<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-10-202610C115202502750-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0275-25-202604293-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="28/09/2026 16:56:35" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="4/xEHSASTR2akzG7Aq5k+SPAh0UYFRbg58G8fXKqfXk3oGiht9N3D+15TE6k2qydC3eBUYQXU1cb9SAyP32cwuBfGsILCViTtihm4jNpRK7P/k4d+YnBEsEpsihx2dSr7NFhoNMkeHvcA+QjGlGnzOS3OMxpMta4Xlm4cJ8lnso=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0275" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2025" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_green" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 09-09-26 13:39:37" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="6fded5d0957b4673b99d502469b39054" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0275" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi N. Emiliouja – Zadeva C-275/25</div>
      <div id="rId21" style="default">Kolwager</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      NICHOLASA EMILIOUJA,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 23. aprila 2026 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-275/25 [Kolwager] (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">i</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Finanzamt B
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      A
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije – Člen 13 – Davek na darila – Davčni domicil uradnikov in drugih uslužbencev Unije – Dodatno prebivališče – Člen 21 – Osebje Evropske investicijske banke“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija), se nanaša na razlago člena 13 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljevanju: Protokol). (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">2</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedena določba ima v okviru Protokola poseben položaj, saj sama po sebi ne določa privilegijev ali imunitete, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">3</a>
</span>) ampak določa pravilo o opredelitvi davčnega domicila uradnikov Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">4</a>
</span>) Natančneje, člen 13 Protokola ustvarja pravno fikcijo, v skladu s katero se v zvezi z uradnikom Unije, ki ima izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njegovega davčnega domicila, v obeh državah članicah šteje, da je obdržal svoj izvorni davčni domicil v zvezi z davkom od dohodka, od premoženja in od dediščin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog predložitvenega sodišča izhaja iz spora med nemškimi davčnimi organi in osebo A, članom osebja Evropske investicijske banke (v nadaljevanju: EIB), ki je v obdobju svojega dela in prebivanja v Luksemburgu, ko se je na podlagi člena 13 Protokola štelo, da je obdržal svoj prvotni davčni domicil v Avstriji, vzpostavil dodatni domicil v Nemčiji. Na podlagi prejetega znatnega denarnega darila od sorodnika s prebivališčem v Avstriji so nemški davčni organi osebi A odmerili davek na darila, ker naj bi bil v zadevnem času davčni rezident (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">5</a>
</span>) v Nemčiji. Oseba A je tako presojo uspešno izpodbijala na prvi stopnji, pri čemer se je sklicevala na člen 13 Protokola (ki se za člane osebja EIB uporablja na podlagi člena 21 Protokola) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">6</a>
</span>) in trdila, da je za davčne namene treba šteti, da ima domicil zgolj v Avstriji, kjer je prebivala preden se je zaposlila pri EIB.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) zadevo obravnava v pritožbenem postopku in prosi za pojasnilo glede natančnega področja uporabe člena 13 Protokola. Zlasti sprašuje, ali se navedena določba uporablja v primeru davka na darila, in če se, ali izključuje možnost priznanja dodatnega davčnega domicila v državi članici, ki ni država članica zaposlitve oziroma prvotnega davčnega domicila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 13, prvi dostavek, prvi stavek, Protokola (v nadaljevanju imenovan zgolj: člen 13 Protokola) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-4">
      „Pri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjenih med državami članicami Unije, se za uradnike in druge uslužbence Unije, ki imajo izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Unije prebivališče na ozemlju države članice, ki ni država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Uniji, šteje tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila, da so obdržali domicil v slednji državi, če je ta država članica Unije.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 21, prvi odstavek, Protokola, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-4">
      „Ta protokol se uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu, ne da bi to posegalo v določbe protokola o statutu banke.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemško pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Erbschaftsteuer- und Schenkungsteuergesetz (zakon o davku na dediščine in darila) v različici, ki se uporablja v zadevnem času, v členu 1, naslovljenem „Obdavčljive transakcije“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-4">
      „(1) Z davkom na dediščine (ali darila) se obdavčijo:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-4">
      1. pridobitve premoženja zaradi smrti; 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      2. darila med živimi;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-4">
      3. namenska naklonila; 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-28" title="page-4">
      [...] 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-4">
      (2) Če ni določeno drugače, določbe tega zakona, ki se nanašajo na pridobitev premoženja zaradi smrti, veljajo tudi za darila in namenska naklonila, […]“.
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 2 navedenega zakona velja, da se neomejena davčna obveznost (glede celote prenesenega premoženja), med drugim uporablja, če je pridobitelj v času obdavčljivega dogodka davčni rezident. Za davčne rezidente se štejejo fizične osebe, ki imajo v Nemčiji prebivališče oziroma običajno prebivališče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 8 Abgabenordnung (davčni zakonik), v različici, kot se uporablja v zadevnem času, določa, da „ima oseba prebivališče tam, kjer ima stanovanje v okoliščinah, ki potrjujejo, da bo stanovanje obdržala in uporabljala“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor v postopku v glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Oseba A, nasprotna stranka v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: nasprotna stranka A), je bil član osebja EIB od leta 1995. Zaradi dela pri EIB se je iz Avstrije, kjer je predhodno bival, preselil v Luksemburg. Leta 2010 je oblikoval skupno gospodinjstvo z ženo, tudi članico osebja EIB, v njeni hiši v Nemčiji. Kljub temu pa je še naprej uporabljal svoje stanovanje v Luksemburgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dne 27. decembra 2013 je nasprotna stranka A od svojega brata, ki prebiva v Avstriji, prejela denarno darilo v znesku 300.000 EUR</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Finanzamt B (davčni urad B, Nemčija; v nadaljevanju: davčni urad) je z odločbo z dne 13. aprila 2017 nasprotni stranki A v zvezi z navedenim darilom naložil plačilo davka na darila v znesku 56.000 EUR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotna stranka A je vložila pritožbo v upravnem postopku in trdila, da bi jo bilo treba v skladu s členom 13 Protokola obravnavati, kot da ima davčni domicil zgolj v Avstriji, posledično pa naj torej ne bi mogla biti zavezanec za plačilo davka na darila v Nemčiji. Davčni urad je navedeno pritožbo zavrnil 1. avgusta 2019 z navedbo, da je imela nasprotna stranka A v času prejema darila prebivališče v Nemčiji (v smislu člena 8 davčnega zakonika), zato se na tej podlagi šteje za davčnega rezidenta z neomejeno davčno obveznostjo na podlagi člena 2 zakona o davku na dediščine in darila. Navedel je, da člen 13 Protokola ureja le določitev davčnega domicila med državo članico prvotnega davčnega domicila in državo članico, kjer uradnik opravlja svoje dolžnosti („država zaposlitve“), ne ureja pa okoliščin, kot je obravnavana, v kateri uradnik vzpostavi dodatno prebivališče v tretji državi članici iz povsem zasebnih razlogov. Davčni urad je v bistvu ugotovil, da je nasprotna stranka A z vzpostavitvijo prebivališča v