EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.7.2025

COM(2025) 548 final

2025/0223(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in podpori Unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere ter razveljavitvi Sklepa št. 1313/2013/EU (mehanizem Unije na področju civilne zaščite)

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2025) 545 final} - {SWD(2025) 545 final} - {SWD(2025) 546 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Predlagana uredba temelji na pravnem okviru, vzpostavljenem s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), in na Uredbi (EU) 2021/522 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027. Uvaja okvir za civilno zaščito ter financiranje pripravljenosti in odziva na izredne zdravstvene razmere, da bi se izkoristile sinergije in podprlo boljše usklajevanje med sektorji. Namen tega je izboljšati splošno uspešnost pri podpiranju preprečevanja naravnih nesreč in nevarnosti, ki jih povzroči človek, vključno z resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje, ter pripravljenosti in odziva nanje, ob upoštevanju vse bolj zapletene in medsebojno povezane narave tveganj in groženj, s katerimi se sooča Unija, kot je poudarjeno v sklepih Evropskega sveta iz let 2023 1 in 2024 2 .

V zadnjih letih se Evropa zaradi vse bolj nestanovitne kombinacije varnostnih, zdravstvenih, podnebnih in okoljskih izzivov sooča z vse večjimi tveganji in grožnjami. Močno povečano število aktivacij mehanizma Unije kaže, da bodo nacionalni sistemi verjetno še naprej zaprošali za okrepljeno podporo pri odzivanju na nesreče in krize. Zato mora biti mehanizem usklajevanja na ravni Unije ustrezno opremljen za učinkovitejše in uspešnejše ukrepanje pri zagotavljanju take podpore, vključno s krepitvijo preprečevanja in pripravljenosti.

Poleg tega večplastna narava medsektorskih kriz, kot je pandemija COVID-19, vojna agresija Rusije proti Ukrajini zahteva bolj povezan in celosten pristop h kriznemu upravljanju, zaradi česar je za učinkovito obvladovanje izzivov, ki jih prinašajo, potrebno tesno in učinkovito sodelovanje med Unijo in njenimi državami članicami. Zaradi trenutnih geopolitičnih razmer je treba okrepiti civilno in vojaško pripravljenost Evrope, k čemur pozivata strategija za unijo pripravljenosti 3   in Skupna bela knjiga o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030 4 .

Za učinkovito krizno upravljanje bo potrebno tesno sodelovanje med civilnimi in vojaškimi akterji, da se zagotovijo nemotene in učinkovite vojaške in civilne operacije. To sodelovanje je zlasti pomembno pri vprašanjih z močno razsežnostjo dvojne rabe, pri katerih se civilni in vojaški akterji zanašajo na skupno infrastrukturo, kot so prometna omrežja in logistična vozlišča. Civilni in vojaški akterji lahko s sodelovanjem zagotovijo, da so njihova prizadevanja dobro usklajena in se dopolnjujejo, kar navsezadnje krepi splošni odziv na krizo. Zato je pomemben cilj predloga zagotoviti, da lahko uredba pri tako zapletenih krizah s hudimi posledicami 5 ponudi učinkovitejšo in uspešnejšo podporo, pristop, ki upošteva vse nevarnosti, medsektorski pristop in vsedružbeni pristop pa bi morali vzpostaviti močnejše povezave med civilno zaščito, zdravstvom, okoljem in varnostjo, tako da bi bile na voljo poenostavljene in prožnejše ureditve za uspešno in učinkovito reševanje kompleksnih medsektorskih in dolgotrajnih kriz.

Vključitev ukrepov za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere v ta predlog zagotavlja dodatno raven zaščite državljanov EU, s čimer se krepita odpornost in zaščita prebivalstva pred resnimi grožnjami za zdravje. Izredne zdravstvene razmere imajo lahko daljnosežne učinke, ki presegajo zdravstveni sektor in vplivajo na socialno stabilnost, okoljsko ravnovesje ali kritično infrastrukturo. Ukrepi za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere se bodo še naprej usklajevali v okviru sedanjih struktur, vključno z Odborom za zdravstveno varnost in odborom HERA.

Poleg tega predlog skupaj s povezanimi horizontalnimi zahtevami in drugimi programi podpira in spodbuja ukrepe za predvidevanje in preprečevanje nesreč, s čimer prispeva k zmanjšanju njihovih stroškov za gospodarstvo Unije ter čim obsežnejšemu zmanjšanju njihovih negativnih socialnih, gospodarskih in okoljskih posledic za najranljivejše regije in ljudi, vključno z ženskami, otroki, starejšimi, begunci, pripadniki rasnih ali narodnostnih manjšin in invalidi. To bo na koncu prispevalo k bolj trajnostni in vključujoči rasti ter medgeneracijski pravičnosti. Predlog tudi pomembno prispeva k poenostavitvi, saj v eno samo besedilo združuje določbe o delovanju mehanizma Unije in določbe o financiranju njegovih dejavnosti, s čimer poenostavlja obstoječe postopke. Poleg tega z zagotavljanjem, da naložbe v okviru mehanizma Unije krepijo tudi konkurenčnost in odpornost industrijske baze Unije, postavlja temelje za bolj strateške, zanesljive in samostojne odzive, vključno s spodbujanjem uporabe rešitev, razvitih ali proizvedenih v Uniji, kar je v skladu s pravom Unije in mednarodnimi zavezami.

Predlog priznava, da so lahko posamezniki izpostavljeni večplastnim in presečnim oblikam ranljivosti, zato spodbuja presečni pristop k obvladovanju tveganja nesreč, da se zagotovi, da nihče ne bo prezrt.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog temelji na dosedanjih pozitivnih rezultatih, doseženih na podlagi obstoječega okvira, njegov namen pa je odpraviti pomanjkljivosti z okrepljenimi določbami za nadaljnjo podporo, usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic na tem področju. Temelji tudi na sklopu za pripravljenost in odziv na krize iz Programa EU za zdravje, ki podpira izvajanje Uredbe (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje 6 , Uredbe (EU) 2022/2372 o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov 7 v primeru izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije ter drugih pobud za izboljšanje pripravljenosti in odziva na izredne zdravstvene razmere. Zagotoviti bi moral sinergije s pooblastili Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropske agencije za zdravila, povezanih s krizo, ter ustreznih nacionalnih in mednarodnih organizacij. Namen tega je zagotoviti, da se poleg ukrepov civilne zaščite okrepita tudi pripravljenost in odziv Unije na izredne zdravstvene razmere. Predlagana uredba se še naprej usklajuje z obstoječimi politikami, in sicer z izboljšanjem zmogljivosti za pripravljenost, preprečevanje in odziv v državah članicah. Podpira zavezanost večji evropski solidarnosti in usklajenim prizadevanjem na podlagi trdnih temeljev preteklega sodelovanja in pobud.

Poleg tesne usklajenosti s strategijo za unijo pripravljenosti, strategijo EU za ustvarjanje zalog 8 in strategijo za zdravstvene protiukrepe, ki Unijo pripravljajo na naslednjo zdravstveno krizo 9 , mehanizem Unije deluje v skladu s strategijo notranje varnosti EU 10 , katere cilj je zagotoviti visoko raven varnosti državljanov Unije, ter v skladu s Skupno belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030 in načrtom za ponovno oborožitev Evrope ReArm Europe 11 do leta 2030 v podporo močnejši evropski obrambni drži pred zunanjimi grožnjami. Mehanizem Unije je skladen tudi s strategijama za ustvarjanje zalog in zdravstvene protiukrepe ter podpira obveznosti Unije v skladu z evropskimi podnebnimi pravili 12 , da se zagotovi stalen napredek pri krepitvi sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

V okviru pristopa vgrajene pripravljenosti, kot je opisan v strategiji za unijo pripravljenosti, je namen tega predloga spodbujati sinergije z drugimi področji notranje in zunanje politike v okviru celostnega pristopa k obvladovanju tveganja nesreč v ustreznih sektorjih in z ustreznimi deležniki, vključno z agencijami EU, državami članicami in mednarodnimi organizacijami, ter prispevati k izvajanju politik Unije za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč ter Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč.

Zlasti na področju zunanjih politik sta pripravljenost in odpornost EU in držav članic vse bolj prepleteni s pripravljenostjo in odpornostjo naših partnerjev po svetu, ki se soočajo s podobnimi svetovnimi krizami in izzivi. Sodelovanje z našimi zunanjimi partnerji pri predvidevanju kriz, pripravljanju nanje, njihovem preprečevanju in odzivanju nanje je vzajemno koristno in bistveno za zmanjšanje tveganja kaskadnih učinkov ali učinkov prelivanja kriz, ki izvirajo drugje, za EU. V vse bolj nestabilnem geopolitičnem okolju in z namenom reševanja svetovnih izzivov ta predlog dopolnjuje ukrepe, ki bodo sprejeti v okviru programa Globalna Evropa, v katerem bodo EU in države članice še naprej razvijale in poglabljale prilagojeno in vzajemno koristno dvostransko in večstransko partnerstvo.

V predlogu je poseben poudarek na krepitvi sodelovanja mehanizma Unije z ukrepi za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere ter zagotavljanju humanitarne pomoči. V njem so poudarjena področja, kot so izredne razmere v javnem zdravju, pravosodje in notranje zadeve, vključno s konzularno pomočjo in varovanjem kritične infrastrukture, okoljsko upravljanje s poudarkom na obvladovanju poplav in preprečevanju večjih industrijskih nesreč, odpornost na podnebne spremembe in pripravljenost nanje, blažitev onesnaževanja morja ter zunanji odnosi in razvojno sodelovanje, varnost, obramba in vesolje. Za ohranjanje skladnosti in dopolnjevanja z drugimi finančnimi instrumenti Unije predlog vključuje jasne določbe, ki opredeljujejo področje uporabe mehanizma Unije, s čimer se preprečijo prekrivanja ali kakršna koli možnost dvojnega financiranja.

Kar zadeva zdravstveno varnost, ta predlog dopolnjuje ukrepe za pripravljenost na področju zdravstvene varnosti, ki se financirajo iz drugih finančnih instrumentov Unije, namenjenih krepitvi strateške avtonomije Unije in njenega dostopa do zdravstvenih inovacij, kot je določeno v predlaganem delu za zdravje, biotehnologijo, kmetijstvo in biogospodarstvo Evropskega sklada za konkurenčnost in njegovem ustreznem delu iz predlaganega okvirnega programa za raziskave Obzorje Evropa.

Predlog se nanaša na vesoljske sisteme Unije, ki so bistveni za krepitev zmogljivosti Unije za pripravljenost in odziv na krize. V strategiji za unijo pripravljenosti je poudarjeno, da Copernicus, Galileo in prihodnje storitve IRIS2 zagotavljajo spremljanje razmer v realnem času ter podpirajo zgodnje opozarjanje in zanesljivo komunikacijo, kadar prizemna omrežja ne delujejo. Te zmogljivosti so nepogrešljive pri usklajevanju operacij v izrednih razmerah, podpiranju civilne zaščite, vključno z zagotavljanjem pravočasnega dostopa do vesoljskih informacij za zgodnje opozarjanje za neposredno obveščanje prebivalstva, ter blaženju posledic naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog so člen 168(5), člen 196 in člen 322(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

Člen 168(5) PDEU zagotavlja pravno podlago za spodbujevalne ukrepe za varovanje in izboljšanje zdravja ljudi in zlasti za boj proti hudim čezmejnim grožnjam za zdravje, ukrepe v zvezi z nadzorom nad veliko čezmejno ogroženostjo zdravja, zgodnjim obveščanjem o taki ogroženosti in bojem proti njej.

Člen 196 PDEU zagotavlja pravno podlago za pobude Unije za krepitev sodelovanja in skupne pripravljenosti med državami članicami pri upravljanju preprečevanja naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenosti in odziva nanje.

Te pravne podlage so združene s členom 322(1) PDEU, da se omogoči finančna prožnost z zagotavljanjem možnosti prenosa odobritev.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

Skladno z načelom sorazmernosti ta predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev. Komisija je pri pripravi predlagane uredbe, katere namen je opredeliti in omogočiti sinergije z drugimi programi ter okrepiti sodelovanje z državami članicami pri opredelitvi prednostnih nalog zanjo, upoštevala načelo sorazmernosti.

Predlog je sorazmeren, njegov namen pa je povečati sodelovanje držav članic pri ukrepih, ki jih podpira, in sicer s čim večjim zmanjšanjem ovir za sodelovanje. Zagotavlja zmanjšanje upravnega bremena za Unijo in nacionalne organe, ki ne presega tistega, kar je potrebno, da Komisija izvaja svojo odgovornost za izvrševanje proračuna Unije. Ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

•Izbira instrumenta

Za zagotovitev splošne uporabe in finančne prožnosti je predlog uredba Evropskega parlamenta in Sveta. Oblika uredbe kot pravnega akta je združljiva z zahtevami, ki urejajo prenos odobritev, določenimi v finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Namen predloga uredbe je nadomestiti in razveljaviti Sklep št. 1313/2013/EU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Z Uredbo se izvajajo ugotovitve in priporočila iz „Vmesne ocene izvajanja Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite, 2017–2022“ in „Pregleda HERA: Pregled stanja za okrepitev zdravstvene varnosti v EU“ (2024) ter predhodne ugotovitve „Ocene programa EU za zdravje“ in „Ocene izvajanja Uredbe (EU) 2022/2371“ o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje.

•Posvetovanja z deležniki

Komisija je izvedla posebno odprto javno posvetovanje o financiranju EU za civilno zaščito, pripravljenost in odziv na krize. Na anketo, ki je bila na voljo vsem državljanom, podjetjem, združenjem in vladnim organom v EU, je bilo prejetih 1 187 odgovorov, od katerih jih je 139 imelo priložene dokumente o stališču.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je v zadnjih letih organizirala več srečanj z zunanjimi deležniki, strokovnjaki s področja civilne zaščite, ki zastopajo države članice, in sicer z vodji služb civilne zaščite in visokimi uradniki za civilno zaščito ter tematskimi strokovnjaki, da bi razpravljali o specifičnih temah, povezanih z revizijo pravnega okvira.

•Ocena učinka

Komisija je med pripravo predloga izvedla oceno učinka, da bi ugotovila težave, opredelila cilje predloga, pripravila različne možnosti za zboljšanje in ocenila njihov učinek. Mnenje Odbora za regulativni nadzor in zbirno poročilo sta na voljo v registru dokumentov Komisije pod sklicem 2025/MFF/05. 

V oceni učinka so bile analizirane tri možnosti politike:

V okviru možnosti 1 je bil predlagan okrepljen sektorski mehanizem Unije na področju civilne zaščite (MUCZ), vključno s ciljno usmerjeno krepitvijo Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC). Dejavnosti na ravni EU je treba dopolniti z znatnimi prizadevanji na nacionalni ravni, tudi v zvezi z odzivnimi zmogljivostmi, ki so na ravni EU omejene na „tradicionalni“ sektor civilne zaščite (medicinske zaloge, kemične, biološke, radiološke, jedrske (KBRJ) zaloge, gašenje gozdnih požarov iz zraka itd.). Čeprav okrepljena nacionalna prizadevanja omogočajo uspešno doseganje vseh ciljev, dodana vrednost ukrepov na ravni EU ni v celoti izkoriščena. Zato se je štelo, da ta možnost v primerjavi z možnostjo 2 ni dovolj uspešna in učinkovita ter da ji primanjkujeta zunanja skladnost in poenostavitev.

V okviru možnosti 2 medsektorski MUCZ združuje MUCZ in ustrezne dejavnosti za pripravljenost na področju varnosti javnega zdravja. V primerjavi z možnostjo 1 se sinergije in dopolnjevanje med dejavnostmi civilne zaščite in pripravljenosti na izredne zdravstvene razmere dosežejo z enim samim instrumentom. Celovita proračunska struktura zagotavlja prožno in prilagodljivo upravljanje instrumenta. Možnost 2 predvideva vzpostavitev vozlišča EU za krizno usklajevanje, ki bi tako postalo osrednja zmogljivost EU za medsektorsko pripravljenost na tveganja, vključno z ustvarjanjem zalog, ter za usklajevanje kriznega upravljanja. Odzivne zmogljivosti na ravni EU so prilagojene novim nevarnostim in grožnjam. Ocena tveganja EU izkorišča sinergije in dopolnjevanje sektorskih ocen in strokovnega znanja. Vključene so nadaljnje ustrezne dejavnosti v izrednih zdravstvenih razmerah za boj proti resnim čezmejnim grožnjam za zdravje v skladu s splošno medsektorsko naravo pobude.

Glavni element možnosti politike 3 je vzpostavitev enotnega instrumenta financiranja (sklad za pripravljenost) na ravni EU, ki bo zajemal vse mehanizme in dejavnosti, pomembne za pripravljenost, za celoten večletni finančni okvir. Ta sklad bo zajemal vse mehanizme, povezane s pripravljenostjo, in elemente financiranja sedanjega večletnega finančnega okvira, med drugim tudi MUCZ, sklop za pripravljenost na krize Programa EU za zdravje ter elemente, povezane s pripravljenostjo, v nacionalnih sredstvih, Evropskem skladu za konkurenčnost in programu Erasmus+. Kar zadeva strukturo, bi to pomenilo, da se v tem enotnem skladu uporabljajo različni načini upravljanja programov: neposredno (izvaja ga Komisija), deljeno (npr. strukturni skladi) in posredno (npr. različne organizacije sistema ZN, kot so SZO, UNHCR, Unicef). Ta možnost bi prinesla s tem povezane značilne temeljne izzive, tudi pri upravljanju dodeljenih proračunskih sredstev za vse programe in instrumente financiranja. Možnost politike 3 se šteje za neizvedljivo in je bila zato že v zgodnji fazi opuščena.

Prednostna možnost politike in njeni glavni učinki

Za prednostno možnost politike se je štela možnost 2, saj v celoti izkorišča dodano vrednost EU in s tem v celoti dosega cilje. V času številnih kriz, ki postajajo vse bolj večdimenzionalne in čezmejne, izbira možnosti politike 2 prinaša pomembne koristi, in sicer socialne (npr. večji skupni imenovalec glede pripravljenosti prebivalstva), okoljske (npr. uspešnejše ohranjanje naravnih prostorov in biotske raznovrstnosti) ter gospodarske (npr. stroški, povezani s celovitim preprečevanjem in pripravljenostjo, so bistveno nižji od stroškov za odziv).

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog uvaja znatne izboljšave za racionalizacijo in poenostavitev splošnega pravnega okvira, med drugim zlasti z večjo operativno jasnostjo in učinkovitostjo. Postopki poročanja o tveganju so bili na primer centralizirani v namensko strukturo, ki pojasnjuje skupno pripravo rezultatov s strani držav članic in Komisije, s čimer se spodbuja skupno razumevanje ozaveščenosti o tveganju.

