<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-465/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0465</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:35">EU:C:2017:35</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>10</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>10</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. BOBKA – ZADEVA C 465/15</P><P>HÜTTENWERKE KRUPP MANNESMANN</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Michala Bobka</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170119">19. januarja 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑465/15</HT></P><P>Hüttenwerke Krupp Mannesmann GmbH</P><P>proti</P><P>Hauptzollamt Duisburg</P><P>(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR="" IDX.OPEN=""><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Obdavčitev energentov in električne energije</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/96/ES</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe</KEYWORD><KEYWORD>Pojem električne energije, ki se v glavnem uporablja za kemijsko redukcijo</KEYWORD><KEYWORD>Vključitev električne energije, uporabljene za pihalnike za proizvodnjo surovega železa v plavžih</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Družba Hüttenwerke Krupp Mannesmann GmbH (tožeča stranka v postopku v glavni stvari) upravlja plavž, ki proizvaja surovo železo. Ta postopek obsega kemijsko redukcijo železove rude, iz katere nastane surovo železo, kar zahteva dovajanje stisnjenega vročega zraka v plavž. Stisnjeni zrak se proizvede z uporabo pihalnikov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Spor v glavni stvari med tožečo stranko in Hauptzollamt Duisburg (pristojni davčni organ, Duisburg, Nemčija, v nadaljevanju: tožena stranka) ter vprašanje, ki ga je postavilo nacionalno sodišče, je, ali se električna energija za pogon pihalnikov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>poglavitno [v glavnem] uporablja za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> v smislu člena 2(4)(b) Direktive 2003/96/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>_ Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne <DATE ISO="20031027">27. oktobra 2003</DATE> o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 405).</P></NOTE> Če je tako, ta ne bi bila predmet najnižjih ravni obdavčitve na podlagi te direktive.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Direktiva 2003/96</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah od 2 do 7 in 22 Direktive je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>(2)</NO.P><TXT>Odsotnost določb Skupnosti, s katerimi se nalaga najnižja stopnja obdavčitve za električno energijo in energente razen mineralnih olj, lahko negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>Pravilno delovanje notranjega trga in doseganje ciljev drugih politik Skupnosti zahtevata določitev najnižje ravni obdavčitve na ravni Skupnosti za večino energentov, vključno z električno energijo, zemeljskim plinom in premogom.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Precejšnje razlike v nacionalnih ravneh obdavčitve energije, ki jih uporabljajo države članice se lahko izkažejo kot škodljive za nemoteno delovanje notranjega trga.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Določitev ustreznih najnižjih ravni obdavčitve na ravni Skupnosti lahko omogoči zmanjšanje obstoječih razlik v nacionalnih ravneh obdavčitve.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(6)</NO.P><TXT>V skladu s členom 6 Pogodbe, se okoljevarstvene zahteve morajo vključiti v opredelitev in izvajanje drugih politik Skupnosti.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(7)</NO.P><TXT>Kot podpisnica Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja je Skupnost ratificirala Kjotski protokol. Obdavčitev energentov in, kjer je primerno, električne energije, je eden od instrumentov, ki so na razpolago za doseganje ciljev Kjotskega protokola.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(22)</NO.P><TXT>Za energente praviloma velja pravni okvir Skupnosti, če se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. V tem pogledu narava in logika davčnega sistema narekujeta, da se iz obsega okvira izključi dvojno uporabo energentov in njihovo uporabo kot negoriv kakor tudi za mineraloške postopke. Električna energija, ki se uporablja na podoben način, se mora obravnavati enakovredno.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>S členom 1 Direktive se od držav članic zahteva, da uvedejo obdavčitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>energentov in električne energije<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 2(1) opredeljuje energente s seznamom oznak KN, ki so v nekaterih primerih omejeni na nameravano uporabo kot pogonska goriva ali goriva za ogrevanje. Člen 2(2) potrjuje, da se Direktiva uporablja tudi za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>[e]lektrično energijo iz oznake KN 2716<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>S členom 2(3) se v nekaterih primerih zahteva, da države članice uporabijo stopnjo obdavčitve za izdelke, ki ne spadajo v opredelitev<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>energenti<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, če so ti izdelki namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 2(4)(b) določa, da Direktiva ne velja za te uporabe energentov in električne energije:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>–</NO.P><TXT>energente, ki se uporabljajo za druge namene kot za pogonsko gorivo ali kot gorivo za ogrevanje,</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>dvojno uporabo energentov</TXT><P>Energent ima dvojno uporabo, kadar se uporablja tako kot gorivo za ogrevanje kakor tudi za druge namene kot za pogonsko gorivo in gorivo za ogrevanje. Uporaba energentov za kemijsko redukcijo in elektrolitične in metalurške procese šteje za dvojno uporabo,</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>električno energijo, ki se poglavitno [v glavnem] uporablja za kemijsko redukcijo in elektrolitične in metalurške procese,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>–</NO.P><TXT>električno energijo, kadar predstavlja več kot 50 % stroška izdelka. <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Strošek izdelka<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pomeni seštevek skupne nabave blaga in storitev, povečan za stroške dela in porabo stalnih sredstev na ravni podjetja, kot je določeno v členu 11. Ta strošek se izračuna na povprečno enoto. <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Strošek električne energije<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/> pomeni dejansko nabavno vrednost električne energije ali strošek proizvodnje električne energije, če jo proizvaja podjetje,</TXT></NP></ITEM></LIST><P>— v mineraloških postopkih</P><P>,Mineraloški postopki<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomenijo postopke, razvrščene v NACE nomenklaturi pod oznako DI 26 <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> v Uredbi Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne <DATE ISO="19901009">9. oktobra 1990</DATE> o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti.</P><P>– Vendar se za te energente uporablja člen 20.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in predloženo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Tožeča stranka upravlja jeklarno. V njenih plavžih se proizvaja surovo železo. Železova ruda se spremeni v surovo železo z odstranitvijo kisika (kemijska redukcija). Ta reakcija poteka pri visokih temperaturah in obsega uporabo vročega stisnjenega zraka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Stisnjeni zrak, ki se uporablja za kemijsko redukcijo, nastane v pihalnikih in se dovaja v plavž.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je na podlagi člena 9a zakona o dajatvah na električno energijo (Stromsteuergesetz – StromStG; nacionalni zakon o dajatvah na električno energijo v Nemčiji, s katerim je prenesen tretja alinea člena 2(4)(b) Direktive, v kateri je določen eden od primerov, v katerih se Direktiva ne uporablja) pri toženi stranki podala zahtevek za davčno oprostitev za električno energijo, ki se uporablja za delovanje pihalnika.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Tožena stranka je zavrnila zahtevek z obrazložitvijo, da je mogoče davčno oprostitev na podlagi člena 9a(1)(4) StromStG priznati samo za električno energijo, ki je bila uporabljena za postopke kemijske redukcije. Davčna oprostitev se lahko prizna, samo če se je električna energija uporabila v glavnem za kemijsko redukcijo. V tej zadevi pa je odločila, da je bila električna energija uporabljena predvsem za pogon motorja za proizvodnjo stisnjenega zraka. Električna energija ni povzročila kemijske redukcije železove rude.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je ugovarjala zoper to odločbo tožene stranke. Ena od njenih trditev je bila, da se Direktiva v skladu s svojim členom 2(4)(b), tretja alinea, ne uporablja za električno energijo, ki se v glavnem uporablja za kemijsko redukcijo. S to določbo naj bi bile torej dovoljene tudi druge uporabe, zlasti proizvodnja in transport stisnjenega zraka, brez katerega kemijska redukcija v plavžu ne bi bila mogoča. Tožeča stranka je navedla, da se uporaba električne energije, za katero je tožeča stranka zahtevala oprostitev, ne konča že v pihalnikih. Kemijska redukcija naj bi zajemala tudi proizvodnjo stisnjenega zraka, saj je ta nujno potreben vstopni element.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Tožena stranka je zavrnila ugovor. Tožeča stranka je to odločbo izpodbijala pri Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), ki je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Ali je treba člen 2(4)(b), tretja alinea, [Direktive Sveta 2003/96/ES] o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije glede postopka za proizvodnjo surovega železa v plavžih razlagati tako, da se tudi električna energija za pogon pihalnikov šteje za električno energijo, ki se v glavnem uporablja za kemijsko redukcijo?<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Pisna stališča so vložili tožeča in tožena stranka v postopku v glavni stvari ter Evropska komisija. Zainteresirane stranke, ki so sodelovale v pisnem postopku, ter vlada Združenega kraljestva so na obravnavni <DATE ISO="20161117">17. novembra 2016</DATE> podale ustne navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>S členom 2(4)(b) Direktive je iz uporabe Direktive izključena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>električna energija, ki se poglavitno [v glavnem] uporablja za kemijsko redukcijo in elektrolitične in metalurške procese<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, kar pomeni, da ta ne bi bila obdavčena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanjem sprašuje, ali je s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> zaobjeta električna energija, ki se uporablja za delovanje pihalnikov, ki stisnejo zrak, ki se nato uporabi v kemijski redukciji železove rude v surovo železo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Vprašanje nacionalnega sodišča se v bistvu nanaša na koneksiteto. Električna energija se ne uporablja neposredno v kemijski transformaciji železove rude v tem smislu, da se uporabi za odstranitev kisika iz rude.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>_ To je, na primer, v nasprotju z elektrolizo, v kateri se električna energija uporablja neposredno za ločitev kemijskih snovi.</P></NOTE> Električna energija se namreč uporablja za proizvodnjo vstopnega elementa – stisnjenega zraka – za kemijsko redukcijo. Ta vstopni element je <HT TYPE="ITALIC">nujen</HT> za kemijsko redukcijo in se <HT TYPE="ITALIC">neposredno in takoj</HT> dovaja v plavž. Toda ali je ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>takojšnja uporaba<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>neposrednost<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> dovolj, da se šteje, da se uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Iz razlogov, navedenih spodaj, menim, da je tako. Spodaj obravnavam običajni pomen upoštevnih določb (del A), sistematično in namensko razlago (del B), pomen obstoječe sodne prakse glede člena 2(4)(b), druga alinea, (del C) in nazadnje njihovo uporabo za obravnavano zadevo (del D).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Običajno razumevanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Sodišče še ni razlagalo tretje alinee člena 2(4)(b) Direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Iz običajnega razumevanja besed električna energija, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>ki se poglavitno [v glavnem] uporablja za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, izhaja, da bi lahko pojem zagotovo vseboval električno energijo, ki se uporablja za pogon pihalnikov. Čeprav se električna energija uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>za<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> obračanje ventilatorjev in proizvodnjo stisnjenega zraka, to zagotovo ni samo sebi namen. Stisnjeni zrak se takoj dovaja v plavž. Pomeni nujen vstopni element za kemijsko redukcijo železove rude. V <HT TYPE="ITALIC">tem</HT> smislu električna energija dejansko ni uporabljena za noben drug namen kot za omogočanje kemijske redukcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Vendar po mojem mnenju zgolj analiza besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>za<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> in njenih ustreznic v drugih jezikih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>_ Na primer v francoščini: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>pour<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>; španščini: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>a efectos de<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>; italijanščini: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>per<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>; nizozemščini: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>voor<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>; nemščini: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>für die Zwecke<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>; češčini: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>pro účely<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.</P></NOTE> ne daje dokončnega odgovora na vprašanje nacionalnega sodišča.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Mogoče je reči, da iz besedila izhaja določena negotovost: z določbo se ne razlikuje izrecno med električno energijo, ki se za kemijsko redukcijo uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>neposredno<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>posredno<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. Prav tako ni pojasnjeno, ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>kemijska redukcija<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> pomeni samo dejansko reakcijo, ali pa zadeva širši proces. Res je, da šibka povezava s kemijsko reakcijo ne bi bila dovolj. Izjema očitno ne bi mogla veljati, na primer, za električno energijo, ki se uporablja za aparat za napitke v tovarniški menzi. Take povezave so prešibke. Po drugi strani pa je odgovor v obravnavani zadevi zaradi takojšnje in nujne narave proizvodnje in uporabe vstopnega elementa – stisnjenega zraka – manj jasen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Običajno razumevanje je torej še vedno dvoumno glede osrednjega elementa, ki je bil že predstavljen: koneksitete. Zato je potrebna sistematična in namenska razlaga te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sistematična in namenska razlaga</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Spodaj se osredotočam na štiri vidike, namreč: razumevanje tretje alinee kot celote (1), premislek o naravi člena 2(4)(b) kot izjemi od Direktive oziroma o tem, kako opredeljuje njeno področje uporabe (2), potrebo po ozki razlagi, da se ohrani <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>effet utile<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> (3) in povezano razumevanje člena 2(4)(b), druga in tretja alinea (4).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tretja alinea kot celota</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Uvodoma je v zvezi s tem ter na stičišču med običajnim in sistematičnim razumevanjem koristno preučiti tretjo alineo kot celoto. Čeprav predložitveno sodišče kot predmet razlage izpostavlja primer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>kemijske redukcije<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, so v tretji alinei navedeni tudi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>elektrolitični<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> (kar se nanaša na proizvodnjo z elektrolizo) in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>metalurški procesi<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>. Sam te tri izjeme, gledano skupaj, na prvi pogled in običajno razumem tako, da se nanašajo na tri vrste industrijskega postopka, kot je trdila tožeča stranka v pisnih navedbah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Komisija je na obravnavi navedla, da bi bilo treba tako kot kemijsko redukcijo“ tudi pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>metalurški procesi<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> razlagati ozko. Vendar je Komisija prav tako priznala, da bi tudi ob takem razumevanju lahko pojem morda obsegal vrsto procesov v kovinski industriji (vključno s kemijsko redukcijo rud).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Zgolj zato sem previden glede preozkega razumevanja pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, ki bi se nanašal le na zelo konkretno odvzemanje atomov kisika z neposredno uporabo električne energije. Zakaj bi nujno morali ozko razlagati izraz, če isti postopek zelo verjetno tako ali tako spada pod drug izraz v okviru iste izjeme?</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 2(4)(b): izjema ali opredelitev področja uporabe?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Sicer se tožena stranka v postopku v glavni stvari in Komisija sklicujeta na sistematično in namensko razlago, a se kljub temu zavzemata za tako ozko razumevanje člena 2(4)(b), tretja alinea. Njuno temeljno stališče je, da se besede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> nanašajo le na električno energijo, ki se uporablja kot del dejanske reakcije kemijske redukcije. To zato ne bi obsegalo električne energije, ki se uporablja v pihalnikih in bi zato ta spadala na področje uporabe Direktive. Tožeča stranka in vlada Združenega kraljestva pa nasprotno zastopata širše stališče glede pojma, češ da naj bi električna energija, ki se uporablja v pihalnikih, spadala v člen 2(4)(b), tretja alinea, in bila izključena iz področja uporabe Direktive.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Tožena stranka in Komisija v podporo svojemu stališču trdita, da prav to, da so v členu 2(4)(b) izjeme od splošnega pravila o obdavčitvi energentov in električne energije, pomeni, da ga je treba razlagati ozko. V zvezi s tem se sklicujeta na splošno sodno prakso, da je treba izjeme razlagati ozko,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>_ Navajata na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150305">5. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>Statoil Fuel &amp; Retail</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑553/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:149">EU:C:2015:149</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in sodno prakso, v kateri je ugotovljeno, da zakonodajalec ni imel namena, da uvede širše izjeme od Direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>_ Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Haltergemeinschaft LBL</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑250/10</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:862">EU:C:2011:862</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111201">1. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Systeme Helmholz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑79/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:797">EU:C:2011:797</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>To je na prvi pogled sicer privlačna trditev, če pa se sodna praksa ogleda pobliže, pri odgovoru na vprašanje nacionalnega sodišča ne pomaga kaj dosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Najprej bi v zvezi s tem rad poudaril, da člen 2(4) Direktive ne določa seznama izjem. Z njim je namreč opredeljeno področje uporabe Direktive. Po mojem mnenju to jasno izhaja iz sistematične razlage Direktive, v katere členu 2 so opredeljeni proizvodi in uporabe, za katere se Direktiva uporablja. Izjeme in izključitve od tega splošno opredeljenega področja uporabe so določene v nadaljevanju Direktive, zlasti v členih od 17 do 19. Razumevanje člena 2(4)(b), kot da je z njim določeno področje uporabe in ne izjeme, je poleg tega podprto s sodbo Sodišča v zadevi Fendt (v zvezi z Direktivo 92/81/EGS,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>_ Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="316" PAGE.FIRST="12" DATE.PUB="1992">UL 1992, L 316, str. 12</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> predhodnico Direktive).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>_ Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070705">5. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Fendt Italiana</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑145/06 in C‑146/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:411">EU:C:2007:411</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>čeprav mineralna olja, uporabljena v druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, res spadajo na področje uporabe Direktive 92/81, ker so ti izdelki, kot je Sodišče razsodilo v točkah 30 in 33 zgoraj navedene sodbe Komisija proti Italiji, obvezno izvzeti iz usklajene trošarine, je normodajalec Skupnosti ob sprejetju Direktive 2003/96 želel spremeniti to ureditev s tem, da je te izdelke izključil s področja uporabe slednje direktive<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zato menim, da ni nujno potrebno izhodišče, da je treba člen 2(4)(b) razumeti kar se da ozko. Tudi če bi se tako izhodišče sprejelo in moralo iz praktičnih razlogov po sami naravi opredelitve, s katerimi so vstavljene izključitve in ki se nanašajo na materialno področje uporabe Direktive, izenačiti z izjemami, bi temeljni problem ostal enak: ozka razlaga izjeme se ne bi smela pripeljati tako daleč, da bi izjema ostala brez vsakršnega razumnega pomena in upoštevnosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Ozko razumevanje za ohranitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>effet utile<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Iz podobnih razlogov se ne strinjam tudi s povezanim predlogom Komisije, da razumevanje [izraza] <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> pomeni, da bi kar koli širšega od neposredne uporabe električne energije za odstranitev kisika spodkopalo celotno Direktivo ali nekako usodno ogrozilo njen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>effet utile<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Menim, da je ta predlog vendarle nekoliko pretiran. Komisija se je od njega na obravnavi dejansko nekoliko odmaknila. Opozarjam, da je tisto, kar je v obravnavni zadevi sporno, konkretno vprašanje, ali električna energija, ki se uporablja za stiskanje zraka, ki se dovaja v plavž, spada v področje uporabe tretje alinee člena 2(4)(b) Direktive. Ni sporno, da je ta del postopka tesno povezan s kemijsko redukcijo in zanjo nujen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>_ To je v bistvu izrecno potrdilo predložitveno sodišče.</P></NOTE> Očitno je tudi Komisija občasno težko razlikovala med tem v svojih vlogah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>_ Tako se Komisija na primer v pisnih stališčih in ustnih navedbah sklicuje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>tesno povezavo<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, ki mora obstajati med kemijsko redukcijo in uporabo električne energije, ki bi lahko na prvi pogled zajemala električno energijo, ki se uporablja v pihalniki (Komisija je to ubeseditev v pisnih stališčih pozneje ublažila).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Kot je bilo poudarjeno že zgoraj v točki 32, se zavedam tudi tveganja, da je s preozkim razumevanjem izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> njen obseg zmanjšan na praktično popolni minimum. Posledica tega bi lahko bila, da bi izraz kril skoraj izključno uporabe, ki tako ali tako spadajo v področje uporabe izvzetja za električno energijo, ki se uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>za metalurške procese<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>. Tako se spet pojavlja isto vprašanje: če bi res bil to namen zakonodajalca, zakaj so potem v besedilu člena 2(4)(b), tretja alinea, navedeni trije različni izrazi?</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Komisija in tožena stranka sta v zvezi s tem v pisnih stališčih in ustnih navedbah navedli dva primera industrijskih procesov, v katerih se električna energija v glavnem uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>. Ta primera sta bila (i) električni oblok in peči ter (ii) proizvodnja silicijevih rezin. Ni namen teh sklepnih predlogov, da bi abstraktno načeli podrobno razpravo o vsebini teh primerov. Vendar je bilo na obravnavi jasno, da ni soglasja o tem, ali bi bila električna energija v teh industrijskih postopkih dejansko uporabljena v glavnem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, in če bi bila, ali bi ta postopka prav tako spadala v pojem električne energije, ki se v glavnem uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>za metalurške procese<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Zato po mojem mnenju še vedno ni jasno, ali bi, če bi bilo – tako kot Komisija in tožena stranka razumeta člen 2(4)(b), tretja alinea – izvzetje električne energije, ki se v glavnem uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, sploh kakor koli praktično upoštevno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sistematična in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>povezana<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> razlaga druge in tretje alinee</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Ali je mogoče pridobiti globlji vpogled v razlago člena 2(4)(b), tretja alinea, na podlagi sistematične povezane razlage druge in tretje alinee?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Komisija in tožena stranka zagovarjata tako sistematično razlago. Ne zadovoljita se le s tem. Prizadevata si za tako imenovano <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>povezano<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> razlago obeh alinej. Ta povezana razlaga po njunem mnenju vodi do relativno ozke razlage tretje alinee.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Kot sta pravilno opozorili tožena stranka in Komisija, se uvodna izjava 22 Direktive sklicuje na izjemo dvojne uporabe energentov iz člena 2(4)(b), druga alinea, in zahteva, da se mora električna energija, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>ki se uporablja na podoben način […] obravnavati enakovredno<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>. Podobna obravnava električne energije in energentov je prav tako potrebna, da pripomore k izognitvi nepotrebnemu izkrivljanju konkurence, ki bi škodovalo ciljem notranjega trga, ki jim sledi Direktiva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Toda kljub potrebi po podobni obravnavi in, splošneje, očitni potrebi po zagotovitvi skladnosti razlage je jasno, da obstajajo zelo jasne razlike med besedilom in strukturo druge in tretje alinee člena 2(4)(b). Te razloge je vredno tukaj podrobno navesti, saj postavljajo jasne omejitve glede <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>povezanega<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> razumevanja obeh alinej.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Druga alinea je na nek način <HT TYPE="ITALIC">ožja</HT> od tretje. Druga alinea velja le za dvojno uporabo energentov. Pojem dvojne uporabe pa se v tretji alinei sploh ne pojavi. Poleg tega se druga alinea uporablja, le če je eden od načinov uporabe energenta uporaba za gorivo za ogrevanje (izvzeta pa so pogonska goriva). V tretji alinei pa tudi take omejitve ni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Po drugi strani je druga alinea <HT TYPE="ITALIC">širša</HT>, saj so v njej kemijska redukcija, elektroliza in metalurgija predstavljene le kot primeri dvojne uporabe, v tretji alinei pa so navedene taksativno. Poleg tega je mogoče drugo alineo uporabiti, tudi če kemijska redukcija, elektroliza in metalurgija niso namenjene glavni uporabi. S tretjo alineo se zahteva, da so namenjene glavni uporabi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>To so pomembne in izrecne besedilne razlike v obsegu teh dveh alinej, ki jih je vstavil zakonodajalec. V neki meri so neizogibne. Fizikalno se električna energija močno razlikuje od drugih energentov. Ena takih večjih razlik je, da se lahko drugi energenti kemijsko spremenijo, zaradi česar lahko odigrajo vlogo v industrijskih procesih, kar v primeru električne energije ni možno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>_ K temu se vrnem spodaj v okviru zadeve X.</P></NOTE> Ta možnost je dejansko bistvena za ubeseditev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>dvojne uporabe<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> izjeme iz člena 2(4)(b), druga alinea.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Skratka, menim, da obstajajo precejšnje besedilne in praktične omejitve za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>povezano<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> razumevanje druge in tretje alinee člena 2(4)(b).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>To poudarjam, ker je zlasti Komisija navedla, da je to povezano razumevanje bistveno za njeno trditev, zato ga je v pisnih stališčih podrobno razdelala. Komisija trdi, da (i) bi se lahko zahteva po dvojni uporabi potencialno razumela v okviru tretje alinee in (ii) da bi se lahko tretja alinea morda uporabljala, samo če bi se električna energija uporabljala kot gorivo za ogrevanje (ne pa, če bi se uporabljala kot pogonsko gorivo). Po mojem mnenju je to nekoliko vprašljiva uporaba sistematične in namenske razlage, ki je v bistvu namenjena preoblikovanju besedila Direktive. Tak pristop bi bilo treba zaradi pravne varnosti povsem jasno zavrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Kljub tem jasnim omejitvam <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>povezanega<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> razumevanja druge in tretje alinee člena 2(4)(b) ter mojim pomislekom glede precej prožnega pristopa Komisije v zvezi s pravno razlago se strinjam, da obstoječa sodna praksa o drugi alinei omogoča določen vpogled. Tej sodni praksi se bom posvetil v naslednjem delu.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sodna praksa o členu 2(4)(b), druga alinea</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Tu je najzanimivejša zadeva X.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>_ Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141002">2. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑426/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2247">EU:C:2014:2247</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Nanašala se je na uporabo izjeme dvojne uporabe iz člena 42(4)(b), druga alinea. Tožeča stranka v tisti zadevi je proizvajala sladkor. V tem postopku je uporabljala gorivo za ogrevanje. Za dva namena je uporabljala tudi CO<HT TYPE="SUB">2</HT>, ki je nastal pri izgorevanju goriva. Prvič, uporabljala ga je v proizvodnji sladkorja (CO<HT TYPE="SUB">2</HT> je nujen vstopni element). Drugič, CO<HT TYPE="SUB">2</HT> je izvažala za uporabo v proizvodnji gnojil. Nacionalno sodišče je vprašalo, ali to pomeni dvojno uporabo in ali bi lahko bilo deležno izjeme dvojne uporabe. Sodišče je navedlo, da ko se CO<HT TYPE="SUB">2</HT> uporablja kot vstopni element za sladkor, pomeni dvojno uporabo, vendar pa ta ni podana, kadar se ta izvaža.