zvezi s posebnimi ukrepi, ki jih lahko uvedejo, se ta namreč lahko izvaja le v mejah prava Unije. Izvajanje te diskrecijske pravice jim torej ne omogoča, da sprejmejo akte, ki bi lahko spremenili obseg Uredbe 2022/1854, in ne more privesti do sprejetja ukrepa, ki je v nasprotju s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po tem pojasnilu je treba preučiti, ali člen 6(1) Uredbe 2022/1854 izpolnjuje pogoje, določene v sodni praksi Sodišča, na katero je bilo opozorjeno v točki 34 teh sklepnih predlogov, da bi se za to določbo lahko štelo, da ima neposredni učinek, in sicer da je dovolj jasna, natančna in brezpogojna. Ugotoviti pa je treba, da je v obravnavanem primeru tako, ker ta določba uvaja brezpogojno obveznost zgornje meje tržnih prihodkov (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>) s tem, da natančno in nedvoumno opredeljuje na eni strani posebno kategorijo oseb, za katere velja zgornja meja, s sklicevanjem na člen 7(1) te uredbe, ki vsebuje podroben seznam virov energije, za katere velja zgornja meja, in na drugi strani najvišji znesek zadevne zgornje meje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsebinska obravnava</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Opozoriti je treba, da predložitveno sodišče s prvima dvema vprašanjema Sodišče sprašuje, ali je nacionalna ureditev, ki za določitev prihodkov, ki jih je treba upoštevati za izračun zgornje meje, določene v tej ureditvi, uvaja domneve, ki so po presoji tega nacionalnega sodišča neizpodbojne ali težko izpodbojne, združljiva z Uredbo 2022/1854.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej moram ugotoviti, da je kljub neobstoju posebne metodologije za izračun zneska presežnih prihodkov, za katere velja zgornja meja, iz samega besedila Uredbe 2022/1854 razvidno, da se zgornja meja, ki jo države članice uvedejo na podlagi te uredbe, načeloma ne more uporabljati za teoretične prihodke, ki ne ustrezajo dejanskim razmeram na trgu, ampak morajo prihodki odražati stvarnost dobička, ki ga ustvarijo zadevni proizvajalci.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To je jasno razvidno iz členov od 6 do 8 te uredbe, ki določajo, da se obvezna zgornja meja uporablja za tržne prihodke, ki so v členu 2, točka 5, te uredbe opredeljeni kot „realizirani dohodek, ki ga proizvajalec prejme v zameno za prodajo in dobavo električne energije v Uniji“. V točki 9 tega člena je dodano, da so ti presežni prihodki opredeljeni kot pozitivna razlika med tržnimi prihodki proizvajalcev in zgornjo mejo iz člena 6(1) navedene uredbe. Poleg tega je v uvodni izjavi 30 te uredbe navedeno, da bi zgornja meja morala biti določena za tržne prihodke in ne za skupne prihodke od proizvodnje ter da bi se morala zgornja meja tržnih prihodkov uporabljati samo za realizirane tržne prihodke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je treba ugotoviti, da čeprav zgoraj navedene določbe kažejo, da je treba presežne prihodke izračunati na podlagi dejanskih prihodkov proizvajalcev, je v uvodni izjavi 37 Uredbe 2022/1854 državam članicam podeljena možnost, da za izračun zneska zgornje meje uporabijo razumne ocene, ne da bi bilo opredeljeno ali določeno, kaj „razumne ocene“ pomenijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Torej je treba, na prvem mestu, preučiti, ali je uporaba domnev za oceno zneska tržnih prihodkov lahko utemeljena ob upoštevanju ciljev, ki jim sledi Uredba 2022/1854.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, opozoriti moram na poseben kontekst, v katerega se umešča obveznost zgornje meje prihodkov, ki je bila uvedena, saj je cilj te uredbe nujno posredovanje za ublažitev učinka visokih cen energije, kar je zahtevalo hitro uvedbo zgornje meje, da bi izredni dobički nekaterih proizvajalcev lahko bili prerazporejeni v korist potrošnikov, ki jih je prizadela energetska kriza. Vendar je treba priznati, da je v takem kontekstu uporaba razumnih ocen, vključno v obliki domnev, za takojšnje izvajanje kratkotrajnih ukrepov lahko način, ki je učinkovit in v številnih primerih potreben za izvajanje ukrepov, ki so nujni, in torej za zagotovitev učinkovitosti ukrepa zgornje meje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, spomniti moram, kot je bilo navedeno v točki 30 teh sklepnih predlogov, da čeprav morajo države članice spoštovati vsebino in cilje, ki jim sledi Uredba 2022/1854, jim je priznana določena diskrecijska pravica, zlasti glede tega, kako se določijo tržni prihodki. Zato bi morale države članice imeti možnost izbrati metode, ki so po njihovi presoji tehnično in administrativno potrebne in prilagojene posebnim značilnostim njihovega nacionalnega trga, da bi na najučinkovitejši in najprimernejši način izvajale