Poleg tega je podpora Unije za odziv združena v enem samem členu, kar poenostavlja opredelitev možnih operativnih scenarijev, s tem pa se povečujeta pripravljenost in učinkovitost odziva. Prizadevanja za usklajevanje so okrepljena in bolje pojasnjena z nadaljnjo krepitvijo zmogljivosti Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) in vzpostavitvijo specializiranega vozlišča za krizno usklajevanje, ki bo državam članicam pomagalo pri predvidevanju in obvladovanju posledic kriz v vseh sektorjih. Raven odzivnosti se dopolnjuje z jasnostjo glede veljavnih stopenj sofinanciranja, in sicer tako, da so vključene v eno celovito referenčno točko, s čimer se preseže potreba po iskanju v več členih. Uredba s poudarjanjem prožnosti prevoza omogoča ukrepe, ki jih je mogoče financirati, kadar komercialne možnosti prevoza niso izvedljive, državam članicam pa so na voljo alternative; to je ukrep, ki nagrajuje inovativne državne rešitve in poudarja prilagodljive strategije.

Te izboljšave odražajo zavezanost prizadevanjem za izboljšanje strukturnega in operativnega okvira mehanizma Unije, s čimer se zagotovi, da sta oba okvira pri obravnavanju kompleksnosti tako pričakovanih kot nepredvidenih izrednih razmer hkrati prilagodljiva in robustna. Ta povezani pristop je usklajen s krovnim ciljem oblikovanja učinkovitejšega in preglednejšega okvira civilne zaščite. Spodbujajo se nadaljnji dialog in povratne informacije, da se zagotovi uskladitev teh strategij s praktičnimi operativnimi potrebami.

•Temeljne pravice

Pravne revizije mehanizma Unije in predlagani podporni ukrepi na področju pripravljenosti in odziva na področju zdravja so zasnovani tako, da so usklajeni s temeljnimi pravicami iz Listine EU o temeljnih pravicah in jih podpirajo. V tem memorandumu je podrobno opisano, kako te revizije vključujejo ključne temeljne pravice.

Glavni poudarek je na pravici do življenja (člen 2), saj je cilj predloga varovati in ohraniti človeška življenja med nesrečami in izrednimi razmerami. Namen sprememb je z racionalizacijo postopkov izboljšati odzivnost mehanizma Unije in neposredno podpreti zaščito življenj z učinkovitim obvladovanjem nesreč.

Pravica do svobode in varnosti (člen 6) je prav tako v središču predloga. Izboljšave zagotavljajo pravočasen odziv na grožnje, s čimer se krepita individualna in kolektivna varnost po vsej Uniji. Te izboljšave pomagajo zaščititi državljane, saj zagotavljajo hitro napotitev in usklajevanje med krizami.

Pozornost, namenjena pravici do zdravstvenega varstva (člen 35), vključuje pojasnitev vloge mehanizma Unije pri zagotavljanju zanesljivih javnozdravstvenih odzivov. Te revizije zlasti v izrednih zdravstvenih razmerah krepijo čezmejno sodelovanje in dodeljevanje sredstev, s čimer podpirajo zdravje kot temeljno pravico.

Temeljna pravica do varstva okolja, kot je določena v členu 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ima ključno vlogo v okviru mehanizma Unije. Ta mehanizem, ki je zasnovan za podporo usklajenim odzivom na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, po vsej EU in zunaj nje, mora sam po sebi vključevati varstvo okolja kot osrednji sestavni del njegovih dejavnosti. Varstvo okolja je zlasti pomembno v vseh treh fazah obvladovanja nesreč, tudi v zvezi z resnimi tveganji za zdravje: v fazi preprečevanja, da se zmanjšata verjetnost in vpliv nevarnosti za okolje, v fazi pripravljenosti, da se zagotovi vzpostavitev sistemov za ublažitev škode za ekosisteme in biotsko raznovrstnost, ter v fazi odziva, da se hitro obravnava okoljska škoda, ki je posledica nesreč, kot so gozdni požari, razlitja kemikalij ali poplave. Priznanje varstva okolja kot temeljne pravice krepi obveznost institucij EU in držav članic, da ekološke vidike vključijo v politike in ukrepe civilne zaščite.

Revizije mehanizma Unije ob upoštevanju vsedružbenega pristopa krepijo temeljno pravico do enakosti (poglavje III), s čimer se zagotavlja, da se potrebe žensk in skupin, ki so ranljive in/ali se soočajo z diskriminacijo in socialno izključenostjo, kot so otroci, starejši, invalidi, osebe z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, upoštevajo v vseh fazah preprečevanja, pripravljenosti in odziva.

Poleg tega je pravica do dobrega upravljanja (člen 41) razvidna pri poudarku na jasnosti in poenostavitvi postopkov. Te spremembe zagotavljajo pregledno in učinkovito delovanje mehanizma ter ustvarjajo zanesljiv okvir za odziv na izredne razmere.

Te revizije odražajo pristop, ki temelji na temeljnih pravicah, k okrepitvi mehanizma Unije, ki zagotavlja, da ta podpira zaščitno zmogljivost in vrednote iz Listine EU. Spodbujajo se nadaljnje povratne informacije in razprave za izpopolnitev teh strategij, da bi kar najbolje spoštovali temeljne pravice vseh posameznikov in jim koristili.

Ta predlog upošteva obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov (UNCRPD), katere pogodbenica je EU skupaj z vsemi državami članicami. Zlasti člen 11 Konvencije o nevarnih razmerah in humanitarnih krizah določa, da države pogodbenice v skladu z obveznostmi po mednarodnem pravu, tudi po mednarodnem humanitarnem pravu in mednarodnem pravu o človekovih pravicah, sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varstva in varnosti invalidov v nevarnih razmerah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Okvirna finančna sredstva na podlagi te uredbe znašajo 10 675 000 000 EUR (v tekočih cenah).

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Na podlagi poglavja II uredbe o oceni in predvidevanju tveganja proces razvoja politike v okviru te revidirane predlagane uredbe vključuje več ključnih elementov in poročil, ki so usklajeni v ciklih poročanja in razvrščeni v zaporedju, da se zagotovi cikličen in uspešen pristop k obvladovanju tveganja nesreč.

Postopek se začne na nacionalni ravni, kjer so države članice odgovorne za pripravo in javno objavo ocen tveganja na nacionalni ali podnacionalni ravni. Te ocene tveganja prispevajo k razvoju načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z varnostnimi tveganji in hibridnimi grožnjami, pri katerem se upoštevajo čezmejno sodelovanje in tveganja s čezmejnimi učinki. Take ocene in načrti bi morali biti dosledni in usklajeni z drugimi ustreznimi nacionalnimi postopki. Poleg tega se pričakuje, da bodo države članice kot predpogoj za ocene tveganja, ki so pripravljene na podlagi informacij, izboljšale zbiranje podatkov o izgubah zaradi nesreč.

Države članice Komisiji vsaj vsakih pet let predložijo povzetke svojih ocen tveganja, zmogljivosti odziva in dejavnosti, ki podpirajo cilje Unije za odpornost na nesreče. Komisija nadalje razvija smernice za predložitev teh povzetkov, s čimer zagotavlja, da je postopek standardiziran in učinkovit.

Na ravni Unije prenos zahtevanih informacij in drugih razpoložljivih podatkov Komisiji omogoča kartiranje zmogljivosti za obvladovanje tveganja na ravni Unije ter na nacionalni in podnacionalni ravni, da se olajšata izmenjava najboljših praks in s tem povezana krepitev zmogljivosti. Komisija na podlagi tako pripravljene ocene tveganja redno pregleduje scenarije nesreč na ravni Unije za preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odziv nanje, ki se nato upoštevajo pri nadaljnjem razvoju ciljev Unije za odpornost na nesreče v skladu z dogovorjenimi predpostavkami glede načrtovanja zmogljivosti za obvladovanje tveganja nesreč, ki jih je treba vzpostaviti. S temi dogovorjenimi vzpostavljenimi kazalniki Komisija pripravlja redna poročila o naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroča človek, s katerimi se sooča Unija, o napredku, doseženem pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj in ciljev za odpornost na nesreče, ter o odzivnih zmogljivostih in zmogljivosti, potrebnih na ravni Unije za podporo nacionalnim ukrepom pri obravnavanju novih tveganj in groženj. To poročanje bi moralo biti dosledno in usklajeno z drugimi ustreznimi postopki na ravni EU.

Taka zaporedna priprava zagotavlja, da se nacionalne ocene tveganja in načrtovanje vključijo v postopek ocenjevanja in določanja ciljev na ravni Unije, kar nato prispeva k nacionalnim ukrepom in gradnji zmogljivosti, redni mehanizmi pregledovanja in posodabljanja pa ob tem zagotavljajo, da politike ostanejo uspešne in ustrezne.

Komisija lahko od držav članic zahteva dodatne informacije v zvezi s specifičnimi ukrepi za preprečevanje in pripravljenost. Komisija lahko predlaga tudi napotitev strokovnjakov ali pripravi priporočila za okrepitev ravni preprečevanja in pripravljenosti.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Glavna novost predlagane uredbe je vzpostavitev medsektorske ravni pripravljenosti ter vključitev financiranja za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere.

Cilj nove ravni pripravljenosti je zapolniti kvantitativne in kvalitativne vrzeli v sedanjem pravnem okviru. Predlagana uredba temelji na izkušnjah, pridobljenih med pandemijo COVID-19, nedavnim porastom opičjih koz in nedavnimi operacijami MUCZ, zlasti v zvezi z zapletenimi čezmejnimi krizami in odzivom na potrebe v zvezi z vojno agresijo Rusije proti Ukrajini. Odraža raziskave in predvidevanje o razvoju okolja tveganj in groženj v Evropi, pri čemer poudarja vse bolj sistemsko naravo tveganj in vse večji vpliv kaskadnih učinkov v vseh sektorjih. Poleg tega upošteva v prihodnost usmerjene razmisleke z državami članicami o tem, da je treba v vse bolj zapletenih izrednih in kriznih scenarijih ohraniti nadaljnje delovanje obstoječih sistemov civilne zaščite v Evropi.

Kar zadeva kvantitativne vrzeli, bi morala ta nova raven omogočiti obravnavo medsektorskih kriz s hudimi posledicami, in sicer z bolj povezanim in celostnim pristopom, ki bi učinkoviteje usklajeval ureditve na področju pripravljenosti in odziva v prizadetih sektorjih. Kar zadeva kvalitativne vrzeli, omogoča obravnavanje tveganj in groženj, za katere niso na voljo nobena orodja. S tem se bo omogočilo zmanjšanje razdrobljenosti struktur kriznega upravljanja na ravni EU, poenostavili se bodo postopki in učinkoviteje uporabljali viri zlasti za obravnavanje novih varnostnih tveganj, povezanih s hibridnimi grožnjami, in motenj v kritični infrastruktur z medsektorskim učinkom.

Komponenta predlagane uredbe v zvezi s pripravljenostjo in odzivom na izredne zdravstvene razmere bo izboljšala financiranje za spremljanje, odkrivanje in razumevanje novih in neposrednih groženj za zdravje ter ta spoznanja povezala z zdravstvenimi protiukrepi. V tesnem sodelovanju z državami članicami bo izboljšala dostop do proizvodnih zmogljivosti med krizami ter podprla javno naročanje, ustvarjanje zalog in uporabo zdravstvenih protiukrepov v okviru prizadevanj za pripravljenost in odziv. Podpirala bo tudi razvoj znanja in zmogljivosti držav članic EU za preprečevanje resnih čezmejnih groženj za zdravje ter pripravljenost in odziv nanje.

ERCC naj bi imel ključno vlogo z razširjeno novo zmogljivostjo osrednjega vozlišča EU za krizno usklajevanje. Njegovo glavno področje dejavnosti je osredotočeno na boljše razumevanje kriz, kar omogoča bolj proaktivne ureditve na področju pripravljenosti in odziva, medsektorsko usklajevanje brez prevzemanja ali podvajanja sektorskega strokovnega znanja ter izboljšano spremljanje, hkrati pa so države članice in nosilci odločanja obveščeni o pristojnostih in odgovornostih.

Zaradi podporne pristojnosti na tem področju politike in s tem povezanih nacionalnih vprašanj občutljive narave pri širjenju zmogljivosti EU za krizno upravljanje bi morala biti operativna uporaba ureditev za odziv v okviru te dodatne ravni pripravljenosti povezana s sprožilnim mehanizmom, ki ga aktivira Svet, in z obstoječimi postopki, kot je aktivacija ureditve IPCR ali solidarnostne klavzule (v skladu s členom 222 PDEU).

Na podlagi pridobljenih izkušenj bodo stopnje sofinanciranja in operativna pravila iz Sklepa št. 1313/2013 in programa EU za zdravje poenostavljeni, da se omogoči učinkovitejše in prožnejše izvajanje v hitro razvijajočih se krizah. Cilj predlagane uredbe je zato pojasniti pravila o operacionalizaciji številnih dejavnosti pri odzivu, kot so vzpostavitev logističnih vozlišč in vozlišč za medicinsko evakuacijo, ustrezne medicinske evakuacije, vnaprejšnja postavitev odzivnih zmogljivosti in intervencijskih ekip. Na jasnejši način bo vključevala tudi donacije zasebnega sektorja v okviru MUCZ, ki so bile uspešno uvedene med operacijami v odziv na potrebe v Ukrajini.

Poleg tega bo predlagana uredba bolje opredelila podporo MUCZ državam članicam v njihovih nacionalnih ciklih pripravljenosti. To vključuje posebna pravila, ki spodbujajo medsebojne strokovne preglede in prostovoljne ocene nacionalnih sistemov pripravljenosti. Vloga mreže znanja Unije na področju civilne zaščite kot stebra krepitve zmogljivosti bo dodatno okrepljena kot platforma za izmenjavo strokovnega znanja, pridobljenih izkušenj in inovativnih praks pri obvladovanju tveganja nesreč, hkrati pa bodo dodana pravila o pripravljenosti prebivalstva in sodelovanju s ključnimi deležniki (vojaškim in zasebnim sektorjem) v okviru usposabljanj in urjenja.

Namen predlagane uredbe je določiti prožnejšo in celovito proračunsko strukturo, ki bo temeljila na širšem cilju in področju pripravljenosti. Njeni okrepljeni prožnosti in odzivnosti na krize s hudimi posledicami in na nove grožnje bo treba dodati ustrezne dejavnosti, povezane s preprečevanjem in pripravljenostjo, kot so predvidevanje, napovedovanje in razvoj zmogljivosti.

2025/0223 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in podpori Unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere ter razveljavitvi Sklepa št. 1313/2013/EU (mehanizem Unije na področju civilne zaščite)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 168(5), člena 196 in člena 322(1), točka (a), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Glede na znatno povečanje števila in resnosti naravnih nevarnosti in nevarnosti, ki jih povzroči človek, v zadnjih letih je treba okrepiti sodelovanje na področju civilne zaščite na ravni Unije, da se ustvari odporna Unija z zmogljivostmi, potrebnimi za predvidevanje in obvladovanje teh tveganj in groženj, ne glede na njihovo naravo izvora, da se državljanom Unije zagotovi ustrezna zaščita. To vlogo bi moral izpolnjevati mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije) s krepitvijo sodelovanja in usklajevanja med državami članicami, da bi se povečala splošna sposobnost preprečevanja nesreč in kriz ter pripravljenosti in odziva nanje.

(2)Ta uredba določa okvirna finančna sredstva za mehanizem Unije ter financiranje pripravljenosti in odziva na izredne zdravstvene razmere. Za namene te uredbe se tekoče cene izračunajo z uporabo fiksnega 2-odstotnega deflatorja. Za to uredbo se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 15 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določa pravila o oblikovanju in izvrševanju splošnega proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, nefinančnih donacijah, javnem naročanju, posrednem izvajanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(3)Čeprav so ukrepi na področju preventive in pripravljenosti bistveni za povečanje odpornosti Unije na soočanje z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, se pojava, časa in obsega nesreč ne da predvideti. Finančna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev ustreznega odziva, se lahko iz leta v leto precej spreminjajo in bi morala biti na voljo takoj. Združevanje proračunskega načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe zato pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvrševanje delovnih programov. Zato je primerno, da se poleg prenosa odobritev, odobrenega v skladu s členom 12(4) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509, dovoli prenos neporabljenih odobritev, ki so omejene na naslednje leto in so namenjene izključno ukrepom za odzivanje.

(4)V hitro spreminjajočem se gospodarskem, socialnem in geopolitičnem okolju so nedavne izkušnje pokazale potrebo po prožnejšem večletnem finančnem okviru in programih za porabo sredstev Unije. V ta namen bi bilo treba pri financiranju ustrezno upoštevati spreminjajoče se potrebe politike in prednostne naloge Unije, kot so opredeljene v ustreznih dokumentih, ki jih je objavila Komisija, v sklepih Sveta in resolucijah Evropskega parlamenta, hkrati pa zagotoviti zadostno predvidljivost izvrševanja proračuna.

(5)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 16 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 17 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 18 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 19 . V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT in Računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(6)Zaščita pred vsemi vrstami naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ki jo je treba zagotoviti v okviru mehanizma Unije, bi morala zajemati ljudi, okolje in premoženje, vključno s stanovanji, kritično infrastrukturo, kot sta energetska in prometna ali vesoljska infrastruktura, ter kulturno dediščino. Sklicevanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na posledice vseh naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Vključevati bi moralo teroristična dejanja, tehnološke, radiološke ali okoljske nesreče, podnebne spremembe, onesnaževanje morja in celinskih voda, motnje v oskrbi z vodo in odpornost v zvezi z vodo, hidrogeološko nestabilnost, izredne zdravstvene razmere in druge neopredeljene hibridne nesreče ali izredne razmere, ki se zgodijo v Uniji ali zunaj nje. Te nesreče zahtevajo medsektorsko usklajevanje v primerih, ko se uporabljajo tudi drugi mehanizmi Unije za krizno upravljanje.

(7)Mehanizem Unije bi moral s praktičnim sodelovanjem in usklajevanjem spodbujati solidarnost med državami članicami, brez poseganja v njihovo osnovno odgovornost, da zaščitijo ljudi, okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino, na lastnem ozemlju pred vsemi vrstami nesreč ter zagotovijo zadostne zmožnosti lastnih sistemov za obvladovanje nesreč, kar jim omogoča preventivo in ustrezno ter dosledno ukrepanje ob nesrečah, katerih naravo in obseg je mogoče razumno pričakovati in biti pripravljen nanje.

(8)Da bi Unija spodbujala doslednost svojega mednarodnega delovanja na področju civilne zaščite, bi morala priznati ključno vlogo medvladnih organizacij s krepitvijo dialoga o politikah ter izmenjavo znanja in dobrih praks, saj se obsežnost in območje nesreč in kriz povečujeta na svetovni ravni, tveganja in grožnje, povezane z njimi, pa prizadenejo tudi Unijo.

(9)Za spodbujanje povezanega in celostnega pristopa k obvladovanju tveganja nesreč bi morali ukrepi Unije zajemati vse prednostne naloge za ukrepanje v okviru Sendajskega okvira. Medtem ko se strukturni ukrepi za odpornost in pripravljenost obravnavajo horizontalno in v ustreznih programih Unije, bi jih moral mehanizem obravnavati v različnih fazah cikla obvladovanja nesreč, tj. pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivu, in sicer z usklajenim načrtovanjem in ukrepanjem, ki predvidevata in blažita tveganja, krepita pripravljenost in omogočata učinkovit odziv, okrevanje in obnova pa bi morala ostati obravnavana v drugih instrumentih Unije. Unija bi morala spodbujati pomen preprečevanja nesreč in vključevanja preventivnih ukrepov v upravljanje in sektorske politike, da bi zmanjšala tveganja, okrepila odpornost prebivalstva, infrastrukture in osnovnih storitev ter čim bolj zmanjšala posledice nesreč, ter si prizadevati za nadaljnji razvoj ciljev Unije za odpornost na nesreče, določenih z Uredbo (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta 20 . Močnejši skupni operativni odziv na ravni Unije je skupaj s podporo individualnim zmogljivostim držav članic, ki se izvaja z ukrepi za krepitev zmogljivosti, bistvenega pomena za zagotovitev spretnosti, virov in znanja, potrebnih za obvladovanje tveganj, zmanjšanje ranljivosti in povečanje odpornosti na prihodnja tveganja in grožnje.