Nemčiji tam vzpostavila tudi davčni domicil, ki obstaja vzporedno s fiktivnim domicilom v Avstriji na podlagi člena 13 Protokola. Ker Avstrija nima davka na darila, je davčni organ ugotovil, da je mogoče darilo v celoti obdavčiti v Nemčiji, saj se v zvezi s tem hkrati ne uporablja noben drug sistem obdavčitve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">7</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotna stranka A je nato zoper odločbo davčnega urada vložila tožbo pri Finanzgericht Rheinland-Pfalz (finančno sodišče v Porenju ‑ Pfalški, Nemčija). To sodišče je s sodbo z dne 16. septembra 2021 navedeni tožbi ugodilo. Zlasti je ugotovilo, da je odločilni dejavnik za ugotavljanje davčnega rezidentstva uradnika Unije na podlagi člena 13 Protokola položaj uradnika, ko je ta postal uradnik Unije. Ugotovilo je, da zadošča, če je uradnik v tistem trenutku vzpostavil prebivališče v drugi državi članici zgolj iz razloga opravljanja svojih dolžnosti. Poznejše spremembe, kot je vzpostavitev dodatnega prebivališča iz zasebnih razlogov, niso upoštevne, če je oseba še vedno uradnik Unije in je njeno dejansko prebivališče geografsko povezano s krajem zaposlitve. Na podlagi tega je ugotovilo, da se šteje, da ima nasprotna stranka A – ki je še vedno uradnik EIB in prebiva približno 55 kilometrov od kraja dela v Luksemburgu – davčni domicil izključno v Avstriji, državi članici svojega prvotnega davčnega domicila, v skladu s členom 13 Protokola. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">8</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Davčni urad je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo pri predložitvenem sodišču. Davčni urad v svoji pritožbi trdi, da se člen 13 Protokola v obravnavani zadevi ne uporablja, ker (i) se ne nanaša na davek na darila in (ii) ker ureja le določitev pristojnosti za obdavčitev med državo zaposlitve in državo prvotnega davčnega domicila, ne ureja pa okoliščin, kot je obravnavana, ko je z zasebnih razlogov vzpostavljeno dodatno prebivališče v tretji državi članici.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega je predložitveno sodišče, ki je imelo pomisleke o pravilni razlagi člena 13 Protokola, prekinilo odločanje in Sodišču v postopek predhodnega odločanja predložilo naslednji vprašanji:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-6">
      „1. Ali se ta določba uporablja za pobiranje davka na darila?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-6">
      2. Če je na prvo vprašanje treba odgovoriti pritrdilno: ali ta določba izključuje možnost, da uradnik ali drug uslužbenec Unije, ki ima izključno zaradi opravljanja svojih dolžnosti v službi Unije prebivališče na ozemlju države članice, ki ni njegova izvorna država članica, vzpostavi dodatni davčni domicil v drugi državi članici, ki ni država zaposlitve, če hkrati obdrži dejansko prebivališče v državi zaposlitve?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pisna stališča so predložili nasprotna stranka A, nemška vlada in Evropska komisija. Obravnave ni bilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s svojima vprašanjema prosi za pojasnilo glede področja uporabe člena 13 Protokola, in sicer glede vrste davkov, na katere se ta člen nanaša, in glede določitve prebivališča, ki spada na področje uporabe navedenega člena. Navedeni vprašanji bom obravnaval ločeno in v zvezi s prvim predlagal, da je treba člen 13 Protokola razlagati tako, da se nanaša tudi na davek na darila (B), v zvezi z drugim pa, da se navedena določba uporablja v primeru dodatnega prebivališča zunaj države zaposlitve le, če je bilo tako prebivališče vzpostavljeno zgolj iz razloga opravljanja uradnih dolžnosti (C).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preden se lotim analize, pa bi bilo koristno navesti še nekaj uvodnih opomb glede člena 13 Protokola (A).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne opombe glede člena 13 Protokola</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba spomniti, da gre za protokol k Pogodbama Unije, zato je njun sestavni del in se šteje za primarno zakonodajo Unije. Nadalje, čeprav neposredna obdavčitev načeloma ostaja v pristojnosti držav članic, pa so si te z davčnimi določbami iz Protokola v bistvu delno omejile svojo davčno suverenost v interesu zagotavljanja pravilnega delovanja Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">9</a>
</span>) Kar zadeva posebej uradnike Unije, gre za člena 12 in 13 Protokola.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi člena 12 Protokola so uradniki oproščeni plačila nacionalnih davkov od plač, mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije, saj namesto tega plačujejo davek, obračunan na ravni Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede ostalih davkov pa uradniki Unije načeloma ostajajo davčni zavezanci držav članic. V zvezi s tem člen 13 Protokola v bistvu določa pravilo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">10</a>
</span>) ki opredeljuje davčni domicil uradnikov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, kot je bilo navedeno zgoraj, člen 13 Protokola glede nekaterih davkov določa pravno fikcijo, v skladu s katero se šteje, da uradniki ostanejo davčni rezidenti države članice, kjer so imeli prvotno davčni domicil (v nadaljevanju: „država članica izvora“), ne glede na dejstvo, da imajo zaradi zaposlitve dejansko prebivališče v drugi državi članici („država prebivališča za namene zaposlitve“). Tako navedena določba torej ne opredeljuje ali razmejuje pristojnosti za obdavčitev samih po sebi med zadevnimi državami članicami. Ker pa se v mnogih primerih davčni domicil šteje za osnovni temelj, glede na katerega se določi obdavčitev (predvsem kar zadeva svetovni dohodek in splošno davčno obveznost), ima neizogibno odločilni vpliv na dodelitev ustreznih pristojnosti za obdavčitev med navedenimi državami. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">11</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V praksi to na splošno pomeni, da razen v primeru plač, mezd in prejemkov od Unije država izvora načeloma ohrani neomejeno pristojnost obdavčitve (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">12</a>
</span>) glede davka od dohodka, od premoženja in od dediščin (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">13</a>
</span>) – v smislu člena 13 Protokola.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob tem pa je treba poudariti – zlasti glede na nekatere očitne primere napačnega razumevanja v pisnih stališčih, predloženih Sodišču – da zgoraj navedeno ne pomeni, da ima država izvora na podlagi člena 13 Protokola izključno pristojnost naložiti zgoraj navedene davke. Davčni domicil je le ena od več naveznih okoliščin, ki jih države članice uporabljajo pri izvajanju svoje davčne pristojnosti. Zato člen 13 ne pomeni, da uradniki Unije v državi prebivališča ne bi mogli biti obdavčeni za namene zaposlitve (ali v drugi državi članici) na podlagi drugih naveznih okoliščin, kot sta vir dohodkov ali lokacija premoženja. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">14</a>
</span>) Če bi to povzročilo dvojno obdavčitev, bi rešitev načeloma ponudile konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki se uporabljajo, oziroma enostranski nacionalni ukrepi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega se bom v nadaljevanju lotil vsebine predloženih vprašanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali se člen 13 Protokola uporablja za davek na darila?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno zgoraj, predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje, ali se člen 13 Protokola uporablja za davek na darila. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na besedilo navedene določbe se pravna fikcija vzpostavi „[p]ri izvajanju davka od dohodka, od premoženja in od dediščin ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja“. Kot ugotavlja predložitveno sodišče, davek na darila v tej določbi ni izrecno omenjen. Nemška vlada zato trdi, da določba jasno in nedvoumno izključuje davek na darila iz – kakor to sama imenuje – izčrpno navedenih davkov, zato Sodišče od take razlage ne sme odstopati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Naj najprej opozorim, da se izraz „davek na darila“ v različnih državah članicah različno razlaga. V nekaterih državah članicah se šteje za podkategorijo davka od dohodka; (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">15</a>
