EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.8.2020
COM(2020) 434 final
2020/0205(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o odobritvi sprememb Sporazuma o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonski sporazum) v zvezi z razširitvijo stvarnega in geografskega področja njegove uporabe
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Ta predlog se nanaša na sklep o pooblastitvi pogajalca Unije (v tem primeru: Komisije), da v imenu Unije odobri spremembe Sporazuma o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (v nadaljnjem besedilu: Bonski sporazum) 1 v zvezi z razširitvijo stvarnega in geografskega področja njegove uporabe, da bi se izboljšalo sodelovanje pri nadzoru v zvezi z zahtevami iz Priloge VI h Konvenciji MARPOL (v nadaljnjem besedilu: sprememba zaradi konvencije MARPOL) ter upošteval pristop Kraljevine Španije k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: sprememba zaradi pristopa Španije).
1.1Sporazum o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (v nadaljnjem besedilu: Bonski sporazum)
Namen Bonskega sporazuma je boj proti onesnaževanju na območju Severnega morja ter varovanje obalnih območij pred pomorskimi nesrečami in kroničnim onesnaževanjem z ladij in naprav na morju. Evropska unija (takrat „Evropska gospodarska skupnost“) je pogodbenica Sporazuma. Pogodbenice Sporazuma so tudi države ob Severnem morju, ki so članice Evropske unije, in Norveška.
Namen Sporazuma je spodbujati dejavno sodelovanje in medsebojno pomoč med obalnimi državami in Evropsko unijo v boju proti onesnaževanju Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi, da bi zaščitili morsko okolje in interese obalnih držav. V ta namen Sporazum določa, da pogodbenice izvajajo nadzor kot pomoč pri odkrivanju onesnaževanja in boju proti onesnaževanju ter za preprečevanje kršitev predpisov proti onesnaževanju. Severno morje je razdeljeno na različne cone, kjer je odgovornost za nadzor in oceno nezgod dodeljena pogodbenicam. Pogodbenice morajo vse druge zadevne pogodbenice obvestiti o tem, da so izvedele za prisotnost nafte ali drugih škodljivih snovi, ki lahko resno ogrozijo obalo ali s tem povezane interese katere koli druge pogodbenice. Kadar pogodbenice potrebujejo pomoč pri ravnanju v primeru onesnaženja na morju ali na njihovi obali, si morajo pogodbenice, ki so zaprošene za pomoč, čim bolj prizadevati, da priskočijo na pomoč, kolikor je v njihovi moči.
Evropska gospodarska skupnost je Bonski sporazum sklenila s Sklepom Sveta 84/358/EGS 2 . Bonski sporazum je bil leta 1989 spremenjen. Zadevne spremembe so začele veljati 1. aprila 1994. Evropska gospodarska skupnost je navedene spremembe odobrila s Sklepom Sveta 93/540/EGS 3 .
V skladu s členom 16 Bonskega sporazuma se predlog pogodbenice za spremembo Bonskega sporazuma ali njegove priloge obravnava na sestanku pogodbenic. Po soglasnem sprejetju predloga depozitarna vlada o spremembi obvesti pogodbenice. Takšne spremembe začnejo veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega je depozitarna vlada od vseh pogodbenic prejela uradna obvestila o odobritvi.
Depozitar Bonskega sporazuma je vlada Zvezne republike Nemčije (člen 18(3) Bonskega sporazuma).
V skladu s členom 20 Bonskega sporazuma lahko pogodbenice Bonskega sporazuma soglasno povabijo katero koli drugo obalno državo na območju severovzhodnega Atlantika, da pristopi k temu sporazumu. V takem primeru se člen 2 Bonskega sporazuma in njegova priloga ustrezno spremenita, sprememba pa začne veljati z začetkom veljavnosti Sporazuma za pristopno državo.
Svet je 7. oktobra 2019 sprejel sklep, s katerim je Komisijo pooblastil, da se v imenu Unije pogaja o spremembi na podlagi člena 16 Bonskega sporazuma zaradi razširitve področja uporabe Sporazuma, da bi se izboljšalo sodelovanje pri nadzoru v zvezi z zahtevami iz Priloge VI h Konvenciji MARPOL, ter na podlagi člena 20 Sporazuma zaradi pristopa Kraljevine Španije k Sporazumu.
Pogodbenice Bonskega sporazuma so na svojem 31. sestanku med 9. in 11. oktobrom 2019 soglasno sprejele te spremembe. Spremembe so zdaj predložene za odobritev s strani Unije. Poleg tega bo morala Kraljevina Španija v skladu s členom 20 Bonskega sporazuma ratificirati razširitev Sporazuma na cono svoje odgovornosti.