(10)Za zagotovitev celovitega in posodobljenega pregleda ter razumevanja okolja tveganj na nacionalni in ustrezni podnacionalni ravni bi morale države članice redno izvajati in objavljati ocene tveganj, informacije o tem pa bi morale deliti s Komisijo vsaj vsakih pet let, ali kadar je treba take ocene zaradi znatne spremembe okolja tveganj posodobiti. Komisija bi morala te ocene tveganja ali njihove povzetke uporabiti za pripravo in razvoj scenarijev nesreč, načrtov, ocen tveganj in groženj ter poročil o ukrepih za obvladovanje tveganj na ravni Unije, kot je potrebno za celovito razumevanje tveganj, ki vplivajo na Unijo, in zmogljivosti za njihovo obravnavanje. Take ocene in načrti bi morali biti dosledni in usklajeni z drugimi ustreznimi postopki na nacionalni ravni in ravni Unije.

(11)Čeprav so za zdravstvene politike odgovorne države članice, bi se morale pripraviti na resne čezmejne grožnje za zdravje in se pred njimi zaščititi v duhu evropske solidarnosti, sodelovanja in usklajevanja. Za okrepitev zmogljivosti v Uniji v zvezi s tem bi morala ta uredba zagotavljati podporo zlasti za ukrepe na podlagi Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in Uredbe Sveta (EU) 2022/2372 o okviru ukrepov za zagotavljanje dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov v primeru izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije.  Ta uredba bi morala tudi zagotoviti sinergije s pooblastili Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropske agencije za zdravila, povezanih s krizo, ter ustreznih nacionalnih in mednarodnih organizacij.

(12)Razmere v zvezi z zdravstvenimi protiukrepi na ravni Unije še vedno kažejo odvisnost Unije od tretjih držav pri zagotavljanju oskrbe s surovinami, aktivnimi farmacevtskimi sestavinami, zdravili, medicinskimi pripomočki in osebno zaščitno opremo, ki so v Uniji potrebni med zdravstvenimi krizami, zlasti pandemijami. Uredba bi zato morala zagotavljati podporo ukrepom, ki spodbujajo javno naročanje, upravljanje, ustvarjanje zalog in uporabo v krizi pomembnih izdelkov v Uniji, da se okrepi strateška avtonomija Unije in zagotovi boljša zanesljivost dobave zdravstvenih protiukrepov.

(13)V izrednih razmerah v javnem zdravju na ravni Unije, kot je navedeno v Uredbi (EU, Euratom) 2022/2371, lahko povpraševanje po v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepih presega njihovo ponudbo. V takih razmerah sta povečana proizvodnja in proizvodnja zdravstvenih protiukrepov bistvenega pomena. Podporo bi bilo treba zagotoviti za ukrepe, s katerimi se proizvodna zmogljivost rezervira za v krizi pomembne zdravstvene protiukrepe, vključno s potrebnimi surovinami ter pomožnimi materiali in sestavnimi deli.

(14)Za razliko od običajnih dejavnosti javnega naročanja je za dejavnosti javnega naročanja, povezane s preprečevanjem stopnjevanja morebitnih kriznih zdravstvenih razmer v dejanske krizne razmere, potrebna določena raven prožnosti in odzivnosti. Zato bi morala uredba omogočati dodajanje novih javnih naročnikov, ne da bi pri tem dosegli prag, ki ga zahteva Uredba (EU, Euratom) 2024/2509, da se prepreči nastanek morebitne resne zdravstvene krize.

(15)Programi za gradnjo zmogljivosti ter uporaba in izmenjava raziskav in inovacij so bistveni vidiki sodelovanja na področju civilne zaščite. Da bi okrepili skupno zmogljivost za preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje, podprli izmenjavo znanja znotraj skupnosti civilne zaščite in uporabo raziskav v vseh fazah obvladovanja tveganja nesreč ter okrepili sodelovanje in izmenjavo znanja med akterji civilne zaščite in akterji obvladovanja tveganja nesreč, organizacijami civilne družbe in raziskovalno skupnostjo, je treba ohraniti in dodatno okrepiti mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mreža znanja), vzpostavljeno z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1956 21 . Mreža znanja bi morala temeljiti na delu obstoječih struktur, vključno s strokovnjaki za civilno zaščito, centri odličnosti, univerzami, raziskovalci in drugimi strokovnjaki, mladimi strokovnjaki in izkušenimi prostovoljci na področju obvladovanja izrednih razmer ter vsemi akterji, ki sodelujejo pri obvladovanju tveganja nesreč, ter sodelovati z njimi. Mrežo znanja bi bilo treba v skladu s strategijo za unijo pripravljenosti 22 okrepiti tudi z vključitvijo namenskih ukrepov na področju pripravljenosti prebivalstva in javno-zasebnega sodelovanja. Mreža bi morala omogočati lažjo izmenjavo znanja in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami ter sodelovanje z regionalnimi in lokalnimi organi v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic, da se zagotovi ustrezno upoštevanje njihove vloge, potreb in zmogljivosti.

(16)Da bi se okrepile zmogljivosti Unije za preprečevanje zdravstvenih kriz, pripravljenost in odziv nanje ter njihovo obvladovanje, bi bilo treba s to uredbo podpirati ukrepe, sprejete v okviru dopolnilnih mehanizmov in struktur, vzpostavljenih z ustreznimi instrumenti Unije za krizno upravljanje, upoštevajoč zlasti evropsko dobavno verigo. Ta podpora bi morala vključevati krepitev odzivne zmogljivosti na zdravstvene krize, vključno z načrtovanjem ravnanja v nepredvidljivih razmerah in pripravljenostjo nanje, tudi na vplive podnebja na zdravje, preventivnimi ukrepi, kot so tisti na področju cepljenja in imunizacije, okrepljenimi programi nadzora ter izboljšanim usklajevanjem in sodelovanjem.

(17)Uvesti bi bilo treba določbe za zagotovitev okvira za neprekinjen razvoj ciljev Unije za odpornost na nesreče. Ti cilji temeljijo na sedanjih in v prihodnost usmerjenih scenarijih, vključno z vplivi podnebnih sprememb na tveganja nesreč, podatki o preteklih dogodkih in medsektorski analizi učinka, pri čemer se posebna pozornost nameni ranljivim skupinam in skupnostim, ki živijo na obalnih območjih, otokih ali v drugih regijah, ki so še posebej izpostavljene posledicam podnebnih sprememb, kot so dvig morske gladine in poplave.

(18)V odziv na vse pogostejše in hujše naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, je bistvenega pomena in skupna odgovornost krepitev medgeneracijske družbene odpornosti. To zahteva uporabo skupnih virov mladinskih organizacij in organizacij civilne družbe, medijev, ustanov za izobraževanje, usposabljanje in kulturo, znanstvenih ustanov in akademskih krogov, javnih organov, socialnih partnerjev, zasebnega sektorja, lokalnih mrež in skupnosti ter državljanov pri predvidevanju, preprečevanju in obvladovanju nesreč in kriz ter okrevanju po njih. Učinkovita pripravljenost vsega prebivalstva, vključno z ženskami in skupinami v ranljivem položaju, otroki, starejšimi, begunci, osebami z manjšinskim rasnim ali etničnim ozadjem, kot so Romi, ter invalidi, turisti in tistimi, ki so začasno prisotni na ozemlju države članice in so lahko izpostavljeni čezmejnim tveganjem, krepi družbeno odpornost in zagotavlja, da imajo vsi ljudje, ne glede na njihove sposobnosti, znanje, spretnosti in vire, potrebne za lastno zaščito in podporo drugim pred morebitnimi tveganji in grožnjami.

(19)Kot je navedeno v strategiji za unijo pripravljenosti, načelo vgrajene pripravljenosti vključuje preventivne ukrepe, oceno tveganja, prilagodljivo načrtovanje, udeležbo deležnikov ter varnostne vidike v zakonodajo, politike in programe Unije, vključno z gospodarskimi in socialnimi politikami, usklajenimi v okviru evropskega semestra. Ta pristop zagotavlja proaktiven okvir, ki vsem ustreznim deležnikom, kot so organizacije, skupnosti in organi, omogoča predvidevanje, preprečevanje in obvladovanje kriz ter okrevanje po njih, ne glede na njihov izvor. S spodbujanjem sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ter znanstveno skupnostjo, pa tudi z uporabo rezultatov raziskav in inovacij, načelo vgrajene pripravljenosti krepi zmogljivost za preprečevanje in obvladovanje motenj ter zagotavlja zaščito življenj in sredstev, okolja in integritete kritične infrastrukture.

(20)Vidike preprečevanja tveganja nesreč in pripravljenosti nanje bi bilo treba sistematično vključiti v ustrezne politike, programe in postopke upravljanja. Mehanizem Unije bi zato moral spodbujati načelo vgrajene pripravljenosti, kot je določeno v strategiji, vključno s prispevanjem k razvoju in razširjanju znanja o tveganjih in operativnih izkušenj v podporo načrtovanju in odločitvam, ki upoštevajo tveganja in krepijo pripravljenost v vseh sektorjih.

(21)Pandemija COVID-19 je pokazala večsektorsko naravo zdravstvenih kriz in poudarila pomen vključevanja zdravstvenih vidikov v okvir za krizno upravljanje, ki vključuje to uredbo. Združevanje ukrepov civilne zaščite ter ukrepov pripravljenosti in odzivanja na izredne zdravstvene razmere v okviru civilne zaščite zagotavlja celovit in usklajen pristop k obvladovanju nesreč, kar bo nazadnje okrepilo odpornost in zaščitilo prebivalstvo pred najrazličnejšimi morebitnimi tveganji in grožnjami. Izredne zdravstvene razmere, kot so pandemije, kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, odpornost proti antimikrobikom ali vplivi podnebnih dogodkov, povezanih s povečanjem vektorskih nalezljivih bolezni v Evropi, imajo lahko daljnosežne učinke, ki presegajo zdravstveni sektor in vplivajo na družbeno stabilnost, okoljsko ravnovesje ali zagotavljanje osnovnih storitev, ki temeljijo na kritični infrastrukturi. Predvideni medsektorski pristop lahko prepreči ali ublaži učinek izrednih zdravstvenih razmer, preden te prerastejo v krize. Posebno pozornost je treba nameniti prebivalstvu, ki živi v ustanovah, kot so invalidi ali starejši, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, in so še posebej izpostavljeni in prizadeti v izrednih zdravstvenih razmerah, kot je pokazala kriza zaradi COVID-19.

(22)Čeprav so države članice odgovorne za svoje zdravstvene politike, bi morale zaščititi javno zdravje v duhu evropske solidarnosti, sodelovanja in usklajevanja. To sodelovanje bi moralo izboljšati pripravljenost na resne čezmejne grožnje za zdravje ter njihovo preprečevanje in obvladovanje. Pripravljenost je ključnega pomena za izboljšanje odpornosti na prihodnje grožnje. Izkušnje, pridobljene s pandemijo COVID-19, so pokazale, da je potrebno nadaljnje ukrepanje na ravni Unije v podporo sodelovanju in usklajevanju med državami članicami. Na podlagi tega sodelovanja bi se morali izboljšati pripravljenost, preprečevanje in obvladovanje širjenja hudih človeških okužb in bolezni prek meja, da bi se borili proti drugim resnim čezmejnim grožnjam za zdravje ter zaščitili in izboljšali zdravje in dobro počutje vseh ljudi v Uniji.

(23)Ob hitro naraščajočih tveganjih in negotovosti je namen Unije krepitev odpornosti na različnih področjih, da bi lahko učinkovito predvideli in prestali različne izzive in krize ter okrevali po njih. V zvezi s tem politična zavezanost k uresničevanju evropskega mehanizma civilne obrambe vključuje močno politično udejstvovanje, da se zagotovijo ustrezne in prožne ureditve za uspešno in učinkovito reševanje medsektorskih, kompleksnih in dolgotrajnih kriz. Te specifične ureditve bi bilo treba uporabljati za medsektorske krize, pa tudi, vendar ne izključno, za situacije, v katerih je bil sprožen celostni politični odziv na krize ali aktivirana solidarnostna klavzula, ali za primere, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) razglasila za izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju, pa tudi za izredne razmere, ki spadajo na področje uporabe drugih instrumentov Unije za reševanje sektorskih izrednih razmer, kot so izredne razmere, povezane z notranjim trgom ter konzularnimi, varnostnimi, zdravstvenimi in podnebnimi razmerami, kadar lahko zmogljivosti mehanizma Unije zagotovijo podporo pri obvladovanju posledic teh kriz.

(24)Unija bi morala biti pripravljena na obsežne medsektorske incidente in krize, vključno z možnostjo oborožene agresije, ki prizadenejo eno ali več držav članic. V večini kriznih razmer običajno glavno odgovornost nosijo nacionalni organi za civilno zaščito. Vendar civilni organi v vse večjem številu scenarijev, kot so izredne zdravstvene razmere, ekstremni vremenski dogodki ter hibridni ali kibernetski napadi, potrebujejo vojaško podporo. V primeru oborožene agresije bi oborožene sile potrebovale civilno podporo za zagotavljanje neprekinjenega delovanja države in družbe. Zato je treba izboljšati interakcijo med civilnimi in vojaškimi akterji, ne da bi pri tem ogrozili njihove pristojnosti in ob polnem sodelovanju z državami članicami. Komisija in visoki predstavnik bi morala v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi strategije za unijo pripravljenosti razviti ureditve za civilno-vojaško pripravljenost. Te ureditve bi morale pojasniti vloge, odgovornosti in prednostne naloge institucij, organov, agencij in držav članic Unije pri pripravi na incidente in krize ter odzivanju nanje.

(25)Pri odzivu na nesreče imajo lahko pomembno vlogo vojaška sredstva, ki se uporabijo pod civilnim vodenjem in kot zadnja možnost. Kadar je uporaba vojaških zmogljivosti v podporo operacijam civilne zaščite primerna, bi moralo sodelovanje z vojsko potekati v skladu z načini, postopki in merili, ki jih Svet ali njegova pristojna telesa določijo, da se mehanizmu Unije dajo na voljo vojaške zmogljivosti, potrebne za civilno zaščito, in bi moralo biti v skladu z ustreznimi mednarodnimi smernicami.

(26)Krize so pogosto medsektorske narave in vplivajo na več strani družbe ter zahtevajo usklajen in celosten odziv različnih sektorjev. Te krize ne glede na to, ali so posledica naravnih nesreč ali varnostnih ali izrednih razmer v javnem zdravju, običajno presegajo tradicionalne meje in vplivajo na več sektorjev hkrati. Določiti bi bilo treba pravila, na podlagi katerih bi lahko mehanizem Unije učinkovito podprl medsektorsko obvladovanje krize, skupaj z ukrepi in postopki, ki obstajajo v okviru drugih instrumentov Unije.

(27)Večplastna narava medsektorskih kriz zahteva povezan in celosten pristop k njihovemu obvladovanju, zaradi česar je potrebno tesno in učinkovito sodelovanje za uspešno obvladovanje izzivov, ki jih prinašajo. Nacionalni organi civilne zaščite bi morali ostati glavni pristojni organi, ki podpirajo mehanizem Unije. Hkrati je treba nacionalna prizadevanja podpreti z usklajevanjem, spremljanjem in podporo medsektorskega delovanja na ravni Unije. Zato bi bilo treba ustanoviti vozlišče za krizno usklajevanje (v nadaljnjem besedilu: vozlišče). Vozlišče deluje v sinergiji s Centrom za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) in dopolnjuje njegovo funkcijo, pri čemer uporablja obstoječe strukture in strokovno znanje ERCC. ERCC bo v skladu s svojim mandatom še naprej podpiral mehanizem Unije in deloval kot osrednja točka za operativno usklajevanje z organi držav članic, vključno s subjekti, ki so jih pooblastile države članice, institucijami in organi Unije, ter službami Komisije. Da bi se ta prizadevanja čim bolj povečala, bi bilo treba določiti pravila, s katerimi bi Unija lahko v večji meri podprla ukrepe držav članic, da bi se natančno odražale zahteve in nujnost potreb. Da bi zunanje delovanje učinkoviteje povezali z notranjim odzivanjem na krize in preprečili podvajanje prizadevanj, bi moralo vozlišče sodelovati z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), zlasti z njenim Centrom za krizno odzivanje, ob upoštevanju vloge in pristojnosti visokega predstavnika.

(28)Za zagotovitev skladnosti z ustreznimi obstoječimi strukturami se bo vozlišče za krizno usklajevanje tesno usklajevalo tudi z arhitekturo Komisije za notranjo varnost, vključno s prihodnjo ustanovitvijo centra za povezane varnostne operacije (ISOC), kot je bilo napovedano v sporočilu Komisije ProtectEU: evropska strategija notranje varnosti 23 . Dejavnosti vozlišča bodo po potrebi usklajene s standardnimi operativnimi postopki Komisije, komunikacijskimi orodji in varnostnimi postopki, s čimer bodo v kar največji meri zagotovljene interoperabilnost, lažja izmenjava informacij in podpora varnostnim vidikom pri zaščiti sredstev Komisije.

(29)Določbe te uredbe, naslovljene na države članice, bi bilo treba razumeti, kot da so naslovljene tudi na pridružene države. Čeprav lahko ta uredba v primeru medsektorskih kriz dopolnjuje izvajanje drugih instrumentov Unije za obvladovanje tveganj, pa države, pridružene mehanizmu Unije, ne bi smele biti vključene, razen če spadajo na področje uporabe podprtega instrumenta.

(30)Pravila bi morala določati, da lahko prošnjo za pomoč v okviru mehanizma Unije vložijo prizadeta država, ne glede na to, ali gre za državo članico ali tretjo državo, ter Združeni narodi in njihove agencije ali mednarodna organizacija, ki je posebej opredeljena za ta namen. Pri takih prošnjah za pomoč bi bilo treba omogočiti, da se opredeli vrsta civilne zaščite ali pomoči, ki je potrebna za reševanje izrednih razmer, tudi kadar gre za prošnjo za sredstva z dvojno rabo.

(31)Države članice bi morale ob podpori Komisije in po potrebi delegacij Unije v tretjih državah zagotoviti, da se sprejmejo vsi ustrezni ukrepi za pravočasen prevoz pomoči, ki jo nudijo, tudi v zvezi s pripravo prevoza ter razpoložljivostjo in možnostjo uporabe take pomoči.

(32)V primerih povečanega tveganja nesreč v državi članici ali tretji državi bi morala biti mogoča začasna dodelitev katerih koli odzivnih zmogljivosti v okviru mehanizma Unije. To bi moralo vključevati začasno napotitev virov in skupin za odzivanje v pričakovanju naravnih nevarnosti ali nevarnosti, ki jih povzroči človek.