</span>) v številnih drugih ga obravnavajo podobno kot davek na dediščino ter razlagajo kot pričakovano obliko davka na dediščino oziroma kot element, ki je z navedenim davkom neločljivo povezan. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">16</a>
</span>) V več pravnih sistemih se darila, dana v določenem obdobju pred smrtjo darovalca, za davčne namene štejejo za dediščino. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">17</a>
</span>) S tega vidika je težko trditi, da iz besedila določbe nedvoumno izhaja izključitev davka na darila, čeprav njegova vključitev na področje uporabe člena 13 Protokola morda ni neposredno očitna iz besedila navedene določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tem pa smo že pri drugem argumentu: nemška vlada trdi, da davek na darila ne spada na področje uporabe člena 13 Protokola, pri čemer se sklicuje na vsebino in naravo navedenega davka v okviru nemškega prava. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">18</a>
</span>) Vendar pa menim, da zaradi razlik v pristopih držav članic glede opredelitve in razvrščanja davkov (vključno z davkom na darila) člena 13 Protokola ni mogoče razlagati s sklicevanjem na nacionalno pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da se je Sodišče v eni svojih redkih sodb glede – današnjega – člena 13 Protokola sklicevalo na nacionalno pravo pri ugotavljanju, ali določen davek spada na področje uporabe navedene določbe ali ne. Ugotovilo je zlasti, da „glede davka od dohodka [...] velja, da je treba na vprašanje, kaj v [členu 13 Protokola] pomeni davek od dohodka, odgovoriti s sklicevanjem na merila nacionalnega prava, ki se uporablja“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">19</a>
</span>) Ne glede na to pa z vsem spoštovanjem menim, da bi razlaga, utemeljena na nacionalni opredelitvi, povzročala precejšnje težave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, ni jasno, katero nacionalno pravo naj bo odločilno, kadar se razlaga in razvrstitev posameznega davka v različnih pravnih sistemih razlikuje: pravo države izvora ali pravo države prebivališča za namene zaposlitve. Če se na primer v pravnem sistemu ene od navedenih držav šteje, da je davek na darila oblika davka od dohodka, v pravnem sistemu druge države pa, da je davek na darila povsem ločen davek, bi se uporaba člena 13 Protokola, glede istega uradnika Unije, razlikovala glede na to, katera pravna ureditev se upošteva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, v vsakem primeru velja, da bi sklicevanje na nacionalno pravo (bodisi države izvora ali države prebivališča za namene zaposlitve) pomenilo, da se področje uporabe člena 13 Protokola med državami članicami razlikuje. Kot je pravilno opozorila Komisija, bi to poslabšalo enotno uporabo primarne zakonodaje, torej člena 13 Protokola, taka zahteva po enotni uporabi pa je nekaj, kar je Sodišče izrecno potrdilo. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">20</a>
</span>) Posledično bi bili tudi uradniki Unije različno obravnavani, saj bi se navedeni člen za nekatere uporabljal, za druge pa ne, odvisno od značilnosti zadevne nacionalne davčne ureditve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">21</a>
</span>) S praktičnega vidika velja, da bi navedeni pristop pomenil tudi velike težave za nacionalne davčne organe, ki bi morali za vsakega uradnika posebej ugotavljati davčni domicil, odvisno od upoštevnega davka in potencialno nasprotujočih si nacionalnih opredelitev – kar bi sprožalo dodatna zahtevna vprašanja glede pristojnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, kot je navedel generalni pravobranilec F. G. Jacobs v svojih sklepnih predlogih v zadevi Kristoffersen, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">22</a>
</span>) bi razlaga člena 13 Protokola, ki bi bila odvisna od nacionalnega prava, dopuščala veliko možnosti za izogibanje davkom. Država izvora bi na primer lahko poskušala doseči, da določen davek spada na področje uporabe člena 13 Protokola (s tem pa bi pridobila davčno rezidentstvo), zato bi ga opredelila kot enega od davkov, vključenih v navedeni člen. Nasprotno pa bi se država prebivališča za namene zaposlitve lahko izognila uporabi navedene določbe tako, da bi davek, ki je v bistvu oblika davka od dohodka, premoženja ali dediščine, opredelila kot samostojno obliko davka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju navedenega se strinjam s Komisijo – in s tem, kar je bilo navedeno v sklepnih predlogih v zadevi Kristoffersen – da pomeni izrazov „davek od dohodka“, „davek od premoženja“ in „davek od dediščin“ v členu 13 Protokola, ne morejo biti odvisni od nacionalnega prava, ampak jih je treba razlagati samostojno, v skladu z njihovim splošnim pomenom in ob upoštevanju namena navedene določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pa s splošnimi pomeni navedenih izrazov ni mogoče dati dokončnega odgovora na obravnavano vprašanje. Kot je ugotovilo predložitveno sodišče, je davek na darila v določenih elementih podoben davkom, navedenim v členu 13 Protokola, v drugih elementih pa se od njih razlikuje. Zlasti gre za davek na obogatitev, ki je posledica brezplačnega prenosa, kar je lastnost, skupna tudi davku od dohodkov (v širšem smislu kot davku na povečanje ekonomskega premoženja) in davku od dediščin (kot davku na neodplačne prenose). Vendar pa se od prvega razlikuje predvsem v tem, da ni povezan z ustvarjanjem vrednosti na trgu, od slednjega pa, da se nanaša na prenose med živimi, pri čemer je za razliko od prenosov mortis causa mogoče natančno dogovoriti čas prenosa. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Namen člena 13 Protokola je torej odločilnega pomena pri opredelitvi, ali davek na darila spada na področje uporabe navedene določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem opozarjam, da je glavni cilj Protokola, kot je izražen v edini uvodni izjavi in v členu 343 PDEU (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">23</a>
</span>) ter členu 17 Protokola, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">24</a>
</span>) Uniji zagotoviti privilegije in imunitete, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z navedenim ciljem je treba člen 13 Protokola razlagati tako, da ima tudi dva specifična namena, ki oba izhajata iz dejstva, da čeprav uradniki Unije izhajajo iz vseh držav članic, je njihov kraj zaposlitve v le nekaj državah članicah, predvsem v Belgiji in Luksemburgu, kjer ima večina institucij Unije svoj sedež.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, namen člena 13 Protokola je preprečiti, da bi države članice gostiteljice pridobile neupravičeno davčno prednost na podlagi izvajanja neomejenih davčnih pristojnosti (razen potrošnje in drugih lokalno upoštevnih davkov) nad uradniki Unije, ki sploh ne bi prebivali na njihovem ozemlju, če tam ne bi opravljali svojih uradnih dolžnosti. Hkrati pa zagotavlja tudi, da države izvora niso neupravičeno prikrajšane za svoje pristojnosti za obdavčitev posameznikov, ki bi drugače ostali njihovi davčni rezidenti. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">25</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, kar zadeva same uradnike Unije, je namen člena 13 Protokola zagotoviti nevtralnost, torej da uradniki zaradi svoje zaposlitve v službi Unije niso v prednosti ali slabšem položaju glede davčnega domicila. Z ohranjanjem njihovega predhodnega davčnega statusa določba spodbuja mobilnost, zmanjšuje tveganje dvojnega obdavčevanja na podlagi prebivališča in odpravlja administrativne zaplete, povezane s selitvijo zaradi zaposlitve v službi Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka razlaga je zelo podobna ureditvi v mednarodnem javnem pravu, zlasti v Konvenciji o privilegijih in imunitetah Združenih narodov, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">26</a>
</span>) ki je najpomembnejši večstranski instrument na področju privilegijev in imunitet mednarodnih organizacij, njihovih uradnikov in predstavnikov, in je že veljal v času sprejetja Protokola leta 1957. Člen 13 navedene konvencije določa, da „če je katera koli obdavčitev povezana z bivanjem, se obdobja, v katerih so predstavniki članic [...] v organih Združenih narodov in na konferencah, ki jih skličejo Združeni narodi, prisotni v državi zaradi opravljanja svojih dolžnosti, ne štejejo kot obdobja prebivanja“ (moj poudarek).  Navedena določba, ki je bila poustvarjena v številnih naknadnih mednarodnih instrumentih, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">27</a>