1.2Spremembe Bonskega sporazuma
1.2.1 Sprememba zaradi konvencije MARPOL – sprememba stvarnega področja uporabe Sporazuma
Namen te spremembe je izboljšati sodelovanje in usklajevanje med pogodbenicami pri boju proti nezakonitim emisijam v zrak, ki jih povzroča ladijski promet, da bi se omejile negativne posledice izgorevanja goriv za plovila z visoko vsebnostjo žvepla ali dušika za zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost in celotno morsko okolje. Pogodbenice predvidevajo, da se bo to doseglo s spremembami različnih določb Bonskega sporazuma (členov 1, 5, 6 in 15 Sporazuma, pa tudi naslova in preambule Sporazuma), s katerimi se bo njegovo področje uporabe razširilo na onesnaževanje zraka z ladij, kot to ureja Priloga VI h konvenciji MARPOL.
1.2.2 Sprememba zaradi pristopa Španije – sprememba geografskega področja uporabe Sporazuma
Pogodbenice so povabile Kraljevino Španijo, da pristopi k Sporazumu, pri čemer so spremenile člen 2 Sporazuma in določile atlantsko mejo območja Severnega morja za namene Sporazuma in Priloge k Sporazumu ter izvedle revizijo meja različnih con nadzora za namene člena 6 Sporazuma. Natančneje, določena je bila nova opredelitev spremenjenega območja, zajetega v Sporazumu. Francija je sprejela uvedbo nove cone odgovornosti Francije, ki je neposredno ob coni pod skupno odgovornostjo Francije in Združenega kraljestva. Zajema območje med cono pod skupno odgovornostjo Francije in Združenega kraljestva ter novo cono odgovornosti Španije, da se odpravijo vse vrzeli med prejšnjo mejo iz Bonskega sporazuma in novo cono odgovornosti Španije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Postopkovna pravna podlaga
Načela
V skladu s členom 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) „Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o sklenitvi sporazuma“. Poleg tega ta člen določa, da razen kadar se sporazumi nanašajo izključno na skupno zunanjo in varnostno politiko, Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma po odobritvi Evropskega parlamenta pri sporazumih na področjih, za katera velja redni zakonodajni postopek ali posebni zakonodajni postopek, kadar je potrebna odobritev Evropskega parlamenta.
Uporaba v obravnavanem primeru
Ker so se pogodbenice dogovorile o spremembi geografskega in stvarnega področja uporabe Bonskega sporazuma, je primerno, da Unija odobri te spremembe.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(6) PDEU.
Materialna pravna podlaga
Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(6) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(6) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
Uporaba v obravnavanem primeru
Predvidena stvarna sprememba, ki se nanaša na razširitev stvarnega področja uporabe Bonskega sporazuma (sprememba zaradi konvencije MARPOL), ima hkrati več ciljev na področjih civilne zaščite in okolja, ki so zajeti v členu 196 oz. 191 PDEU ter so neločljivo povezani, ne da bi bil eden v primerjavi z drugim postranski. Materialna pravna podlaga za sklep na podlagi člena 218(6) PDEU bo zato izjemoma morala vključevati različne ustrezne materialne pravne podlage.
Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi morala biti člena 191 in 196 PDEU v povezavi s členom 218(6) PDEU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Spremembe niso sporne in podpirajo jih vse pogodbenice, vključno z vsemi posameznimi državami članicami, ki so pogodbenice Sporazuma.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ni relevantno.
•Ocena učinka
Ker je z vidika politike nujna hitra obravnava, da bi se lahko EU kot pogodbenica Bonskega sporazuma pogajala in glasovala o spremembah Bonskega sporazuma na sestanku pogodbenic, ki je potekal od 9. do 11. oktobra 2019, ter jih potrdila na ministrskem zasedanju 11. oktobra 2019, je bil postopek formalne ocene učinka opuščen. Ta sorazmerni pristop je upravičen tudi zato, ker se pričakuje, da bodo imele spremembe Bonskega sporazuma le pozitivne gospodarske, socialne in okoljske učinke.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno.
•Temeljne pravice
Predlog je skladen s Pogodbama EU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Spremembe Bonskega sporazuma ne bodo negativno vplivale na proračun Unije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ni relevantno.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ni relevantno. Glej oddelek v nadaljevanju.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Edini vsebinski člen predloga določa pooblastilo Sveta, da Komisija v imenu Unije odobri predvidene spremembe Bonskega sporazuma v zvezi z razširitvijo stvarnega področja uporabe Sporazuma glede na Prilogo VI h konvenciji MARPOL ter v zvezi s pristopom Kraljevine Španije k Sporazumu.