(33)Za zagotovitev operativne pripravljenosti, zlasti na območjih s tveganjem požarov v naravi med poletno sezono in na drugih območjih s ponavljajočimi se sezonskimi tveganji, bi moral mehanizem Unije omogočiti vnaprejšnjo razmestitev odzivnih zmogljivosti v državah članicah za obravnavanje teh tveganj. Ta proaktivni ukrep bi moral okrepiti pripravljenost Unije za boj proti ponavljajočim se nesrečam in ublažiti njihove uničujoče posledice za življenja, domove in okolje. Hkrati bi moral ta ukrep olajšati izmenjavo tehničnega in operativnega znanja v različnih scenarijih in požarnih razmerah, okrepiti interoperabilnost in izboljšati koncept podpore države gostiteljice za odzivne zmogljivosti. Kadar bi se te zmogljivosti in intervencijske ekipe morale odzvati na nesrečo med njihovo vnaprejšnjo razmestitvijo, bi se morala uporabljati pravila o odzivu, zlasti glede stroškov njihovega delovanja.

(34)Z naraščajočimi temperaturami in daljšimi obdobji suše se tveganje požarov v naravi v Uniji povečuje, obenem pa ti postajajo vse pogostejši in intenzivnejši. Hkrati pa omejena razpoložljivost specializiranih odzivnih zmogljivosti, vključno z amfibijskimi zmogljivostmi za gašenje gozdnih požarov iz zraka, ostaja velika težava in predstavlja glavni operativni izziv Unije pri soočanju s sočasnimi požari v naravi. Za zagotovitev nemotenega prehoda na polno izvajanje rezerve zmogljivosti na ravni Unije rescEU, vzpostavljene s Sklepom (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta 24 , je bistvenega pomena, da se prehodno obdobje, določeno v Sklepu (EU) 2023/2671 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , podaljša do leta 2034, da bo lahko Unija še naprej financirala nacionalna sredstva za gašenje požarov iz zraka in jih dala na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije, medtem ko se postopoma vzpostavlja stalna flota rescEU za gašenje gozdnih požarov iz zraka; ta nova sredstva za gašenje požarov iz zraka, financirana iz rescEU, se trenutno razvijajo in naj bi bila postopoma na voljo od leta 2028.

(35)Mehanizem Unije se lahko uporabi za zagotavljanje podpore na področju civilne zaščite za konzularno pomoč državljanom Unije, ki so jih prizadele nesreče v tretjih državah, če za to zaprosijo države članice, katerih državljane je prizadela nesreča. Da bi bila uporaba mehanizma Unije čim bolj učinkovita in da bi se izognili težavam na terenu, bi morale zadevne države članice takšne prošnje, če je le mogoče, uskladiti med seboj in z vsemi drugimi ustreznimi akterji. Brez poseganja v druge možne ukrepe lahko podpora na področju civilne zaščite za konzularno pomoč zajema ukrepe, kot sta repatriacija ter pomoč pri odhodih in evakuacijah. Države članice lahko zaprosijo za tako podporo, kadar z uporabo komercialnih možnosti ne morejo zagotoviti hitre in učinkovite evakuacije državljanov Unije, ker je prišlo do nenadnih izrednih razmer ali političnih ali varnostnih razmer, zaradi katerih komercialni leti morda ne zadostujejo ali pa so nezanesljivi ali nedostopni. Poleg tega se prošnje lahko vložijo v primerih, ki vključujejo več držav članic ali obsežne repatriacije, pomoč pri odhodih in evakuacijah, kadar bi združevanje prevoznih sredstev zagotovilo uspešnejšo in stroškovno učinkovitejšo rešitev. Država članica prizadetih državljanov ali država članica, ki usklajuje pomoč za vse državljane Unije, lahko v okviru mehanizma Unije za podporo na področju civilne zaščite za konzularno pomoč prejme finančno podporo. Za nadaljnje spodbujanje načela evropske solidarnosti iz te uredbe bi morala biti finančna pomoč progresivna, glede na to, da so na prevoznih sredstvih državljani Unije, ki imajo različna državljanstva. Država članica, ki izvaja konzularno pomoč za državljane Unije brez predstavništva v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2015/637 26 , lahko zahteva, da potniki ali države članice, katerih državljani so zajeti s tem ukrepom, prispevajo h kritju stroškov, povezanih s tem ukrepom, in sicer po tržnih cenah. Kadar so države članice, ki zagotavljajo tako konzularno pomoč, upravičene do finančne pomoči v okviru mehanizma Unije, bi bilo treba pri določanju morebitnega prispevka mehanizma Unije upoštevati povračila, zahtevana v skladu z navedeno direktivo. Kot dodatna raven pomoči civilne zaščite se lahko za podporo na področju civilne zaščite za konzularno pomoč uporabijo tudi zmogljivosti rescEU na področju prevoza in logistike.

(36)Za izboljšanje berljivosti in s tem pravne varnosti bi bilo treba poenostaviti financiranje stroškov prilagajanja za odzivne zmogljivosti, dodeljene evropskemu naboru civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ECPP). Poleg tega bi bilo treba zagotoviti višje financiranje za operativne stroške, ki nastanejo med uporabo zmogljivosti ECPP, registriranih v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2025/704 27 , v odzivnih operacijah v okviru mehanizma Unije.

(37)rescEU je večkrat dokazal svojo dodano vrednost v operacijah usklajenega odziva Unije. Za zagotovitev skladnosti s strategijo in glede na razpoložljivost finančnih sredstev bi morala Komisija dodatno okrepiti rescEU s financiranjem vzdrževanja obstoječih zmogljivosti ter njihovim povečanjem in vzpostavitvijo dodatnih zmogljivosti. Razvoj zmogljivosti rescEU bi moral vključevati vse oblike nabave, kot so javno naročanje, sklepanje pogodb, najem ali zakup, tudi za zdravstvene protiukrepe. V tem okviru ter v skladu s pravom Unije in mednarodnimi zavezami bi bilo treba spodbujati uporabo rešitev, razvitih ali oblikovanih v Uniji, da bi okrepili strateško avtonomijo Unije in odpornost kritičnih dobavnih verig. V izjemnih okoliščinah, na primer kadar zahtevani zdravstveni protiukrepi v okviru rescEU niso opredeljeni, na primer za aktivne farmacevtske sestavine ali zdravila v preskušanju, bi zaloge lahko oblikovali zunaj mehanizma Unije. Izkušnje, pridobljene med uporabo zmogljivosti med pandemijo COVID-19, v okviru odziva Unije na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini in med ponavljajočimi se sezonami požarov v naravi, kažejo, da je treba pravila, ki urejajo upravljanje in hitro uporabo zmogljivosti rescEU, dodatno racionalizirati, da se zagotovi hiter odziv.

(38)Zmogljivosti rescEU se lahko uporabijo zunaj Unije, če naravna nevarnost ali nevarnost, ki jo povzroči človek, postane zelo obsežna in ima mednarodne razsežnosti. O taki uporabi bi bilo treba razmisliti, kadar je v interesu Unije, da se odzove na izredne razmere, ali kadar kriza lahko vpliva na Unijo, tudi kadar kriza ogroža državljane Unije, zahteva nujno posredovanje in je bila priglašena v okviru drugih instrumentov Unije ali mednarodnih mehanizmov za odziv.

(39)Sodelovanje zasebnega sektorja bi bilo treba dodatno okrepiti z usmerjanjem donacij za pomoč ob nesrečah v obstoječe zmogljivosti v okviru rescEU, ki jih gostijo države članice. Donacije bi bilo treba usmerjati prek držav članic, ki gostijo zmogljivosti rescEU, ob upoštevanju zagotavljanja kakovosti pred morebitno odpremo. Določiti bi bilo treba pravila, ki bi omogočala vzpostavitev logističnih vozlišč za namene združevanja pomoči ali skladiščenja zalog zmogljivosti rescEU, ki bi jih lahko prejeli od zasebnega sektorja.

(40)Z omogočanjem nadaljnjega razvoja in okrepljenega povezovanja čezmejnih sistemov odkrivanja, zgodnjega opozarjanja in alarmiranja, ki so pomembni za Unijo, bi morala Unija pomagati državam članicam pri skrajšanju časa, potrebnega za odzivanje na nesreče, in pri pravočasnem izdajanju opozoril državljanom Unije. Ti sistemi bi morali izkoristiti obstoječe in nove informacijske vire in infrastrukture, hkrati pa dejavno spodbujati uvajanje inovativnih tehnologij. Bistveno je okrepiti zmogljivosti držav članic, saj nosijo glavno odgovornost za opozarjanje svojega prebivalstva, da se zagotovita učinkovito razširjanje opozoril in pripravljenost v primeru nesreč.

(41)Za izboljšanje pripravljenosti na medsektorske in čezmejne nesreče ter nesreče na ravni Unije bi morala Unija prek svojega mehanizma in obstoječih orodij Unije zagotavljati podporo državam članicam pri razvoju in izvajanju sistemov javnega opozarjanja. Mehanizem Unije bi moral po potrebi izkoriščati storitve, ki jih zagotavljajo vesoljski sistemi Unije, kot so Galileo, EGNOS, Copernicus in storitev za opazovanje Zemlje za državne potrebe, IRIS2 in GOVSATCOM, ter storitve spremljanja razmer v vesolju. Komponenta zgodnjega opozarjanja storitve programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah, ki jo sestavljajo evropski sistem za poznavanje poplavnih razmer, evropski informacijski sistem za gozdne požare in evropska opazovalnica za suše, bi morala prispevati k skrajšanju odzivnega časa pri nesrečah. Ta sredstva so pomembna orodja na ravni Unije za učinkovito pripravo in odziv na nesreče in krize znotraj in zunaj meja Unije.

(42)Mehanizem Unije bi moral konsolidirati in združiti analitične in znanstvene zmogljivosti, potrebne za operativno pripravljenost pri usklajenem odzivu Unije, v okviru instrumenta za znanstveno-tehnično svetovanje (STAF). Ta instrument bi moral delovati kot podporni steber za ERCC, vozlišče in države članice. STAF bi moral zagotoviti strokovno analizo ter znanstvena in tehnična spoznanja, kar bi prispevalo k boljši operativni pripravljenosti, analizi in spremljanju razmer. S pobudo bi morali sprejeti medsektorski pristop, pristop, ki je usmerjen v storitve, in pristop, ki upošteva vse nevarnosti, da bi predvideli nesreče in krize ter se nanje pripravili in odzvali, s čimer bi dopolnili raziskovalno in razvojno delo interne službe Komisije za znanost in znanje (Skupno raziskovalno središče).

(43)V zadnjih letih je bil mehanizem Unije večkrat aktiviran za izvajanje zdravstvenih evakuacij iz tretjih držav, ki so jih prizadele nesreče in katerih sistemi zdravstvenega varstva so bili preobremenjeni, zlasti v odziv na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, humanitarno krizo v Gazi in po požaru v nočnem klubu v Severni Makedoniji, ter je zagotovil varno premestitev in zdravljenje pacientov v državah članicah in drugih državah, pridruženih mehanizmu Unije, ki so prostovoljno zagotovile tako podporo. Zato bi morala Unija pri obsežnih operacijah podpreti vrsto ukrepov, ki omogočajo usklajevanje premestitve pacientov iz države prosilke v državo članico zdravljenja. Taki ukrepi lahko vključujejo napotitev ocenjevalne ekipe in kratkoročni tranzit v lokalno zdravstveno ustanovo ali posebej vzpostavljeno vozlišče za medicinsko evakuacijo, zato bi bilo treba v skupnih pravilih določiti, katere dejavnosti se štejejo za del operacije medicinske evakuacije ter pogoje in postopke za vzpostavitev in delovanje vozlišč, namenjenih lajšanju medicinske evakuacije.

(44)Ob priznavanju pomena spodbujanja mednarodnega sodelovanja na področju civilne zaščite in brez poseganja v pravila, ki urejajo pridružitev tretjih držav mehanizmu Unije, je bistveno, da Komisija sodeluje pri usklajenih prizadevanjih s tretjimi državami, ki imajo podobne cilje na področju obvladovanja tveganja nesreč in civilne zaščite. To bi moralo Komisiji omogočiti, da uskladi prednostne naloge politike in operacije z nacionalnimi organi tretjih držav, ki so določene kot strateške partnerske države.

(45)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe zadevnimi izvedbenimi akti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

(46)Za sprejetje ustreznih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, saj se s temi akti izvajajo akti, ki se splošno uporabljajo.

(47)Na podlagi člena 85(1) Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 29 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji te uredbe ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(48)Mehanizem Unije naj bi se izvajal v skladu z Uredbo (EU) [XXX]* Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o okviru smotrnosti], ki določa pravila za spremljanje odhodkov in okvir smotrnosti za proračun, vključno s pravili za zagotavljanje enotne uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 33(2), točka (d), Uredbe (EU) 2024/2509 in načela enakosti spolov iz člena 33(2), točka (f), Uredbe (EU) 2024/2509, pravili za spremljanje in poročanje o smotrnosti programov in dejavnosti Unije, pravili za vzpostavitev portala Unije za financiranje, pravili za ocenjevanje programov ter drugimi horizontalnimi določbami, ki se uporabljajo za vse programe Unije, kot so določbe o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti.

(49)Kadar pomoč v okviru mehanizma Unije prispeva k humanitarnemu odzivu Unije, zlasti v zahtevnih izrednih razmerah, bi se morale za dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, upoštevati humanitarna načela ter načela za uporabo civilne zaščite in vojaških sredstev, določenimi v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati tudi drug odziv na izredne humanitarne razmere, ki ga financira Unija, ter zagotoviti usklajenost z uveljavljenimi smernicami in cilji. Mehanizem Unije bi moral nadomestiti mehanizem Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljen s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

(50)Sklep št. 1313/2013/EU bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE

Poglavje 1
Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1

Predmet urejanja

1.Ta uredba določa mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije) in podporo Unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere. Določa tudi cilje, proračun za obdobje od leta 2028 do leta 2034, oblike financiranja s strani Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja.

2.Ta uredba določa predvsem:

(a)pravila o delovanju mehanizma Unije, vključno s specifičnimi ukrepi za preprečevanje, pripravljenost in odziv;

(b)pravila o delovanju Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) kot usklajevalnega organa mehanizma Unije;

(c)pravila o vzpostavitvi vozlišča za krizno usklajevanje (v nadaljnjem besedilu: vozlišče) kot splošne strukture za lažje spremljanje razmer ter operativno medsektorsko pripravljenost in usklajevanje;

(d)podporne ukrepe za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere.

Člen 2

Področje uporabe

1.Cilj te uredbe je zagotoviti zaščito ljudi, okolja in premoženja ter kulturne dediščine pred vsemi vrstami naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, vključno z resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje.

2.Ta uredba omogoča medsektorsko usklajevanje v razmerah, ko se uporabljajo drugi mehanizmi Unije za odziv na krize ali obvladovanje tveganj. Določbe Uredbe ne posegajo v pristojnosti visokega predstavnika na področju zunanje razsežnosti kriz, vključno z misijami in operacijami, ki se izvajajo v okviru skupne varnostne in obrambne politike.

3.Ta uredba ne vpliva na obveznosti iz obstoječih pravnih aktov Unije ali iz obstoječih mednarodnih sporazumov niti na pristojnosti Komisije glede varnosti osebja, sredstev in informacij Komisije. Uporablja se brez poseganja v druge pravne akte Unije, ki določajo specifična pravila o odzivu ali obvladovanju tveganj v zvezi s krizami, vključno s pripravljenostjo in odzivom na izredne zdravstvene razmere, in se dopolnjuje z njimi.

4.Naslov II te uredbe določa pravila za:

(a)dejavnosti držav članic na področju preprečevanja in pripravljenosti;

(b)dejavnosti v tretjih državah v zvezi z mobilizacijo in napotitvijo strokovnjakov in ekip civilne zaščite Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: ekipe EUCP), ki svetujejo o ukrepih za preprečevanje in pripravljenost, pa tudi v zvezi s sodelovanjem pri usposabljanju ter izmenjavo znanja in izkušenj v okviru mreže znanja, ter

(c)dejavnosti za pomoč pri odzivu na grožnjo nesreče ali neposredne škodljive posledice nesreče v državah članicah ali tretjih državah na podlagi prošnje za pomoč v skladu s členom 28.

5.Naslov III te uredbe določa pravila za podporo Unije za pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere, zlasti za izvajanje Uredbe (EU) 2022/2371 in Uredbe (EU) 2022/2372.

6.Zaloge iz naslova III se vzpostavijo v skladu s členom 21, razen zdravstvenih protiukrepov, ki niso opredeljeni kot rescEU.

7.Pri uporabi ukrepov za preprečevanje, pripravljenost in odziv na podlagi te uredbe je treba upoštevati posebne potrebe izoliranih, najbolj oddaljenih in drugih regij ali otokov Unije v smislu preprečevanja, pripravljenosti in odziva.

8.Pri odzivu na podlagi te uredbe se upoštevajo posebne potrebe čezmorskih držav in ozemelj v smislu odziva.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„nesreča“ pomeni situacijo, ne glede na njen vzrok, ki resno vpliva ali bi lahko resno vplivala na ljudi, javno zdravje, okolje, kritično infrastrukturo ali premoženje, vključno s kulturno dediščino;

(2)„kriza“ pomeni vsako nesrečo ali grožnjo nesreče, ki vpliva ali bi lahko vplivala na več sektorjev hkrati, brez poseganja v pomen krizne situacije iz člena 2, točka (22), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, ki se uporablja v postopkih javnega naročanja;

(3)„sektor“ pomeni specifično področje medsebojno povezanih družbenih, vladnih in gospodarskih dejavnosti, zlasti zdravje, okolje, prevoz, energijo, varnost in druga področja dejavnosti, ranljiva za nesreče;

(4)„pomoč“ pomeni strokovnjake, module, druge odzivne zmogljivosti ali ekipe za tehnično pomoč in podporo, skupaj z njihovo opremo in pomočjo v naravi, vključno z materialom ali zalogami za pomoč, pa tudi ponudbe institucij, agencij in organov Unije ter druge zmogljivosti, potrebne za ublažitev neposrednih posledic nesreče ali krize;

(5)„pripravljenost“ pomeni stanje pripravljenosti ter zmožnost človeških in materialnih sredstev, struktur, sistemov, skupnosti in organizacij za učinkovit in hiter odziv, ki je rezultat vnaprej izvedenih dejavnosti;

(6)„preprečevanje“ pomeni dejanja, namenjena zmanjševanju tveganj ali ublažitvi morebitnih škodljivih posledic nesreče za ljudi, javno zdravje, okolje in premoženje, vključno s kulturno dediščino;

(7)„cilji Unije za odpornost na nesreče“ pomenijo cilje, ki jih je Komisija skupaj z državami članicami vzpostavila na področju civilne zaščite za podporo dejavnostim na področju preprečevanja in pripravljenosti, katerih namen je izboljšati sposobnost Unije in njenih držav članic, da prenesejo posledice nesreče, ki ima ali bi lahko imela čezmejne učinke;

(8)„skupni komunikacijski in informacijski sistem za primer nesreč“ (CECIS) pomeni spletno platformo, ki jo razvije in vzdržuje Komisija in ki lajša izmenjavo informacij v realnem času med državami članicami in ERCC;

(9)„zgodnje opozarjanje“ pomeni pravočasno in učinkovito zagotovitev informacij, ki omogočajo izvedbo dejanj za preprečevanje ali zmanjšanje tveganj in škodljivih posledic nesreče ter olajša pripravljenost na učinkovit odziv;

(10)„modul“ pomeni samozadostno in samostojno ureditev zmogljivosti držav članic, ki ima vnaprej določene naloge in deluje v skladu s potrebami, ali mobilno operativno ekipo držav članic, sestavljena pa je iz kombinacije človeških in materialnih sredstev ter jo je mogoče opisati v smislu primernosti za interveniranje ali opravljanje naloge oziroma nalog, in za katero so bile določene minimalne tehnične zahteve;

(11)„ekipa za tehnično pomoč in podporo“ (ekipa TAST) pomeni človeške in materialne vire, ki jih ena ali več držav članic nameni za izvajanje logističnih in podpornih nalog;

(12)„intervencijska ekipa“ pomeni specializirano ekipo, ki jo sestavlja usposobljeno osebje in ima sredstva za hiter in učinkovit odziv na posledice nesreč ter ni predhodno dodeljena evropskemu naboru civilne zaščite ali ustanovljena v okviru rescEU;

(13)„ekipa civilne zaščite Evropske unije“ (v nadaljnjem besedilu: ekipa EUCP) pomeni ekipo, sestavljeno iz strokovnjakov in po potrebi ekipe TAST, ki jo ERCC izbere in napoti v skladu s pristojnostmi na podlagi prošnje za izvedenska mnenja o preprečevanju oziroma pripravljenosti ali za nujni odziv v okviru prošnje za pomoč, ki je v teku;

(14)„dvojna raba“ pomeni sredstva in zmogljivosti, ki se uporabijo v civilnem in vojaškem okviru;

(15)„ocena tveganja“ pomeni celoten medsektorski postopek ugotavljanja, analize in evalvacije tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni;

(16)„zmožnost obvladovanja tveganja“ pomeni sposobnost države članice ali njenih regij za zmanjšanje, prilagoditev ali ublažitev tveganj (posledic in verjetnosti nesreč), ugotovljenih v njenih ocenah tveganja, na ravni, ki so sprejemljive za to državo članico. Zmožnost obvladovanja tveganja se ocenjuje v smislu tehnične, finančne in upravne zmogljivosti za izvajanje ustreznih ocen tveganja, načrtovanja obvladovanja tveganja za preprečevanje in pripravljenost ter ukrepov za preprečevanje tveganj in pripravljenost nanje;

(17)„podpora države gostiteljice“ pomeni vsako dejavnost države, ki prejema oziroma pošilja pomoč, ali Komisije, izveden v fazi pripravljenosti ali odziva, za odstranitev predvidljivih ovir za mednarodno pomoč, ponujeno prek mehanizma Unije. Vključuje podporo držav članic za lažji tranzit te pomoči prek njihovega ozemlja;

(18)„logistična podpora“ pomeni bistveno opremo ali storitve, potrebne za odzivne zmogljivosti za opravljanje njihovih nalog, vključno z vzpostavitvijo logističnih vozlišč;

(19)„zdravstvena evakuacija“ pomeni vrsto usklajenih ukrepov, ki omogočajo organiziran prevoz posameznikov, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, z območij, ki so jih prizadele nesreče, do ustreznih zdravstvenih ustanov, bodisi v državi članici bodisi, v primeru državljanov Unije, tudi v tretjih državah;

(20)„vozišče za medicinsko evakuacijo“ pomeni tranzitno infrastrukturo, vzpostavljeno v okviru mehanizma Unije, ki začasno sprejme evakuirane paciente in njihove spremljevalce, zagotavlja medicinsko triažo, stabilizacijo pacientov in neprekinjeno nego (24 ur na dan in 7 dni v tednu) ter po potrebi organizira njihov prevoz do zdravstvenih ustanov v državi članici, kar usklajuje ERCC; vozlišče za medicinsko evakuacijo sestavljajo fizična lokacija, njegovo medicinsko in logistično osebje, oprema in podporne storitve, potrebne za zagotovitev varne predaje pacientov iz države prosilke v državo, ki nudi zdravljenje;

(21)„operativni stroški“ pomenijo vse stroške upravljanja zmogljivosti ali napotitve strokovnjaka ali ekipe EUCP med operacijo. Taki stroški lahko vključujejo stroške, povezane z osebjem, mednarodnim in lokalnim prevozom, logistiko, varnostjo, potrošnim materialom in zalogami ter vzdrževanjem, in druge stroške, ki so potrebni za zagotavljanje učinkovite uporabe teh zmogljivosti;

(22)„stroški prevoza“ pomenijo stroške, povezane s premikom prevoznih in logističnih virov do kraja, ki ga navede država članica prosilka, tretja država ali organizacija, vključno s stroški vseh storitev, pristojbin, logističnih stroškov, manipulativnih stroškov in drugih potreb po prevozu, povezanih z odzivom, stroški goriva in morebitnimi nastanitvenimi stroški ter drugimi posrednimi stroški, kot so davki, dajatve na splošno in stroški tranzita;

(23)„pridružena država“ pomeni tretjo državo, ki je z Unijo podpisala sporazum o sodelovanju pri ukrepih na podlagi te uredbe pod enakimi pogoji kot države članice. Sklicevanje na države članice se razlaga tako, da vključuje pridružene države, razen če je določeno drugače;

(24)„zdravstveni protiukrepi“ pomenijo zdravstvene protiukrepe v smislu člena 3, točka (10), Uredbe (EU) 2022/2371;

(25)„resne čezmejne grožnje za zdravje“ pomenijo grožnje iz člena 3(1) Uredbe (EU) 2022/2371 ter radiološke in jedrske grožnje.

Poglavje 2
Cilji in finančne določbe

Člen 4

Cilji

1.Splošni cilj te uredbe je okrepiti sodelovanje med Unijo in državami članicami pri preprečevanju vseh vrst naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, z namenom obvladovanja posledic in resnih čezmejnih groženj za zdravje, ki se lahko pojavijo v Uniji ali zunaj nje, ter pri pripravljenosti in odzivu nanje, pa tudi v primerih, ko hkrati vplivajo na več sektorjev.

2.Splošni cilj iz odstavka 1 se uresničuje z naslednjimi specifičnimi cilji:

(a)okrepiti razumevanje in predvidevanje tveganj in groženj nesreč, vključno s tistimi, ki so povezani s podnebnimi spremembami in javnim zdravjem, ter si proaktivno prizadevati za preprečevanje ali ublažitev njihovih morebitnih posledic; spodbujati preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje ter povečati sodelovanje med organi civilne zaščite ter zdravstvenimi in drugimi ustreznimi organi;

(b)olajšati, zlasti prek mreže znanja, razvoj zmogljivosti na ravni Unije in držav članic, zlasti s spodbujanjem in povečanjem koriščenja in uporabe rezultatov raziskav in inovacij ob nesrečah in krizah, z zagotavljanjem in izvajanjem programov za krepitev zmogljivosti, kot so usposabljanje in vaje, medsebojni strokovni pregledi, napotitev strokovnjakov in ekip EUCP, ki svetujejo o ukrepih za preprečevanje in pripravljenost, ter drugega strokovnega znanja, pa tudi tehnične in finančne pomoči za podporo strategijam, načrtom in naložbam ter za spodbujanje preprečevanja, pripravljenosti in odpornosti;

(c)izboljšati pripravljenost za odziv na nesreče na ravni držav članic in Unije, vključno z vsemi ravnmi družbe, zlasti (i) s podporo ERCC in vozlišča ter njunih komunikacijskih in informacijskih struktur za usklajevanje in spremljanje razmer med organi držav članic in obstoječimi strukturami EU za krizno upravljanje, (ii) s podpiranjem razvoja in vzdrževanja učinkovitih sistemov zgodnjega opozarjanja za odkrivanje in sporočanje groženj neposrednih nesreč, kar omogoča pravočasno ukrepanje za preprečevanje ali ublažitev posledic, (iii) z razvojem in vzdrževanjem odzivnih zmogljivosti, krepitvijo njihove interoperabilnosti in upoštevanjem njihove morebitne dvojne uporabe v primeru krize, (iv) s spodbujanjem vključevanja vidikov preprečevanja tveganja nesreč in pripravljenosti nanje v politike in finančne okvire na nacionalni ravni in ravni Unije, da bi okrepili dolgoročno odpornost, (v) z olajšanjem pripravljenosti in odpornosti med vsemi akterji in deležniki, vključno z vsemi ravnmi vlade, civilnimi in vojaškimi organi, civilno družbo in zasebnim sektorjem, ter z zagotavljanjem ključnih družbenih funkcij, da bi okrepili splošno pripravljenost prebivalstva in družbeno odpornost;

(d)omogočiti hiter in učinkovit odziv v Uniji, tudi v državah iz člena 9(1), pa tudi zunaj Unije, na podlagi prošnje za pomoč v skladu s členom 28;

(e)podpreti pripravljenost držav članic in Unije na medsektorske krize in odziv nanje, zlasti s povečanjem pomoči za obravnavanje njihove intenzivnosti in učinka, pa tudi s podpiranjem odziva na krize, ki se je začel v okviru drugih instrumentov Unije za odziv na krize ali obvladovanje tveganj, kadar je to potrebno, tudi prek vozlišča, ter s podpiranjem sodelovanja in usklajevanja med ustreznimi civilnimi in vojaškimi akterji, zlasti s podpiranjem vzpostavitve celovitih civilno-vojaških dogovorov o pripravljenosti;

(f)okrepiti prizadevanja držav članic in Unije na področju pripravljenosti in odziva na izredne zdravstvene razmere s:

(i) krepitvijo zmogljivosti za preprečevanje resnih čezmejnih groženj za zdravje ter pripravljenost in hiter odziv nanje, zlasti s podpiranjem politik in rešitev na področju zdravstvene varnosti, izboljšanjem zbiranja podatkov in sistemov zgodnjega opozarjanja in nadzora ter

(ii) izboljšanjem dobave zdravstvenih protiukrepov, tako da se povečata razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih protiukrepov, zlasti z rezervacijami zmogljivosti, javnim naročanjem, ustvarjanjem zalog in uporabo, ter

(iii) usklajevalnimi ukrepi in krepitvijo zmogljivosti.

Člen 5

Civilno-vojaška pripravljenost in sodelovanje EU

Komisija sodeluje z visokim predstavnikom pri:

(a)prispevanju k razvoju ukrepov za izboljšanje civilno-vojaške pripravljenosti in usklajevanja odziva v Uniji v posvetovanju z državami članicami;

(b)oblikovanju ureditev za pojasnitev vlog in odgovornosti ter določitvi prednostnih nalog za pripravljenost in odziv na nesreče in krize v Uniji ter scenarijev na ravni Unije, ki bodo podlaga za usposabljanje in vaje na ravni Unije, dobre prakse, vključno s standardnimi operativnimi postopki ter mehanizmi za učinkovito sodelovanje in komunikacijo v kriznih scenarijih.

Člen 6

Proračun

1.Okvirna finančna sredstva za izvajanje Uredbe za obdobje 2028–2034 znašajo 10 675 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.

3.Odobritve se lahko knjižijo v proračun Unije po letu 2034, da se pokrijejo potrebni odhodki in omogoči upravljanje ukrepov, ki niso zaključeni do leta 2034.

4.Finančna sredstva iz odstavka 1 tega člena in zneski dodatnih sredstev iz člena 7 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Uredbe, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, korporativni informacijskotehnološki sistemi in platforme ter dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno s korporativnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, ter za vso drugo tehnično in upravno pomoč ali odhodke, povezane z zaposlenimi, ki jih ima Komisija pri upravljanju na podlagi te uredbe.

5.Poleg člena 12(4) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 se odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, ki niso bile porabljene do konca proračunskega leta, za katero so bile vključene v letni proračun, samodejno prenesejo in se lahko prevzamejo oziroma izplačajo do 31. decembra naslednjega leta. Prenesene odobritve se uporabijo samo za dejavnosti pri odzivu. V naslednjem proračunskem letu so prenesene odobritve prve odobritve, ki se porabijo.

Člen 7

Dodatna sredstva

6.Države članice, institucije, organi in agencije Unije, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali druge tretje strani lahko zagotovijo dodatne finančne ali nefinančne prispevke na podlagi te uredbe. Dodatni finančni prispevki so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(2), točka (a), (d) ali (e), ali člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

7.Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo dajo na voljo na podlagi te uredbe. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno ali posredno v skladu s členom 62(1), točka (a) ali (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Dodajo se znesku iz člena 6(1) te uredbe. Uporabijo se v korist zadevne države članice. Kadar Komisija za dodatne zneske, ki so tako dani na voljo na podlagi te uredbe, ne sklene pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, se lahko ustrezni zneski, za katere niso sklenjene obveznosti, na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo nazaj v enega ali več zadevnih izvornih programov ali njihovih naslednikov.

Člen 8

Alternativno, kombinirano in kumulativno financiranje

1.Ta uredba se izvaja v sinergiji s programi Unije. Ukrep, ki je prejel prispevek Unije iz drugega programa, lahko prejme tudi prispevek na podlagi te uredbe. Za ustrezni prispevek se uporabljajo pravila zadevnega programa Unije, lahko pa se za vse prispevke uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. Če vsi prispevki Unije temeljijo na upravičenih stroških, kumulativna podpora iz proračuna Unije ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa in se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Postopki dodeljevanja iz te uredbe se lahko izvedejo skupaj v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja z državami članicami, institucijami, organi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami, mednarodnimi finančnimi institucijami ali drugimi tretjimi stranmi (partnerji v skupnem postopku dodeljevanja), če je zagotovljena zaščita finančnih interesov Unije. Za take postopke se uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. V ta namen lahko partnerji v skupnem postopku dodeljevanja dajo sredstva na voljo programu Unije v skladu s členom 7 te uredbe ali pa se lahko pooblastijo za izvajanje postopka dodeljevanja, po potrebi v skladu s členom 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. V skupnih postopkih dodeljevanja so lahko predstavniki partnerjev v skupnem postopku dodeljevanja tudi člani komisije za ocenjevanje iz člena 153(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

Člen 9

Pridružene tretje države

1.Pridružitev na podlagi te uredbe se lahko ponudi naslednjim tretjim državam kot delna ali polna pridružitev, in sicer v skladu s cilji iz člena 4 ter ustreznimi mednarodnimi sporazumi ali v okviru teh sporazumov sprejetimi sklepi, ki se uporabljajo za:

(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter evropske mikrodržave;

(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke:

(c)države evropske sosedske politike;

(d)druge tretje države.

2.Pridružitveni sporazumi za sodelovanje na podlagi te uredbe:

(a)zagotavljajo pravično ravnotežje med prispevki in koristmi tretje države, ki se pridruži na podlagi te uredbe;

(b)določajo pogoje za sodelovanje na podlagi te uredbe, vključno z izračunom finančnih prispevkov, sestavljenih iz operativnega prispevka in pristojbine za sodelovanje in njegove splošne upravne stroške;

(c)ne podeljujejo nobenih pooblastil za odločanje v skladu s to uredbo;

(d)jamčijo pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese;

(e)po potrebi zagotavljajo zaščito interesov Unije v zvezi z varnostjo in javnim redom.

Za namene točke (d) tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki se zahtevajo na podlagi uredb (EU, Euratom) 2024/2509 in (EU, Euratom) št. 883/2013, ter zagotovi, da so sklepi o izvršbi, ki nalagajo denarno obveznost na podlagi člena 299 Pogodbe, ter sodbe in sklepi Sodišča Evropske unije izvršilni naslov.

Člen 10

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.Ta uredba se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja s subjekti iz člena 62(1), točka (c), navedene uredbe.

2.Financiranje Unije se lahko zagotovi v kateri koli obliki v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, zlasti kot nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila in nefinančne donacije.

3.Komisija lahko dodeli neposredna nepovratna sredstva državam članicam brez razpisa za zbiranje predlogov za ukrepe v okviru specifičnih ciljev iz člena 4(2) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509.

4.Nepovratna sredstva v okviru specifičnih ciljev iz člena 4(2) se lahko uporabljajo v kombinaciji s financiranjem iz Evropske investicijske banke, bank v Uniji ali pridruženih državah ali iz drugih razvojnih ali javnih finančnih institucij ter v kombinaciji s financiranjem iz finančnih institucij iz zasebnega sektorja in vlagateljev iz javnega ali zasebnega sektorja, tudi prek javno-javnih ali javno-zasebnih partnerstev.

5.Kadar se financiranje Unije zagotovi v obliki nepovratnih sredstev, se financiranje zagotovi kot financiranje, ki ni povezano s stroški, ali po potrebi z uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509. Financiranje se lahko zagotovi v obliki povračila dejanskih upravičenih stroškov le, kadar ciljev ukrepa ni mogoče doseči drugače.

6.Za namene člena 153(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko komisijo za ocenjevanje delno ali v celoti sestavljajo neodvisni zunanji strokovnjaki.

Člen 11

Upravičenost

1.Merila za upravičenost se za podporo doseganju ciljev iz člena 4(2) določijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 in se uporabljajo za vse postopke dodeljevanja na podlagi te uredbe.

2.V postopkih dodeljevanja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja je lahko do financiranja Unije upravičenih eden ali več naslednjih pravnih subjektov:

(a)subjekti s sedežem v državi članici;

(b)subjekti s sedežem v pridruženi tretji državi;

(c)mednarodne organizacije;

(d)drugi subjekti s sedežem v nepridruženih tretjih državah, kadar je financiranje takih subjektov bistveno za izvajanje ukrepa in prispeva k ciljem iz člena 4(2).

3.Dodatno k členu 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko pridružene tretje države iz člena 9(1) te uredbe po potrebi sodelujejo v katerem koli mehanizmu javnega naročanja iz člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in imajo od njega koristi. Nepridružene tretje države lahko sodelujejo v postopkih javnega naročanja iz člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 4 in če se s tem strinjajo vse sodelujoče države.

4.Postopki dodeljevanja, ki vplivajo na varnost ali javni red, zlasti v zvezi s strateškimi sredstvi in interesi Unije ali njenih držav članic, se omejijo v skladu s členom 136 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

5.V postopkih dodeljevanja za nepovratna sredstva ukrepi ali njihovi deli, ki se že v celoti financirajo iz drugih javnih ali zasebnih virov, razen prispevkov Unije v okviru sinergijskih ukrepov iz člena 8, niso upravičeni do financiranja.

6.V programu dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 ali dokumentih v zvezi s postopkom dodeljevanja se lahko podrobneje opredelijo merila za upravičenost iz te uredbe ali določijo dodatna merila za upravičenost za določene ukrepe.

Člen 12

Program dela

Uredba se izvaja s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

NASLOV II

CIVILNA ZAŠČITA

Poglavje 1
Ocena tveganja in načrtovanje obvladovanja tveganja

Člen 13

Cilji Unije za odpornost na nesreče

Komisija v sodelovanju z državami članicami nadalje oblikuje cilje Unije za odpornost na nesreče na področju civilne zaščite in sprejema priporočila, da se opredelijo kot skupno izhodišče v podporo dejavnostim na področju preprečevanja in pripravljenosti na nesreče. Ti cilji temeljijo na sedanjih in daljnosežnih scenarijih, vključno z vesoljskimi podatki iz programa Copernicus in podatki o posledicah podnebnih sprememb na tveganja nesreč, na podatkih o preteklih dogodkih in na medsektorski oceni učinka, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah. Pri oblikovanju ciljev Unije za odpornost na nesreče Komisija upošteva ponavljajoče se nesreče, ki prizadenejo države članice in jim predlaga, da sprejmejo posebne ukrepe za krepitev odpornosti na takšne nesreče, vključno z vsemi ukrepi, ki se izvajajo s sredstvi Unije.