</span>) ima načeloma enak učinek kot člen 13 Protokola, torej onemogoča vzpostavitev davčnega domicila v državi gostiteljici in ohranja davčni domicil v državi izvora. Razlog je v obeh primerih povsem enak: prisotnost v državi gostiteljici zaradi opravljanja uradnih dolžnosti ne bi smela pomeniti spremembe davčnega domicila. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">28</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju navedenega menim, da je ratio legis člena 13 Protokola preprečiti vzpostavitev davčnega domicila v državi članici gostiteljici v zvezi s tistimi davki, ki so primarno oziroma v pomembni meri vezani na prebivališče, saj uradniki v državi gostiteljici ne prebivajo po svoji izbiri, ampak zgolj zaradi zaposlitve v službi Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju navedenega torej sklica v členu 13 Protokola na „davek od dohodka“, „davek od premoženja“ in „davek od dediščin“ ne bi smeli razlagati kot togo naštevanje treh ozko opredeljenih vrst davka, ampak kot širok sklic na tri glavne kategorije neposredne obdavčitve pridobivanja, ohranjanja in prenosa premoženja, ki so povezane s krajem prebivališča. Nasprotno pa davki, ki niso povezani s krajem prebivališča – na primer davki na potrošnjo ali določeni davki, vezani na transakcije – ne spadajo na področje uporabe člena 13 Protokola.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Menim, da je znotraj take taksonomije neposrednih obdavčitev, ki so vezane na prebivališče, jasno, da davek na darila, kot neposredna obdavčitev brezplačnega prenosa premoženja, ki je običajno povezana s prebivališčem darovalca ali prejemnika, spada v isti konceptualni okvir, zato ni dvoma, da spada v zgoraj navedene kategorije davkov, za katere se uporablja člen 13 Protokola. Za namene navedene določbe in ob upoštevanju njenih ciljev je davek na darila po mojem mnenju najbolje razlagati kot del širše kategorije obdavčitve brezplačnih prenosov, torej poleg davka od dediščin. Oba davka imata isto ekonomsko funkcijo, torej obdavčitev neodplačnih prenosov premoženja; davek na darila je torej mogoče razlagati kot inter vivos obliko davka od dediščin, ki z navedenim davkom oblikuje skladno funkcionalno enoto.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da je treba šteti, da davek na darila spada na področje uporabe člena 13 Protokola. Po mojem mnenju in ob upoštevanju ratio legis navedene določbe ne obstaja noben prepričljiv razlog za izključitev davka, ki se tako kot davek od dediščin uporablja v primeru brezplačnih prenosov premoženja in ki je tesno povezan s krajem prebivališča. Nasprotna razlaga bi pomenila uvedbo razlikovanja, ki ne temelji na nobenem upoštevnem objektivnem dejavniku, to pa bi vodilo v fragmentacijo davčnega domicila, zaradi česar bi se štelo, da ima uradnik Unije en domicil posebej za davek na darila, drugega pa za druge davke. Tak položaj bi bil neučinkovit za uradnike in davčne organe, s tem pa v nasprotju s ciljem olajševanja zaposlitve uradnikov in posledično delovanja Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi celovitosti naj navedem, da se zdi, da davek na darila v členu 13 Protokola ni izrecno naveden predvsem iz zgodovinskih razlogov. Besedilo navedene določbe je po vsebini ostalo nespremenjeno že od njenega sprejetja leta 1957 – enako večinoma velja za celoten Protokol. Sklepati je mogoče, da takrat davek na darila bodisi ni bil pogost bodisi je spadal pod davek od dohodkov oziroma od dediščin, kot danes. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">29</a>
</span>) Poleg tega so se zgodnje vzorčne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki so veljale v času sprejetja Protokola in katerih namen je bil med drugim razrešitev kolizij v zvezi z davčnim domicilom, nanašale prav na tri široko opredeljene kategorije obdavčitev iz člena 13 Protokola. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">30</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje naj dodam, da je mogoče trditi, da razlago člena 13 Protokola, kot je navedena zgoraj, podpira tudi sklic v navedeni določbi na „uporab[o] konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja“. Zdi se, da je namen navedenega sklica zagotoviti, da se pravna fikcija, ki se vzpostavlja s členom 13 Protokola, upošteva tudi pri uporabi navedenih konvencij. V zvezi s tem naj opozorim, da konvencije med državami članicami o izogibanju dvojnega obdavčevanja večinoma temeljijo na modelih davčnih konvencij OECD (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">31</a>
</span>) in se nanašajo predvsem na davke od dohodka in kapitala, redkeje pa na davke od dediščin in davke na darila. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">32</a>
</span>) Če sta na primer država izvora in država prebivališča za namene zaposlitve sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki vključuje davek na darila, bi se država izvora na podlagi take konvencije štela kot država davčnega domicila tudi glede takega davka. Menim, da bi bilo neskladno ugotoviti, da davek na darila na splošno ne spada na področje uporabe člena 13 Protokola, kljub temu pa ga je mogoče vanj vključiti posredno prek dvostranskih konvencij, ki morebiti izrecno vključujejo tak davek. Tak pristop bi pomenil, da je področje uporabe zadevne določbe odvisno od obstoja in vsebine dvostranskih sporazumov, kar bi oslabilo enotno uporabo navedene določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi zgoraj navedenega Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje odgovori, da je treba člen 13 Protokola razlagati tako, da se uporablja tudi za davek na darila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">C.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali se člen 13 Protokola uporablja tudi za dodatno prebivališče v državi članici, ki ni država zaposlitve, če je bilo tako prebivališče vzpostavljeno iz zasebnih razlogov?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če se člen 13 Protokola razlaga tako, da se uporablja tudi za davek na darila, predložitveno sodišče sprašuje, ali navedena določba izključuje možnost vzpostavitve dodatnega davčnega domicila v državi članici, ki ni država izvora ali država zaposlitve, če zadevni uradnik hkrati obdrži dejansko prebivališče v državi zaposlitve? Predložitveno sodišče želi v bistvu preveriti, ali lahko uradnik Unije, ki na podlagi pravne fikcije iz člena 13 Protokola obdrži davčni domicil v svoji državi izvora ter dejansko prebivališče v državi zaposlitve, poleg tega vzpostavi še dodatno prebivališče v tretji državi članici in s tem postane davčni zavezanec v njej.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pomembno je opozoriti na to, kako zelo različna stališča so predložile zainteresirane strani glede tega vprašanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemška vlada trdi, da člen 13 Protokola ureja le razmerje med državo izvora in državo prebivališča za namene zaposlitve, zato ne preprečuje vzpostavitve dodatnega davčnega domicila drugje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V primerjavi s tem pa nasprotna stranka A trdi, da zadevna določba vzpostavlja edini in izključni davčni domicil v državi izvora, kar preprečuje vzpostavitev davčnega domicila kjer koli drugje v Uniji v celotnem obdobju uradnikove kariere.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija zagovarja vmesno stališče. Trdi, da člen 13 Protokola preprečuje vzpostavitev dodatnega davčnega domicila v državi članici, ki ni država izvora, če razdalja med prebivališčem zadevnega uradnika Unije in krajem njegove zaposlitve uradnika ne ovira pri izvajanju njegovih dolžnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker želim Sodišču zagotoviti koristen odgovor na predloženo vprašanje, moram najprej pojasniti, zakaj menim, da člen 13 Protokola izključuje možnost vzpostavitve davčnega domicila le v državi članici, kjer je bilo prebivališče vzpostavljeno zgolj iz razloga opravljanja uradnikovih dolžnosti, ne pa tudi v drugih državah članicah (1). Nato bom natančneje analiziral, kako bi bilo treba razlagati ta pogoj – torej da mora biti prebivališče vzpostavljeno zgolj iz razloga opravljanja navedenih dolžnosti (2). Nazadnje bom navedel še posledice take razlage v primeru prebivališča, vzpostavljenega poleg obstoječega prebivališča v državi članici zaposlitve (3).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 13 Protokola kot pravilo o razdelitvi pristojnosti za obdavčitev med določenimi državami članicami</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila člena 13 Protokola izhaja, da se „tako v državi njihovega dejanskega prebivališča kot v državi njihovega davčnega domicila“ šteje, da uradniki ohranijo svoj prvotni davčni domicil. Kot je Sodišče že ugotovilo, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">33</a>
</span>) iz navedenega izhaja, da je namen navedene določbe urejati razmerje in razdelitev pristojnosti za obdavčitev zgolj med navedenima dvema državama, torej državo izvora in državo prebivališča za namene zaposlitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka razlaga izhaja tudi iz namena člena 13 Protokola, ki je, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, v bistvu nevtralizirati davčne posledice – za uradnike Unije in zadevne države članice – spremembe prebivališča zaradi zaposlitve v službi Unije. Iz tega sledi, kot bo podrobneje obravnavano v nadaljevanju, da je navedena določba omejena na okoliščine, ki izhajajo iz take menjave prebivališča zaradi zaposlitve, ne nanaša pa se na prebivališče, vzpostavljeno neodvisno od tega.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, kot trdi nemška vlada, da člena 13 Protokola ni mogoča razlagati tako, da ureja oziroma še manj preprečuje izvrševanje pristojnosti za obdavčitev tretje države članice ter vzpostavitev davčnega domicila na podlagi meril njenega nacionalnega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To ne pomeni, da je pravna fikcija, vzpostavljena z navedeno določbo, izgubila upoštevnost glede drugih držav članic. Ker navedena fikcija velja v državi izvora in v državi prebivališča za namene zaposlitve, morata navedeni državi ohranjati to fikcijo tudi do tretjih držav članic, kar posledično pomeni, da ima uradnik davčni domicil le v državi izvora, ne pa v državi prebivališča za namene zaposlitve. Vendar to navedenim tretjim državam članicam ne preprečuje šteti uradnika kot davčnega rezidenta v svoji državi na podlagi svojega notranjega prava, tako kot to velja v zvezi z vsemi drugimi osebami, ki imajo davčni domicil v državi izvora, vendar ne na podlagi pravne fikcije. Kot je navedlo predložitveno sodišče, je treba morebitne spore, ki iz tega izhajajo, če je ustrezno, reševati na podlagi konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja oziroma primerljivih mehanizmov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgornja razlaga ni v nasprotju s sodno prakso, na katero se sklicujeta nasprotna stranka A in Komisija. Sodišče je zlasti v sodbi v zadevi X (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">34</a>
</span>) ugotovilo, da bi bila razdelitev pristojnosti za obdavčitev, ki izhaja iz člen 13 Protokola, ogrožena, če bi uradnik lahko svobodno prenesel svoj davčni domicil v državo, ki ni država njegovega prvotnega davčnega domicila. Na podlagi navedenega je Sodišče ugotovilo, da v skladu s členom 13 Protokola davčni domicil uradnika ne more biti odvisen od njegove volje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotna stranka A in Komisija (ter začasno tudi predložitveno sodišče) iz navedene sodne prakse sklepajo, da je vzpostavitev kakršnega koli davčnega domicila v državi, ki ni država izvora, očitno onemogočena, kar pomeni, da navedena država v vseh okoliščinah in ne glede na vzpostavitev drugih prebivališč ostane edini davčni domicil uradnika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pa taka razlaga ne upošteva konteksta in natančnega področja uporabe sodbe Sodišča. V sodbi v zadevi X (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">35</a>
</span>) se je v bistvu postavljalo vprašanje, ali se lahko uradnik odloči, da bo imel domicil v državi prebivališča za namene zaposlitve, namesto v državi izvora, s čimer bi bila zanj odpravljena pravna fikcija iz člena 13 Protokola. Sodišče je pravilno odločilo, ko je to možnost zavrnilo in ugotovilo, da je navedena določba pravilo, ki je izključno v interesu Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">36</a>
</span>) – ne pa osebni privilegij, ki bi se mu zadevni uradnik lahko odrekel.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz pravilne razlage sodne prakse na eni strani izhaja, da se uradnik ne more prosto odločiti, da ne bo imel davčnega domicila v državi izvora, saj ga zavezuje pravna fikcija iz člena 13 Protokola, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">37</a>
</span>) na drugi strani pa, da država zaposlitve ne more prevzeti njegovega davčnega domicila, če ima uradnik tam prebivališče zgolj iz razloga zaposlitve. Iz navedenega pa ne sledi, da v okoliščinah, ki se ne nanašajo na navedeno prebivališče zaradi zaposlitve, ki ga ureja člen 13 Protokola, uradnik ne bi smel vzpostaviti pristnih vezi z drugimi državami članicami, iz česar bi lahko v skladu z nacionalnim pravom navedenih držav izhajal dodatni davčni domicil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nadalje, v nasprotju s stališčem Komisije velja, da možnost vzpostavitve še enega davčnega domicila v tretji državi članici ne bi pomenila izvotlitve namena člena 13 Protokola. Komisija v zvezi s tem trdi, da bi uradnik lahko spremenil svoj davčni domicil in s tem izničil pravno fikcijo iz navedene določbe že če bi zgolj vzpostavil dodatno prebivališče. Kot pa je bilo pojasnjeno zgoraj, davčni domicil, vzpostavljen na podlagi pravne fikcije iz člena 13 Protokola, ne bi bil nadomeščen z drugim, ampak bi še naprej veljal vzporedno z dodatnim davčnim domicilom. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">38</a>
</span>) Zdi se, da razlogovanje Komisije posredno temelji na premisi, da ima lahko posameznik zgolj en davčni domicil. Vendar to ne odraža dejanskega stanja v mednarodnem davčnem pravu. Okoliščine, v katerih ima isti posameznik hkrati davčni domicil v več državah na podlagi meril nacionalnega prava takih držav, niso niti redke niti neobičajne; to so prav tiste okoliščine, ki jih med drugim urejajo konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Posledično je treba ugotoviti, da člen 13 Protokola izključuje možnost vzpostavitve davčnega domicila le v državi članici, kjer ima uradnik prebivališče zaradi zaposlitve, in ne v vseh drugih državah članicah. V skladu s tem navedena določba ne preprečuje državi članici, ki ni država prebivališča za namene zaposlitve, da uradnika Unije obravnava kot svojega davčnega rezidenta na podlagi svojega notranjega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi to pomeni, da bi bila vzpostavitev davčnega domicila nasprotne stranke A v Nemčiji na podlagi njegovega prebivališča tam onemogočena le, če bi se tako prebivališče štelo za prebivališče za namene zaposlitve, oziroma natančneje, če uporabim besedilo člena 13 Protokola, če je bilo vzpostavljeno izključno zaradi opravljanja njegovih dolžnosti v službi Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prebivališče „izključno zaradi opravljanja [...] dolžnosti [uradnika] v službi Unije“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju zgoraj navedenega moram v nadaljevanju obravnavati ključni pogoj za uporabo člena 13 Protokola: ali je bilo prebivališče v državi članici, ki ni država izvora, vzpostavljeno „izključno zaradi opravljanja [...] dolžnosti [uradnika] v službi Unije“. Le če je ta pogoj izpolnjen, država članica uradnika ne more obravnavati kot svojega davčnega rezidenta. Za obravnavo navedenega pogoja pa je treba pojasniti več elementov, kar bom storil v nadaljevanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">a)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Država zaposlitve oziroma država prebivališča za namene zaposlitve?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba pojasniti, če to še ni očitno, da člen 13 Protokola v zvezi z uporabo pravne fikcije glede davčnega domicila v državi izvora ne zahteva, da uradnik vzpostavi svoje prebivališče na ozemlju same države zaposlitve (torej države, kjer ima njegov delodajalec sedež oziroma druge prostore). Navedena določba se nanaša zgolj na prebivališče, vzpostavljeno „na ozemlju države članice, ki ni država [uradnikovega prvotnega] davčnega domicila“ (moj poudarek).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zagotovo velja, da učinkovito izvrševanje uradnikovih dolžnosti običajno – in vsaj v primerih, ko naloge niso povsem digitalizirane – zahteva določeno geografsko bližino kraju zaposlitve. Vendar če je ta zahteva izpolnjena, zlasti kadar gre za kratko razdaljo, ki vključuje prehod državne meje, ni mogoče izključiti, da lahko uradnik vzpostavi prebivališče v državi članici, ki ni država zaposlitve. To zlasti velja v zvezi z Luksemburgom, kjer je dejansko običajno, da uradniki prebivajo v obmejnih območjih sosednjih držav članic (Belgija, Nemčija ali Francija), svoje dolžnosti pa opravljajo v Luksemburgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To razlago nadalje podpirajo pravila o zaposlitvi uradnikov. Predvsem velja, da člen 20 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije  (v nadaljevanju: kadrovski predpisi) zahteva, da uradnik „stanuje v kraju zaposlitve ali v taki oddaljenosti od njega, ki še omogoča neovirano opravljanje dela“ (moj poudarek). Podobno tudi kadrovski predpisi EIB, ki se uporabljajo v primeru nasprotne stranke A, v členu 10 določajo, da „morajo člani osebja prebivati v kraju svoje zaposlitve oziroma v bližini, razen če imajo posebno dovoljenje“ (moj poudarek).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zdi se, da Komisija trdi, da bi bilo treba pojem prebivališče za namene zaposlitve opredeliti glede na zgoraj navedene zahteve glede uradnikov. Komisija torej trdi, da je prebivališče za namene zaposlitve, glede katerega se uporablja člen 13 Protokola, katero koli prebivališče, ki je od kraja uradnikove zaposlitve oddaljeno toliko, da mu še omogoča ustrezno izvrševanje dolžnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Strinjam se s Komisijo, da so zahteve glede prebivališča uradnikov upoštevne pri opredelitvi, ali je prebivališče povezano z izvrševanjem dolžnosti. Ne glede na to pa menim, da merilo geografske bližine ne zadošča oziroma ni vedno potrebno. Prebivališče je lahko geografsko blizu, vendar ni povezano z zaposlitvijo, ali pa je bolj oddaljeno, vendar je v specifičnih okoliščinah odobreno – kot se zdi mogoče na primer na podlagi kadrovskih predpisov EIB, ki kot obliko izjeme omogočajo prebivanje drugje na podlagi posebnega dovoljenja. Poleg tega bi nacionalni organi težko dosledno uporabljali nejasno merilo glede bližine, kar bi posledično pomenilo različne razlage Protokola.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato menim, da se prebivališče šteje za prebivališče za namene zaposlitve, če je prijavljeno instituciji oziroma organu, kjer je uradnik zaposlen, kot prebivališče uradnika za namene skladnosti z upoštevnimi zahtevami zaposlitve v službi Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">39</a>
</span>) To merilo je bolj objektivna podlaga za presojo, ki jo je tudi lažje upravno uporabljati, pri izvajanju pa je v pomoč člen 18 Protokola, ki določa, da institucije Unije sodelujejo s pristojnimi organi zadevnih držav članic pri uporabi Protokola.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 13 Protokola pa ne zahteva zgolj, da je prebivališče povezano z zaposlitvijo, ampak da je tudi vzpostavljeno „izključno zaradi opravljanja [...] dolžnosti“ (moj poudarek). Zato je treba proučiti naravo in intenzivnost navedenega pogoja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">b)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pomen fraze „izključno zaradi opravljanja [...] dolžnosti [uradnika]“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za pravilno razlago pogoja „izključno zaradi opravljanja [...] dolžnosti [uradnika]“ je treba ponovno upoštevati splošni cilj Protokola ter posebej namen člena 13 (glej točke od 38 do 41 zgoraj). V zvezi s tem ugotavljam, da je Sodišče večkrat ugotovilo, da so privilegiji in imunitete, ki so Uniji priznani s tem protokolom, funkcionalni, ker je njihov namen preprečiti oviranje delovanja in neodvisnosti Unije. To zlasti pomeni, da so privilegiji, imunitete in olajšave, ki so priznani uradnikom in drugim uslužbencem Unije, dodeljeni izključno v interesu Unije. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">40</a>
</span>) V navedenem okviru, kot je bilo obravnavano zgoraj, je namen člena 13 Protokola nevtralizirati davčne posledice mobilnosti zaradi zaposlitve v službi Unije, in nič več kot to.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tem okviru je treba frazo „izključno zaradi opravljanja [...] dolžnosti [uradnika]“ razlagati tako, da se nanaša na okoliščine, v katerih uradnik ne bi vzpostavil prebivališča v drugi državi članici, če to ne bi bilo potrebno zaradi opravljanja njegovih dolžnosti, torej če to ne bi bilo potrebno zaradi njegove zaposlitve v službi Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pa to zahteva pojasnilo. Menim, da izraza „izključno“ ni mogoče razlagati tako, da se zahteva absolutna oziroma čista kavzalnost, brez morebitnih stranskih razlogov. Taka razlaga bi pomenila, da je navedena določba večinoma neuporabna, saj na odločitve glede zaposlitve in preselitve dejansko skoraj vedno vpliva več osebnih, finančnih ali praktičnih razlogov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pomembno je, ali je opravljanje dolžnosti odločilen razlog za vzpostavitev prebivališča. Menim, da dejstvo, da obstajajo tudi dodatni razlogi – na primer stroški bivanja, družinske ali socialne vezi oziroma osebna izbira – sami po sebi ne pomenijo, da člena 13 ni mogoče uporabiti, če velja, da uradnik ne bi vzpostavil prebivališča v navedeni državi članici, če ne bi bil zaposlen pri Uniji. Menim, da je to ključni „preizkus“. Res pa je, da je taka presoja lahko v praksi zelo zahtevna. Zato je Sodišče v svoji sodbi v zadevi X ugotovilo, da zgolj namere uradnika glede prebivališča ni mogoče upoštevati, saj se zahteva objektivni dokaz, da bi zadevni uradnik preselil svoj domicil v zadevno državo članico „ne glede na zaposlitev v službi [Unije]“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">41</a>
</span>) Menim, da bi tak objektiven dokaz lahko bil na primer predhodno sprejetje alternativne ponudbe zaposlitve v navedeni državi članici ter konkretni ukrepi za preselitev, na primer iskanje stanovanja, preden je uradnik nazadnje izbral službo v Uniji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem moram navesti, da je nemška vlada poudarila, da je nasprotna stranka A v obravnavani zadevi vzpostavila prebivališče v Nemčiji iz zasebnih razlogov. Vendar pa v okviru stališč strank ali v predložitveni odločbi niso bile predložene nobene informacije v zvezi s tem, razen da je nasprotna stranka A vzpostavila skupno gospodinjstvo s svojo ženo v njeni hiši v Nemčiji. O tem bo moralo odločiti predložitveno sodišče ter pri tem upoštevati vse dejanske okoliščine, s katerimi razpolaga. Kljub temu pa moram opozoriti, da glede na zgornjo analizo ne vidim nobenega načelnega razloga za razlikovanje med uradniki, ki se odločijo prebivati v sosednji državi članici zaradi stroškov ali iz osebnih razlogov, in tistimi, ki se tako odločijo, ker ima zakonec že hišo v bližini, če je bil v obeh primerih odločilni dejavnik, da želi uradnik prebivati v razumni oddaljenosti od kraja zaposlitve, ki mu še omogoča ustrezno opravljanje dolžnosti. V obeh okoliščinah je upoštevno merilo, ali bi tako prebivališče vzpostavil tudi, če ne bi bil zavezan opravljati svojih službenih dolžnosti. Z drugačno razlago tvegamo uvedbo neenakega obravnavanja uradnikov, ne da bi za to obstajali objektivni razlogi, kot v bistvu trdita nasprotna stranka A in Komisija.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">c)</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obdobje uporabe navedenega pogoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nadaljevanju bom obravnaval časovni vidik navedenega pogoja. Zdi se, da nasprotna stranka A, v določeni meri pa tudi predložitveno sodišče in Komisija, menijo, da je treba pogoj vzpostavitve prebivališča „izključno zaradi opravljanja [...] dolžnosti [uradnika]“ izpolnjevati le ob začetku zaposlitve v službi Unije ter da morebitna naknadna prebivališča, ki jih uradnik vzpostavi, ne glede na razlog, kljub temu spadajo na področje uporabe člena 13 Protokola, če je uradnik še vedno zaposlen v službi Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V podporo temu stališču se sklicujejo predvsem na besedilo v členu 13 Protokola, in sicer „v času, ko nastopijo službo pri Uniji“. Vendar pa zadevni člen vsebuje navedeno besedilo le za opredelitev države izvora, torej „država njihovega davčnega domicila v času, ko nastopijo službo pri Uniji“ (moj poudarek), torej zgolj za opredelitev, v kateri državi članici se na podlagi pravne fikcije iz navedenega člena 13 ohrani davčni domicil. To pa ne pomeni, da vsa naknadna prebivališča v drugih državah članicah, ki jih uradnik vzpostavi v času svoje kariere, samodejno spadajo na področje uporabe navedene določbe. Prav nasprotno – naknadna prebivališča, vzpostavljena v drugih državah