nujne izredne ukrepe. Poleg tega nacionalna opredelitev zadevnih ocen ni pomembna in zato ne bi smela biti ovira za to, da imajo te ocene obliko domnev, če nacionalna zakonodaja izpolnjuje pogoje iz člena 8(2) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, ugotavljam, da dejansko izvajanje Uredbe 2022/1854 v praksi temelji na podatkih, ki jih morajo proizvajalci poslati pristojnim organom, da ti lahko določijo zgornjo mejo in zneske, ki jih je treba zbrati. Vendar je prav zaradi praktičnih preudarkov, povezanih s potencialno visokim številom transakcij, za katere velja zgornja meja, in morebitno težavnostjo ocenjevanja točnega zneska dejanskih prihodkov, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>) v uvodni izjavi 37 te uredbe priznana možnost, da organi držav članic za izračun zgornje meje tržnih prihodkov uporabijo razumne ocene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, navesti moram, da morajo države članice na podlagi člena 6(2) in (3) navedene uredbe sprejeti učinkovite ukrepe za zagotovitev dejanske uporabe zgornje meje in za preprečevanje izogibanja uporabi zgornje meje tržnih prihodkov, določene v odstavku 1 tega člena. Poleg tega je v odstavku 3 navedenega člena določeno, da te države „zagotovijo, da se zgornja meja tržnih prihodkov učinkovito uporablja v primerih, ko proizvajalce nadzorujejo druga podjetja ali so v njihovi delni lasti, posebej kadar so del vertikalno integriranega podjetja“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, kot je razvidno iz pisnih stališč belgijske vlade in komisije CREG, da je uporaba nekaterih izpodbojnih domnev del strategije „preprečevanja zlorab“, katere cilj naj bi bil omejiti tveganje izogibanja uporabi zgornje meje in tako zagotoviti dejansko izvajanje nacionalnih ukrepov, sprejetih na podlagi Uredbe 2022/1854. Posledično so bile ob upoštevanju tehničnih težav in celo nezmožnosti razlikovanja med količinami električne energije glede na metodo proizvodnje in ločevanja med prihodki različnih naprav istega proizvajalca zadevne domneve potrebne za preprečitev, da bi proizvajalci električne energije z več proizvodnimi napravami lahko prihodke, ki presegajo zgornjo mejo, dodelili svojim mejnim napravam (za katere ne velja zgornja meja) ali eventualno uporabili transakcije znotraj skupine (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>), da bi se izognili uporabi zgornje meje. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav je treba ob upoštevanju zgornjih elementov ugotoviti, da je uporaba domnev za določitev zneska prihodkov, za katerega velja zgornja meja, lahko utemeljena ob upoštevanju ciljev, ki jim sledi Uredba 2022/1854, je treba, na drugem mestu, preučiti še, ali sistem domnev, uveden z belgijsko ureditvijo, izpolnjuje pogoje, naštete v členu 8(2) te uredbe, in ne presega tega, kar je nujno za dosego ciljev, ki jim sledi navedena uredba.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem se mi zdi pomembno poudariti, da ocena združljivosti sistema domnev, uvedenega z belgijsko ureditvijo, z načeli, ki izhajajo iz iste uredbe, zahteva temeljito analizo vseh dejanskih in tehničnih elementov, za katero je pristojno le predložitveno sodišče, in preučitev konkretnih učinkov te ureditve, ki jo je pristojno opraviti le to sodišče. Sodišče lahko v zvezi s tem vseeno poda napotke. Po mojem mnenju so v okviru analize, ki jo bo moralo opraviti navedeno sodišče, upoštevna naslednja merila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, navesti moram, da imajo v skladu z uvodno izjavo 37 Uredbe 2022/1854 – kot je razvidno iz točk 42 in 46 teh sklepnih predlogov – države članice možnost uporabiti domneve za določitev prihodkov, za katere je treba uporabiti zgornjo mejo, vendar je treba preveriti še, ali je s temi domnevami mogoče priti do razumne ocene dejansko realiziranih prihodkov teh proizvajalcev. Ker pojem „razumne ocene“ v okviru te uredbe ni opredeljen, je treba navesti nekaj pojasnil v zvezi z njegovo razlago.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi bil sistem domnev lahko skladen s tem pojmom, morajo domneve, uvedene z belgijsko ureditvijo, temeljiti na objektivnih elementih, kot so tržni podatki, ki lahko kolikor je mogoče natančno odražajo dejanske prihodke zadevnih proizvajalcev. Vseeno je treba pojasniti, da je ocena po definiciji približek dane vrednosti in torej ne ustreza vedno točni vrednosti. Iz tega sledi, da se lahko dopušča morebitna razlika med dejanskimi in domnevnimi prihodki, ne da bi bile zadevne domneve zaradi tega samodejno nezdružljive z Uredbo 2022/1854. Vendar mora ta razlika, ki bi v obravnavanem primeru lahko bila ali v korist ali v škodo zadevnih proizvajalcev, ostati razumna, in sicer zmerna, in