Člen 14

Ocena tveganja in načrtovanje obvladovanja tveganja na nacionalni ravni

Za spodbujanje učinkovitega in skladnega pristopa k preprečevanju in pripravljenosti v okviru mehanizma Unije države članice:

(a)nadalje razvijajo ocene tveganja nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter zagotavljajo usklajevanje in skladnost z drugimi ustreznimi postopki ocenjevanja tveganja ter javni dostop do njihovih rezultatov, ki niso občutljive narave, da se podpre ozaveščenost prebivalstva o tveganjih in pripravljenost nanje;

(b)nadalje razvijajo ocenjevanje zmogljivosti za obvladovanje tveganja nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni;

(c)nadalje razvijajo in izpopolnjujejo načrtovanje obvladovanja tveganja nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, tudi kar zadeva čezmejno sodelovanje in tveganja, ki bi lahko imela čezmejne učinke, ob upoštevanju ciljev Unije za odpornost na nesreče ter zagotavljajo usklajevanje in skladnost z drugimi ustreznimi postopki načrtovanja;

(d)v skladu z mednarodnimi zavezami izboljšujejo zbiranje in razširjanje podatkov o izgubah zaradi nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, vključno z boljšo uporabo vesoljskih podatkov.

Člen 15

Izmenjava nacionalnih informacij o obvladovanju tveganja

Za spodbujanje razvoja skupnega razumevanja tveganj in groženj nesreč na ravni Unije, opredelitev skupnih potreb pri krepitvi zmogljivosti za obvladovanje tveganja nesreč, podporo izvajanju ciljev Unije za odpornost na nesreče in lažjo izmenjavo dobrih praks države članice brez poseganja v nacionalna pravila in postopke Komisiji do 31. decembra 2028 in nato vsaj enkrat vsakih pet let dajo na voljo povzetek v skladu s smernicami iz člena 16(2), in sicer:

(a)ocen tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni, vključno z ocenami tveganj ali nesreč, ki bi lahko imele čezmejne učinke;

(b)ocen zmogljivosti za obvladovanje tveganja nesreč in odzivnih zmogljivosti na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni;

(c)dejavnosti, ki podpirajo izvajanje ciljev Unije za odpornost na nesreče;

(d)potreb po naložbah v obvladovanje tveganja nesreč, ki zahtevajo podporo v okviru ustreznih instrumentov Unije ali bi lahko imele koristi od te podpore.

Člen 16

Ukrepanje na ravni Unije v zvezi z ocenjevanjem in načrtovanjem obvladovanja tveganja

1.Komisija za boljše razumevanje tveganj nesreč, s katerimi se sooča Unija, in zagotavljanje informacij za usklajeno pripravljenost ter na podlagi povzetkov iz člena 15 in ob upoštevanju vseh drugih razpoložljivih medsektorskih podatkov o prepoznavanju tveganj, vključno z vesoljskimi podatki, tudi tveganj na ravni Unije, in prizadevanj mreže znanja:

(a)vsaj vsakih pet let pripravi poročilo z medsektorskim pregledom tveganj naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, s katerimi se sooča Unija, ter predstavitvijo napredka, doseženega pri izvajanju člena 14 in ciljev Unije za odpornost na nesreče iz člena 13;

(b)pripravlja in redno pregleduje scenarije nesreč na ravni Unije za preprečevanje, pripravljenost in odziv;

(c)vsaj vsakih pet let pripravi poročilo o odzivnih zmogljivostih in ustreznih zmogljivostih na ravni Unije ter preostalih vrzelih v zvezi z odzivnimi zmogljivostmi na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni iz člena 15, točka (b), pri čemer upošteva ustrezne cilje v zvezi z zmogljivostmi in cilje smotrnosti. Poročilo vsebuje tudi pregled razvoja proračuna in stroškov, ki se nanašajo na odzivne zmogljivosti, ter oceno potrebe po nadaljnjem razvoju teh zmogljivosti.

2.Komisija skupaj z državami članicami razvija in posodablja smernice glede predložitve povzetka iz člena15.

3.Komisija lahko od držav članic zahteva, da zagotovijo dodatne informacije o specifičnih ukrepih za preprečevanje in pripravljenost, povezanih s tveganji, ki vodijo do redno pojavljajočih se nesreč ali nesreč z zlasti hudimi posledicami, in po potrebi:

(a)predlaga, da se na teren pošljejo strokovnjaki, da bi svetovali o ukrepih za preprečevanje in pripravljenost, ali

(b)oblikuje priporočila za okrepitev ravni preprečevanja in pripravljenosti v zadevni državi članici. Komisija in navedena država članica druga drugo obveščata o vseh ukrepih, sprejetih na podlagi takih priporočil.

Poglavje 2
Razvoj zmogljivosti in pripravljenost

Člen 17

Orodja za razvoj zmogljivosti

Komisija podpira države članice pri krepitvi njihovih zmogljivosti za obvladovanje tveganj z zagotavljanjem dostopa do orodij, kot so programi usposabljanja in vaj, tehnična in finančna pomoč, medsebojni pregledi, napotitev strokovnjakov in ekip EUCP, ki zagotavljajo svetovanje o ukrepih za preprečevanje in pripravljenost ter drugo strokovno znanje, učenje in izmenjava znanja ter podpora uporabi rezultatov raziskav in inovacij pri obvladovanju tveganja nesreč.

Člen 18

Mreža znanja Unije na področju civilne zaščite

1.Mreža znanja združuje, obdeluje in razširja znanje in informacije, pomembne za mehanizem Unije, ter podpira skupne pobude akterjev na področju civilne zaščite in obvladovanja tveganja nesreč znotraj Unije, vključno z organizacijami civilne družbe, lokalnimi in regionalnimi organi, zasebnim sektorjem in raziskovalno skupnostjo, na podlagi pristopa, ki upošteva več možnih nevarnosti.

2.Komisija prek mreže znanja ustrezno upošteva strokovno znanje, ki je na voljo v državah članicah, vključno na vseh ravneh upravljanja, na ravni Unije, mednarodnih organizacij in subjektov, tretjih držav in organizacij, ki so dejavne na terenu.

3.Komisija in države članice pri vzpostavitvi in delovanju mreže znanja spodbujajo uravnoteženo zastopanost spolov in vključujočo udeležbo.

4.Komisija prek mreže znanja podpira usklajenost postopkov načrtovanja in odločanja, tako da olajšuje stalne izmenjave znanja in informacij z vključevanjem vseh področij dejavnosti v okviru mehanizma Unije.

5.Komisija prek mreže znanja podpira države članice pri ozaveščanju prebivalstva o tveganjih nesreč.

6.Komisija prek mreže znanja zlasti:

(a)krepi skupno zmogljivost za preprečevanje nesreč, pripravo in učinkovit odziv nanje, za podpiranje izmenjave znanja in učenje ter za spodbujanje naložb v obvladovanje tveganja nesreč. To vključuje:

(i)vzpostavitev in upravljanje programov finančne pomoči za izboljšanje obvladovanja tveganja in izmenjave znanja ter spodbujanje razvoja naložb in načrtov za preprečevanje in pripravljenost;

(ii) vzpostavitev in upravljanje programa usposabljanja in vaj ter programa izmenjave strokovnjakov za civilno zaščito ter osebja za obvladovanje nesreč in kriz, ki zajema preprečevanje, pripravljenost in odziv. Programi so osredotočeni na in spodbujajo izmenjavo dobrih praks na področju civilne zaščite, obvladovanja nesreč in kriznega upravljanja ter vključujejo skupne tečaje. Izmenjava strokovnega znanja na področju obvladovanja nesreč in kriznega upravljanja vključuje izmenjavo strokovnjakov in izkušenih prostovoljcev. Cilji usposabljanja in vaj ter programov izmenjave strokovnjakov so okrepiti sodelovanje in usklajevanje med državami članicami in Komisijo na področju civilne zaščite, obvladovanja nesreč in kriznega upravljanja, izboljšati usklajevanje, združljivost in dopolnjevanje zmogljivosti iz členov 20 in 21 ter izboljšati usposobljenost strokovnjakov iz člena 33;

(iii)vzpostavitev in upravljanje programov za zagotavljanje in izmenjavo strokovnega znanja;

(b)krepi razširjanje in uporabo rezultatov raziskav in inovacij v vseh fazah civilne zaščite in obvladovanja tveganja nesreč ter spodbuja interakcijo med rezultati raziskav in inovacij, zasebnim sektorjem in organi držav članic;

(c)vzpostavi in vodi evidenco izkušenj, pridobljenih pri izvajanju ukrepov civilne zaščite v okviru mehanizma Unije, vključno z vidiki celotnega cikla obvladovanja nesreč, da se zagotovi široka podlaga za učne procese in nadgradnjo znanja. To vključuje:

(i)spremljanje, analizo in evalvacijo vseh ustreznih dejavnosti civilne zaščite v okviru mehanizma Unije;

(ii)spodbujanje uveljavljanja pridobljenih izkušenj v praksi za ustvarjanje temelja za načrtovanje dejavnosti v okviru cikla obvladovanja nesreč in

(iii)izdelavo metod in orodij za zbiranje, analiziranje, spodbujanje in uveljavljanje pridobljenih izkušenj.

Ta dejavnost po potrebi zajema izkušnje, pridobljene pri intervencijah zunaj Unije za iskanje povezav in sinergij med pomočjo, ki se zagotavlja v okviru mehanizma Unije, in humanitarnim odzivom;

(d)vzdržuje spletno platformo mreže znanja, ki podpira in lajša izvajanje različnih nalog iz točk (a), (b) in (c).

7.Komisija pri opravljanju nalog iz odstavka 1 upošteva zlasti potrebe in interese držav članic, ki se soočajo s tveganji za nesreče podobne narave, kot tudi potrebo po krepitvi zaščite biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.

8.Komisija krepi sodelovanje pri razvoju zmogljivosti, uporabi rezultatov raziskav in inovacij ter spodbuja izmenjavo znanja in izkušenj med mrežo in mednarodnimi organizacijami ter tretjimi državami, zlasti da bi prispevala k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti, predvsem tistih iz Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030.

9.Mreža spodbuja tudi operativno uporabo inovativnih rešitev, ki jih financira Unija, ter podpira države članice pri opredeljevanju in uporabi najsodobnejših tehnologij in pristopov, tudi z javnim naročanjem inovativnih rešitev in javno-zasebnimi partnerstvi.

10.Organizacija mreže znanja Unije na področju civilne zaščite se določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 19

Dejavnosti na področju splošne pripravljenosti

1.Države članice prostovoljno razvijejo odzivne zmogljivosti v skladu s členoma 20 in 21.

2.Komisija podpira države članice pri ozaveščanju prebivalstva o tveganjih nesreč.

3.Komisija lahko na zahtevo države članice podpira in usklajuje dodeljevanje odzivnih zmogljivosti in intervencijskih ekip v pripravljenosti, vključno za usposabljanje, vaje, izmenjavo znanja ter izboljšanje interoperabilnosti zmogljivosti in intervencijskih ekip.

4.Države članice lahko ob upoštevanju ustreznih varnostnih zahtev zagotavljajo informacije o ustreznih vojaških odzivnih zmogljivostih, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri pomoči prek mehanizma Unije, kot so prevoz in logistična ali zdravniška podpora.

5.Države članice Komisiji sporočijo ustrezne informacije o strokovnjakih, modulih in drugih odzivnih zmogljivostih, ki jih dajo na voljo za pomoč prek mehanizma Unije, ter te informacije po potrebi posodobijo.

6.Za olajševanje izvajanja nalog podpore države gostiteljice, države članice izvedejo ustrezne dejavnosti na področju pripravljenosti.

7.Komisija podeljuje medalje kot izraz priznanja in zasluge za dolgotrajno predanost in izjemen prispevek k mehanizmu Unije. Medalje se podeljujejo v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

8.Brez poseganja v člen 9 lahko Komisija usklajuje prednostne naloge politike in po potrebi operativne dejavnosti z nacionalnimi organi tretje države, ki je določena kot strateška partnerska država in ima usklajene cilje na področju civilne zaščite ali s katero je Unija sklenila sporazum o varnosti in obrambi.

Člen 20

Evropski nabor civilne zaščite

1.Evropski nabor civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: ECPP) je sestavljen iz prostovoljnega nabora odrejenih odzivnih zmogljivosti držav članic in vključuje module, druge odzivne zmogljivosti, kategorije strokovnjakov ter ekipe za tehnično pomoč in podporo. Komisija v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2), določi pravila za določitev strokovnjakov, modulov in drugih odzivnih zmogljivosti držav članic ter operativne zahteve za delovanje in interoperabilnost modulov ter uporabo.

2.Pomoč, ki jo zagotovi država članica prek ECPP, dopolnjuje obstoječe zmogljivosti države članice, ki zaprosi za pomoč, ter ne posega v osnovno odgovornost držav članic glede preprečevanja nesreč na svojem ozemlju in odziva nanje.

3.Komisija na podlagi ugotovljenih tveganj in katere koli obstoječe priprave scenarijev iz točke (b) člena 16(1) z izvedbenimi akti opredeli vrste in določi število ključnih odzivnih zmogljivosti, ki so potrebne za ECPP (v nadaljnjem besedilu: cilji v zvezi z odzivnimi zmogljivostmi). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

4.Komisija v sodelovanju z državami članicami spremlja napredek pri doseganju ciljev v zvezi z odzivnimi zmogljivostmi, določenih v izvedbenih aktih iz odstavka 3, in ugotovi, ali obstajajo potencialno znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v ECPP. Kadar se take vrzeli ugotovijo, Komisija preuči, ali so potrebne zmogljivosti državam članicam na voljo zunaj ECPP. Komisija spodbuja države članice, da v skladu s poročilom iz točke (c) člena 17(1) odpravijo znatne vrzeli v odzivnih zmogljivostih v ECPP.

5.Komisija z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2), vzpostavi in upravlja postopek certificiranja in registracije odzivnih zmogljivosti, ki jih države članice dajo na voljo ECPP, ter opredeli zahteve glede kakovosti in interoperabilnosti odzivnih zmogljivosti.

6.Države članice prostovoljno opredelijo, namenijo in registrirajo odzivne zmogljivosti, ki jih ponujajo ECPP, vključno z ustreznimi vojaškimi zmogljivostmi, ki bi se lahko uporabile kot del pomoči. Večnacionalne module, ki jih zagotovita dve ali več držav članic, skupaj registrirajo vse zadevne države članice.

7.Odzivne zmogljivosti, ki jih države članice dajo na voljo za ECPP, so vedno na voljo za nacionalne namene.

8.Odzivne zmogljivosti, ki jih države članice dajo na voljo za ECPP, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC. Dokončno odločitev o njihovi uporabi sprejmejo države članice, ki so zadevne odzivne zmogljivosti registrirale. Kadar države članice ob posameznih nesrečah zaradi nujnih razmer doma, višje sile ali – v izjemnih primerih – iz drugih resnih razlogov teh odzivnih zmogljivosti ne morejo dati na voljo, o tem čim prej obvestijo Komisijo, pri čemer se sklicujejo na ta člen.

9.Odzivne zmogljivosti držav članic med uporabo vodijo države članice in ostanejo pod njihovim vodstvom in poveljstvom, v posvetovanju s Komisijo pa se jih lahko odpokliče, kadar država članica zaradi nujnih razmer doma, višje sile ali – v izjemnih primerih – iz drugih resnih razlogov teh odzivnih zmogljivosti ne more več dajati na voljo. Komisija prek ERCC po potrebi omogoča usklajevanje različnih odzivnih zmogljivosti v skladu s členom 25.

Člen 21

rescEU

1.rescEU zagotavlja pomoč za dopolnitev skupnih obstoječih odzivnih zmogljivosti na nacionalni ravni in tistih zmogljivosti, ki jih države članice namenijo ECPP, ali za izpolnitev operativnih potreb, da se zagotovi učinkovit in hiter odziv na prošnje za pomoč, vložene v skladu s členom 28.

2.Komisija z izvedbenimi akti opredeli odzivne zmogljivosti rescEU, ki med drugim temeljijo na ocenah tveganja, pripravljenih na ravni Unije, v skladu s členom 16(1), ob upoštevanju ugotovljenih in novih tveganj ter skupnih zmogljivosti in vrzeli na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

3.Zmogljivosti rescEU se lahko kupijo, najamejo, zakupijo ali kako drugače pogodbeno zagotovijo s strani držav članic ali se jim podarijo.

4.Zmogljivosti rescEU, opredeljene z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2), lahko Komisija najame, zakupi ali drugače pogodbeno zagotovi v obsegu, ki je potreben za odpravo vrzeli na področju prevoza in logistike.

5.V ustrezno utemeljenih nujnih primerih lahko Komisija kupi, najame, zakupi ali drugače pogodbeno zagotovi zmogljivosti, določene z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 35(2). Ti izvedbeni akti:

(a)določijo potrebno vrsto in količino materialnih sredstev in vse potrebne omogočitvene podporne storitve, ki so že opredeljene kot zmogljivosti rescEU, in/ali

(b)opredelijo dodatna materialna sredstva in vse potrebne omogočitvene podporne storitve kot zmogljivosti rescEU ter določijo potrebno vrsto in količino teh zmogljivosti.

6.Zmogljivosti rescEU gostijo države članice ali Komisija. Komisija in države članice po potrebi poskrbijo za ustrezno geografsko porazdelitev zmogljivosti rescEU.

7.Komisija v posvetovanju z državami članicami z izvedbeni akti opredeli zahteve glede kakovosti za odzivne zmogljivosti, ki so del rescEU. Zahteve glede kakovosti temeljijo na uveljavljenih mednarodnih standardih, kadar ti že obstajajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

8.Zmogljivosti rescEU se lahko uporabljajo le za nacionalne namene, vključno z zmogljivostmi z dvojno rabo, kadar se ne uporabljajo ali niso potrebne za odziv.

9.Zmogljivosti rescEU se uporabljajo, vključno za napotitve, nacionalno uporabo, posojanje ali donacije, upravljanje strateških rezerv rescEU, v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

10.Zmogljivosti rescEU so na voljo za odziv na prošnjo za pomoč prek ERCC v skladu s členom 28. Odločitev o njihovi uporabi in prenehanju uporabe ter vse odločitve v primeru nasprotujočih si zahtev sprejme Komisija prek ERCC v tesnem sodelovanju z državo članico prosilko in državo članico, ki gosti odzivne zmogljivosti.

11.Kadar so zmogljivosti rescEU sestavljene iz opreme ali potrošnega blaga, se lahko Komisija prek ERCC odloči, da bo ponujene zmogljivosti rescEU podarila ali jih posodila.

12.Država članica, na ozemlju katere se uporabljajo zmogljivosti rescEU, je odgovorna za vodenje odzivnih operacij. Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo zunaj Unije, je država članica, ki te zmogljivosti gosti, odgovorna za zagotavljanje, da so v celoti vključene v celoten odziv.