članicah v času uradnikove kariere, je treba preverjati glede na merilo, ali so bila vzpostavljena „izključno zaradi opravljanja [...] dolžnosti [uradnika]“, saj se v nasprotnem primeru člen 13 Protokola ne uporablja. To velja za spremembe prebivališča (na primer če uradnik zamenja delovno mesto in se preseli iz Luksemburga v Belgijo) in za dodatna prebivališča, ki jih bom podrobneje obravnaval v nadaljevanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba člena 13 Protokola v primeru dodatnih prebivališč</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedeno in v odgovor na drugo predloženo vprašanje je treba natančneje proučiti še, ali se člen 13 Protokola uporablja v okoliščinah, ko ima uradnik več kot eno prebivališče, zlasti če je dodatno prebivališče vzpostavljeno poleg prebivališča v državi zaposlitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz zgoraj navedene razlage izhaja, da se člen 13 Protokola lahko uporablja za katero koli prebivališče, ki se uporablja kot prebivališče za namene zaposlitve – oziroma natančneje, ki izpolnjuje pogoj, da je bilo vzpostavljeno izključno zaradi opravljanja dolžnosti. Menim, da navedena določba ne omejuje takega prebivališča na eno samo državo članico. V skladu s tem velja, da če ima uradnik več kot eno prebivališče in jih več izpolnjuje navedeni pogoj, vsako od njih lahko spada na področje uporabe člena 13 Protokola. Za primer lahko navedem člana osebja EIB, ki poleg prebivališča v Luksemburgu vzpostavi prebivališče tudi v Madridu, izključno zato, ker mora pogosto delati na projektih v Španiji ali v uradu EIB v Madridu. Menim, da bi v takem primeru obe prebivališči spadali na področje uporabe člena 13 Protokola.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa prebivališče, vzpostavljeno iz razlogov, ki niso povezani z opravljanjem dolžnosti, ne spada na področje uporabe člena 13 Protokola, zato bi lahko pomenilo tudi dodatni davčni domicil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za primer lahko navedem uradnika, zaposlenega v Luksemburgu, ki lahko zaradi krajšega delovnega časa in obdobij odsotnosti preživi pomemben del leta v drugi državi članici, na primer v Španiji. Če v takih okoliščinah oseba izpolnjuje pogoje za davčno rezidentstvo v drugi državi članici, ni mogoče trditi, da navedenega prebivališča nikoli ni mogoče upoštevati v davčne namene zgolj zato, ker gre za uradnika Unije, zaposlenega v Luksemburgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sprejetje takega predloga bi bilo v nasprotju s ciljem Protokola, in sicer zagotoviti pravilno delovanje in neodvisnost Unije, pa tudi s funkcionalno naravo člena 13 Protokola, katerega področje uporabe je izrecno omejeno na prebivališča, vzpostavljena zaradi opravljanja dolžnosti v službi Unije. Tak predlog bi v določeni meri pomenil tudi zaščito posameznika pred davčno pristojnostjo države članice na podlagi okoliščin, ki v ničemer niso povezane z opravljanjem njegovih dolžnosti in jih posledično Protokol tudi ne ureja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z navedenim velja, da če je prebivališče vzpostavljeno iz zasebnih razlogov, se člen 13 Protokola ne uporablja, zato je v takem primeru treba posameznika obravnavati enako kot druge davčne zavezance. Zadevna država članica lahko torej sama na podlagi svojega prava določi, ali in v kolikšni meri tako prebivališče pomeni tudi davčno obveznost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na drugo predloženo vprašanje odgovori, da je treba člen 13 Protokola razlagati tako, da možnost vzpostavitve dodatnega davčnega domicila na podlagi prebivališča v državi članici, ki ni država uradnikovega kraja zaposlitve, izključuje le, če je bilo navedeno prebivališče vzpostavljeno izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi Unije. Pri ugotavljanju, ali je ta pogoj izpolnjen, pa je treba upoštevati zlasti, ali delodajalec tako prebivališče priznava kot uradnikovo prebivališče za opravljanje navedenih dolžnosti, pa tudi objektivne dejavnike, iz katerih izhaja, ali bi bilo navedeno prebivališče vzpostavljeno ne glede na zaposlitev v službi Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju zgoraj navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanji, ki ju je predložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C10Marge1" id="para-126" title="page-22">
      1. Člen 13, prvi odstavek, prvi stavek, Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije je treba razlagati tako, da se uporablja za davek na darila.
    </p>
    <p class="C10Marge1" id="para-127" title="page-22">
      2. Člen 13 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije je treba razlagati tako, da možnost vzpostavitve dodatnega davčnega domicila na podlagi prebivališča v državi članici, ki ni država uradnikovega kraja zaposlitve, izključuje le, če je bilo navedeno prebivališče vzpostavljeno izključno zaradi opravljanja dolžnosti v službi Unije. Pri ugotavljanju, ali je ta pogoj izpolnjen, pa je treba upoštevati zlasti, ali delodajalec tako prebivališče priznava kot uradnikovo prebivališče za opravljanje navedenih dolžnosti, pa tudi objektivne dejavnike, iz katerih izhaja, ali bi bilo navedeno prebivališče vzpostavljeno ne glede na zaposlitev v službi Unije.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: angleščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">i</a>
</span>) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">2</a>
</span>) UL 2016, C 202, str. 266.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">3</a>
</span>) Glej Athen, M. in Dörr, O., „Article 343 TFEU“, v Grabitz, E., Hilf, M., in Nettesheim, M. (ur.), Das Recht der Europäischen Union, 73. dopolnilo, maj 2021, C.H. Beck, München, točke od 108 do 114.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">4</a>
</span>) Z namenom poenostavitve bom v teh sklepnih predlogih uporabljal izraz „uradnik“ tako, da ta vključuje tudi druge uslužbence Unije ter osebje Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke, za katere se člen 13 Protokola prav tako uporablja.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">5</a>
</span>) Za namene teh sklepnih predlogov bom izraza „davčno rezidentstvo“ in „davčni domicil“ uporabljal zamenljivo, saj razlikovanje med njima, ki se uporablja v nekaterih nacionalnih pravnih sistemih, v obravnavani zadevi ni bistveno.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">6</a>
</span>) Prvi odstavek člena 21 Protokola določa, da se „[t]a protokol [...] uporablja tudi za Evropsko investicijsko banko, za člane njenih organov, njene zaposlene in za predstavnike držav članic, ki sodelujejo pri njenem delu [...]“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">7</a>
</span>) Avstrija je leta 2008 opustila davek na dediščine in darila, zato je prenehala veljati tudi konvencija med Avstrijo in Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja na področju davka na dediščine in darila.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">8</a>
</span>) Glej sodbo Finanzgericht Rheinland-Pfalz (finančno sodišče v Porenju ‑ Pfalški, Nemčija) z dne 16. septembra 2021, zadeva št. 4 K 1762/19.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">9</a>
</span>) Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Darmona v zadevi X (C-88/92, EU:C:1993:129, točka 20).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">10</a>
</span>) Glej Athen, M. in Dörr, O., sprotna opomba 3, op. cit., točka 110.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">11</a>
</span>) Glej sodbo z dne 17. junija 1993, X (C-88/92, EU:C:1993:246, točka 11; v nadaljevanju: sodba v zadevi X).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">12</a>
</span>) Glej sodbo z dne 28. julija 2011, Gistö (C-270/10, EU:C:2011:529, točka 17 in navedena sodna praksa; v nadaljevanju: sodba v zadevi Gistö).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">13</a>
</span>) „Death duties“ (davek v primeru smrti) je širok pojem, uporablja pa se predvsem v Združenem kraljestvu in označuje, kar je danes splošno imenovano „davek od dediščin“; glej tudi Priporočilo Komisije 2011/856/EU z dne 15. decembra 2011 o oprostitvi dvojnega obdavčevanja dediščine (UL 2011, L 336, str. 81), v kateri je uporabljen sodobnejši izraz „davek na dediščino“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">14</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 24. februarja 1988, Komisija/Belgija (260/86, EU:C:1988:91, točka 13).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">15</a>