Najnovejša različica predvidenih sprememb je predstavljena v prilogah k Sklepu in jo je mogoče povzeti, kot sledi:
Sprememba zaradi konvencije MARPOL
Pogodbenice Bonskega sporazuma želijo izkoristiti običajne postopke in sisteme za spremljanje onesnaževanja z nafto iz zraka, vzpostavljene na podlagi Sporazuma, ter jih razširiti tako, da bodo vključevali nadzor v zvezi s spremljanjem skladnosti emisij z ladij. Tako bodo lahko pogodbenice čim bolj izkoristile vire, ki se že uporabljajo za spremljanje in nadzor nad razlitji nafte iz zraka, ter vzpostavile podlago za celovit sistem za okoljsko spremljanje Severnega morja in njegovih poti.
S sprejetjem sklepa za odobritev spremembe, s katero se razširja mandat Bonskega sporazuma glede na Prilogo VI h konvenciji MARPOL, bi se izboljšali skupni nadzor nad emisijami z ladij na območju Severnega morja ter njihovo spremljanje in poročanje o njih. Taka usklajena dejavnost v okviru Sporazuma bi prispevala k zmanjšanju tveganj za morsko okolje ter interesom obalnih držav in Unije.
Sprememba zaradi pristopa Španije
S to spremembo se razširja geografsko področje uporabe Sporazuma, da bi se zajelo območje med cono pod skupno odgovornostjo Francije in Združenega kraljestva ter novo cono odgovornosti Španije, da se odpravijo morebitne vrzeli med prejšnjo mejo Bonskega sporazuma in novo cono odgovornosti Španije. Francija je sprejela uvedbo nove cone odgovornosti Francije. Z vključitvijo Biskajskega zaliva v območje, zajeto v Bonskem sporazumu, pogodbenice zagotavljajo, da je glavna prometna pot v Evropi, ki povezuje Severno in Sredozemsko morje, zajeta v skupno usklajevanem sistemu upravljanja pripravljenosti in odzivanja.
2020/0205 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o odobritvi sprememb Sporazuma o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonski sporazum) v zvezi z razširitvijo stvarnega in geografskega področja njegove uporabe
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 191(4) in člena 196(1)(c) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po odobritvi Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Sporazum o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (v nadaljnjem besedilu: Bonski sporazum) 4 je Evropska gospodarska skupnost sklenila s Sklepom Sveta 84/358/EGS 5 , veljati pa je začel 1. septembra 1989. Bonski sporazum je bil leta 1989 spremenjen. Zadevne spremembe so bile odobrene s Sklepom Sveta 93/540/EGS 6 in so začele veljati 1. aprila 1994.
(2) Svet je 7. oktobra 2019 pooblastil Komisijo, da se v imenu Unije pogaja v zvezi s spremembami stvarnega in geografskega področja uporabe Bonskega sporazuma.
(3) Pogodbenice so v skladu s členom 16(1) Bonskega sporazuma obravnavale predlog za spremembo, s katero se razširja področje uporabe Bonskega sporazuma, da bi se izboljšalo sodelovanje pri nadzoru v zvezi z zahtevami iz Priloge VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (v nadaljnjem besedilu: konvencija MARPOL) 7 . Poleg tega so pogodbenice obravnavale tudi spremembe Bonskega sporazuma in njegove priloge zaradi pristopa Španije k temu sporazumu v skladu s členom 20 Sporazuma.
(4) Komisija se je v skladu s Sklepom Sveta pogajala o zadevnih spremembah Bonskega sporazuma, ki so bile soglasno sprejete z dvema sklepoma na 31. sestanku pogodbenic Bonskega sporazuma, ki je potekal med 9. in 11. oktobrom 2019 v Bonnu.
(5) Te spremembe Bonskega sporazuma bi bilo treba odobriti v imenu Evropske unije –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Spremembe Sporazuma o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonski sporazum) v zvezi z razširitvijo stvarnega in geografskega področja njegove uporabe, ki so jih pogodbenice sprejele na 31. sestanku, ki je potekal med 9. in 11. oktobrom 2019 v Bonnu, se odobrijo v imenu Unije.
Besedilo sprememb je v dveh sklepih, ki so ju sprejele pogodbenice in sta priložena temu sklepu.
Člen 2
Evropska komisija je pooblaščena, da v imenu Evropske unije deponira listino o odobritvi iz člena 16 Sporazuma, s čimer bo izraženo soglasje Evropske unije, da jo zadevne spremembe zavezujejo.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja 8 .
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik