<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-153/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0153</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:305">EU:C:2018:305</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>17</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>17</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑153/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Volkswagen</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180503">3. maja 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑153/17</HT></P><P>Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs</P><P>proti</P><P>Volkswagen Financial Services (UK) Ltd</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Skupni sistem davka na dodano vrednost</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/112/ES</KEYWORD><KEYWORD>Člena 168 in 173</KEYWORD><KEYWORD>Odbitek vstopnega davka</KEYWORD><KEYWORD>Transakcije lizinga vozil</KEYWORD><KEYWORD>Blago in storitve, uporabljeni hkrati za obdavčljive in oproščene transakcije</KEYWORD><KEYWORD>Nastanek in obseg pravice do odbitka</KEYWORD><KEYWORD>Odbitni delež</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Stranki v sporu o glavni stvari se ne strinjata glede pravice tožene stranke do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV), plačanega za blago in storitve, uporabljene za njene transakcije lizinga (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>hire purchase<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Gre za pogodbe, ki so v različnih pravnih sistemih različno poimenovane (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>hire purchase<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> v angleščini, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>location-vente<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>crédit-bail<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> v francoščini, pri čemer je v številnih sistemih, med drugim v nemškem in poljskem, uporabljen angleški izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>leasing<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>), s katerimi specializirana podjetja kupujejo investicijsko blago na podlagi specifikacij svojih strank in ga tem dajejo v najem – sama pa obdržijo lastninsko pravico na tem blagu – v zameno za plačilo, izračunano tako, da se amortizira vrednost tega blaga in krijejo stroški financiranja. V pogodbah je najemnikom običajno priznana možnost nakupa najetega blaga, ki jo lahko izkoristijo ob koncu najema proti plačilu cene, ki ustreza domnevnemu preostanku vrednosti blaga.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Zdi se, da imata v okviru tega spora obe stranki zelo dobre argumente, da vztrajata vsaka pri svojem stališču. Kljub temu imam vtis, da se te razprave lotevata, ne da bi videli, kar se v skladu z znanim angleškim pregovorom imenuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>elephant in the room<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> (slon v sobi; najočitnejša težava). Ta slon je način, kako so v Združenem kraljestvu – po mojem mnenju napačno – davčno opredelili pogodbe o lizingu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V skladu z zakonodajo te države članice se take pogodbe namreč obravnavajo kot dve ločeni transakciji, pri čemer gre pri eni za obdavčljivo dobavo vozila, pri drugi pa za oproščeno transakcijo odobritve kredita. Ker mora biti cena vozila, zaračunana stranki, nujno omejena na točno nabavno ceno tega vozila, ki jo je lizingodajalec plačal dobavitelju, je tudi pobrani znesek izstopnega DDV popolnoma enak plačanemu vstopnemu DDV na to vozilo, ki ga je iz naslova te dobave mogoče v celoti odbiti. Preostali stroški lizingodajalca in njegov dobiček pa so nasprotno kriti s prihodki<?PAGE NO="2"?> transakcije odobritve kredita, ki je oproščena. Predložitveno sodišče torej sprašuje Sodišče o načinu odbitja vstopnega DDV, ki se nanaša na režijske stroške lizingodajalca, ki so v enem delu uporabljeni za obdavčljivo transakcijo dobave vozila, ki pa je dejansko financirana iz prihodkov, ki izhajajo iz transakcije odobritve kredita, pri kateri – ker je oproščena – ni nobenega izstopnega DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Vendar se mi zdi pravilen odgovor na to vprašanje nemogoč, če se ne lotim problema razdelitve pogodb o lizingu na dve ločeni transakciji, pri čemer močno dvomim, da je taka razdelitev skladna s pravom Unije o DDV.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1(2), prvi in drugi pododstavek, Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="347" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 347, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Načelo skupnega sistema DDV zajema uporabo splošnega davka na potrošnjo blaga in storitev, ki je povsem sorazmeren s ceno blaga in storitev, ne glede na število transakcij, ki so se v proizvodnem ali distribucijskem procesu opravile pred fazo, v kateri se davek obračuna.</ALINEA><ALINEA>Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 73 Direktive 2006/112 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Ti členi za obravnavano zadevo niso pomembni.</P></NOTE>], davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 135(1)(b) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="135.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice oprostijo naslednje transakcije:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri;<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 168(a) Direktive 2006/112 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Nazadnje, v členu 173(1), prvi pododstavek, navedene direktive je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="173.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec uporablja bodisi za transakcije iz členov 168, 169 in 170, pri katerih ima pravico do odbitka DDV, bodisi za transakcije, pri katerih nima pravice do odbitka DDV, odbije samo takšen delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Različni načini izračuna deleža, navedenega v tej določbi (ki se imenuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>odbitni delež<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>), so urejeni s členom 173(2) in členom 174 Direktive 2006/112.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Združenega kraljestva</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Določbe o prenosu Direktive 2006/112 v pravo Združenega kraljestva se v glavnem nahajajo v Value Added Tax Act 1994 (zakon o DDV iz leta 1994) in Value Added Tax Regulations 1995 (uredba o DDV iz leta 1995). Pravica do odbitka vstopnega davka je urejena v členu 26 zakona o DDV iz leta 1994 ter členih 101 in 102 uredbe o DDV iz leta 1995. Zlasti je s členom 102 uredbe o DDV iz leta 1995 Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs (davčna in carinska uprava, Združeno kraljestvo, v nadaljevanju: finančna uprava) dovoljeno, da uporabi posebno metodo za določitev odbitnega deleža vstopnega DDV za davčne zavezance, ki hkrati opravljajo obdavčljive in oproščene transakcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>S členom 31(1) zakona o DDV iz leta 1994 je uvedena oprostitev za dobave blaga in opravljanje storitev, naštete v prilogi 9 k temu zakonu. Skupina 5 se nanaša na finančne storitve, med katerimi so:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="031.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>2.</NO.PARAG><ALINEA>Predplačilo ali odobritev kredita.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="031.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Zagotovitev kredita z obročnim odplačevanjem v okviru pogodbe <HT TYPE="ITALIC">hire purchase</HT>, pogodbe o prodaji z lastninskim pridržkom ali pogodbe o prodaji na kredit, kar je storitev, za katero se prejemniku dobavljenega blaga zaračunajo in sporočijo ločeni stroški.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA><ALINEA>V pojasnilu v isti prilogi, skupina 5, je navedeno:</ALINEA><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Točka 2 obsega kredit, ki ga zagotovi oseba v povezavi z dobavo blaga ali opravljeno storitvijo, ki jo sama opravi, za kar se prejemniku dobavljenega blaga ali opravljenih storitev zaračunajo in sporočijo ločeni stroški.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Za pogodbe o lizingu bi na podlagi prava Združenega kraljestva veljal Consumer Credit Act 1974 (zakon o potrošniških kreditih iz leta 1974). Po navedbah tožene stranke v postopku v glavni stvari je lizingodajalec v pogodbi o lizingu vozila na podlagi zakonodaje Združenega kraljestva dolžan lizingojemalcu ločeno navesti ceno vozila, kot jo je lizingodajalec plačal za njegov nakup. Vsi drugi zneski, zaračunani lizingojemalcu, se štejejo za ceno storitve odobritve kredita.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Volkswagen Financial Services (UK) Ltd (v nadaljevanju: VWFS) je družba, ki ima sedež v Združenem kraljestvu in je del nemške skupine Volkswagen AG. Njena dejavnost med drugim obsega storitve lizinga vozil znamk te skupine posameznikom.