ne sme privesti do znatne precenitve realiziranih prihodkov zadevnih proizvajalcev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da samo če je dokazano, da so merila, uporabljena za določitev zadevnih domnev, nerazumna v smislu, da so podatki, na podlagi katerih so bile te domneve določene, popolnoma napačni, nepopolni in privedejo do fiktivnih prihodkov, ki so popolnoma nepovezani z dejanskimi razmerami na trgu, ali de facto do znatne razlike med ocenjenimi prihodki in dejansko realiziranimi prihodki, bi se sistem domnev, ki zadevnim proizvajalcem ne bi omogočal, da uveljavljajo svoje dejansko realizirane prihodke ali da lahko popravijo morebitne znatne napake v teh ocenah, moral šteti za nezdružljivega z Uredbo 2022/1854. Čeprav mora predložitveno sodišče opraviti tako oceno, je kot primer koristno navesti, da ob upoštevanju pogojev iz člena 8(2) te uredbe določene domneve, da bi lahko bile opredeljene kot „razumne ocene“, ne bi smele privesti do obdavčitve količin električne energije, ki niso bile proizvedene, ali do položajev, v katerih bi bila električna energija prodana z izgubo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru pa je treba poudariti, da čeprav se zdi, da se predložitveno sodišče strinja s tožečimi strankami v postopku v glavni stvari, ki trdijo, da z neizpodbojnimi ali delno izpodbojnimi domnevami, določenimi v belgijski ureditvi, ni mogoče zagotoviti, da se zgornja meja uporablja za dejansko realizirane prihodke, kar torej povzroča tveganje, da bo ocena prihodkov znatno drugačna od dejanskih prihodkov, dejstvo ostaja, da je opredeljeno tveganje predstavljeno abstraktno. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, ugotavljam, da čeprav cilj, povezan z ublažitvijo upravnega bremena, in cilj preprečiti izogibanje uporabi zgornje meje a priori utemeljujeta uporabo domnev, kot je bilo ugotovljeno v točkah od 44 do 46 teh sklepnih predlogov, zlasti da bi se zagotovila dejanska uporaba te zgornje meje, je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da določbe o preprečevanju zlorab načeloma ne smejo presegati tega, kar je nujno za dosego zastavljenih ciljev, ter določati splošne domneve o obstoju goljufije in zlorabe. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) Natančneje, kar zadeva neizpodbojne domneve na davčnem področju, je Sodišče ugotovilo, da v nasprotju z izpodbojno domnevo določba, ki predpostavlja obstoj zlorabe ali goljufivega ravnanja zgolj zato, ker so izpolnjeni pogoji, ki jih določa, ne da bi lahko zadevni gospodarski subjekt to domnevo ovrgel in dokazal dejansko uporabo zadevnega proizvoda, presega to, kar je potrebno za dosego cilja boja proti davčnim utajam in izogibanju davkom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vseeno ni mogoče izključiti, da je ob upoštevanju hkrati nujne in začasne narave zadevnega izrednega ukrepa in diskrecijske pravice, podeljene državam članicam pri natančnem določanju prihodkov, za katere se uporablja zgornja meja, uporaba takih domnev lahko utemeljena. To še toliko bolj velja, kadar – kot se zdi, da velja v tem primeru – gre za omejeno in posebno kategorijo proizvajalcev, katerih prihodki so bili zaradi njihovih lastnih okoliščin (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>) določeni predhodno v dogovoru z javnimi organi in opredeljeni v nacionalni ureditvi, tako da zadevni proizvajalci ne morejo zlahka odstopati od tega. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju navedenega predlagam, naj se na prvo in drugo vprašanje odgovori, da členi od 6 do 8 Uredbe 2022/1854 v povezavi s členom 2, točki 5 in 9, te uredbe, ob upoštevanju vseh uvodnih izjav te uredbe, ter zlasti v povezavi s členom 288 PDEU, členom 6 PEU in načelom sorazmernosti ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki temelji na domnevah, da bi se izračunali prihodki proizvajalcev električne energije, za katere velja zgornja meja, če tak sistem domnev zagotavlja spoštovanje pogojev iz člena 8(2) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali Uredba 2022/1854, zlasti členi od 6 do 8 in člen 22(2)(c) te uredbe, v povezavi z uvodnimi izjavami te uredbe, členom 288 PDEU ter načeli primarnosti, učinkovitosti in lojalnega sodelovanja nasprotuje nacionalni ureditvi, ki je bila sprejeta po začetku veljavnosti te uredbe na podlagi te uredbe in ki časovno področje uporabe ukrepa zgornje meje, uvedenega v členu 6 navedene uredbe, razširja na datum pred datumom, določenim v tej uredbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru se to vprašanje postavlja ob upoštevanju dejstva, da časovno področje uporabe belgijske ureditve ne ustreza časovnemu področju uporabe, določenemu v Uredbi 2022/1854, ki se izvaja s to