</span>) Tako je na primer v Češki republiki, Latviji in Litvi; glej Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), „Inheritance Taxation in OECD Countries“, OECD Tax Policy Studies, št. 28, OECD Publishing, Pariz, 2021, str. 115.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">16</a>
</span>) Tako je na primer v Grčiji, Španiji, Franciji in Italiji. Iz primerjalne analize izhaja, da veliko število držav članic obravnava darila in dediščine v okviru skupnega davčnega okvira, pri čemer je razlikovanje med davkom na darila in davkom na dediščino bolj tehnično kot vsebinsko. Glej Study on Inheritance Taxes in EU Member States and Possible Mechanisms to Resolve Problems of Double Inheritance Taxation in the EU, ki jo je naročil Generalni direktorat Komisije za obdavčenje in carinsko unijo, pripravila pa družba Copenhagen Economics leta 2011, in iz katere izhaja, da večina držav članic pobira davek na darila z namenom preprečevanja izogibanju davku na dediščine prek daril med živimi, str. 16.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">17</a>
</span>) Glej OECD, „Inheritance Taxation in OECD Countries“, sprotna opomba 15, op. cit., str. od 115 do 117.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">18</a>
</span>) Pri tem je treba opozoriti, da je predložitveno sodišče sicer poudarilo razlike na podlagi nemškega prava, vendar je hkrati tudi potrdilo, da obstajajo podobnosti med davkom na darila ter davkom od dohodkov in davkom od dediščin.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">19</a>
</span>) Sodba z dne 25. maj 1993, Kristoffersen, (C-263/91, EU:C:1993:207, točka 12).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">20</a>
</span>) Glej sodbo v zadevi X, točka 14.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">21</a>
</span>) Opozoriti je treba, da ko je upošteven davčni domicil opredeljen na podlagi enotne razlage člena 13 Protokola, so lahko vsebinske posledice za uradnike kljub vsemu razlikujejo, odvisno od tega, ali – in v kolikšni meri – se določeni davki odmerjajo v določenih jurisdikcijah.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">22</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi Kristoffersen (C-263/91, EU:C:1992:462, točka 10; v nadaljevanju: sklepni predlogi v zadevi Kristoffersen).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">23</a>
</span>) Člen 343 PDEU določa: „Na ozemljih držav članic uživa Unija v skladu s pogoji iz [Protokola] privilegije in imunitete, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog. Enako velja za Evropsko centralno banko in [EIB].“ V edini uvodni izjavi Protokola je sklic na besedilo člena 343 PDEU.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">24</a>
</span>) Prvi odstavek člena 17 Protokola določa, da se „[u]radnikom in drugim uslužbencem Unije [...] priznajo privilegiji, imunitete in olajšave izključno v interesu Unije“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">25</a>
</span>) Glej po analogij sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Darmona v zadevi X (C-88/92, EU:C:1993:129, točka 9).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">26</a>
</span>) Sprejeta 13. februarja 1946, United Nations Treaty Series, zv. 1, str. 15.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">27</a>
</span>) Glej na primer Headquarters Agreement between the International Criminal Court and the Host State (sporazum o sedežu, ki sta ga sklenila Mednarodno kazensko sodišče in država gostiteljica), 1. marec 2008 (ICC-BD/04-01-08), ki vsebuje enako pravilo glede osebja navedenega sodišča.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">28</a>
</span>) Glej smiselno tudi Denza, E., Diplomatic Law - Commentary on the Vienna Convention on Diplomatic Relations, peta izdaja, Oxford University Press, Oxford, 2025, str. 299, ki navaja, da so davčni privilegiji diplomatov med drugim upravičeni, ker je treba zagotoviti neodvisno izvajanje uradnih nalog, pa tudi iz upravnih razlogov, saj je bolje, če diplomati obdržijo domicil v davčnem sistemu države pošiljateljice, kot da so podvrženi različnim ureditvam v državi gostiteljici.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">29</a>
</span>) Glej točko 29 zgoraj ter med drugim OECD, „Part I – Introductory Report by the Committee on Fiscal Affairs“, Model Double Taxation Convention on Estates and Inheritances and on Gifts, OECD Publishing, Pariz, 1982.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">30</a>
</span>) Glej v zvezi s tem League of Nations Fiscal Committee (davčni odbor Društva narodov), Model Bilateral Convention on the Prevention of the Double Taxation of Income and Property (v francoski jezikovni različici je uporabljen izraz „fortune“, tako kot v Protokolu) ter Model Bilateral Convention for the Prevention of the Double Taxation of Estates and Successions; na voljo na naslovu: https://archives.ungeneva.org/fiscal-committee-london-and-mexico-model-tax-conventions-commentary-and-text. V zvezi s tem naj opozorim, da je bil londonski osnutek zadnjenavedene vzorčne konvencije, kot izhaja iz komentarja k tej konvenciji, pripravljen tako, da je pogajalcem bilateralnih mednarodnih pogodb, ki temeljijo na vzorčni konvenciji, omogočal vključitev daril med živimi, ne glede na to, da se je naslov nanašal le na zapuščino in dedovanje. Šele veliko pozneje, z razvojem vzorčne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja na področju premoženja, dediščin in daril v okviru OECD iz leta 1982, je bil izraz „davek na darila“ izrecno vključen poleg izraza „davek od dediščin“, z namenom upoštevanja razvoja prvonavedenega davka v nacionalnih davčnih sistemih kot dodatek k drugonavedenemu davku za preprečevanje izogibanja obdavčitvi ter ob upoštevanju njune tesne povezanosti.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">31</a>
</span>) OECD trenutno ponuja dva upoštevna modela: vzorčno konvencijo o davku od dohodka in kapitala ter vzorčno konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja na področju zapuščin, dediščin in daril.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">32</a>
</span>) Podrobne informacije o konvencijah o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki so jih sklenile države članice Unije, so na voljo na naslovu: https://taxation-customs.ec.europa.eu/taxation/tax-transparency-cooperation/double-taxations-conventions_en.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">33</a>
</span>) Glej sodbo v zadevi X, točka 11.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">34</a>
</span>) Prav tam, točki 12 in 13; Glej tudi sodbo v zadevi Gistö, točka 18.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">35</a>
</span>) Podobni razmisleki so se pojavili tudi v sodbi v zadevi Gistö.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">36</a>
</span>) Glej sodbo v zadevi X, točka 10.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">37</a>
</span>) Čeprav se tak pristop morda zdi zelo umetno ustvarjen, kot je bilo poudarjeno v sklepnih predlogih v zadevi Kristoffersen (točka 11), zlasti če je zadevna oseba v državi izvora prebivala le relativno kratek čas pred zaposlitvijo v službi Unije.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">38</a>
</span>) Čeprav bi lahko take okoliščine v praksi vplivale na izvrševanje pristojnosti za obdavčitev s strani države izvora, pa ta učinek ni posledica zaposlitve uradnika v službi Unije, zato ga člen 13 Protokola ne onemogoča.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">39</a>
</span>) V zvezi s tem drugi stavek člena 20 kadrovskih predpisov Unije izrecno določa, da uradnik „[o]rgan za imenovanja obvesti o svojem naslovu in mu nemudoma sporoči vsako spremembo naslova“. V okviru pravnega sistema EIB velja, da je izjava o prebivališču lahko upoštevna tudi v zvezi z dodelitvijo določenih nadomestil, predvsem izselitvenega dodatka na podlagi člena 2.1.2 kadrovskih pravil EIB.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">40</a>
</span>) Glej sodbo z dne 30. novembra 2021, LR Ģenerālprokuratūra (C-3/20, EU:C:2021:969, točka 57 in navedena sodna praksa); v zvezi z načelom funkcionalne nujnosti privilegijev in imunitet glej tudi Bekker, P.H.F., The Legal Position of Intergovernmental Organizations: A Functional Necessity Analysis of Their Legal Status and Immunities, druga prenovljena izdaja, Brill, Leiden, 2025.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">41</a>
</span>) Glej sodbo v zadevi X, točke od 14 do 16 in izrek.</p>
</body>
</html>