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Družba VWFS v tem okviru ponuja različne vrste pogodb, ki lahko vodijo do tega, da stranka pridobi lastninsko pravico na vozilu, ali pa da vozilo v določenem obdobju zgolj uporablja. Za te lizinške storitve družba VWFS pri trgovcih z vozili kupi vozila, ki jih nato v svojem imenu dobavi strankam, ki jim nudi tudi nekatere povezane storitve. Plačilo, ki ga plača stranka v okviru pogodbe o lizingu, je razdeljeno na dva dela: ceno vozila, ki je enaka ceni, ki jo je družba VWFS plačala trgovcu, in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>ceno financiranja<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, ki obsega vse druge stroške in provizije ter maržo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Z vidika DDV se te pogodbe o lizingu obravnavajo, kot da gre za dve ločeni transakciji: obdavčljivo dobavo blaga in oproščeno transakcijo odobritve kredita. V okviru dobave blaga se za plačilo šteje zgolj cena vozila, ki jo je plačala družba VWFS in jo zaračunala stranki. Ta cena torej vsebuje DDV, katerega znesek je enak vstopnemu davku, ki ga je plačala družba VWFS ob pridobitvi vozila. Preostanek zneskov, ki jih plača stranka, ne vsebuje DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Vstopni DDV, ki ga je družba VWFS plačala na dobavo vozil, se v celoti odbije od izstopnega DDV, prejetega od strank. Spor med družbo VWFS in finančno upravo se nanaša na pravico do odbitka vstopnega DDV, ki je bil plačan v zvezi z različnimi režijskimi stroški družbe VWFS, ker so bili blago in storitve, ki so povzročili te stroške, uporabljeni za obdavčljive transakcije družbe VWFS, to je transakcije dobave vozil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Po navedbah družbe VWFS dobave vozil strankam in storitve, ki so neposredno povezane s temi dobavami, nujno zahtevajo uporabo določenih sredstev, zlasti za nakup blaga in storitev, ki predstavljajo del režijskih stroškov njenega poslovanja. Vstopni DDV, plačan na to blago in storitve, bi torej moralo biti mogoče odbiti od DDV, ki ga družba VWFS dolguje proračunu od svojih obdavčljivih transakcij, oziroma ga, če ni dovolj izstopnega DDV, povrniti. Družba VWFS je zato predlagala metodo izračuna tega odbitnega dela vstopnega DDV, ki ga je plačala v zvezi s svojimi režijskimi stroški. Ta metoda temelji na številu opravljenih vstopnih transakcij, pri čemer se vsaka pogodba o lizingu šteje za dve transakciji, od katerih je ena obdavčljiva. Del režijskih stroškov se torej pripiše tej obdavčljivi transakciji, ki se nanaša na pogodbo o lizingu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Finančna uprava pa je uporabila metodo izračuna odbitnega deleža DDV, plačanega za režijske stroške, temelječo na vrednosti obdavčljivih transakcij in oproščenih transakcij. Ker je cena vozila, zaračunana stranki, izključena iz izračuna vrednosti transakcij, ki se nanašajo na pogodbe o lizingu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Ta cena v bistvu pomeni le vrednost vozila, vstopni DDV, ki se plača ob nakupu vozila, pa se v celoti odšteje od izstopnega davka na isto vozilo.</P></NOTE> je preostala vrednost obdavčljivih transakcij, ki se nanašajo na pogodbe o lizingu, praktično enaka nič,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Ta vrednost je enaka nič, s to izjemo, da se za nekatera plačila, ki niso vključena v ceno vozila, kot so stroški predčasnega odplačila in nadomestilo za nakupno opcijo, šteje, da se nanašajo na obdavčljive transakcije.</P></NOTE> tako kot tudi odbitni delež DDV za režijske stroške.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Finančna uprava je na podlagi te metode izračuna odbitnega DDV z odločbama z dne 16. junija in <DATE ISO="20080930">30. septembra 2008</DATE> določila znesek DDV, ki ga je dolgovala družba VWFS.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Družba VWFS se je zoper to odločbo pritožila pri First-tier Tribunal (Tax Chamber) (oddelek za davčne spore pri sodišču prve stopnje, Združeno kraljestvo), ki je ugodilo njeni pritožbi s sodbo z dne <DATE ISO="20110818">18. avgusta 2011</DATE>. Finančna uprava se je pritožila pri Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (oddelek za davčne in gospodarske spore pri višjem sodišču, Združeno kraljestvo). To sodišče je <DATE ISO="20121112">12. novembra 2012</DATE> izdalo sodbo, s katero je ugodilo tej pritožbi. Court of Appeal (pritožbeno sodišče, Združeno kraljestvo) je pritožbi družbe VWFS ugodilo s sodbo z dne <DATE ISO="20150728">28. julija 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je finančni upravi <DATE ISO="20151223">23. decembra 2015</DATE> dovolilo vložitev pritožbe, ki jo je obravnavalo <DATE ISO="20161103">3. novembra 2016</DATE>. V okviru tega preizkusa je Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.P><TXT>Če so bili splošni režijski stroški, pripisani transakcijam lizinga (ki so sestavljene iz storitev financiranja, oproščenih davka, in obdavčljivih dobav avtomobilov), vključeni le v ceno storitev financiranja, ki so oproščene davka in jih opravi davčni zavezanec, ali ima ta pravico do odbitka vsega ali dela vstopnega davka na te stroške?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kakšna je pravilna razlaga točke 31 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000608">8. junija 2000</DATE>, <NAME.CASE>Midland Bank</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑98/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:300">EU:C:2000:300</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in zlasti navedbe, da so režijski stroški <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>del splošnih stroškov davčnega zavezanca in so kot taki sestavni del cene proizvodov podjetja<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="2018" ID="QE0017"/>?</TXT><P>Zlasti:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Ali je treba ta odlomek razlagati tako, da mora država članica vedno pripisati del vstopnega davka vsaki dobavi, pri vsaki posebni metodi, sprejeti na podlagi člena 173(2)(c) Direktive [2006/112]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Ali to velja, tudi če režijski stroški dejansko niso vključeni v ceno obdavčljivih dobav, ki jih opravi podjetje?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali dejstvo, da so bili režijski stroški dejansko – vsaj deloma – uporabljeni pri opravljanju obdavčljivih dobav avtomobilov,</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pomeni, da mora biti odbiten vsaj določen delež vstopnega davka na te stroške?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>Ali to velja, tudi če režijski stroški dejansko niso vključeni v ceno obdavčljivih dobav avtomobilov?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali je načeloma lahko zakonito, da se ne upoštevajo obdavčljive dobave avtomobilov (ali njihova vrednost), za to da bi se prišlo do posebne metode na podlagi člena 173(2)(c) Direktive [2006/112]?<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe je na Sodišče prispel <DATE ISO="20170327">27. marca 2017</DATE>. Pisna stališča so predložile družba VWFS, vlada Združenega kraljestva in Evropska komisija. Iste stranke so se udeležile obravnave <DATE ISO="20180208">8. februarja 2018</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Pravno vprašanje, ki je izpostavljeno s predlogom za sprejetje predhodne odločbe v obravnavani zadevi, je mogoče povzeti takole: ali ima davčni zavezanec, ki hkrati opravlja obdavčljive in oproščene transakcije, ki so tesno povezane s temi obdavčljivimi transakcijami, pravico do sorazmernega odbitka vstopnega DDV, plačanega na blago in storitve, ki so bili uporabljeni za obdavčljive in oproščene transakcije ter z njimi neločljivo povezani, čeprav stroški pridobitve tega blaga in teh storitev v nobenem delu niso vključeni v ceno obdavčljivih transakcij, ampak so v celoti kriti s prihodki oproščenih transakcij?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>To vprašanje opozarja na nasprotje med dvema temeljnima načeloma sistema DDV: načelom, v skladu s katerim je treba vsako transakcijo, ki spada na področje uporabe tega sistema in ki ni izrecno oproščena, obdavčiti na vsaki stopnji gospodarskega cikla vse do dobave potrošniku, ki v celoti nosi breme obdavčitve, in načelom, v skladu s katerim mora biti ta obdavčitev popolnoma nevtralna za vse subjekte, razen za potrošnika, kar pomeni, da morajo ti subjekti obračunati davek v fazi (proizvodnje ali distribucije), v kateri nastopajo, ne da bi nosili ekonomsko breme.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Tako bi bilo treba DDV na režijske stroške, ki jih ima družba VWFS v zvezi s svojimi obdavčljivimi transakcijami, običajno plačati v proračun. Hkrati bi bilo treba družbo VWFS oprostiti ekonomskega bremena tega DDV. Zdi se mi, da v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, ni mogoče doseči tega rezultata. Kakršen koli odgovor predložitvenemu sodišču bo zato z vidika skladnosti sistema DDV nepopoln.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>To nasprotje je po mojem mnenju posledica tega, da so bile določbe Direktive 2006/112 napačno prenesene v pravo Združenega kraljestva in se v njem napačno uporabljajo za pogodbe o lizingu. Po mojem mnenju namreč številni argumenti, ki izhajajo iz logike sistema DDV, namena njegovih določb in sodne prakse Sodišča, kažejo, da so te pogodbe enotne transakcije, ki ne smejo biti razdeljene na ločene transakcije, od katerih se z vidika DDV vsaka obravnava drugače. Ta razdelitev transakcij lizinga vodi do kršitve nevtralnosti davka za davčne zavezance, do zmanjšanja davčnih prihodkov in do izkrivljanja konkurence.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih bom poleg analize vprašanj za predhodno odločanje, kot so bila postavljena, Sodišču predlagal, naj se posveti problemu davčne obravnave pogodb o lizingu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Dobro se zavedam, da ta analiza presega okvir predloga za sprejetje predhodne odločbe v obravnavani zadevi. Kljub temu pa ostaja v mejah spora o glavni stvari, katerega predmet je obdavčitev transakcij lizinga družbe VWFS. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora Sodišče v okviru postopka sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem iz člena 267 PDEU nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega vidika lahko Sodišče po potrebi preoblikuje vprašanja, ki so mu bila predložena. Poleg tega lahko Sodišče upošteva določbe prava Unije, na katere se nacionalno sodišče v vprašanjih za predhodno odločanje ni sklicevalo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161013">13. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>M. in S.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:771">EU:C:2016:771</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Menim, da je v obravnavani zadevi potreben tak pristop.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vprašanja za predhodno odločanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Da spomnim: predložitveno sodišče z vprašanji za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali ima davčni zavezanec, ki opravlja dobave, ki so za potrebe uporabe DDV razdeljene v dve ločeni transakciji, od katerih je ena obdavčljiva in druga oproščena, tako da so režijski stroški navedenih dobav v celoti vključeni v ceno oproščenih transakcij, pravico do odbitka dela vstopnega DDV na te režijske stroške, ker so deloma uporabljeni za obdavčljive transakcije. Kot sem že navedel v uvodnih ugotovitvah, je treba to vprašanje analizirati ob upoštevanju dveh temeljnih načel DDV: načela nevtralnosti davka za davčne zavezance in načela splošnosti obdavčitve.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Davčna nevtralnost in pravica do odbitka</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>DDV je davek na potrošnjo. Čeprav davek pobirajo in plačujejo v proračun davčni zavezanci, ne smejo nositi ekonomskega bremena, saj to v celoti bremeni potrošnika. Tako je opredeljena davčna nevtralnost na področju DDV. Ta nevtralnost se doseže z dvema mehanizmoma: s tem, da se DDV doda k ceni dobav ali opravljenih storitev davčnega zavezanca (izstopni DDV), in z odbitjem DDV, ki ga je isti davčni zavezanec plačal v ceni blaga in storitev, kupljenih zaradi svojih obdavčljivih dejavnosti<?PAGE NO="7"?> (vstopni DDV). Ta mehanizma se ponavljata na vsaki stopnji proizvodnje in distribucije (ali opravljanja storitev), dokler potrošnik, ki nima pravice do odbitka, ne prevzame celotnega davčnega bremena. Če davčni zavezanec ne more odbiti vstopnega DDV, se veriga pretrga in je on tisti, ki nosi breme. Dejansko bo najpogosteje ta davčni zavezanec nato prikrito vključil ta DDV v ceno lastnih dobav ali opravljenih storitev. Tako bo ta DDV, ki je odslej vključen v vrednost blaga ali storitev, umetno zvišal DDV na blago in storitve višje v proizvodnji ali distribucijski verigi ter ustvaril kaskadni učinek (ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>davek na davek<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>), kar je učinek, ki je poznan v drugih sistemih posrednih davkov in katerega naj bi prav DDV odpravil. Neobstoj pravice do odbitka torej škoduje ne le zadevnemu davčnemu zavezancu, ampak splošneje vsem udeleženim subjektom in delovanju celotnega sistema. Čeprav se ta negativni učinek sprejema v primeru oprostitev,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>O namenu oprostitve finančnih transakcij glej točko 78 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> se mu je treba v primeru obdavčljivih transakcij kar najbolj izogibati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Tako Sodišče namenja posebno pozornost pravici davčnih zavezancev do odbitka. V skladu z ustaljeno sodno prakso pravica davčnih zavezancev, da od DDV, ki ga morajo plačati, odbijejo vstopni DDV, ki se dolguje ali plača za blago, ki so ga pridobili, in storitve, ki so bile opravljene zanje, pomeni temeljno načelo skupnega sistema DDV, je sestavni del sistema DDV in načeloma ne sme biti omejena. DDV se uporabi za vsako transakcijo v proizvodnji ali distribuciji; zato je treba glede DDV presojati vsako transakcijo posebej, ne glede na DDV, ki ga je treba plačati za prejšnje ali naknadne transakcije. Davčni zavezanec mora blago ali storitve, na katere opira to pravico, uporabiti za potrebe svojih izstopnih obdavčljivih transakcij, to vstopno blago ali storitve pa mora dobaviti drug davčni zavezanec. Davčni zavezanec ima, če sta ta pogoja izpolnjena, načeloma pravico do odbitka vstopnega DDV. Rezultat ekonomske transakcije ni upošteven z vidika pravice do odbitka, če je dejavnost obdavčena z DDV. Zato če je prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov, odbitek ne more biti omejen na razliko med to ceno in temi stroški, tudi če je navedena cena znatno nižja od proizvodnih stroškov, razen če je povsem simbolična.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160622">22. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Gemeente Woerden</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑267/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:466">EU:C:2016:466</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 30 do 35 ter 40 in 41).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča izhaja tudi, da mora za priznanje pravice do odbitka plačanega vstopnega DDV davčnemu zavezancu in za določitev obsega take pravice načeloma obstajati neposredna in takojšnja povezava med posamično vstopno transakcijo in eno ali več izstopnimi transakcijami, ki dajejo pravico do odbitka. Vendar je Sodišče prav tako priznalo pravico do odbitka DDV v korist davčnega zavezanca, tudi ob neobstoju neposredne in takojšnje povezave med posamično vstopno transakcijo in eno ali več izstopnimi transakcijami, pri katerih je DDV odbiten, kadar so nastali stroški del režijskih stroškov tega davčnega zavezanca. Taki stroški imajo namreč neposredno in takojšnjo povezavo s celotno ekonomsko dejavnostjo davčnega zavezanca. Če pa so blago ali storitve, ki jih pridobi davčni zavezanec, uporabljene za potrebe oproščenih transakcij ali ne spadajo na področje uporabe DDV, ni mogoče niti pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega davka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej nazadnje sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sveda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑126/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:712">EU:C:2015:712</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 27, 28 in 32).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari ni sporno, da je del blaga in storitev, ki pomenijo režijske stroške družbe VWFS, uporabljen za obdavčljive transakcije te družbe, torej za transakcije dobave vozil. To se zdi logično, saj teh transakcij ni mogoče opraviti brez posredovanja družbe VWFS, to posredovanje pa nujno zahteva uporabo nekaterih virov. Zato se zdi jasno, da mora družba VWFS imeti pravico do odbitka vstopnega DDV na režijske stroške v delu, v katerem so ti uporabljeni za transakcije dobave vozil, ki jih opravi družba VWFS.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Kljub temu pa je – ker ti režijski stroški niso vključeni v ceno teh obdavčljivih transakcij, ampak v ceno transakcij odobritve kredita, ki so oproščene – pravica do odbitka v nasprotju z načelom splošnosti obdavčitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravica do odbitka, cena storitev in splošnost obdavčitve</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 1(2), prvi in drugi pododstavek, Direktive 2006/112 je DDV splošni davek. Obračuna se na vsako transakcijo in izračuna glede na ceno blaga ali storitve, ki je predmet transakcije. Da bi bilo mogoče vsako transakcijo dejansko obdavčiti z davkom, izračunanim glede na ceno, in da bi bilo hkrati mogoče plačani vstopni davek odbiti, morajo biti stroški predhodnih transakcij nujno vključeni v to ceno. To je poleg tega izrecno potrjeno s členom 1(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112, ki določa, da se DDV <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen <HT TYPE="ITALIC">v razne stroškovne komponente</HT><QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Edine transakcije, ki se lahko izognejo obdavčitvi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Razen dejavnosti, ki ne spadajo v sistem DDV, ker na primer niso odplačne.