ureditvijo. Natančneje, dvom, ki ga je predložitveno sodišče izrazilo glede združljivosti navedene ureditve s pravom Unije, naj bi izhajal iz tega, da je bila sprejeta 16. decembra 2022, to je po sprejetju te uredbe, da pa se je belgijski zakonodajalec vseeno odločil uporabljati zgornjo mejo iz člena 6 te uredbe od 1. avgusta 2022, čeprav je člen 22(2)(c) navedene uredbe določal, da se bodo njeni členi od 6 do 8 o zgornji meji prihodkov uporabljali od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav ni dvoma, da morajo v obdobju, ki ga zajema Uredba 2022/1854, države članice spoštovati pogoje iz te uredbe, po mojem mnenju ni mogoče trditi, da lahko ta uredba zunaj časovnega področja uporabe, ki je v njej izrecno določeno, ustvarja kakršne koli obveznosti za te države, saj zunaj tega obdobja te še naprej svobodno urejajo pravne položaje v skladu s svojim nacionalnim pravom. Zato bi morala biti vsaka uporaba zadevne zgornje meje pred navedenim obdobjem izvzeta s področja uporabe ratione temporis navedene uredbe in torej iz okvira prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav drži, da Uredba 2022/1854 ne določa izrecno, da se zgornja meja presežnih prihodkov lahko uporabi tako, kot jo je uporabila belgijska vlada, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>) iz nobene določbe te uredbe ni razvidno, da bi se ta uporabljala za ukrep zgornje meje prihodkov, ki je z nacionalno ureditvijo uveden za obdobje pred začetkom veljavnosti navedene uredbe, ali a fortiori da bi taka ureditev morala upoštevati pogoje iz te uredbe. Datum začetka veljavnosti ukrepa zgornje meje tržnih prihodkov, ki ga je določil zakonodajalec Unije, namreč ne bi mogel povzročiti, da se državam članicam prepove, da v okviru izvajanja svoje davčne pristojnosti in s pridržkom spoštovanja določb prava Unije, ki se morebiti uporabljajo, sprejmejo enake ukrepe, kot jih vsebuje Uredba 2022/1854, vendar s časovnim področjem uporabe, ki ne bi ustrezal tistemu iz te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega okoliščina, da je bil zadevni nacionalni ukrep sprejet na podlagi navedene uredbe in po začetku njene veljavnosti, kot opozarja predložitveno sodišče, po mojem mnenju ne postavlja pod vprašaj zgoraj navedenega. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) Enako velja za okoliščino, ki jo je tudi navedlo predložitveno sodišče in v skladu s katero v obrazložitvenem memorandumu zakona o električni energiji ni navedeno, da bi bil ukrep zgornje meje iz postopka v glavni stvari hibriden, in sicer, da bi šlo na eni strani za ukrep za izvajanje Uredbe 2022/1854 za obdobje, ki se začne 1. decembra 2022, in na drugi strani za ukrep, s katerim Kraljevina Belgija izvaja svojo pristojnost za obdobje med 1. avgustom in 30. novembrom 2022. Če bi bilo treba namreč šteti, da je belgijska vlada na isti pravni podlagi sprejela ne en, temveč dva ukrepa, od katerih se vsak nanaša na drugo obdobje, se vprašanje, ki ga je izpostavilo predložitveno sodišče, ne bi postavljalo ali pa bi vsaj bilo mogoče nanj odgovoriti drugače, [tako da] bi bila možnost uporabe zadevne zgornje meje za obdobje pred začetkom veljavnosti Uredbe 2022/1854 torej odvisna od izbire nacionalnega zakonodajalca, kar bi po mojem mnenju brez dvoma privedlo do pretiranega formalizma.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi ob domnevi, da uporaba zgornje meje za prihodke, realizirane pred 1. decembrom 2022, spada na področje uporabe ratione temporis te uredbe, o čemer nisem prepričan, kot sem pojasnil v točkah 59 in 60 teh sklepnih predlogov, se moje stališče glede možnosti, ki jo imajo države članice, da po začetku veljavnosti navedene uredbe sprejmejo nacionalne ukrepe za izvajanje zgornje meje od datuma pred datumom, določenim v tej uredbi, ne spremeni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem naj opozorim, da se z Uredbo 2022/1854 ne izvaja izčrpna harmonizacija, temveč je to instrument za usklajevanje različnih ukrepov, ki jih države članice sprejmejo v kontekstu energetske krize, kar torej tem državam članicam priznava določeno diskrecijsko pravico pri njenem izvajanju. Poleg tega je treba navesti, da člen 8 te uredbe v odstavku 1(a) določa, da lahko države članice „ohranijo ali uvedejo ukrepe, ki dodatno omejujejo tržne prihodke proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo“ iz virov, naštetih v členu 7(1) te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz člena 8(2) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Očitno je, da se je zakonodajalec Unije z uporabo besede „ohraniti“ želel sklicevati na ukrepe, ki so že bili uvedeni pred začetkom veljavnosti navedene uredbe, to je na ukrepe, ki so jih države članice sprejele pred 1. decembrom 2022, in da je bila tem državam izrecno priznana možnost, da te ukrepe ohranijo. Vendar iz besedila te uredbe ni jasno razvidno, ali člen 8 te uredbe s tem, da dovoljuje uvedbo ukrepov, ki dodatno omejujejo prihodke, dovoljuje tudi drugačno časovno uporabo zgornje meje, v tem primeru uporabo pred tisto, ki je določena v Uredbi 2022/1854.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju, vseeno menim, da bi bila taka razlaga skladna s cilji, ki jim sledi Uredba 2022/1854.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, menim namreč, da bi uporaba drugačne rešitve privedla do paradoksalnega položaja, ker veljavnost ukrepov, ki so jih druge države članice sprejele v obdobju pred začetkom veljavnosti te uredbe, ne bi bila postavljena pod vprašaj na podlagi člena 8(1)(a) te uredbe, ki izrecno dovoljuje ohranitev takih ukrepov, medtem ko bi to veljalo za ukrepe, ki jih je uvedla belgijska vlada, in to zgolj zaradi okoliščine, da je datum njihovega sprejetja poznejši od datuma navedene uredbe, čeprav so ti ukrepi podobni tistim, ki so jih sprejele druge države članice, se nanašajo na isto časovno obdobje (in sicer obdobje pred začetkom veljavnosti te uredbe) in uresničujejo isti cilj prerazporeditve presežnih prihodkov v korist potrošnikov, ki jih je prizadela energetska kriza. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tak pristop bi vzbudil vprašanja o enaki obravnavi proizvajalcev, za katere velja zgornja meja, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>) ker bi belgijski proizvajalci ali dobavitelji električne energije (zlasti podmejni proizvajalci) imeli možnost ohraniti presežni dobiček, ki so ga imeli pred začetkom veljavnosti Uredbe 2022/1854, medtem ko bi bili prihodki tistih, ki poslujejo v drugih državah članicah, obdavčeni na podlagi ukrepov zgornje meje, uvedenih v njihovih državah članicah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, zdi se mi težko predstavljivo, kako bi uporaba zgornje meje za tržne prihodke, realizirane pred obdobjem iz Uredbe 2022/1854, lahko ovirala uporabo zgornje meje iz te uredbe in druge cilje, ki jih ta uresničuje, ter tako kršila načeli učinkovitosti prava Unije in lojalnega sodelovanja, o katerih se sprašuje predložitveno sodišče. Ker v navedeni uredbi zakonodajalec Unije sam priznava, da na eni strani vsaj od februarja 2022 zvišanja cen ne morejo biti utemeljena z normalnim delovanjem trga, ampak pomenijo izjemne razmere, v katerih lahko države članice sprejmejo izredne ukrepe, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) belgijski vladi ni mogoče očitati, da je sprejela ukrepe, s katerimi bi pravzaprav odpravila pomanjkljivost trga, ugotovljeno v Uredbi 2022/1854. Poleg tega okoliščina, da se je ta vlada odločila uporabiti isto ureditev zgornje meje tako za obdobje, zajeto z Uredbo, kot za obdobje pred njim, ne postavlja pod vprašaj ciljev, ki jim sledi zakonodajalec Unije, temveč – prav nasprotno – prispeva k njihovemu uresničevanju. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega v primeru, v katerem bi sporna nacionalna ureditev spadala na časovno področje uporabe navedene uredbe, njena analiza z vidika načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj udeležencev na trgu, kot so jo predstavile tožeče stranke v postopku v glavni stvari, verjetno ne bi zahtevala drugačnega odgovora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na eni strani, v zvezi z načelom varstva legitimnih pričakovanj namreč opozarjam, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je moral za to, bi bila gospodarskemu subjektu lahko priznana možnost, da se na to načelo sklicuje, nacionalni organ predhodno pri njem vzbuditi utemeljena pričakovanja v zvezi s tem. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>) Vendar kadar lahko razumen in preudaren gospodarski subjekt predvidi sprejetje ukrepa, ki lahko vpliva na njegove interese, se v primeru sprejetja tega ukrepa na to načelo ne more sklicevati. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru je razumen in preudaren gospodarski subjekt moral pričakovati, da bodo nacionalni organi, da bi odpravili pomanjkljivost trga, posredovali s sprejetjem nujnih in začasnih ukrepov za obravnavo nepredvidljivih zvišanj cen električne energije na trgu, tako da v takem izrednem kontekstu nacionalni organi pri zadevnih proizvajalcih niso mogli ustvariti nobenih pričakovanj v zvezi z ohranitvijo izrednih in nepričakovanih prihodkov. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani, v zvezi z načelom pravne varnosti opozarjam, da je zahteva po tem načelu še posebej stroga, kadar gre za ureditev, ki lahko vključuje finančno breme, in da nasprotuje temu, da akt Unije začne veljati pred svojo objavo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) Izjemoma je lahko drugače, če to zahteva cilj, ki je v splošnem interesu, in če je zagotovljeno ustrezno spoštovanje legitimnih pričakovanj zadevnih oseb ter če iz besedila, ciljev ali iz sistematike zadevnih pravil jasno izhaja, da jim je treba pripisati tak učinek. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi če se prizna, da je belgijska vlada ukrep zgornje meje prihodkov iz Uredbe 2022/1854 uporabila retroaktivno, bi bil tak pristop po mojem mnenju v obravnavanem primeru utemeljen ob upoštevanju cilja v splošnem interesu, ki ga ta ukrep uresničuje, in sicer varstvo potrošnikov z nujnim in kratkotrajnim posredovanjem, sprejetim zaradi energetske krize. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno predlagam, naj se na tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da členi od 6 do 8 in člen 22(2)(c) Uredbe 2022/1854 v povezavi z uvodnimi izjavami te uredbe, členom 288 PDEU ter načeli primarnosti, učinkovitosti in lojalnega sodelovanja ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa uporabo sistema zgornje meje tržnih prihodkov, ki jih proizvajalci električne energije ustvarijo v obdobju pred začetkom veljavnosti te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Cour d’appel de Bruxelles (višje sodišče v Bruslju, Belgija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-150" title="page-24">
      1. Člene 6, 7 in 8 Uredbe Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije v povezavi s členom 2, točki 5 in 9, te uredbe, ob upoštevanju vseh uvodnih izjav te uredbe, ter zlasti v povezavi s členom 288 PDEU, členom 6 PEU in načelom sorazmernosti
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-151" title="page-24">
      je treba razlagati tako, da 
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-152" title="page-24">
      ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki temelji na domnevah, da bi se izračunali prihodki proizvajalcev električne energije, za katere velja zgornja meja, če tak sistem domnev zagotavlja spoštovanje pogojev iz člena 8(2) navedene uredbe.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-153" title="page-24">
      2. Člene od 6 do 8 in člen 22(2)(c) Uredbe 2022/1854 v povezavi z uvodnimi izjavami te uredbe, členom 288 PDEU ter načeli primarnosti, učinkovitosti in lojalnega sodelovanja 
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-154" title="page-24">
      je treba razlagati tako, da 
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-155" title="page-24">
      ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa uporabo sistema zgornje meje tržnih prihodkov, ki jih proizvajalci električne energije ustvarijo v obdobju pred začetkom veljavnosti navedene uredbe.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: francoščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Uredba Sveta z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL 2022, L 261 I, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>)  Odločba (B)2511 z dne 28. februarja 2023.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Moniteur belge z dne 11. maja 1999, str. 16264.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Moniteur belge z dne 22. decembra 2022, str. 98819.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Kot kaže različnost ukrepov za izvajanje Uredbe 2022/1854 s strani držav članic in kot je poudarjeno v Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o pregledu nujnih posredovanj za reševanje visokih cen energije v skladu z Uredbo [2022/1854] (COM(2023) 302 final) (v nadaljevanju: poročilo Komisije).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Če bi se štelo, da so države članice pooblaščene, da po svoji volji določijo znesek zgornje meje in prihodke, ki jih je treba zbrati, ter imajo torej diskrecijsko pravico, ki jim to omogoča, bi namreč želeno usklajevanje, za katero si prizadeva Uredba 2022/1854, postalo brezpredmetno.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) V zvezi s tem belgijska vlada poudarja, da je nujno, da se Sodišče izreče o neposrednem učinku navedenih določb, saj če bi Sodišče ugotovilo, da Uredba 2022/1854 nasprotuje uporabi domnev, kot so te iz postopka v glavni stvari, bi se postavljalo vprašanje, ali mora predložitveno sodišče odstopati od izpodbijanih nacionalnih določb. Ta vlada omenja med drugim spoznanja iz sodbe z dne 24. junija 2019, Popławski (C‑573/17, EU:C:2019:530, točka 68), v skladu s katero nacionalno sodišče zgolj na podlagi prava Unije ni zavezano, da ne uporabi določbe svojega nacionalnega prava, ki je v nasprotju z določbo prava Unije, če zadnjenavedena določba nima neposrednega učinka. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej zlasti sodbe z dne 11. januarja 2001, Monte Arcosu (C‑403/98, EU:C:2001:6, točki 26 in 28), z dne 12. aprila 2018, Komisija/Danska (C‑541/16, EU:C:2018:251, točka 27 in navedena sodna praksa), in z dne 30. maja 2024, Expedia (C‑663/22, EU:C:2024:433, točka 40 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Glej v doktrini Lenaerts, K., in Van Nuffel, P., EU Constitutional Law, Oxford University Press, Oxford, 2021, št. 18.013, str. 721–723.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Pojem „tržni prihodki“ je sicer jasno opredeljen tudi v členu 2, točka 5, Uredbe 2022/1854.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) V zvezi s tem je treba pojasniti, da okoliščina, da Uredba 2022/1854 ne določa posebne in zavezujoče metodologije za izračun zgornje meje in da nekatere njene določbe dajejo državam članicam diskrecijsko pravico v okviru določitve te zgornje meje, vključno z, na eni strani, možnostjo iz člena 8(1) te uredbe, da uvedejo ukrepe, ki dodatno omejujejo tržne prihodke, in možnostjo razlikovanja med tehnologijami, ki jih uporabljajo proizvajalci električne energije, ter, na drugi strani, možnostjo, da na podlagi člena 7, od (3) do (5), te uredbe določijo dodatna odstopanja glede na posebnosti svojega nacionalnega trga energije, členu 6(1) navedene uredbe ne more odvzeti neposrednega učinka, ker je ta diskrecijska pravica urejena s členom 8(2) te uredbe. Enako velja za odstavka 3 in 4 člena 6 Uredbe 2022/1854, ki državam članicam omogočata, da sprejmejo učinkovite ukrepe za preprečevanje izogibanja obveznostim proizvajalcev električne energije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Kot je razvidno iz poročila Komisije, je več držav članic poročalo o težavah pri zbiranju podatkov in izračunu prihodkov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Člen 22(5), drugi pododstavek, točka 6, zakona o električni energiji je določal dva pogoja za to, da se domneve iz točk od 3 do 5 lahko ovržejo. V skladu s prvim pogojem je moral zadevni proizvajalec dokazati svoje prihodke za svoj celotni proizvodni park. Ta pogoj je torej belgijskim organom omogočal, da so imeli pogled na to, kako so proizvajalci svoje prihodke dodeljevali svojim različnim proizvodnim napravam, in tako preprečili, da bi bili najvišji prihodki dodeljeni napravam, za katere se zgornja meja ne uporablja, najnižji prihodki pa napravam, za katere velja zgornja meja. V skladu z drugim pogojem se je v primeru prodaje znotraj skupine električna energija štela za prodano po ceni, skladni s tržno ceno. Namen takega pogoja je bil preprečiti, da bi prodaja električne energije po umetno nizkih cenah znotraj iste skupine povzročila, da bi bili proizvajalci (ki so prodajali električno energijo po ceni pod zgornjo mejo) oproščeni dajatve in da bi presežne prihodke prejele tretje osebe (znotraj iste skupine), za katere zgornja meja na velja.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) V zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav tožeče stranke trdijo, da je tveganje goljufije, ki ga omenjajo belgijski organi, hipotetično in vsekakor neupoštevno za utemeljitev zadevnih domnev, se zdi, da predložitveno sodišče nima konkretnega stališča do cilja preprečevanja zlorab, ki se uresničuje z upoštevnimi določbami nacionalne ureditve.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Predložitveno sodišče se namreč ni opredelilo do vprašanja, ali merila, uporabljena za določitev neizpodbojnih domnev, temeljijo na razumnih ocenah prihodkov, ker je menilo, da bo to lahko preučilo šele, ko bo odločeno o vprašanju same zakonitosti izključnega sistema domnev.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej sodbo z dne 7. septembra 2017, Eqiom in Enka (C‑6/16, EU:C:2017:641, točka 31 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej sodbo z dne 27. januarja 2022, Komisija/Španija (Obveznost posredovanja podatkov na področju obdavčevanja) (C‑788/19, EU:C:2022:55, točka 28 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) V obravnavanem primeru gre za podaljšanje obratovanja nekaterih jedrskih elektrarn.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Pojasniti je treba tudi, da člen 8(1)(a) Uredbe 2022/1854 državam članicam v bistvu omogoča, da razlikujejo med tehnologijami. Ta uredba torej nikakor ne more nasprotovati temu, da se glede na zadevno tehnologijo proizvodnje električne energije prihodki, za katere velja zgornja meja, določijo glede na različne metodologije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) V zvezi s tem naj pojasnim, da je iz pripravljalnih dokumentov za Uredbo 2022/1854 razvidno, da je predlog uredbe, ki ga je pripravila Komisija, določal, da se bo ukrep zgornje meje iz člena 6 tega predloga uporabljal od 1. decembra 2022, pri čemer je bilo pojasnjeno, da „[t]o ne posega v predhodno prostovoljno uporabo s strani držav članic“. Ta možnost, dana državam članicam, da lahko to uredbo uporabljajo za nazaj, vseeno ni bila ohranjena v končni različici besedila Uredbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Ker se z nacionalno ureditvijo Uredba 2022/1854 izvaja za obdobje, ki je izrecno določeno v njenem členu 22, in ker Kraljevina Belgija torej izpolnjuje obveznost, ki jo ima na podlagi prava Unije, namreč to, da se je ta država članica odločila ta ukrep zgornje meje uporabljati na drugačen datum, ki je pred datumom, izrecno določenim v tej uredbi, spada v njeno nacionalno pristojnost na davčnem področju.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) V zvezi s tem je treba navesti, da je iz poročila Komisije razvidno, da je zgornjo mejo retroaktivno uporabilo sedem držav članic, vključno z Kraljevino Belgijo.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) In to kljub različnim pristopom, ki so na nacionalni ravni uporabljeni za podrobna pravila dajatve na presežne prihodke pred začetkom veljavnosti Uredbe 2022/1854.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) Enako bi veljalo za potrošnike, ker če bi bila Kraljevini Belgiji odvzeta možnost, da zgornjo mejo tržnih prihodkov uporabi pred začetkom veljavnosti Uredbe 2022/1854 [in ob neobstoju enakovrednih ukrepov, financiranih iz nacionalnega proračuna, s katerimi bi se lahko nadomestili zneski, pobrani pri zadevnih proizvajalcih], bi belgijski potrošniki ostali brez prejete ekonomske podpore, drugače kot potrošniki, ki prebivajo v državah članicah, v katerih se je ukrep zgornje meje uporabljal pred začetkom veljavnosti te uredbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Glej uvodno izjavo 28 Uredbe 2022/1854 in Sporočilo Komisije z dne 8. marca 2022 (COM(2022) 108 final, zlasti str. 4), v katerem je Komisija navedla, da lahko države članice za financiranje takih izrednih ukrepov razmislijo o začasnih davčnih ukrepih za nepričakovane dobičke.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Toliko bolj, ker je med glavnimi cilji, ki jim sledi Uredba 2022/1854, želja zakonodajalca Unije, da na ravni Unije uskladi ukrepe, ki jih sprejmejo različne države članice, saj bi uvedba neusklajenih zgornjih mej za tržne prihodke od električne energije lahko povzročila znatna izkrivljanja med proizvajalci, ki si konkurirajo na ravni Unije. </p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Glej v tem smislu sklep z dne 1. marca 2022, Milis Energy in drugi (C‑306/19, C‑512/19, C‑595/19 in od C‑608/20 do C‑611/20, EU:C:2022:164, točka 44 in navedena sodna praksa). V tej sodni praksi je med drugim navedeno, da gospodarski subjekti ne morejo upravičeno zaupati v ohranitev obstoječega položaja, ki ga lahko nacionalni organi spremenijo v okviru svoje diskrecijske pravice.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Glej tudi moje sklepne predloge v zadevi Secab (C‑423/23, EU:C:2025:63, točki 52 in 53).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Čeprav gre za vprašanje s področja nacionalnega prava, katerega presoja ni v pristojnosti Sodišča, in je predložitveno sodišče edino pristojno za preučitev njegove utemeljenosti, se mi zdi upoštevna tudi trditev belgijske vlade in komisije CREG, da se sporna nacionalna ureditev nanaša le na prihodke, ustvarjene v davčnem letu, ki ob začetku njene veljavnosti še ni bilo zaključeno, tako da položaj iz postopka v glavni stvari z davčnega vidika ni dokončen položaj. Torej bi se zdelo, da se davčni ukrep lahko sprejme do konca davčnega obdobja, ki na splošno ustreza koledarskemu letu, kar zadeva prihodke, ustvarjene v tem davčnem obdobju, tako da je mogoče, da se davčni ukrep, sprejet decembra 2022, nanaša na prihodke, realizirane pred tem datumom, ne da bi bil lahko v belgijskem pravu opredeljen kot retroaktiven. Zato proizvajalci niso mogli razumno meniti, da se prihodki nad pričakovano ravnjo, ustvarjeni v letu 2022, lahko štejejo za dokončne in da zanje ne bo več uporabljen davčni ukrep, in to vsaj do konca leta 2022.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) Glej sodbo z dne 13. februarja 2019, Human Operator (C‑434/17, EU:C:2019:112, točki 35 in 36 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej na primer sodbo z dne 4. maja 2023, Kapniki A. Michailidis (C‑99/22, EU:C:2023:382, točka 23 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbi z dne 18. julija 2013, Citroën Belux (C‑265/12, EU:C:2013:498, točka 38 in navedena sodna praksa), in z dne 23. januarja 2019, Walbusch Walter Busch (C‑430/17, EU:C:2019:47, točka 42).</p>
</body>
</html>