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>V obrazložitvi, ki jo je tu smiselno obširno citirati, je Sodišče navedlo, da<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>_ Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141002">2. oktobra 2014</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑426/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2247">EU:C:2014:2247</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 24 do 26).</P></NOTE>:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>[…] gre lahko za dvojno uporabo energenta, ki je predmet izgorevanja v proizvodnem postopku, če tega <HT TYPE="ITALIC">postopka</HT> […] <HT TYPE="ITALIC">ni mogoče izpeljati</HT> brez uporabe snovi, za katero ni sporno, da <HT TYPE="ITALIC">lahko nastane le z izgorevanjem</HT> navedenega energenta.</P><P>Ker je bil zadevni energent tako v tem postopku proizvodnje uporabljen kot vir energije za pridobitev plina, ki nastane izključno z izgorevanjem navedenega energenta, je mogoče ugotoviti, da je ravno ta vloga vira energije predmet dveh hkratnih uporab.</P><P>Nasprotno, če v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, plin, ki nastane z izgorevanjem, ni proizvod, potreben za izvedbo proizvodnega postopka, ampak ostanek tega postopka, ki se le predela, ne gre za dvojno uporabo samega energenta. Zato zgolj dejstvo, da je nastali plin surovina v <HT TYPE="ITALIC">ločenem proizvodnem postopku</HT>, kot je proizvodnja kmetijskega gnojila, ne zadostuje za ugotovitev, da gre za dvojno uporabo energenta, ki je predmet izgorevanja.<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> (Moji poudarki.)</P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Iz obrazložitve Sodišča izhaja troje. Prvič, Sodišče opozarja, da je nujen vstopni element (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>ni mogoče izpeljati brez<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>). Drugič, vstopni element mora nastati z izgorevanjem goriva (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>le z izgorevanjem<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>). Tretjič, če bi se vstopni element uporabil v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>ločenem proizvodnem postopku<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, se ne bi uporabila izjema dvojne uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>YARA je še novejša zadeva, ki se nanaša na člen 2(4)(b), druga alinea, Direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>_ Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>YARA Brunsbüttel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑529/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:836">EU:C:2015:836</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Ta zadeva se je nanašala na proizvodnjo amonijaka. Kot del postopka so nastali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>šibki<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> plini. Te so potem pomešali z zemeljskim plinom in so zgoreli, toplota pa se je uporabila za več namenov: segrevanje pare in izparevanje; kemijsko razgradnjo; odvajanje odpadnih plinov. Vprašanje Sodišču je bilo v bistvu to, ali so lahko zemeljski plini deležni izjeme dvojne uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Sodišče je odgovorilo nikalno in ponovilo temeljna načela iz zadeve X. Sklenilo je, da ni šlo za dvojno uporabo zemeljskega plina iz dveh razlogov. Prvič, proizvodni postopek je bilo mogoče zaključiti brez zemeljskega plina. Poleg tega, tudi če to ne bi bilo mogoče, se zemeljski plin ni spremenil v paro.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>_ Natančneje, v sklepu je navedeno, da para ni snov, ki lahko nastane samo z uporabo zemeljskega plina. Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>YARA Brunsbüttel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑529/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:836">EU:C:2015:836</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Zadevi X in YARA sta zanimivi zaradi dvojega. Prvič, neposrednost, ki jo je Sodišče razvilo v zadevi X in potrdilo v zadevi YARA, po mojem mnenju pomeni tudi uporabno podlago za ugotovitev, ali se električna energija uporablja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>za kemijsko redukcijo<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>. Drugič, z zadevama se tudi ponovno poudarja omejitev glede vzporejanja druge in tretje alinee člena 2(4)(b).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V zvezi s to drugo točko iz zadev YARA in X smiselno izhaja, da je lahko energent deležen izjeme <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>dvojne uporabe<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>, če je bil <HT TYPE="ITALIC">fizikalno spremenjen</HT> in je <HT TYPE="ITALIC">v tem spremenjenem stanju prispeval</HT> k proizvodnemu procesu. Kot je bilo poudarjeno zgoraj, taka sprememba v primeru električne energije ni upoštevna. Pogoja zato ni mogoče prenesti na tretjo alineo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">D.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Merila in njihova uporaba za obravnavano zadevo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Če se vrnem k prejšnji točki in s tem tudi poglavitnemu vprašanju te zadeve: kaj je z merilom koneksitete? V zadevah X in YARA sta bila določena pogoja, ki sta po mojem mnenju upoštevna tudi za obravnavano zadevo: <HT TYPE="ITALIC">nujnost uporabe</HT> in <HT TYPE="ITALIC">takojšnja uporaba</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Da bi se lahko štel za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>dvojno uporabo<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, <HT TYPE="ITALIC">mora</HT> z izgorevanjem energenta <HT TYPE="ITALIC">nastati nujni vstopni element</HT> za proizvodni proces. Iz razlogov, navedenih zgoraj, električne energije ni mogoče <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>spremeniti<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> v vstopni element, električna energija pa se mora uporabiti za njegov nastanek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>V zvezi z zahtevo po <HT TYPE="ITALIC">takojšnji</HT> uporabi je iz zadeve X jasno, da se izjema dvojne uporabe ne more uporabiti, če se nastali vstopni element izvozi izven proizvodnega procesa. Čeprav to ni izrecno predstavljeno na tak način, sodba YARA poleg tega nakazuje, da odstranjevanje odpadkov ni zadosten del postopka, da bi se lahko uporabila izjema dvojne uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Če se ta merila uporabijo za obravnavano zadevo, je očitno, da je uporabljena električna energija <HT TYPE="ITALIC">nujni</HT> vstopni element za kemijsko redukcijo. Pomeni njen potrebni sestavni del. Nacionalno sodišče je to izrecno potrdilo v svojem predlogu. Res je, da se električna energija ne spremeni v nujni vstopni element na enak način kot na primer v zadevi X. Vendar, kot je bilo navedeno zgoraj, je to enostavno rezultat bistveno različne fizikalne narave električne energije in drugih energentov. Vendar pa vstopni element ostaja nujen in potreben ter tako pomeni neobhoden del postopka. Skratka, brez nje kemijska redukcija ne bi bila mogoča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Prav tako menim, da gre v obravnavani zadevi za <HT TYPE="ITALIC">neposredno in takojšnjo</HT> uporabo. Stisnjeni zrak se proizvede in se uporabi na kraju samem kot del sklenjenega postopka kemijske redukcije. Drugače kot v zadevi X na primer ni v celoti ali delno izvožen, in služi samo enemu namenu – omogočanju kemijske redukcije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vendar je treba pred končnim sklepom po mojem mnenju izrecno nasloviti nekaj argumentov v smislu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>kaj pa, če<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>, ki sta jih izpostavili Komisija in tožena stranka. Ti stranki sta trdili, da če bi se električna energija, ki se uporabi v pihalnikih, izključila iz uporabe Direktive, bi to odprlo vrata vsem drugim izključitvam. Večkrat je bil omenjen primer električne energije, ki se uporablja za delovanje tekočega traku za transport drugih surovin v plavž.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Merila, ki so bila uporabljena zgoraj v točkah 59 in 60, so po mojem mnenju upravičena, ker so v skladu z besedilom Direktive, njeno sistematično in namensko razlago ter tudi s prejšnjima zadevama X in YARA.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Kot je priznala Komisija, se za uporabo člena 2(4)(b) zahteva preučitev od primera do primera. Zato sem previden glede tega, da bi se uporaba zgornjih sklepov abstraktno razširila na druge zadeve. Ob tem – in še vedno v okviru hipotetičnega, ker to ni predmet obravnavane zadeve – sem skeptičen glede trditev, da lahko za električno energijo, ki se uporablja za delovanje tekočih trakov, velja izjema. Tekoči trakovi ne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>proizvajajo<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> nobenega vstopnega elementa; z njimi se zgolj premikajo stvari z enega kraja na drugi. Prav tako ne pomenijo nujnega, torej neobhodnega dela postopka kemijske redukcije. Zagotovo bi si bilo mogoče zamisliti druge načine transporta. Prav tako ne gre za enako takojšnjost uporabe kot v primeru stisnjenega zraka, ki se neposredno dovaja v plavž kot del postopka kemijske redukcije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Zato menim, da bi bilo treba na vprašanje predložitvenega sodišča odgovoriti:</TXT><P>Člen 2(4)(b), tretja alinea, Direktive Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije je treba glede postopka za proizvodnjo surovega železa v plavžih razlagati tako, da se tudi električna energija za pogon pihalnikov šteje za električno energijo, ki se v glavnem uporablja za kemijsko redukcijo.</P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Glede na navedeno predlagam, naj Sodišče na vprašanje, ki ga je postavilo Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), odgovori:</TXT><P>Člen 2(4)(b), tretja alinea, Direktive Sveta 2003/96/ES o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije je treba glede postopka za proizvodnjo surovega železa v plavžih razlagati tako, da se tudi električna energija za pogon pihalnikov šteje za električno energijo, ki se v glavnem uporablja za kemijsko redukcijo.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>