</P></NOTE> so transakcije, ki so oproščene na podlagi določb Direktive 2006/112. Vendar oproščene transakcije praviloma ne dajejo pravice do odbitka. Edine izjeme od tega so transakcije s čezmejnim elementom: dobave blaga znotraj Skupnosti (ki pa bodo obdavčene v državi članici pridobitve), izvoz, nekatere transakcije v okviru mednarodnega prevoza, transakcije v korist mednarodnih organizacij ali veleposlaništev, itd. Nasprotno pa z Direktivo 2006/112 za transakcije na ozemlju države članice, ki niso povezane z mednarodno trgovino, niso določene oprostitve s pravico do odbitka – razen začasne ohranitve nekaterih oprostitev, ki so že veljale v različnih državah članicah, na podlagi členov od 109 do 129 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Če Sodišče kot pogoj za pravico do odbitka ni izrecno naložilo, da mora biti strošek blaga in storitev, uporabljenih za obdavčljive transakcije davčnega zavezanca, vključen v stroškovne komponente cene izstopnih transakcij, je to zato, ker ta zahteva nujno izhaja iz same logike sistema DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Sodišče šteje to zahtevo za samo po sebi umevno, kot je v drugem vprašanju za predhodno odločanje pravilno opozorilo predložitveno sodišče. Tako je v skladu s sodno prakso pravica do odbitka vstopnega DDV, ki se plača pri pridobitvi blaga ali storitev, <HT TYPE="ITALIC">pogojena s tem</HT>, da so stroški za njihovo pridobitev vključeni v stroškovne komponente izstopnih obdavčenih transakcij, za katere je priznana pravica do odbitka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091029">29. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>SKF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑29/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:665">EU:C:2009:665</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sveda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑126/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:712">EU:C:2015:712</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Isto velja, kadar so nastali stroški del režijskih stroškov davčnega zavezanca in so tako vključeni v stroškovne komponente cene blaga ali storitev, ki jih dobavlja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091029">29. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>SKF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑29/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:665">EU:C:2009:665</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151022">22. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Sveda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑126/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:712">EU:C:2015:712</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Seveda je mogoče, da pri resničnem opravljanju gospodarske dejavnosti cene včasih, v nekaterih posebnih okoliščinah, ne krijejo vseh stroškov. Ti položaji ne morejo biti pravilo, saj dejavnost ne bi bila donosna. Kljub temu je precej običajno, sploh na začetku dejavnosti, da podjetje opravlja naložbe, katerih znesek presega znesek prodaj. Zato bo imelo pravico do odbitka in vračila vstopnega DDV na te naložbe, vendar bo to vračilo nato pokrito z izstopnim DDV na prihodnje transakcije podjetja. Tudi podjetje ob koncu ekonomskega obstoja je lahko prisiljeno prodati blago pod lastno ceno, na primer ob likvidaciji. To torej nujno pomeni zgolj začasno stanje. Davčni zavezanec, katerega ravnanje ni pridobitno, na primer občina, lahko iz različnih razlogov proda neko blago po ceni, ki je nižja od stroška njegove nabave.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Za to je šlo v postopku v glavni stvari v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160622">22. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Gemeente Woerden</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑267/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:466">EU:C:2016:466</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V takih okoliščinah Sodišče davčnemu zavezancu priznava celotno pravico do odbitka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej točko 32 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Teh položajev pa ni mogoče primerjati s tem iz obravnavane zadeve, v katerem mešani davčni zavezanec v skladu z določbami prava svoje države članice redno in stalno financira stroške obdavčljive dejavnosti s prihodki, ki izhajajo iz oproščene dejavnosti. Priznanje pravice do odbitka bi v takem primeru pomenilo subvencioniranje tega davčnega zavezanca ali celo celotnega sektorja dejavnosti s sistematičnim vračanjem vstopnega DDV, ki ga je načeloma mogoče odbiti, ni pa odbiten v praksi, ker ni izstopnega DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Glede tega se ne strinjam z mnenjem, ki ga je v svojih stališčih izrazila družba VWFS in v skladu s katerim proračun ne bi utrpel finančne izgube, saj bi sporni vstopni DDV plačala družba VWFS, obračunali pa bi ga njeni dobavitelji. Dejansko je bil ta DDV plačan in obračunan, saj je dolgovan na podlagi davčnih določb. Res je, da je zaradi precej zapletenega mehanizma DDV njegova uporaba povezana z neprestano izmenjavo med davčnim zavezancem in davčnim organom, vendar mora biti na koncu proračun običajno vedno v plusu: to je v naravi vsake obdavčitve. Zato – če mora biti vstopni DDV, ki ne bo krit z izstopnim DDV, vrnjen – proračun zagotovo utrpi izgubo v obliki zmanjšanja davčnih prihodkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Komisija poskuša v svojih stališčih pojasniti položaj družbe VWFS in predlaga, naj bi se štelo, da ta opravlja dobave vozil z izgubo, kar bi si kot članica skupine lahko privoščila, saj bi lahko to izgubo nadomestila skupina. Tako bi bil po mnenju Komisije del režijskih stroškov družbe VWFS, ki se nanaša na dobave vozil, vključen v ceno navedenih dobav, kar bi v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso Sodišča upravičevalo pravico do odbitka vstopnega DDV na ta del režijskih stroškov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej točki 32 in 33 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Ta umetni predlog ni upošteven iz vsaj dveh razlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Prvič, ta predlog je v nasprotju z zakonodajo Združenega kraljestva, kot so jo opisale stranke v postopku v glavni stvari, s katero je zahtevano, da se stranki kot cena dobave vozila zaračuna zgolj točna cena, ki jo je lizingodajalec plačal dobavitelju, brez kakršnih koli drugih stroškov. Lizingodajalec torej v ceno dobave ne more vključiti drugega zneska, čeprav bi hkrati znižal ceno vozila pod ceno, ki jo je sam plačal. Namen te zahteve je pravilna obveščenost stranke, te obveščenosti pa ne bi bilo mogoče doseči, če bi lizingodajalec spreminjal nabavno ceno vozila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Drugič, predlog Komisije je vsebinsko netočen. V postopku v glavni stvari namreč ni sporno, da družba VWFS nobene dobave ne opravi z izgubo, ampak financira režijske stroške, ki se nanašajo na dobavo, iz prihodkov odobritve kredita, ki je oproščen, ti režijski stroški pa so sestavni del cene tega kredita. Vključenost družbe VWFS v skupino v ničemer ne vpliva na rentabilnost lizinških storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Nazadnje, če bi se družbi VWFS priznala pravica do odbitka vstopnega DDV na režijske stroške, financirane iz prihodkov iz oproščenih transakcij, bi to pomenilo isto, kot če bi se za te transakcije v nasprotju s členom 1(2), prvi pododstavek, Direktive 2006/112 delno uporabila oprostitev skupaj s pravico do odbitka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Sklep tega dela</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Po eni strani družba VWFS nedvomno uporablja del blaga in storitev, ki pomenijo njene režijske stroške, za svoje obdavčljive transakcije, zato mora torej imeti pravico do odbitka vstopnega DDV za njihov nakup. Po drugi strani je ta pravica do odbitka v nasprotju z drugimi temeljnimi načeli sistema DDV. Zato se mi zdi nemogoče najti pravilno rešitev problema, izpostavljenega z vprašanji za predhodno odločanje v obravnavani zadevi, ne da bi z vidika Direktive 2006/112 natančneje analiziral finančno obravnavo, ki je s pravom Združenega kraljestva določena za pogodbe o lizingu.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Opredelitev pogodb o lizingu z vidika DDV</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Sodišče je v okviru pogodb o lizingu že večkrat razlagalo določbe prava Unije o DDV. Vendar je v teh primerih večinoma šlo za ugotavljanje, ali bi bilo treba tako pogodbo opredeliti kot dobavo blaga ali opravljanje storitev. Glede vprašanja, ali taka pogodba pomeni eno samo transakcijo ali več ločenih, se bo treba sklicevati na sodno prakso Sodišča o sestavljenih transakcijah.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Sodna praksa Sodišča o sestavljenih transakcijah</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Direktiva 2006/112 ne vsebuje posebnih pravil o sestavljenih transakcijah. Nasprotno, iz člena 1(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 izhaja, da je treba praviloma vsako transakcijo šteti za ločeno in neodvisno. Kljub temu se transakcija, ki z gospodarskega vidika obsega eno samo storitev, ne sme umetno razdeliti, da se ne bi izkrivilo delovanje sistema DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990225">25. februarja 1999</DATE>, <NAME.CASE>CPP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑349/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:93">EU:C:1999:93</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta sprememba sistema DDV bi bila toliko hujša, če bi bilo treba enega od delov sestavljene transakcije oprostiti kot v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Tako je Sodišče v odslej že ustaljeni sodni praksi prišlo do sklepa, da je treba v nekaterih okoliščinah več formalno ločenih storitev, ki bi bile lahko opravljene ločeno in bi bile zato ločeno predmet obdavčitve ali oprostitve, obravnavati kot enotno transakcijo, kadar storitve niso neodvisne. Za enotno transakcijo gre, kadar sta dva ali več dejavnikov ali dejanj, ki jih za stranko opravi davčni zavezanec, tako tesno povezani, da dejansko sestavljajo eno samo nedeljivo ekonomsko storitev, katere razdelitev bi bila umetna. Sodišče pri ugotavljanju, ali transakcija, ki obsega več storitev, pomeni enotno transakcijo za namene DDV, upošteva ekonomski cilj te transakcije in interes prejemnikov storitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161208">8. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Stock ’94</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑208/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:936">EU:C:2016:936</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 26, 27 in 29 ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Poleg tega dejstvo, da je zaračunana enotna cena ali da so bile pogodbeno določene ločene cene, ni odločilno pri ugotavljanju, ali je treba ugotoviti obstoj dveh ali več ločenih in neodvisnih transakcij ali z ekonomskega vidika enotne transakcije. Transakcijo je torej seveda mogoče šteti za enotno transakcijo, čeprav so strankam zaračunane ločene cene za posamezne sestavne dele te transakcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101202">2. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Everything Everywhere</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑276/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:730">EU:C:2010:730</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Tako je treba za ugotovitev, ali je transakcija ena sama sestavljena transakcija ali pa gre za ločene transakcije, ugotoviti, ali vsak sestavni del te transakcije v gospodarskem smislu sam po sebi za stranko pomeni cilj ali pa je njen cilj zgolj celotna sestavljena transakcija.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051027">27. oktobra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Levob Verzekeringen in OV Bank</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑41/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:649">EU:C:2005:649</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101202">2. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Everything Everywhere</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑276/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:730">EU:C:2010:730</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120927">27. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Field Fisher Waterhouse</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑392/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:597">EU:C:2012:597</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Nazadnje, čeprav so nacionalna sodišča pristojna za ugotavljanje, ali v posameznem primeru davčni zavezanec opravlja enotno storitev, in glede tega dokončno presodijo vsa dejstva, mora Sodišče navedenim sodiščem dati vse elemente razlage prava Unije, ki jim lahko koristijo pri razsojanju predložene zadeve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161208">8. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Stock ’94</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑208/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:936">EU:C:2016:936</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Menim, da je treba v nasprotju z navedbami vlade Združenega kraljestva in Komisije v pisnih stališčih glede na zgoraj navedeno sodno prakso šteti pogodbe o lizingu, kot so te v postopku v glavni stvari, za enotne transakcije, katerih razdelitev bi bila umetna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Ne pridobitev kredita ne pridobitev ali najem vozila za prejemnika iz pogodbe o lizingu ni sam sebi namen. Ta stranka želi imeti v posesti vozilo v okoliščinah, ki so značilne za pogodbo o lizingu in ki ne bi bile podane pri nobenem drugem načinu nabave vozila. Tako po eni strani lizingojemalec prejme novo vozilo, za katerega navede vse značilnosti, saj lizingodajalec vozilo kupi glede na potrebe danega kupca. Lizingojemalec nato samostojno in izključno (z nekaterimi manjšimi omejitvami) razpolaga<?PAGE NO="11"?> z vozilom in ima poleg tega običajno možnost, da po poteku pogodbe na njem pridobi lastninsko pravico. Po teh značilnostih se pogodba o lizingu razlikuje od običajne najemne pogodbe. Po drugi strani lizingojemalec ni dolžan vnaprej plačati celotne cene vozila, saj se plačilo opravi v obrokih. Prav tako ne nosi ekonomskega tveganja, ki je povezano z lastninsko pravico na vozilu, kot je tveganje za nastanek okvare, nesreče ali potreba po recikliranju vozila na koncu njegove življenjske dobe, saj te stroške, dokler ni izkoristil možnosti nakupa, nosi lizingodajalec. Nazadnje, lizingojemalec je pogosto upravičen do dodatnih storitev, kot so storitve vzdrževanja vozila. Pogodba o lizingu se z vidika lizingojemalca torej razlikuje tudi od enostavnega nakupa vozila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Ne strinjam se torej z mnenjem Komisije, da je pogodba o lizingu enakovredna nakupu vozila s pridobitvijo posojila v ta namen, zaradi česar bi bilo treba šteti to pogodbo za dve ločeni transakciji – transakcijo odobritve kredita in transakcijo dobave vozila. Res je mogoče vozilo nabaviti na več različnih načinov, vključno s sklenitvijo pogodbe o bančnem kreditu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Vendar, prvič, ne bi šlo za iste stranke, saj družba VWFS glede na informacije iz njenih stališč ne dobavlja vozil zunaj pogodb o lizingu in zagotavlja financiranje za nabavo takih vozil zgolj v okviru takih pogodb. Lizingojemalec bi se zato moral obrniti na kreditno institucijo in nato na trgovca z vozili.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Drugič, Sodišče je že imelo priložnost razsoditi, da dejstvo, da bi nekatere storitve načeloma lahko opravila tretja oseba, ni odločilno za opredelitev sestavljene transakcije. Dejstvo, da je mogoče dele enotne storitve v drugačnih okoliščinah opraviti ločeno, je namreč del koncepta sestavljene enotne storitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120927">27. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Field Fisher Waterhouse</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑392/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:597">EU:C:2012:597</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Tretjič, pridobitev lastninske pravice na vozilu – z bančnim kreditom ali brez njega – ne omogoča razpolaganja z vozilom pod istimi pogoji, ki so v več pogledih ugodnejši od pogojev pogodbe o lizingu, opisanih v točki 56 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Nazadnje, četrtič, glede na nedavno sodno prakso Sodišča<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171004">4. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Mercedes-Benz Financial Services UK</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑164/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:734">EU:C:2017:734</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in v skladu s trditvami vlade Združenega kraljestva iz odgovora na pisno vprašanje Sodišča v tej zadevi bi bilo treba nekatere vrste pogodb o lizingu, ki jih ponuja družba VWFS, šteti za opravljanje storitev, in ne za dobavo blaga, s čimer bi se tako še bolj približale navadnemu najemu. Vendar bi bilo mogoče v skladu z logiko razdelitve šteti, da vsaka transakcija lizinga vsebuje storitev odobritve kredita, ker obroki, ki jih plačuje lizingojemalec, običajno krijejo amortizacijo predmeta pogodbe in tudi druge lastnikove stroške, vključno z morebitnimi stroški financiranja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Prav tako se ne strinjam s pomisleki Komisije, da bi dejstvo, da se neka pogodba o lizingu opredeli kot enotna obdavčljiva transakcija, vodilo do neenakega obravnavanja v primerjavi s transakcijami odobritve kredita, ki so oproščene. Položaj ponudnikov storitev, oproščenih DDV, se namreč razlikuje od položaja ponudnikov storitev, kakršna je dobava vozil na podlagi pogodb o lizingu.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101202">2. decembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Everything Everywhere</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑276/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:730">EU:C:2010:730</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Njihova obdavčitev torej ne vodi do kršitve načela davčne nevtralnosti, ampak prav nasprotno, saj lahko davčni zavezanci, ki so obdavčeni, uveljavljajo pravico do odbitka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>O posledicah, ki jih imajo oprostitve na nevtralnost DDV, glej točko 78 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Sklep, da je treba pogodbo o lizingu opredeliti kot enotno transakcijo, in ne kot dve ločeni transakciji, je podprt s sodno prakso Sodišča o davčni obravnavi transakcij dobav, ki jih spremlja financiranje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Sodna praksa o dobavah, ki jih spremlja financiranje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Kot opozarja vlada Združenega kraljestva, je Sodišče v zadevi, ki se je nanašala na pogodbo o nakupu zemljišča in gradnjo zgradbe, res razsodilo, da dobavitelj blaga ali izvajalec storitev, ki svoji stranki dovoli odloženo plačilo cene proti plačilu obresti, načeloma odobri kredit, ki je oproščen davka v smislu določb o DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931027">27. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Muys’ en De Winter’s Bouw- en Aannemingsbedrijf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:855">EU:C:1993:855</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, izrek).</P></NOTE> Ta razlaga temelji predvsem na zahtevi po enakosti obravnavanja kupca, ki mu je odobren kredit (v obliki odloženega plačila) s strani dobavitelja, in kupca, ki mu je odobren bančni kredit.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931027">27. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Muys’ en De Winter’s Bouw- en Aannemingsbedrijf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:855">EU:C:1993:855</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sklepni predlogi generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Muys’ en De Winter’s Bouw- en Aannemingsbedrijf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:81">EU:C:1993:81</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0010">10</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0011">11</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Vendar se mi ne zdi, da bi se pri pogodbah o lizingu, kot so te v postopku v glavni stvari, nakazovalo tveganje za tako neenakost. V skladu s pravilom distributivnosti, ki velja za seštevanje in množenje, bo ob konstantnih stroških financiranja (izraženih v odstotku vrednosti financiranega blaga) strošek kupca enak, če nakup blaga z DDV financira z oproščenim posojilom ali pa če plača ceno blaga brez DDV, zvišano za stroške financiranja, in se DDV doda k skupnemu strošku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Vzemimo blago, ki brez davka stane 1000 EUR, DDV po stopnji 20 % in skupne stroške financiranja v višini 30 %. V primeru financiranja z bančnim kreditom bomo imeli: ceno blaga z DDV 1200 EUR in stroške financiranja 360 EUR, skupaj 1560 EUR. V primeru lizinga: ceno blaga brez DDV, zvišano za stroške financiranja, torej 1300 EUR, in na to DDV 260 EUR, skupaj 1560 EUR. Prikazano shematično: (a + ta) + s(a + ta) = (a + sa) + t(a + sa), pri čemer so a = cena blaga brez davka, t = stopnja DDV in s = stroški financiranja. Navdih za ta izračuna sem dobil pri Pardon, J., <HT TYPE="ITALIC">La TVA et les opérations bancaires</HT>, Droit bancaire et financier, 2006, V, str. 274.</P></NOTE> Zato po mojem mnenju razlogovanja Sodišča iz omenjene sodbe ni mogoče neposredno prenesti na obravnavano zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Poleg tega se je od izreka zgoraj navedene sodbe sodna praksa precej razvila. Posebej upoštevni se mi zdita dve sodbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Prva je sodba Stock ’94.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161208">8. decembra 2016</DATE> (<NO.CASE>C‑208/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:936">EU:C:2016:936</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V tej zadevi je Sodišče razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>transakcija […], v skladu s katero gospodarski subjekt dobavi blago kmetu in mu odobri posojilo, namenjeno za nakup tega blaga, za namene [Direktive 2006/112] pomeni enotno transakcijo, v kateri dobava blaga pomeni glavno transakcijo. Davčno osnovo za navedeno transakcijo sestavljajo tako cena navedenega blaga kot obresti, plačane za posojila, odobrena kmetom<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161208">8. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Stock ’94</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑208/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:936">EU:C:2016:936</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, prva alinea izreka).</P></NOTE> V tej zadevi je bilo sporno razmerje kmetijskega sodelovanja, v katerem je subjekt kmetom odobril kredit, ki se je lahko uporabil zgolj za to, da so ti kmetje pri istem subjektu kupili semena in druga proizvodna sredstva. Kmetje so poleg cene kupljenega blaga plačali obresti na odobreno posojilo. Zato je bilo treba tako kot v obravnavani zadevi izvedeti, ali to posojilo pomeni dve ločeni transakciji – transakcijo dobave obdavčljivega blaga in transakcijo odobritve oproščenega kredita – ali pa eno samo sestavljeno transakcijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Sodišče je štelo, prvič, da odobritev posojil z vidika kmetov ni storitev, ki bi imela samostojen cilj, saj teh finančnih sredstev ni mogoče prosto uporabiti; drugič, da ker zadevni subjekt nima dovoljenja za obratovanje kot kreditna institucija, kmetom ne more dodeljevati posojil, če ta niso namenjena za nakup blaga od njega samega,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>To je jasen preobrat glede na točko 13 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19931027">27. oktobra 1993</DATE>, <NAME.CASE>Muys’ en De Winter’s Bouw- en Aannemingsbedrijf</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑281/91</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:855">EU:C:1993:855</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v skladu s katero je izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>dajanje kreditov in posredovanje v zvezi z njimi<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, uporabljen za opredelitev področja oprostitve, dovolj širok, da vključuje kredit, ki ga v obliki odloženega plačila odobri dobavitelj blaga. Glede na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161208">8. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Stock ’94</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑208/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:936">EU:C:2016:936</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), bo treba tak kredit običajno šteti za pomožnega glede na dobavo blaga in torej ne bo mogel biti oproščen.</P></NOTE> in tretjič, da imata dobava blaga in posojilo enak ekonomski cilj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161208">8. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Stock ’94</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑208/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:936">EU:C:2016:936</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 32 do 34).</P></NOTE> V teh okoliščinah je bila celotna transakcija po mnenju Sodišča z vidika DDV enotna transakcija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Komisija je v odgovoru na vprašanje na obravnavi navedla, da se ji zdi ta sodba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>nenavadna<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>. Sam pa v njej ne najdem ničesar nenavadnega: Sodišče je glede zadevnega razmerja enostavno sprejelo funkcionalen pristop, tako da je določilo njegovo pravo naravo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Če je Sodišče lahko tako razsodilo v položaju, v katerem je poleg dobave blaga obstajal dejanski denarni tok med dobaviteljem in kupcem, mora biti enako, in to toliko bolj, v primeru pogodbe o lizingu, kjer je edini <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>tok<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> dobava vozila in kjer lizingojemalec ceno dobave plača z lastnimi finančnimi sredstvi. Tako po analogiji z zgoraj navedeno sodbo pri pogodbah o lizingu v postopku v glavni stvari ne gre za odobritev kredita, ki bi imela glede na dobavo vozila samostojen cilj, lizingodajalec ne ponuja financiranja zunaj pogodb o lizingu, vsi elementi teh pogodb pa sledijo istemu ekonomskemu cilju, in sicer temu, da se z vozilom razpolaga glede na pogoje, značilne za pogodbo o lizingu. Razlogovanje Sodišča iz sodbe Stock ’94 je zato mogoče v celoti prenesti na obravnavano zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Druga je sodba Part Service,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Part Service</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki se nanaša na pogodbe o lizingu in njihovo še bolj neposredno razdelitev na ločene transakcije. V tej zadevi je šlo za pogodbe o lizingu vozil, razdeljene na več transakcij, tako da je lizingodajalec od lizingojemalca iz naslova obdavčljive transakcije prejel znesek, ki je v bistvu enak nabavni ceni vozila pri dobavitelju. Preostali del je lizingojemalec plačal drugemu subjektu v okviru skupine, ki ji je pripadal lizingodajalec, iz naslova pogodbe o zavarovanju in varščini, kar je bila oproščena transakcija. Ti zneski so bili nato prenakazani lizingodajalcu. Italijanski davčni urad je menil, da so različne obveznosti zadevnih strank, čeprav vsebovane v ločenih pogodbah, skupaj pomenile enotno pogodbo, sklenjeno med tremi strankami. Po njegovem mnenju je bila protivrednost, ki jo je uporabnik plačal za lizing, umetno razdeljena z namenom znižanja davčne osnove, vloga lizingodajalca pa je bila razdeljena med njega samega in drug gospodarski subjekt.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Part Service</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 8 do 17).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Sodišče je zadevne pogodbe analiziralo ob upoštevanju svoje sodne prakse o sestavljenih transakcijah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Part Service</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 48 do 53).</P></NOTE> Med drugim je poudarilo, da imajo zadevne transakcije te značilnosti:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>družbi, ki sodelujeta pri lizingu, sta del iste skupine;</P></ITEM><ITEM><P>storitev lizinške družbe je predmet razdelitve, financiranje pa je preneseno na drugo družbo, da bi bilo razdeljeno na storitve kreditiranja, zavarovanja in posredovanja;</P></ITEM><ITEM><P>storitev lizinške družbe je tako omejena na storitev dajanja vozila v najem;</P></ITEM><ITEM><P>obroki, ki jih plača lizingojemalec, skupaj znašajo le malo več kot nakupna cena stvari;</P></ITEM><ITEM><P>ta storitev, obravnavana posamično, naj zato ne bi bila gospodarsko donosna, tako da gospodarska učinkovitost podjetja ne more biti zagotovljena le s pogodbami, sklenjenimi z lizingojemalci;</P></ITEM><ITEM><P>lizinška družba prejme plačilo za lizing le zaradi skupne vsote obrokov, ki jih plača lizingojemalec, in zneskov, ki jih plača druga družba iste skupine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Part Service</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Sodišče je nato štelo, da je ta praksa v nasprotju s ciljem člena 11(A)(1) Šeste direktive,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Šesta direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), katere prenovitev je Direktiva 2006/112. Člen 11(A)(1) Šeste direktive je sedanji člen 73 Direktive 2006/112.</P></NOTE> in sicer, da je obdavčeno vse, kar pomeni plačilo, ki je bilo ali bo prejeto od naročnika. Ker namreč dajanje vozil v najem v skladu s pogodbami o lizingu pomeni opravljanje storitev v smislu člena 6 Šeste direktive,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Zdaj členi od 24 do 29 Direktive 2006/112. Opozoriti je treba, da je mogoče nekatere pogodbe o lizingu opredeliti kot dobave blaga v smislu člena 14(2)(b) Direktive 2006/112, kar pa v ničemer ne vpliva na to, da jih je treba obdavčiti.</P></NOTE> se za tako transakcijo navadno plača DDV, katerega davčno osnovo je treba določiti v skladu s členom 11(A)(1) Šeste direktive. Tako je bil pričakovani rezultat pridobitev davčne ugodnosti, povezane z oprostitvijo storitev, prenesenih na družbo, ki je sopogodbenica lizinške družbe, na podlagi člena 13(B)(a) in (d) Šeste direktive<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Zdaj člen 135(1)(a) in (b) Direktive 2006/112.</P></NOTE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Part Service</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 59 do 61).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>V zadevi Part Service sta bili vprašanji za predhodno odločanje postavljeni z vidika zlorabe pravice, zato Sodišče ni podalo enoznačnega odgovora, ampak je predložitvenemu sodišču prepustilo presojo morebitnega cilja zlorabe. V postopku v glavni stvari družbi VWFS ni mogoče očitati zlorabe, saj je na podlagi prava Združenega kraljestva razdelitev pogodb o lizingu dovoljena, če že ne zahtevana. Vseeno pa velja, da analiza take prakse, ki jo je Sodišče opravilo v točki 57 sodbe Part Service,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080221">21. februarja 2008</DATE> (<NO.CASE>C‑425/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:108">EU:C:2008:108</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> popolnoma ustreza položaju v postopku v glavni stvari, s to izjemo, da tu ne gre za dva ponudnika in dve pogodbi, ampak eno samo pogodbo z enim samim ponudnikom, razdelitev pa se opravi šele v trenutku, ko lizingojemalec plača obroke. Iz tega je toliko bolj očitno, da je razdelitev umetna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Ugotovitve iz sodbe Part Service, kot izhajajo iz prejšnje točke, so po mojem mnenju v okoliščinah postopka v glavni stvari popolnoma aktualne. Dejstvo, da gre za prakso, ki je s pravom Združenega kraljestva dovoljena ali zahtevana, pri tej ugotovitvi ne spremeni ničesar. Sodišče namreč ne presoja, ali je neka praksa skladna z nacionalnim pravom države članice, ampak z določbami prava Unije. Če je torej štelo, da je razdelitev pogodbe o lizingu na več ločenih transakcij v nasprotju z načelom obdavčitve celotnega plačila, prejetega iz neke transakcije, ker prinaša prek oprostitve neupravičeno davčno ugodnost, se ta ugotovitev uporablja tako za zlorabe davčnih zavezancev kot za določbe notranjega prava, s katerimi je zahtevana taka razdelitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Naj sklenem ta del svojega razmišljanja: zdi se mi, da je že na podlagi zgornje analize sodne prakse o davčni obravnavi sestavljenih storitev – vključno s, konkretneje, pogodbami o lizingu – mogoče ugotoviti, da je razdelitev pogodb o lizingu v postopku v glavni stvari na transakcije dobave obdavčljivega blaga in na transakcije odobritve oproščenih kreditov, ki je dovoljena ali zahtevana z zakonodajo Združenega kraljestva, v nasprotju z določbami Direktive 2006/112, kot jih razlaga Sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Menim, da je tako obravnavanje takih pogodb v nasprotju tudi z namenom oprostitve kreditnih transakcij, določenim v členu 135(1)(b) Direktive 2006/112, in z načelom restriktivne razlage izjem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Namen oprostitve kreditnih transakcij</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Sistem DDV temelji na splošni obdavčitvi vsega blaga in storitev na vsaki stopnji proizvodnje in distribucije (ali opravljanja storitve). Vendar je DDV davek na potrošnjo, kar pomeni, da se ekonomsko breme davka nosi na tej stopnji. To breme se torej na vsaki stopnji gospodarskega cikla prenese na naslednjo stopnjo, vse do stopnje potrošnje. Zaradi mehanizma odbitka vstopnega davka akumulacija davčnega bremena bremeni zgolj vrednost, dodano na vsaki stopnji, davek pa za gospodarske subjekte ostaja nevtralen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Vsaka oprostitev to verigo pretrga ter s tem ovira pravilno delovanje mehanizma obdavčitve in povzroči izkrivljanje konkurence, ki je posledica kršitve nevtralnosti. Če je namreč neko blago ali storitev oproščena, vstopnega davka ni mogoče odšteti, ker ni izstopnega davka. Oproščeni subjekt je torej obravnavan kot potrošnik in sam nosi davčno breme. Zato je treba vse oprostitve na področju DDV razlagati ozko, se pravi tako, da se omejijo na minimum, ki je potreben z vidika njihovega cilja ali razlogov za njihovo uvedbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>V zvezi z oprostitvijo iz člena 135(1)(d) Direktive 2006/112 glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160526">26. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Bookit</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑607/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:355">EU:C:2016:355</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Z uvodnimi izjavami Direktive 2006/112 niso pojasnjeni razlogi, ki so zakonodajalca Evropske unije privedli k oprostitvi finančnih storitev, zlasti storitev odobritve kreditov. Vendar tako oprostitev poznajo v večini držav, ki so uvedle DDV. V strokovni literaturi se na splošno priznava, da je storitve, ki se nanašajo zgolj na finančne tokove, pretežko obdavčiti, ker je težko opredeliti davčno osnovo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej med drugim Tait, A., <HT TYPE="ITALIC">Value Added Tax</HT>. <HT TYPE="ITALIC">International Practice and Problems</HT>, International Monetary Fund, Washington 1988, str. od 92 do 100. Glej tudi Parolini, A., <HT TYPE="ITALIC">Exemptions in VAT Law – Recent Case Law of the CJEU</HT>, v: Lang, M. (ur.), CJEU – Recent Developments in Value Added Tax 2015, Dunaj, 2016, str. 285, in Pardon, J., <HT TYPE="ITALIC">La TVA et les opérations bancaires</HT>, Droit bancaire et financier, 2006, V, str. 274.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>V primeru pogodb o lizingu takih težav ni. V tej vrsti pogodb po eni strani obstaja dobro opredeljena storitev, ki jo pomeni dobava blaga, ki je predmet pogodbe, z opcijsko možnostjo pridobitve lastninske pravice na tem blagu, po drugi strani pa denarna protidajatev v obliki obrokov in morebitnih dodatnih plačil. Davčna osnova je torej lahko določljiva – sestavlja jo vsota plačil, ki jih lizingodajalec prejme od lizingojemalca. Dejstvo, da ta plačila krijejo različne stroške lizingodajalca – poleg stroškov nakupa predmeta pogodbe še stroške financiranja, režijske stroške ali stroške dodatnih storitev – pri tem ničesar ne spremeni, saj vsi ti stroški nastanejo v zvezi s storitvijo dobave zadevnega blaga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Opredelitev take pogodbe, čeprav le v enem delu, kot odobritve kredita torej presega potrebni okvir za oprostitev iz člena 135(1)(b) Direktive 2006/112 in ne upravičuje cilja te oprostitve. Ta opredelitev torej krši načelo splošnosti obdavčitve iz člena 1(2), prvi pododstavek, te direktive. Sodišče je poleg tega enako razmišljalo v sodbi Velvet &amp; Steel Immobilien, v kateri je štelo, da je namen oprostitve finančnih transakcij, da se odpravijo težave, povezane z določitvijo davčne osnove in zneska DDV, ki se odbije, ter da se prepreči povečanje stroškov potrošniškega kredita. Nato je razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>[k]er obdavčevanje prevzema obveznosti prenove nepremičnine ni taka težava, te transakcije ni treba oprostiti plačila [DDV]<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070419">19. aprila 2007</DATE>, <NAME.CASE>Velvet &amp; Steel Immobilien</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑455/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:232">EU:C:2007:232</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba dodati, da opredelitev neke transakcije kot storitve odobritve kredita v notranjem pravu države članice sama po sebi ne zadošča, da se transakciji odobri oprostitev iz Direktive 2006/112. V skladu s sodno prakso Sodišča so namreč oprostitve, navedene v členu 135(1) Direktive 2006/112, samostojni pojmi prava Unije, katerih namen je izogniti se razlikam pri uporabi ureditve DDV v posameznih državah članicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160526">26. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Bookit</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑607/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:355">EU:C:2016:355</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Menim, da torej člen 135(1)(b) Direktive 2006/112 ni zadostna podlaga, ki bi omogočala delno oprostitev transakcij lizinga, kakršne so te v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Sklep tega dela</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Menim, da iz teh ugotovitev jasno izhaja, da se glede na različne določbe Direktive 2006/112, kakor jih razlaga Sodišče, transakcij lizinga, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne sme razdeliti na ločene transakcije dobave blaga in odobritve kredita. Delna oprostitev, ki izhaja iz te razdelitve, je v škodo izvajalcem teh storitev, saj jim odvzame pravico do odbitka vstopnega DDV za del njihovih stroškov, zmanjša davčne prihodke proračuna zadevne države članice in proračuna Unije ter lahko povzroči izkrivljanje konkurence, če se iste storitve v različnih državah članicah obravnavajo različno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>V zvezi s tem na primer ugotavljam, da kot nam kaže zadeva, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170919">19. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska (dajatev za registracijo)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑552/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:698">EU:C:2017:698</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ponudniki storitev najema ali lizinga vozil s sedežem na Severnem Irskem neposredno konkurirajo ponudnikom istih storitev s sedežem na Irskem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Ne oporekam pravici zakonodajalca Združenega kraljestva, da iz razlogov varstva potrošnikov zahteva od ponudnikov lizinga, da lizingojemalcu ločeno navedejo zneske, ki se nanašajo na ceno nakupa vozil. Ta način navedbe cene pa ni odločilen in v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 52 teh sklepnih predlogov, ne bi smel voditi do razdelitve teh storitev za namen obdavčitve z DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Stranke so na obravnavi poudarile, da ta obveznost izhaja iz Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20080423">23. aprila 2008</DATE> o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="133" PAGE.FIRST="66" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 133, str. 66</REF.DOC.OJ>, in popravki v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="207" PAGE.FIRST="14" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 207, str. 14</REF.DOC.OJ>; <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="199" PAGE.FIRST="40" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 199, str. 40</REF.DOC.OJ>, in <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="234" PAGE.FIRST="46" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 234, str. 46</REF.DOC.OJ>). Vendar se, prvič, v skladu s členom 2(2)(d) te direktive ta ne uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>nakup s pridržanim lastništvom ali najemne pogodbe [pogodbe o lizingu], pri katerih obveznost nakupa predmeta pogodbe ni predvidena s pogodbo samo ali katero koli drugo ločeno pogodbo<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>. Po informacijah, ki jih je vlada Združenega kraljestva posredovala v odgovor na pisno vprašanje Sodišča, v nobeni vrsti pogodb o lizingu, ki jih uporablja družba VWFS, nakup ni podan kot zahteva, ampak kot možnost. Drugič, če je mogoče zadevno obveznost izpeljati iz člena 10(2)(e) Direktive 2008/48, gre za obveznost informiranja lizingojemalca, ki ne more določiti davčne obravnave storitve.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Končne ugotovitve</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Menim, da je edini pravilni odgovor, ki ga je mogoče podati na vprašanja za predhodno odločanje v obravnavani zadevi, ta, da pomenijo pogodbe o lizingu, kot so te v postopku v glavni stvari, eno samo sestavljeno transakcijo, ki mora biti predmet obdavčitve, pri čemer imajo ponudniki pravico odbiti celoten vstopni DDV na blago in storitve, uporabljene za te storitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Seveda se bo lahko taka rešitev v celoti uporabljala v prihodnosti. Glede predhodnih položajev, vključno s sporom o glavni stvari, pa je problem bolj zapleten.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Po eni strani so bili ponudniki lizinških storitev upravičeni do delne oprostitve svojih storitev, ker so bile te razdeljene na dve ločeni transakciji, od katerih je bila ena oproščena. Po drugi strani bi v običajnem poteku stvari morali biti upravičeni, ker je ta oprostitev v nasprotju s pravom Unije, do odbitka celotnega vstopnega DDV v zvezi s temi storitvami. Zato se postavlja vprašanje, ali morajo biti upravičeni do te pravice do odbitka kljub zadevni oprostitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Napotke za odgovor na to vprašanje je mogoče najti v sodni praksi Unije. V skladu z njo kljub temu, da oprostitev, določena z nacionalno zakonodajo, ni v skladu z Direktivo 2006/112, člen 168 te direktive davčnemu zavezancu ne dopušča, da hkrati uporabi to oprostitev in uveljavlja pravico do odbitka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131128">28. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>MDDP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑319/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:778">EU:C:2013:778</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Res je Sodišče tako razsodilo glede odbitka vstopnega DDV na blago in storitve, ki jih davčni zavezanec uporablja zgolj za oproščene transakcije. Vendar menim, da bi morala prevladati enaka rešitev tudi glede vstopnega DDV na blago in storitve, ki so – čeprav se delno uporabijo za obdavčljive transakcije – v celoti element cene oproščenih transakcij. Ista logika sistema DDV se namreč uporablja v obeh položajih, saj je odbitek vstopnih davkov povezan s pobiranjem izstopnih davkov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131128">28. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>MDDP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑319/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:778">EU:C:2013:778</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Alternativno bi lahko davčni zavezanci – ker so po mojem mnenju določbe Direktive 2006/112, zlasti njen člen 73, v skladu s katerimi je treba storitve lizinga šteti za enotne obdavčljive transakcije, dovolj natančne in brezpogojne, da se lahko davčni zavezanci nanje neposredno sklicujejo – zahtevali obdavčitev svojih lizinških storitev v celoti, tako da bi lahko bili upravičeni do odbitka vstopnega davka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131128">28. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>MDDP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑319/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:778">EU:C:2013:778</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter po analogiji 56, druga in tretja alinea).</P></NOTE> Predložitveno sodišče mora preveriti, ali je v postopku v glavni stvari to dejansko mogoče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Glede na navedeno predlagam Sodišču, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), odgovori:</TXT><P>Določbe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne <DATE ISO="20061128">28. novembra 2006</DATE> o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da pomenijo pogodbe o lizingu, kot so te v postopku v glavni stvari, eno samo sestavljeno transakcijo, ki mora biti predmet obdavčitve, pri čemer imajo ponudniki pravico odbiti celoten vstopni davek na dodano vrednost (DDV) na blago in storitve, uporabljene za te storitve.</P><P>Davčni zavezanci, ki so bili upravičeni do delne oprostitve teh transakcij v skladu z nacionalnim pravom, nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV na blago in storitve, uporabljene za te transakcije, katerih strošek je vključen v ceno oproščenih transakcij. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali lahko ti davčni zavezanci zahtevajo polno obdavčitev navedenih transakcij, da bi lahko bili upravičeni do pravice do odbitka.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>