13.V primeru uporabe zmogljivosti se Komisija prek ERCC z državo članico, ki zaprosi za pomoč, dogovori o operativni uporabi zmogljivosti rescEU. Država članica, ki zaprosi za pomoč, omogoča operativno usklajevanje svojih zmogljivosti in dejavnosti rescEU med operacijami.

14.Komisija prek ERCC po potrebi omogoča usklajevanje različnih odzivnih zmogljivosti.

15.Države članice so prek CECIS obveščene o operativnem stanju zmogljivosti rescEU.

16.Ob upoštevanju operativnih potreb v državah članicah se lahko zmogljivosti rescEU uporabijo v odziv na nesreče in krize zunaj Unije, ki pomembno vplivajo na Unijo ali države članice ali zadevajo mednarodno skupnost.

17.Kadar se zmogljivosti rescEU uporabljajo v tretjih državah, lahko države članice v specifičnih primerih zavrnejo napotitev svojega osebja v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 22

Prehodna ureditev za rescEU

1.Do leta 2034 se lahko zagotavlja pomoč Unije za kritje 75 % stroškov, potrebnih za omogočanje hitrega dostopa do nacionalnih zmogljivosti, ki ustrezajo tistim, opredeljenim v skladu s členom 21(2).

2.Zmogljivosti iz odstavka 1 se določijo kot zmogljivosti rescEU do konca datuma, navedenega v odstavku 1.

3.Z odstopanjem od člena 21 odločitev o uporabi zmogljivosti iz odstavka 1 sprejme država članica, ki jih je dala na voljo kot zmogljivosti rescEU. Kadar država članica zaradi nujnih razmer doma, višje sile ali – v izjemnih primerih – iz drugih resnih razlogov teh odzivnih zmogljivosti ne more dati na voljo za posamezno nesrečo, o tem čim prej obvesti Komisijo, pri čemer se sklicuje na ta člen.

Člen 23

Predvidevanje in zgodnje opozarjanje

1.Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja naslednje dejavnosti za izboljšanje zmogljivosti predvidevanja in zgodnjega opozarjanja na podlagi vesoljskih zmogljivosti Unije, ki jih zagotavljajo Copernicus, Galileo in po potrebi druge vesoljske storitve:

(a)nadaljnje izboljševanje čezmejnih sistemov za odkrivanje in zgodnje opozarjanje, ki so v interesu Unije, za ublažitev takojšnjih učinkov nesreč;

(b)povezovanje in izboljševanje obstoječih čezmejnih sistemov za odkrivanje in zgodnje opozarjanje z uporabo pristopa, ki upošteva več možnih nevarnosti, da bi se čim bolj skrajšal odzivni čas;

(c)ohranitev in nadaljnji razvoj zmogljivosti za spremljanje razmer in analitične zmožnosti;

(d)spremljanje nesreč in, kadar je to ustrezno, ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb, s svetovanjem na podlagi znanstvenih spoznanj;

(e)preoblikovanje znanstvenih podatkov v uporabne operativne informacije;

(f)vzpostavljanje, vzdrževanje in pospeševanje evropskih znanstvenih partnerstev za obravnavanje vseh nevarnosti, s čimer se spodbuja medsebojna povezanost med nacionalnimi sistemi zgodnjega opozarjanja in alarmiranja ter potencialno povezovanje teh sistemov z ERCC in ustreznimi informacijskimi sistemi;

(g)podpora prizadevanjem držav članic in pooblaščenih mednarodnih organizacij z zagotavljanjem znanstvenih spoznanj, inovativnih tehnologij in strokovnega znanja za razvoj njihovih sistemov zgodnjega opozarjanja, tudi prek mreže znanja.

2.Znanstveni in tehnični instrument združuje obstoječe pobude, programe, orodja in storitve, kot so storitve programa Copernicus, da bi z znanstvenim in tehničnim strokovnim znanjem prispeval k operativni pripravljenosti, analizi in spremljanju razmer v vozlišču, ERCC in državah članicah ter predvidel nesreče in krize, se pripravil in odzval nanje v skladu z medsektorskim pristopom, pritopom, ki je usmerjen v storitve, in pristopom, ki upošteva vse nevarnosti.

3.Kadar storitve v izrednih razmerah zagotavljajo Galileo in EGNOS, Copernicus, IRIS2 in GOVSATCOM ali druge storitve spremljanja razmer v vesolju, se lahko vsaka država članica odloči, da jih bo uporabila.

Člen 24

Sistemi javnega opozarjanja

1.Komisija sodeluje z državami članicami, da bi podprla vključitev satelitske storitve Galileo za opozarjanje na izredne razmere v nacionalne sisteme javnega opozarjanja.

2.Komisija podpira države članice pri izboljšanju pripravljenosti prebivalstva in ozaveščenosti o tekočih opozorilih po vsej Uniji.

3.V primeru čezmejne nesreče lahko vozlišče in ERCC olajšata izmenjavo informacij med zadevnimi državami v zvezi z uporabo satelitske storitve Galileo za opozarjanje na izredne razmere. Vozlišče in ERCC lahko na zahtevo države članice v imenu te države članice razširjata opozorilna obvestil za javnost prek satelitske storitve Galileo za opozarjanje na izredne razmere v tej državi članici.

4.Komisija določi postopke za uporabo satelitske storitve Galileo za opozarjanje na izredne razmere za pomoč tretjim državam, ki zaprosijo za tako storitev.

5.V opozorilnih obvestilih za javnost iz odstavka 3 se lahko odražajo storitve Unije za spremljanje razmer v vesolju, zlasti storitve nadzora in spremljanja v vesolju.

Člen 25

Center za usklajevanje nujnega odziva

1.ERCC krepi skupno spremljanje razmer glede tveganj, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, in zagotavlja neprekinjeno operativno zmogljivost (24 ur na dan in 7 dni v tednu) ter pomaga državam članicam in Komisiji pri doseganju ciljev te uredbe.

2.ERCC tesno sodeluje z nacionalnimi organi civilne zaščite ter ustreznimi institucijami in organi Unije.

3.ERCC zlasti v realnem času usklajuje, spremlja in podpira odziv na ravni Unije.

4.ERCC ima za obravnavanje širokega nabora nesreč v Uniji in zunaj nje dostop do operativnih, analitičnih, spremljevalnih in komunikacijskih zmogljivosti ter do zmogljivosti za obdelavo informacij ter mora biti opremljen za sprejemanje in obdelavo tajnih podatkov EU.

5.Države članice določijo kontaktne točke za ERCC in o njih obvestijo Komisijo. Sodelovanje ERCC s kontaktnimi točkami držav članic se določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 26

Vozlišče za krizno usklajevanje

1.Brez poseganja v člen 25 se ustanovi vozlišče za krizno usklajevanje (v nadaljnjem besedilu: vozlišče). Vozlišče temelji na strukturi in zmogljivostih ERCC, vključno z njegovimi analitičnimi in znanstvenimi zmogljivostmi, spremljanjem razmer in neprekinjeno operativno zmogljivostjo za medsektorske krize.

2.Vozlišče tesno sodeluje s Centrom ESZD za krizno odzivanje v zvezi z zunanjo razsežnostjo medsektorskih kriz, pri čemer upošteva njegove vloge in pristojnosti.

3.Vozlišče predvideva in spremlja tveganja, povezana z medsektorskimi krizami, kar vključuje pripravo rednih operativnih informativnih poročil o medsektorskih tveganjih in tveganjih, ki upoštevajo vse nevarnosti.

4.Vozlišče zagotavlja usklajevanje z ustreznimi nacionalnimi organi, imenovanimi v skladu z odstavkom 5, službami Komisije, institucijami in organi Unije ter podporo v primerih iz člena 29(1).

5.Države članice določijo kontaktne točke za vozlišče in o njih obvestijo Komisijo.

Poglavje 3
Odziv

Člen 27

Obveščanje o nesrečah

1.Ob nesreči v Uniji, ki ima ali bi lahko imela čezmejne posledice, ali če nesreča grozi, država članica, v kateri se je nesreča zgodila ali se bo verjetno zgodila, brez odlašanja uradno obvesti države članice, ki bi jih nesreča lahko prizadela, pa tudi Komisijo. Obveščanje Komisije ni potrebno, kadar je bila ta obveznost obveščanja že izpolnjena v skladu z drugo zakonodajo Unije na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ali na podlagi veljavnih mednarodnih sporazumov.

2.Ob nesreči v Uniji ali če nesreča, zaradi katere bi lahko ena ali več držav članic zaprosile za pomoč, ali če grozi takšna nesreča, država članica, v kateri se je nesreča zgodila ali se bo verjetno zgodila, takoj uradno obvesti Komisijo o tem, da je prek ERCC mogoče pričakovati morebitno prošnjo za pomoč, da lahko Komisija po potrebi obvesti druge države članice in sproži delovanje svojih pristojnih služb.

3.Če je primerno, se uradno obveščanje iz odstavkov 1 in 2 izvede prek CECIS. Komisija določi komponente CECIS in organizacijo izmenjave informacij prek CECIS z izvedbenim aktom, sprejetem v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

4.Vozlišče zagotovi ustrezen okvir za prejemanje obvestil o krizah, ki jih Komisija prejme prek drugih instrumentov Unije.

Člen 28

Prošnja za pomoč

1.Kadar se zgodi ali grozi nesreča, lahko prizadeta država članica ali tretja država zaprosi za pomoč prek ERCC. Prošnja mora vsebovati čim bolj natančne podatke. Vključuje lahko zlasti prošnjo za module, intervencijske ekipe, reševalna sredstva in opremo, logistična sredstva, prevozna sredstva in vse druge vire. Komisija določi operativne postopke pri odzivu na nesreče z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

2.V izjemnih okoliščinah in če tretja država, ki jo je prizadela nesreča, ne zaprosi za pomoč, lahko država članica zaprosi za aktiviranje mehanizma Unije iz humanitarnih razlogov. Mehanizem Unije se izvaja v skladu z veljavnimi pravili mednarodnega prava (vključno z (eksplicitno ali implicitno) privolitvijo prizadete države). Skupni odziv je usklajen z Združenimi narodi in njihovimi agencijami ter zajema vzpostavljeno učinkovito sprejemanje ponudb in zagotavljanje pomoči.

3.Kadar je prizadeta država tretja država, lahko v imenu in s soglasjem prizadete države za pomoč zaprosijo tudi Združeni narodi in njihove agencije ali ustrezna mednarodna organizacija. Komisija določi ustrezne mednarodne organizacije z izvedbenimi akti, sprejetimi po postopku pregleda iz člena 35(2). 

4.Prošnja za pomoč je veljavna največ 90 dni, razen če se ERCC predložijo nove informacije, ki upravičujejo potrebo po nadaljnji ali dodatni pomoči.

5.Instrument za znanstveno-tehnično svetovanje (STAF) združuje obstoječe analitične in znanstvene zmogljivosti, ki so potrebne za odziv, vključno s tistimi, ki jih ponuja ERCC. Prizadeta država lahko ERCC zaprosi, naj aktivira STAF, vključno s storitvami, ki jih zagotavljajo vesoljske zmogljivosti EU, in pridobi dostop do podatkov, pridobljenih iz vesolja.

6.Komisija prek ERCC po prejemu prošnje za pomoč, če je primerno in brez odlašanja:

(a)posreduje prošnjo kontaktnim točkam držav članic;

(b)zbere in analizira informacije o razmerah, da se vzpostavi skupno zavedanje o razmerah in skupen odziv nanje, in te informacije razpošlje neposredno državam članicam;

(c)olajša usklajevanje in zagotavljanje pomoči, po potrebi v prisotnosti strokovnjaka ali ekipe EUCP na kraju samem, ter z dodatnimi potrebnimi podpornimi in dopolnilnimi ukrepi;

(d)svetuje o vrsti pomoči, ki je potrebna za ublažitev posledic nesreče;

(e)v posvetovanju s prizadeto državo članico ali tretjo državo pripravi priporočila za zagotavljanje pomoči prek mehanizma Unije ter pozove države članice, naj uporabijo zmogljivosti in olajšajo usklajevanje potrebne pomoči. Kadar je država prosilka država članica, Komisija sprejme ustrezne ukrepe za olajšanje podpore države gostiteljice za sprejem pomoči v skladu s priporočilom o podpori države gostiteljice.

7.Kadar je prizadeta država tretja država, se Komisija:

(a)poveže s prizadeto državo v zvezi s tehničnimi podrobnostmi, kot so natančne potrebe po pomoči, sprejemanje ponudb in praktična ureditev za lokalno sprejemanje in razdeljevanje pomoči;

(b)poveže z Združenimi narodi in njihovimi agencijami ali jim ponudi podporo ter sodeluje z drugimi ustreznimi akterji, ki prispevajo k skupnim prizadevanjem za pomoč, da se bi kar najbolj povečali sinergije, se dopolnjevali ter se izognili podvajanju in vrzelim;

(c)poveže z vsemi ustreznimi akterji, zlasti v zaključni fazi pomoči, da bi omogočili nemoten prenos pristojnosti.

8.Vsaka država članica, na katero se naslovi prošnja za pomoč v okviru mehanizma Unije, nemudoma presodi, ali je sposobna nuditi zahtevano pomoč, in o svoji odločitvi o ponujeni pomoči prek CECIS obvesti ERCC, ter navede obseg in pogoje pomoči. ERCC skrbi za obveščenost držav članic.

9.Intervencije zunaj Unije na podlagi tega člena se lahko izvedejo bodisi kot samostojne intervencije pomoči bodisi kot prispevek k intervenciji, ki jo vodi mednarodna organizacija. Usklajevanje Unije je v celoti del celotnega usklajevanja, za katerega skrbijo Združeni narodi in njegove agencije, Unija pa pri tem spoštuje njihovo vodilno vlogo. Komisija v primeru nesreč, ki jih povzroči človek ali ki so kompleksne, zagotovi skladnost z Evropskim soglasjem o humanitarni pomoči in spoštovanje humanitarnih načel.

10.Komisija in države članice pri načrtovanju operacij za odziv na humanitarno krizo zunaj Unije opredelijo in spodbujajo sinergije med pomočjo civilne zaščite in financiranjem humanitarne pomoči, ki jo zagotavljajo Unija in države članice.

11.Usklajevanje pomoči tretjim državam prek mehanizma Unije ne vpliva niti na dvostranske stike ali pomoč med državami članicami in prizadeto državo niti na sodelovanje med državami članicami ter Združenimi narodi in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami. Taki dvostranski stiki in pomoč se lahko uporabijo tudi kot pomoč pri usklajevanju prek mehanizma Unije in posredovanju informacij Centru za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) glede vseh dvostranskih stikov in pomoči, zagotovljenih prizadeti državi.

12.Pomoč lahko nudijo druge institucije, agencije in organi Unije ter se jo usklajuje kot del odziva na podlagi tega člena.

Člen 29

Podpora pri medsektorskih krizah

1.Vozlišče se lahko uporablja za zagotavljanje podpore pri medsektorskih krizah, kadar:

(a) se odziv začne v okviru drugih instrumentov Unije za obvladovanje tveganj;

(b)v primerih iz člena 2(1), točka (b), Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2018/1993 31 ;

(c)v primerih iz člena 4 Sklepa Sveta 2014/415/EU 32 ;

(d)za podporo zaprosi Svet;

(e)v primeru izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2371 ali razglasitve SZO o izrednih zdravstvenih razmerah mednarodnih razsežnosti.

2.V primerih iz odstavka 1 lahko podpora Unije, namenjena odzivu, krije do 100 % stroškov, tako da odraža obseg in učinek krize.

3.V primerih iz odstavka 1 lahko Komisija zagotovi materialna sredstva ali dodeli nepovratna sredstva državam članicam za javno naročanje materialnih sredstev in vseh potrebnih storitev omogočanja, potrebnih za dopolnitev pomoči v okviru mehanizma Unije.

4.Kadar mehanizem Unije zagotavlja podporo za odziv ali vozlišče lajša odziv, ki se je začel v okviru drugih instrumentov Unije za obvladovanje tveganj, se pri odločanju o vključitvi pridruženih držav v zvezi z ukrepi iz tega poglavja upošteva področje uporabe teh instrumentov.

Člen 30

Konzularna pomoč

1.V izjemnih okoliščinah se mehanizem Unije lahko uporabi kot podpora na področju civilne zaščite za konzularno pomoč državljanom Unije ob nesrečah v tretjih državah, če zanjo zaprosijo konzularni organi zadevnih držav članic.

2.Podpora na področju civilne zaščite za konzularno pomoč odraža solidarnost med državami članicami in vključuje zlasti repatriacijo, evakuacijo in odhode, ki se izvajajo ob pomoči, ter druge ukrepe pomoči.

3.Obseg podpore Unije se lahko prilagodi ob upoštevanju različnih državljanstev državljanov Unije, ki jih zajema zadevni ukrep.

4.Država članica, ki izvaja ukrep konzularne pomoči, lahko zahteva, da potniki ali države članice, katerih državljani so zajeti v zadevnem ukrepu, prispevajo k stroškom, povezanim z ukrepom. Kadar se pomoč zagotovi državljanu Unije z državljanstvom države članice, ki nima predstavništva v tretji državi, kot je določeno v členu 6 Direktive (EU) 2015/637, se uporabljata člena 14 in 15 navedene direktive.

Poglavje 4
Podpora Unije, namenjena odzivu

Člen 31

Podpora Unije, namenjena odzivu

1.Komisija podpre odziv iz člena 32 z:

(a)zagotavljanjem in izmenjavo informacij o opremi ter prevoznih in logističnih sredstvih, ki se jih države članice odločijo dati na voljo, da bi se olajšalo združevanje tovrstne opreme ali prevoznih in logističnih sredstev;

(b)pomočjo državam članicam pri identifikaciji prevoznih in logističnih sredstev, ki so lahko na voljo iz drugih virov, vključno s komercialnim trgom in olajševanju dostopa do takih sredstev;

(c)financiranjem prevoznih in logističnih virov, vključno z vojaškimi viri, ter operativnih stroškov, potrebnih za zagotavljanje hitrega odziva, tudi kadar prizadeta država prosi za prevozna in logistična sredstva.

2.Dejavnosti iz člena 32 so upravičene do podpore Unije, namenjene odzivu, samo, če so izpolnjena naslednja merila:

(a)prošnja za pomoč je vložena v skladu s členom 28;

(b)dodatna prevozna in logistična sredstva so potrebna za zagotovitev učinkovitosti odziva;

(c)pomoč ustreza potrebam, ki jih je ugotovil ERCC, in se dostavi v skladu s priporočili ERCC o tehničnih specifikacijah, kakovosti, časovni ustreznosti in načinih dostave;

(d)država, ki zaprosi za pomoč, sprejme pomoč v okviru mehanizma Unije neposredno ali prek Združenih narodov ali njihovih agencij oziroma ustreznih mednarodnih organizacij, in

(e)pomoč ob nesrečah v tretjih državah dopolnjuje kakršen koli skupni humanitarni odziv Unije.

3.Če država članica zaprosi Komisijo, da odda naročilo za prevozne storitve, Komisija zaprosi za delno povračilo stroškov v skladu s stopnjami financiranja iz Priloge I.

Člen 32

Odziv

1.Za spodbujanje učinkovitega odziva Komisija pomaga državam članicam, ki nudijo pomoč, z:

(a)opredelitvijo in dostopom do opreme, prevoznih in logističnih virov in storitev v obliki dostopa do komercialnega trga ali drugih virov prek Komisije, kot so prevozne storitve, naročene pri zasebnih ali drugih subjektih, ter lajšanjem njihovega dostopa do takih virov;

(b)zagotavljanjem in izmenjavo informacij o opremi, prevozu ter logističnih virih in storitvah v obliki združevanja z drugimi državami članicami ter omogočanjem vzpostavitve in vzdrževanja logističnih vozlišč, ki omogočajo združevanje;

(c)podporo za prevoz spontano ponujene pomoči, ki ni bila predhodno dodeljena evropskemu naboru civilne zaščite (ECPP);

(d)olajšanjem ukrepov, ki omogočajo vzpostavljanje vozlišč za medicinsko evakuacijo in izvajanje medicinske evakuacije;

(e)pripravo na mobilizacijo in napotitev strokovnjakov in ekip EUCP;

(f)pripravo na mobilizacijo in napotitev intervencijskih ekip;

(g)razvojem in vzdrževanjem zmogljivosti za obdobje povečanih potreb prek mreže usposobljenih strokovnjakov držav članic;

(h)začasno vnaprejšnjo razmestitvijo in usklajevanjem odzivnih zmogljivosti v razmerah povečanega tveganja in na zahtevo države članice ali tretje države ter ob upoštevanju ocene Komisije;

(i)dodelitvijo odzivnih zmogljivosti v pripravljenosti v obdobjih in na območjih, ki se soočajo s povečanimi ali ponavljajočimi se sezonskimi tveganji, ter na zahtevo države članice;

(j)prevozom pomoči, potrebne pri okoljskih nesrečah, za katere se uporablja načelo „onesnaževalec plača“, za katerega veljajo naslednji pogoji:

(i)za finančno podporo Unije za prevoz pomoči zaprosi prizadeta država članica oziroma država članica, ki nudi podporo, na podlagi ustrezno utemeljene ocene potreb;

(ii)prizadeta država članica ali, kjer je ustrezno, država članica, ki nudi podporo, sprejme vse potrebne ukrepe, da od onesnaževalca zahteva in dobi nadomestilo, v skladu z vsemi veljavnimi mednarodnimi ali nacionalnimi pravnimi določbami ali pravnimi določbami Unije;

(iii)po prejemu nadomestila od onesnaževalca prizadeta država članica ali, kjer je ustrezno, država članica, ki nudi podporo, nemudoma povrne stroške Uniji;

(k)izvedbo vseh potrebnih dodatnih podpornih in dopolnilnih dejavnosti za čim učinkovitejše olajševanje usklajevanja odziva.

2.V primeru prevoznih operacij držav članic od točke združevanja do končnega namembnega kraja država članica prevzame vodilno vlogo pri zaprositvi za podporo Unije v obliki nepovratnih sredstev ali olajšanja dostopa do virov in storitev, potrebnih za celotno operacijo.

3.Stroški, povezani z odstavkom 1, točki (h) in (i), niso upravičeni, če so zajeti v podpori države gostiteljice.

4.V primeru okoljske nesreče iz odstavka 1, točka (j), ki ne vpliva na državo članico, dejavnosti iz točke (j) izvaja država članica, ki nudi podporo.

5.Komisija lahko prevozna in logistična sredstva, ki jih dajo na voljo države članice, dopolni z dodatnimi sredstvi ter tako zagotovi hiter odziv.

6.Komisija lahko olajša odziv z oblikovanjem kartografskega materiala za hitro uporabo in mobilizacijo sredstev, zlasti ob upoštevanju posebnosti čezmejnih regij pri večdržavnih čezmejnih tveganjih.

7.Komisija določi pravila o napotitvi strokovnjakov in ekip EUCP z izvedbenim aktom, sprejetim po postopku pregleda iz člena 35(2).

8.Če država članica zaprosi Komisijo, da odda naročilo za prevozne storitve, Komisija zaprosi za delno povračilo stroškov v skladu s stopnjami financiranja iz Priloge I.

Člen 33

Napotitev strokovnjakov in ekipe EUCP

1.Komisija lahko na zahtevo države članice, tretje države, Združenih narodov ali njihovih agencij ali ustrezne mednarodne organizacije, opredeljene v skladu s členom 28(3), izbere, imenuje in zagotovi podporo pri napotitvi posameznih strokovnjakov ali ekip EUCP, sestavljenih iz strokovnjakov, ki jih imenujejo države članice, da bi svetovali o ukrepih za preprečevanje ali pripravljenost ali podprli skupno oceno razmer in potreb, lajšali usklajevanje pomoči ali zagotavljali tehnično svetovanje.

2.Kadar mehanizem Unije zagotavlja podporo v primerih iz člena 29, se lahko za zagotavljanje podpore za napotitev strokovnjakov ali ekip EUCP uporabijo mehanizem Unije in zmogljivosti vozlišča. Strokovnjaki Komisije in drugih institucij Unije, agencij, vključno z zdravstveno projektno skupino EU, ustanovljeno v skladu s točko (a) člena 11 Uredbe (ES) št. 851/2004 33 , in organov Unije se lahko vključijo v ekipo, da bi podprli ekipo EUCP in olajšali povezovanje z vozliščem. Zaradi krepitve sodelovanja in lažje priprave skupnih ocen se lahko v ekipo vključijo tudi strokovnjaki, ki jih vanje napotijo agencije Združenih narodov ali druge mednarodne organizacije.

3.Kadar je to potrebno zaradi operativne učinkovitosti, lahko Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami olajša vključevanje dodatnih strokovnjakov z njihovo napotitvijo ter tehnično in znanstveno podporo ter z uporabo specializiranega znanstvenega, nujnega medicinskega in sektorskega strokovnega znanja.

4.Postopek za izbiro in imenovanje strokovnjakov je sledeč:

(a)države članice imenujejo strokovnjake, za katere so odgovorne in ki jih je mogoče napotiti kot člane ekipe EUCP;

(b)Komisija izbere strokovnjake in vodje teh ekip na podlagi njihove usposobljenosti in izkušenj, tudi dosežene ravni usposobljenosti v okviru usposabljanja za mehanizem Unije, predhodnih izkušenj z misij v okviru mehanizma Unije in drugih dejavnosti v zvezi z mednarodno pomočjo; izbor temelji tudi na drugih merilih, vključno z znanjem jezikov, da ima ekipa kot celota potrebne spretnosti in znanja v posamezni situaciji;

(c)Komisija izbere strokovnjake in vodje ekip za misijo v soglasju z državo članico, ki jih predlaga;

(d)Komisija uradno obvesti države članice o dodatni strokovni podpori, ki se zagotovi v skladu z odstavkom 3.

5.Napoteni strokovnjaki ali ekipe EUCP skrbijo za lažje usklajevanje med odzivnimi zmogljivostmi držav članic in se povezujejo s pristojnimi organi države, ki zaprosi za pomoč. ERCC vzdržuje tesne stike z ekipami ter jim svetuje in zagotavlja logistično podporo.

6.Komisija prek ERCC podpira strokovnjake in ekipe EUCP, ki so bili izbrani, imenovani ali napoteni v skladu s tem členom, pri pripravi varnostnega in varstvenega načrta, z zagotovitvijo lastne ocene varnosti in zagotavljanjem varnostnih navodil v okviru poročanja o misiji. Komisija podpira strokovnjake in ekipe EUCP pri pripravi dodatnih blažilnih ukrepov in drugih potrebnih ukrepov pred napotitvijo ali med njo.

NASLOV III
PRIPRAVLJENOST IN ODZIV NA IZREDNE ZDRAVSTVENE RAZMERE

Člen 34

Pripravljenost in odziv na izredne zdravstvene razmere

Komisija podpira države članice pri krepitvi zmogljivosti za preprečevanje resnih čezmejnih groženj za zdravje ter pripravljenost in odziv nanje, zlasti s: 

(a)podpiranjem sistemov za zbiranje podatkov, izmenjavo informacij, zgodnje opozarjanje in nadzor;

(b)izboljšanjem razpoložljivosti in dostopnosti zdravstvenih protiukrepov, tudi z javnim naročanjem in rezervacijami zmogljivosti ter ustvarjanjem zalog in uporabo;

(c)krepitvijo zmogljivosti;

(d)podporo ukrepom za razvoj, izvajanje in spremljanje zmogljivosti, tudi s sodelovanjem med nacionalnimi organi in z deležniki, ter razvojem in uporabo potrebnih orodij in infrastruktur, vključno z informacijsko infrastrukturo.

NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE

Člen 35

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

4.V skladu z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija, se lahko predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij kot opazovalci povabijo na sestanke odbora pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku, ob upoštevanju varnosti in javnega reda Unije ali njenih držav članic. Predstavniki tretjih držav ali mednarodnih organizacij ne sodelujejo v razpravah o zadevah, povezanih z upravičenostjo subjektov iz tretjih držav ali mednarodnih organizacij.

Člen 36

Razveljavitev

Sklep št. 1313/2013/EU se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2028.

Člen 37

Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov do njihovega zaključka, sprejetih v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU ali Uredbo (EU) 2021/522, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.Finančna sredstva na podlagi te uredbe lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med mehanizmom Unije in ukrepi, sprejetimi na podlagi Sklepa št. 1313/2013/EU ali Uredbe (EU) 2021/522.

Člen 38

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2028.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 34  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2034,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

–subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

n. r.

3.2.3.3Odobritve skupaj

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

n. r.

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

Število uslužbencev, ki izvajajo mehanizem Unije na področju civilne zaščite ter pripravljenost in odziv na področju zdravja v okviru programa EU za zdravje, je trenutno 285 EPDČ (205 v GD ECHO in 80 v GD HERA).

Trenutno število zaposlenih sestavljajo:

170 uradnikov in začasnih uslužbencev iz razdelka 4 (20 01 02 01 – sedež in predstavništva)

85 zunanjih sodelavcev iz razdelka 4 (20 02 01 in 20 02 02 – zunanji sodelavci – sedež in predstavništva)

30 zaposlenih v okviru zunanjih namenskih prejemkov, ki se v novem večletnem finančnem okviru vključijo v vrstico BA

Vendar bo treba to število zaposlenih prilagoditi skupnim ambicijam in proračunu, dodeljenemu instrumentu UCPM+, ter novim ukrepom, ki izhajajo iz strategije za unijo pripravljenosti, da bi uresničili to ambiciozno agendo.

Ocenjuje se, da bo potrebno 15-odstotno povečanje števila zaposlenih, s čimer se bo število delovnih mest povečalo na 328, da bi pokrili nove dejavnosti in naloge, ki se bodo izvajale v okviru novega instrumenta, kot so:

Povečanje dejavnosti zaradi povečanega števila in intenzivnosti nesreč 41 .

Izvajanje vgrajene pripravljenosti, spremljanje vključevanja pripravljenosti v vse ustrezne politike.

Izvajanje druge ravni, ki presega sedanji MUCZ in je povezana z medsektorsko ravnjo pripravljenosti in odziva.

Za dve ključni pobudi, ki bi ju moral uresničiti GD ECHO, bi bili potrebni znatni človeški viri:

1. Vozlišče EU za krizno usklajevanje

Vzpostavitev vozlišča EU za krizno usklajevanje, ki temelji na strukturah in strokovnem znanju ERCC, je pomemben rezultat. Cilj vozlišča je še naprej zagotavljati in dodatno krepiti podporo državam članicam pri obvladovanju medsektorskih posledic kriz na podlagi okrepljenega načrtovanja ter celovitejše analize in situacijskega zavedanja. Vozlišče bo ob popolnem spoštovanju subsidiarnosti, nacionalnih pristojnosti in posebnosti držav članic:

delovalo v smeri skupnega razumevanja na vseh ravneh kriz in njihovih posledic za različne sektorje in celotno prebivalstvo;

lajšalo delo v različnih sektorjih z zagotavljanjem podpore za krizno upravljanje vodilnim službam, ne da bi prevzelo sektorske odgovornosti, in

spremljalo skupni odziv na krize ob hkratnem zagotavljanju stalnih povratnih informacij Svetu, tudi prek enotne ureditve za politično odzivanje na krize (IPCR).

Vzpostavitev vozlišča bo potekala skupaj s prizadevanji za okrepitev civilno-vojaškega sodelovanja med obsežnimi medsektorskimi incidenti in krizami, vključno z oboroženo agresijo, ter v pripravah nanje. Podpiralo bo tudi prizadevanja za evropski mehanizem civilne obrambe 42 .

Vozlišče bo zagotavljalo medsektorsko usklajevanje pripravljenosti in odziva med različnimi deležniki, vključno s službami Komisije, državami članicami, Svetom, ESZD/Centrom za krizno odzivanje v zvezi z njegovimi pristojnostmi, in mednarodnimi partnerji, zlasti Natom.

2. Vgrajena pripravljenost

Strategija EU za unijo pripravljenosti uvaja novo vodilno načelo za oblikovanje politik EU: vgrajena pripravljenost. To pomeni, da je treba že na samem začetku oceniti, kako pobude vplivajo na pripravljenost. Pomen tega pristopa poudarja njena dvojna vloga v strategiji kot osrednje načelo in namenski ključni ukrep. Zato so potrebna proaktivna in vztrajna prizadevanja za izvajanje.

Da bi imela vgrajena pripravljenost dejanski učinek, je treba pripravljenost vključevati z namernim in zgodnjim upoštevanjem dejavnikov pripravljenosti pri načrtovanju in odločanju, ne pa zgolj na podlagi naknadnih ocen. Učinkovito izvajanje bo odvisno tudi od zanesljivega spremljanja razvoja pobude in dejavne podpore njenemu razširjanju na nacionalni in regionalni ravni.

Vključevanje pripravljenosti v naš okvir politike ne pomeni le zmanjšanja prihodnjih tveganj, temveč tudi pametno naložbo. V nedavni študiji, v kateri je bilo preučenih več kot 70 pobud za pripravljenost po vsej EU, je bilo ugotovljeno, da je bil donos za vsak vloženi euro med dva in deset eurov. Naložbe v pripravljenost zdaj pomenijo manj motenj, nižje stroške okrevanja ter večjo dolgoročno odpornost in konkurenčnost. Današnja dodelitev ustreznih proračunskih sredstev in sredstev bo pomagala reševati življenja in prihraniti denar v prihodnosti.

Poleg teh dveh pobud bodo potrebni dodatni človeški viri za izvajanje drugih novih ukrepov, ki izhajajo iz strategije za unijo pripravljenosti, vključno z naslednjim:    

Boljše predvidevanje in napovedovanje: vzpostavitev „krizne pregledne plošče“ za nosilce odločanja; krepitev analitične zmogljivosti in sistemov zgodnjega opozarjanja ERCC ter priprava rednih operativnih informativnih poročil o medsektorskih tveganjih in tveganjih, ki upoštevajo vse nevarnosti, ter analiza njihovih kaskadnih učinkov (ključni ukrepi)

Pripravljenost prebivalstva: ozaveščanje prebivalstva o tveganjih, vključno za starejše, mlade in invalide

Odziv na krize: okrepitev rescEU – rezerve zmogljivosti za odzivanje na ravni EU; izvajanje strategije za ustvarjanje zalog in sprejetje smernic za „stresno testiranje“ centrov za odziv na izredne razmere in kriznih centrov po vsej EU.

Znatno povečanje operativnih dejavnosti bo posledično zahtevalo tudi okrepitev podpornih funkcij (pravna podpora, izvajanje finančnih in nadzornih dejavnosti, IT itd.).

Za izvajanje dela o pripravljenosti in odzivu na izredne zdravstvene razmere bo odgovoren GD HERA. Zaradi razširjenega mandat, kot je opisan v strategiji o zdravstvenih protiukrepih COM(2025) xxxx z dne 16. julija 2025, bo potrebna okrepljena dodelitev osebja.

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Pobuda je skladna s predlogom večletnega finančnega okvira 2028–2034.

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

Podatkovni tokovi

4.3Digitalne rešitve

Za vsako digitalno rešitev pojasnite, kako je skladna z zahtevami in obveznostmi okvira EU za kibernetsko varnost ter drugimi veljavnimi digitalnimi politikami in zakonodajnimi akti (kot so eIDAS, enotni digitalni portal itd.).

Digitalna rešitev #1

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)    EUCO/2023/7 final.

(2)    EUCO/2023/24 final.

(3)    JOIN(2025) 130 final.

(4)    JOIN(2025) 120 final.

(5)    JOIN(2025) 130 final.

(6)    UL L 314, 6.12.2022, str. 26.

(7)    UL L 314, 6.12.2022, str. 64.

(8)    COM(2025) 528 final.

(9)    COM(2025) 529 final.

(10)    COM(2025) 148 final.

(11)    JOIN(2025) 120 final.

(12)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), UL L 243, 9.7.2021, str. 1.

(13)    *UL L..., str.

(14)    *UL L..., str.

(15)    Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(16)    UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(17)    UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(18)    UL L 283, 31.10.2017, str. 1.

(19)    UL L 198, 28.7.2017, str. 29.

(20)     Uredba (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 185, 26.5.2021, str. 1; ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/836/oj).

(21)     Uredba (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 185, 26.5.2021, str. 1); ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/836/oj).

(22)    JOIN(2025) 130 final.

(23)    COM(2025) 148 final.

(24)    Sklep (EU) 2019/420 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2019 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 77I, 20.3.2019, str. 1).  http://data.europa.eu/eli/dec/2019/420/oj ).

(25)    Sklep (EU) 2023/2671 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. novembra 2023 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU za podaljšanje prehodnega obdobja rescEU (UL L, 2023/2671, 28.11.2023, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2671/oj ).

(26)    Direktiva Sveta (EU) 2015/637 ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES (UL L 106, 24.4.2015, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2015/637/oj ).

(27)    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2025/704 o določitvi pravil za izvajanje Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite ter razveljavitvi izvedbenih sklepov Komisije 2014/762/EU in (EU) 2019/1310 (UL L 2025/704, 15.4.2025, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2025/704/oj ).

(28)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(29)    Sklep Sveta (EU) 2021/1764 z dne 5. oktobra 2021 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo) (UL L 355, 7.10.2021, str. 6, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2021/1764/oj ).

(30)    Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2013/1313/oj ).

(31)    Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/1993 z dne 11. decembra 2018 o enotni ureditvi EU za politično odzivanje na krize (UL L 320, 17.12.2018, str. 28, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2018/1993/oj).

(32)    2014/415/EU: Sklep Sveta z dne 24. junija 2014 o načinu izvajanja solidarnostne klavzule s strani Unije (UL L 192, 1.7.2014, str. 53). http://data.europa.eu/eli/dec/2014/415/oj).

(33)    Uredba (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (UL L 142, 30.4.2004, str. 1).

(34)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(35)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(36)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(37)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(38)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(39)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(40)    Poročilo Skupnega raziskovalnega središča „ Analiza sedanjih in novih tveganj “. 

(41)    Pojem mehanizem civilne obrambe ne posega v terminologijo, ki jo države članice uporabljajo za instrumente ali mehanizme, ki imajo podobno vsebino kot to, kar se v tej strategiji imenuje mehanizem civilne obrambe.

(42)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.